Občan Glasilo Občine Destrnik Cena: 0,60 € 25. julij 2014 Številka: 7 (188) Leto XIX Pisani svet Urbančanov Tiskovina Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik Pisalo se je leto 1996 ... Danes je naš Občan postal polnoleten Občan Pisani svet Urbančanov Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Zmagoslav Šalamun, Tadej Urbanija, Tanja Hauptman, Nada Zupanič in Nina Zorman. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02 761 92 50 Telefaks: 02 761 92 52 E pošta: clanki@casopis-obcan.si Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov. Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorni urednik: Zmagoslav Šalamun Lektorica: Bojana Kolenko Zasnova, celostna podoba, oblikovanje in elektronski prelom: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., http://www.kreativne-resitve.eu, 070 670 740. Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače. 2 Leto 1996 ni bilo navadno leto, saj je bilo prestopno. Organizacija združenih narodov ga je razglasila za mednarodno leto za odpravo revščine, kar pa se žal ni uresničilo, saj je revščina vedno večja. Začetek leta 1996 so zaznamovali tragični dogodki. 8. januarja se je na tržnico v zairski prestolnici Kinšasa zrušilo tovorno letalo družbe Air Africa, umrlo je okrog 300 ljudi. 29. januarja je podtaknjeni požar uničil beneško operno hišo La Fenice. 31. januarja je v terorističnem napadu na poslopje centralne banke v Colombu na Šrilanki umrlo 91 ljudi. V londonskem okrožju Canary Whart je eksplodirala bomba, britanska vlada je oznanila bolezen norih krav itd. Skratka, samo slabe novice. Vendar v tem letu vse ni bilo tako slabo. Konec februarja je podjetje Nintendo izdalo prvo video igro Pokemon, ki je akronim Pocket Monsters – žepne pošasti. Če pogledamo mesec julij – osemnajst let nazaj, se je 5. julija v Roslinovem inštitutu na Škotskem skotila ovca Dolly – prvi sesalec, kloniran iz odrasle celice. 19. julija je zaradi obtožnice za vojne zločine odstopil predsednik Republike srbske Radovan Karadžić. Na isti dan so se začele 26. poletne olimpijske igre v Atlanti. Če pogledamo lokalno, se je 10. julija na Destrniku sestal iniciativni odbor za pripravo posveta o Leopoldu Volkmerju. Komisija za elementarne nesreče se je ukvarjala z ocenitvijo škode, ki so ga povzročili neurje s točo in močni nalivi s poplavami, ki so odnesli dva mostova. Destrniški lovci so praznovali 50 let delovanja, svetniki so se strinjali, da mesto ravnatelja OŠ Destrnik zasede Drago Skurjeni. Tako kot je politična temperatura v Sloveniji pred parlamentarnimi volitvami, ki so potekale 3. novembra, naraščala, je temperatura naraščala tudi v novem uredništvu časopisa Občan, kajti julija so potekale še zadnje priprave na izdajo prve številke Občana, ki je izšel na današnji dan pred osemnajstimi leti. Prva številka je izšla na osmih straneh povečanega formata A4. Prva in zadnja stran sta bili dvobarvni, notranjost črnobela. Kljub majhnemu obsegu smo v prvi številki Občana bralcem ob vsebini ponudili karikaturi, nagradno križanko, male oglase in več reklamnih sporočil. Uvodnik sem, kot v. d. odgovornega urednika, na prvi strani zaključil z naslednjimi besedami: »Ob koncu vas še enkrat prosim, pošljite nam svoje prispevke, kajti le tako bomo dobili časopis, s katerim bomo zadovoljni mi, ki ga pripravljamo, in Vi, ki ga berete.« Po natanko osemnajstih letih sem še vedno enakega mnenja, zato vas še enkrat vabim k sodelovanju, da čim bolj obogatimo vsebino našega in vašega časopisa Občan, ki je od danes naprej polnoleten. Zmago Šalamun, odgovorni urednik Tanja Hauptman Tanja Hauptman stiki z našo občino segajo 30 let nazaj, saj so takrat desenški in petrijanski gasilci, posebej je izpostavil Janeza Žampo, ustvarili temelje za današnje sodelovanje. Kasneje se mu je na odru pridružil destrniški župan Vladimir Vindiš, ki je zbranim zaželel vse dobro, hkrati pa povedal, da je počaščen, da lahko slavimo njihov praznik skupaj z njimi, saj je tudi ta dan druženja potrdil podpisano listino, za katero upa, da bo postala večna oblika sodelovanja in da bo to iz leta v leto večje. Pozdravu je sledila še izmenjava daril. Po uradni prireditvi smo se odpravili v Zelendvor, ki je gostil tradicionalne Konjske igre, ki jih v okviru občine pripravlja organizacija Konj, moj prijatelj. Bili smo priča predstavitvi sodnikov, jahačev in kočijažev, ki so prišli v Petrijanec tudi iz Slovenije. Po Zelendvoru smo se lahko peljali s kočijo, jahali, igrali konjeniški pikado ter streljali z lokom in puščico. Društvo za gojenje in varstvo malih živali je v kletkah predstavljalo golobe, kanarčke, morske prašičke, zajce in različne eksotične kuščarje. Ogledali smo si tudi kokoši hrvatice in zagorske purane ter race, ki so bile tudi naprodaj. Sledil je ogled gasilskega doma v Varaždinu, v sklopu katerega je tudi Muzej hrvaškega gasilstva, ki letos slavi 150. obletnico prvega gasilskega zbora v Varaždinu. Muzej ponuja obiskovalcem pogled v zelo zanimivo razvojno pot hrvaškega gasilstva skozi prikaz tehničnega razvoja opreme in organizacije. Skozi ohranjanje gasilske dediščine in nenehnega večanja zbirke razstavnih eksponatov je njihov cilj, da bi imeli stalne in občasne razstave, ki bodo prikazovale razvoj hrvaškega gasilstva. Znova je bilo slišati pohvale in prigode desenških in petrijanskih gasilcev. V tridesetih letih se jih je najbrž nabralo kar precej. Po ogledu muzeja smo se vrnili na konjeniške igre, kjer je na posebej pripravljenem prostoru že dišalo po dobrotah z žara, s katerimi smo se okrepčali po pestrem dnevu. Sledilo je druženje ob dobri kapljici in pogovoru. Strnili smo vtise, se poslovili od gostiteljev in si obljubili, da se bomo v to gostoljubno občino preko meje kmalu spet vrnili. Tanja Hauptman Po podpisu listine o sodelovanju in pobratenju Občin Destrnik in Petrijanec, ki je začela veljati 24. maja in temelji na prijateljstvu in sodelovanju med društvi, lokalnima skupnostma, narodoma ter državama, se je delegacija naše občine odpravila v goste na sosednjo Hrvaško. V nedeljo, 22. junija, smo se že v zgodnjih jutranjih urah odpravili na pot. Prijetno razpoložena skupina predstavnikov našega kraja – župan Vladimir Vindiš, podžupanja Simona Lacko, direktorica občinske uprave Darinka Ratajc, nekaj svetnikov, predstavniki gasilcev in društev – je že po poti občudovala lepoto pokrajine. Vreme je bilo ta dan čudovito, z že skoraj malce preveč poletnimi temperaturami. Pot nas je vodila skozi Ptuj, Markovce in Stojnce do mejnega prehoda Zavrč, od katerega je do občine Petrijanec le še okrog 15 kilometrov vožnje. Območje občine Petrijanec zaznamujejo reka Drava, derivacijski kanal hidroelektrarne Varaždin, v glavnem plodna polja in listnati gozdovi ob reki ter iglasti v zahodnem delu občine. Je ena izmed 28 enot lokalne samouprave Varaždinske županije. Občina Petrijanec šteje 5 tisoč prebivalcev v 6 naseljih: Petrijanec, Nova Ves Petrijanečka, Majerje, Strmec Podravski, Družbinec in Zelendvor. V bogatem družbenem življenju sodeluje okrog 20 združenj – KUD Petrijanec s sedmimi sekcijami, 5 prostovoljnih gasilskih društev (DVD Petrijanec je pobrateno s PGD Desenci (Destrnik)), 5 nogometnih klubov, udruga umirovljenika, udruga branitelja, lovačka udruga, humanitarne in še veliko drugih dejavnosti. Obisk destrniške delegacije pa ni bil naključen, saj je prav na ta dan potekalo praznovanje dneva Občine Petrijanec. Po sprejemu in pogostitvi smo prisostvovali slavnostni prireditvi, ki je potekala v prazničnem vzdušju, za katerega so poskrbeli nastopajoči mešani pevski zbor KD Petrijanec, tamburaški orkester KD Petrijanec in učenci tamkajšnje osnovne šole. Podelili so priznanja za požrtvovalno delo na različnih področjih. Zbrane sta med drugim nagovorila predsednik občinskega sveta Josip Bačan in Vladimir Kurečić, načelnik Občine Petrijanec, ki je zbranim povedal, da prvi Tanja Hauptman Tanja Hauptman Delegacija Občine Destrnik obiskala Občino Petrijanec 3 Tadej Urbanija Tadej Urbanija Svetniki med drugim tudi o prihodnosti Term Gaja Tudi tokrat so občinski svetniki, ki so na 26. redni seji obravnavali 19 točk dnevnega reda, v ključnih točkah stalii vsak na svojem bregu. Vprašanja okrog Term Gaja, Gradenj in problematike nakupa poslovne stavbe v Janežovskem Vrhu so vsaj posredno burila duhove na slabe štiri ure trajajoči seji. Polemično razpravo je najbolj razvnelo vprašanje glede prihodnosti Term Gaja d. o. o, potem ko sta bili predstavljeni poslovno poročilo podjetja in poročilo direktorja Mirana Čeha, ki je predlagal, da občina (kot 68-odstotni lastnik) sofinancira podjetje v višini okrog 150.000 evrov. Ker je bilo na enem od odborov pred sejo rečeno, da družba ne pričakuje nič od lastnika, je predlog pričakovano izzval odzive svetnikov SDS in Liste za Urban, ki so glasno podvomili o smiselnosti ter prihodnosti podjetja. Poudarjali so, da se od leta 2006, ko je bilo podjetje ustanovljeno, razen vrtine ni dogajalo nič velikega in da projekt stoji na mrtvi točki. »Ideja o toplicah ni slaba, ampak ali je izvedljiva?« se je vprašala svetnica Elizabeta Fras in pritrdila mnenjema Simone Lacko in Branka Horvata, ki sta poudarila, da bo potrebno doreči, kako dolgo še pustiti čas za iskanje investitorja, pri tem pa je dodala, da mrtev kapital največ stane. Drugačnega mnenja je bil Branko Zelenko, ki je poudaril, da lahko firmo zapre vsak, namesto tega pa bi morali energijo vlagati v gospodarsko vizijo občine in se vprašati, kaj bomo naredili za razvoj firme v prihodnje. Dodal je, da je pri gospodarskih investicijah potrebno tvegati, ob tem pa s prstom pokazal na župana, ki bi po njegovem mnenju moral narediti več pri iskanju investitorja. V prid podjetju je govoril tudi direktor, ki je zatrdil, da je naložba v terme pozitivna naložba. Spomnil je, da se s prenehanjem družbe ukine koncesija nad vrtino in se ne prenese na občino kot večinsko lastnico podjetja. Da je vprašanje prihodnosti Term Gaja trd oreh, so se naposled strinjali vsi in povzeli, da bo potrebno najti rešitev. Vsebina rešitve ostaja nedorečena in bo, kot kaže, v prihodnje vir novih konfliktov med svetniki. Na seji je bilo predstavljeno tudi poročilo nadzornega sveta glede podjetja Gradnje. Čisti poslovni izid podjetja je znašal 291 evrov. Skupni dolg kredita znaša 11.630 evrov. Nadzorni svet v svojem poročilu ugotavlja, da podjetje težko konkurira na javnih razpisih za izvajanje javnih del, k čemur pripomorejo trenutni finančni izkazi in pomanjkanje referenc. Potrebno bo tudi poskrbeti za ustreznejšo strokovno usposobljenost. Čeprav se firma nekako pokriva, bo potrebna razprava, kaj bo s tem podjetjem v prihodnje, sta si bili edini Lackova in Frasova. Zataknilo se je tudi pri sprejemanju odloka o zaključnem računu proračuna Občine Destrnik za leto 2013, ki ni bil sprejet. Proti so glasovali svetniki SLS, saj so bili kritični glede realizacije odhodkov 4 in prihodkov proračuna. »V realizaciji proračuna se kaže uspeh delovanja občine,« je bil oster Zelenko. Zavrnjen je bil tudi sklep o prerazporeditvi sredstev v letošnjem proračunu. Sklep, ki ga je predlagal župan, je predvidel prenos sredstev v višini 500.000 evrov, ki so bila namenjena za poslovni objekt Janežovski Vrh, na projekt šestoddelčni nizkoenergetski vrtec. Proti so glasovali svetniki SLS, Branko Zelenko pa je še pred glasovanjem svetnike pozval, naj sklep zavrnejo, saj je med drugim negativno mnenje o njem podal tudi odbor za plan in finance. Kljub vsemu pa odbor pri podajanju mnenja o sklepu ni bil enoten. Proti je glasovala podžupanja, medtem ko se je eden od članov vzdržal. Svetniki SLS so pri tem poudarjali, da niso proti vrtcu in da so v preteklosti naredili vse, da je zadeva vrtec napredovala. Pojasnili so tudi, da je treba biti pri razporejanju sredstev previden zaradi namembnosti denarja, sploh pa se splača počakati na rezultate razpisa, na katerega so se občine prijavljale kar na bencinskih servisih. Za občane pomembna je gotovo tudi točka, pri kateri so svetniki sprejeli predlog cenika pogrebnih dejavnosti, ki jih opravlja podjetje Almaja d. o. o. Proti sprejetju cenika je glasovala svetnica Frasova, ki so jo zmotile visoke postavke posameznih storitev, ki skupaj pri klasičnem pogrebu nanesejo 1320 evrov, pri žarnem pa 1295 evrov. V ta izračun so vključene najpogostejše storitve, ki jih koristijo stranke. Tekoče in brez zapletov so bili sprejeti predlogi sklepov: – o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2014, – o sklepanju pravnih poslov izven veljavnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem, – o ukinitvi javnega dobra. Na seji sta bili predstavljeni tudi poročili komisije za popis obveznosti in terjatev ter denarnih sredstev in komisije za popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja. Spodbudno je bilo poročilo gospoda Nipiča, ki je predstavil trende varnostnih pojavov, kjer je ugotovil, da se je v letu 2013 število kaznivih dejanj v občini zmanjšalo. Obvestilo uredništva Članke in oglase za 8. številko časopisa Občan oddajte do 5. SEPTEMBRA 2014 (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik; elektronski naslov: clanki@casopis-obcan.si. Članki naj bodo napisani v enem od urejevalnikov besedil in shranjeni s končnico *.doc. Fotografij ne lepite v besedilo, ampak jih pošljite v priponki s končnico *.jpg. Članki naj bodo kratki in jedrnati, dolgi največ eno stran. Za daljše članke si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja ali zavrnitve objave. Članke z žaljivo vsebino in napisane v nasprotju s Kodeksom novinarske etike bo uredništvo zavrnilo in o tem obvestilo avtorja. Anonimnih pisem ne objavljamo. Pisma za rubrilo Pisma bralcev oddajte elektronsko in lastnoročno podpisan izvod pisma pošljite ali oddajte na sedežu uredništva Časopis Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Prosimo, da pri fotografijah dosledno navajate avtorje fotografij v izogib kršenja avtorskih pravic. Če avtor fotografij ne bo naveden, bomo smatrali, da so te avtorsko delo pisca članka. Besedila in fotografije oddajte v elektronski obliki. Nenaročenih fotografij in besedil ne vračamo. Uredništvo Tadej Urbanija Tadej Urbanija Župana sprejela učence Šolsko leto se bliža koncu, s tem pa prihaja čas, ko se spomnimo vseh tistih uspehov učencev, ki so izstopali na različnih področjih. Tudi letos sta župana Občin Destrnik Vladimir Vindiš in Trnovska vas Alojz Benko gostila učence, ki so se izkazali na športnem, naravoslovnem ter družboslovne področju. Srečanja, ki je potekalo v piceriji Mica, se je udeležilo petindvajset učencev OŠ Destrnik-Trnovska vas. Poleg obeh županov je zbrane nagovoril tudi ravnatelj Drago Skurjeni in učencem zaželel uspehe tudi v naslednjem letu, devetošolcem pa uspešno šolanje v srednješolskih klopeh. Posebne pozornosti so bili deležni štirje učenci devetih razredov za odličen uspeh v vseh devetih letih. Odličnjaki Vita Volgemut, Špela Sluga, Anja Colnarič in Matic Krepek so prejeli tudi praktična darila. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja ostalim učencem. Iz 6. razreda so jih prejeli Leon Matjašič (kros), Matej Malek (matematično tekmovanje), Tjaša Krepek (matematično tekmovanje, odličen uspeh), Jan Oman (kros), Maja Kocbek (odličen uspeh) in Vita Kos (odličen uspeh). Iz 7. razreda so priznanja prejeli Teja Žugman (odličen uspeh, dosežki na plesnem in likovnem področju, dosežki na področju znanja), Nataša Ozvatič (odličen uspeh), Žan Lovrenčič (športni dosežki na državni ravni), Sara Horvat (ŠPF – finale), Klara Benko (Cankarjevo priznanje) in Žan Potrč (odbojka). Iz 8. razreda so priznanja prejeli Simon Fridl (srebrno priznanje na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev, srebrno Stefanovo priznanje), Aljoša Repinc (srebrno priznanje na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev), Žan Lovrenčič (srebrno priznanje na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev), Nika Matjašič (zlato priznanje na državnem tekmovanju »Turizmu pomaga lastna glava«), Lina Zelenik (zlato priznanje na državnem tekmovanju »Turizmu pomaga lastna glava). Iz 9. razreda so priznanja prejeli Alen Čuček (zlato priznanje za raziskovalno nalogo »Železni gozd«), Matic Krepek (za odličen uspeh vseh 9 let in zlato priznanje za raziskovalno nalogo »Železni gozd«), Vita Volgemut (odličen uspeh vseh 9 let, zlato priznanje za raziskovalno nalogo »Proces agrarne reforme na območju občin Trnovska vas in Dornava« ter zlato priznanje iz znanja zgodovine), Blaž Krajnc (državni prvak v judu), Maja Druzovič (zlato priznanje na državnem tekmovanju »Turizmu pomaga lastna glava«), Žan Markež (zlato priznanje na državnem tekmovanju »Turizmu pomaga lastna glava«), Anja Colnarič (za odličen uspeh vseh 9 let in zlato priznanje za raziskovalno nalogo »Železni gozd«) ter Špela Sluga (za odličen uspeh in zlato priznanje za raziskovalno nalogo »Železni gozd«). Uradnemu delu je sledilo sproščeno druženje učencev ob pici, nogometu in hladnem soku. Tanja Hauptman 11. grajski vinski praznik in 1. festival vin Tanja Hauptman Na ptujskem gradu je petek, 20. junija, potekal 11. grajski vinski praznik in 1. festival vin vinogradnikov iz Slovenskih goric in Haloz, na katerem so podelili diplome ter glinene amfore prvakom grajskega ocenjevanja vin. Ocenjevalna komisija, ki jo je vodil mag. Anton Vodovnik, je ocenila 98 vzorcev vin, od sortnih belih in suhih vin do vin s preostankom sladkorja ter vin posebne kakovosti. Povprečna ocena vseh ocenjenih vin po 20-točkovni metodi je bila enaka kot lani: 18,25 točke. Vina normalne trgatve so dosegla povprečno oceno 18,18, vina posebnih kakovosti pa so bila nekoliko boljša, saj so prejela 18,81 točke. To je dober podatek, saj kaže, da je kakovost vin s tega konca Slovenije visoka in stabilna. Za vino normalne trgatve – sauvignon, letnik 2013, je amforo, najvišje priznanje grajskega ocenjevanja, dobil Ivan Hauptman z Destrnika, za sivi pinot, letnik 2011, pa sta jo prejela Anton in Marija Ficko iz Radencev. Najboljše vino posebnih kakovosti je laški rizling, ledeno vino, letnik 2011, ki ga je pridelalo vinogradništvo Horn iz Moravcev pri Mali Nedelji. Letošnji prvaki so glinene amfore prejeli tudi že prejšnja leta, kar priča o kakovosti njihove žlahtne kapljice. Na majskem ocenjevanju je svoje vino izbral tudi Bojan Miško, ptujski knez iz Društva cesarsko-kraljevi Ptuj, s katerim organizirajo vinski praznik in grajske igre. Prav tako pa so svoje vino izbrali novinarji in vinske kraljice, ki so se odločili za chardonnay, jagodni izbor, letnik 2014, vinogradništva Reberc iz Gorišnice. Po besedah Andreja Reberniška, člana ocenjevalne komisije grajskega ocenjevanja vin in direktorja KGZS zavoda Ptuj, naj bi festival vin postal tradicionalni spremljevalec grajskega vinskega praznika. Zbrane sta nagovorila tudi Silvo Slaček, župan občine Sv. Ana, ki je bila letošnja gostiteljica prireditve, in predsednik društva VTC13 Simon Toplak. Ocenjevanje je spet pokazalo, da znajo vinarji – ne glede na letnik – narediti odlična vina. Iz naše občine so priznanja prejeli: vinogradništvo Lacko, Ivan Hauptman, Anton Sever in Alojz Krušič. Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo. 5 Nina Zorman Prejemniki srebrnega občinskega priznanja Sodobni človek se rad umakne iz urbane »revščine« v podeželsko idilo, kjer je življenje zanj lagodnejše in kakovostnejše. Sedeti pod češnjo na domači brezovi klopi, prisluhniti poigravanju vetra z listi in s krošnjami dreves ter ptičjim pogovorom je resnično neprecenljivo. Urejena in pokošena trava ima poseben vonj. Kamor koli se obrneš, vidiš le nešteto trsov in med njimi bujne, dišeče vrtnice, ki so prvi pokazatelj bolezenskih znakov. S spoštovanjem in posebno pozornostjo skrbijo tudi za potomko najstarejše vinske trte na svetu, za modro kavčino, ki jo je leta 2011 zasadil VIII. princ ptujskega karnevala Slavko Kolar. Vhod v vinsko klet me mamljivo vabi, vendar se mu zaradi delovnega obiska izognem. Iz zelenega raja se vrnem za leseno sodovo mizo, ki jo objema dim iz ogromnega kamina, kjer se počasi obrača odojek. »Ljudem moraš ponuditi nekaj drugačnega,« pripoveduje gospodar Franc, ko ga 6 povprašam, ali je pečen odojek stalnica v njihovi ponudbi. In še kako prav ima, saj vemo, da je ponudba takšnih in drugačnih jedi na našem območju ogromna in se je le stežka prebiti in pridobiti tuje ter domače goste. Kaj je torej njihov skrivni recept? Suzana mi s svojo karizmo pove, da svoje goste sprejme in postreže kot prijatelje. Na prijazen in gostoljuben način poskuša zadovoljiti njihove brbončice z odličnimi vini ter z dobrotami iz domače kuhinje. Tisto, kar gostje danes cenijo in zaradi česar se vedno znova vračajo k njim, je pristna domača hrana ter gostoljubna postrežba. »Res je tudi, da zna biti včasih zelo naporno, še posebej čez vikende, ko imamo napovedane skupine tudi do 120 ljudi in spim le nekaj ur, naslednji dan je ponovno nov dogodek, obletnica, birma, krst ali poroka. Ljudje, ki prihajajo k nam, morajo biti postreženi tako, kot si zaslužijo. Takrat damo vse od sebe, da zadovoljimo oziroma presežemo njihova pričakovanja – tako na področju kulinarike, postrežbe, ambienta in vzdušja. To je tudi razlog, da se vračajo k nam,« mi pove Suzana. Povezuje jih tudi nevidna vez, ki je zelo močna. Opazite jo in tudi občutite – Lackovi gojijo in negujejo skrb dediščinskega turizma. Gre za tradicijo, dediščino, preplet umetnosti in načina življenja, vrednote, ki se prenašajo med generacijami. Njihova prisotnost ima velik vpliv na življenje v skupnosti – srečevanje lokalnih društev, ki pri njih organizirajo občne zbore, februarski korantovi obiski so stalnica v lokalu, imajo tudi razkošno opremljeno prinčevo sobano (Soba VIII. princa ptujskega karnevala Slavka, plemenitega Kacherla), vsakoletno obrezovanje in trgatev potomke mariborske žametovke, postavitev klopotca, ki bo letos štela okroglo obletnico (20 let), ne manjka niti obisk pohodnikov tradicionalnega januarskega pohoda Po poti Ivana Potrča in Matije Murka. Gospa Jožica oblikuje aktivno, angažirano in sodobno strategijo Arhiv Turizma na vasi Zmago Šalamun Marljivost, vztrajnost, spoštovanje in ogromno odrekanja so tiste lastnosti, ki so družini Lacko z Drstelje pomagale, da so uspeli zgraditi privlačno poslovno zgodbo Turizma na vasi Lacko. Vsaka turistična destinacija potrebuje svoj karakter in tudi Lackovi imajo svojega, ki je pristen, topel in gostoljuben. Ko stopiš na posestvo Lackovih, se počutiš kot doma. V objemu narave, v idilični vasici Drstelja, med skrivnostnim gozdom, širnimi vinogradi in sadovnjakom že dvajset let kraljuje Okrepčevalnica Turizem na vasi Lacko. Zanj s srcem delajo in dihajo gospod Franc Lacko, žena Viktorija in njuni hčerki Jožica ter Suzana. Za svoj trud in uspešno 20-letno vodenje okrepčevalnice ter soprispevek k razvoju turizma v občini Destrnik so letos prejeli srebrno občinsko priznanje. Življenjska zgodba družine Lacko je polna vzponov, a tudi padcev. V čast mi je, da sem dobila možnost prisluhniti prigodam modrega gospoda Franca ter njegovima entuizastičnima hčerkama, ki so mi ob 40-letnem sodu, ki so ga preuredili v funkcionalno mizo, pripovedovali svojo garaško, a uspešno zgodbo. Zmago Šalamun Zmago Šalamun Gradijo sinergije, ki prenesejo najboljše iz našega okolja gradili pozitivno podobo posestva. Prepoznavni blagovni znamki, ki se je dodobra zasidrala v srca domačinov, pa želijo ustvariti dodano vrednost. Ko začnem postavljati vprašanja o njihovi žlahtni kapljici in pridobljenih priznanjih, se hčerki nasmejita in predata besedo očetu, ki je strokovnjak na tem področju in je srčni vinogradnik ter viničar. Skromno prizna, da so dobitniki več priznanj za posamezne sorte vina. Najbolj je ponosen na pridobitev nagrade amfora za renski rizling. Lansko leto so med štirimi sosednjimi državami (Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarske) prejeli srebrno priznanje za sivi pinot. V obdelovanje 8000 trsov je vloženega ogromno truda in znanja, vendar se vse poplača s pohvalami gostov in pridobitvijo priznanj na različnih tekmovanjih. Največ nam pomenijo lepi spomini. Zgodbe, ki jih lahko pripovedujemo prijateljem. V svoji zavidljivi dvajsetletnici so Lackovi spletli in ovekovečili že precej lepih, nepozabnih, igrivih, smeha in solz polnih zgodb. Ko sediš na njihovi razgledni terasi, obdan z zelenjem, s sproščeno družbo, ob zlati vinski kapljici, pristni domači tunki, gibanici izpod rok gospodinje Viktorije in domačem kruhu iz krušne peči, se zaveš, da je življenje (lahko) super lepo. za razvoj turizma na podeželju. Razgibana vas Drstelja ponuja kar nekaj športnih aktivnosti – najbolj razvite so pohodništvo, kolesarstvo in jahanje (v bližini imajo tudi privez za konje). Kot mama dobro pozna težave staršev, ki se želijo malce sprostiti, odpočiti in zbližati z naravo. Zato so pod mogočno češnjo postavili otroška igrala in pripravili ograjeno nogometno zelenico, kjer je otrokom omogočena varna igra. Sama kar precej sledi in spoznava nove načine marketinških prijemov preko gostov in predvsem preko svojih otrok. »Slediti novodobnim trendom in prisluhniti strankam je ključnega pomena. Sama sicer še nisem uporabnica vseh digitalnih komunikacijskih orodij, vendar se bo tudi to kmalu spremenilo. Zavedam se, da je prisotnost na spletu vedno pomembnejša – stranke bomo tako o naših novostih, dogodkih obveščali preko naše nove spletne strani www.turizem-lacko.si in s prisotnostjo na največjem socialnem omrežju Facebook (Turizem na vasi Lacko), ki šteje že 600.000 tisoč slovenskih uporabnikov.« Lackovi veliko pozornosti namenjajo tudi povratni informaciji obiskovalcev, saj jih zanima njihovo mnenje, izkušnje ob obisku; seveda so najbolj veseli pohvale in pozitivnih vibracij, vendar kritike vzamejo resno ter poskušajo napake odpraviti. Z interaktivno spletno stranjo in družabnim omrežjem bi radi pridobili dodatne obiskovalce in Tadej Urbanija Tadej Urbanija Pogovor z ravnateljem OŠ Destrnik - Trnovska vas Dragom Skurjeni Kateri mandat zapovrstjo v vlogi ravnatelja nastopate z novim šolskim letom? 1. 9. 2014 mi bo pričel teči peti mandat. V vlogi ravnatelja sem 18 let, v izobraževanju pa že 32 let in vsa ta leta v OŠ DestrnikTrnovska vas. Kaj je po Vašem mnenju prepričalo svet zavoda, ki Vas je ponovno potrdil? V mislih imam predvsem Vašo vizijo vodenja zavoda v prihodnje. Menim, da me je osem članov sveta zavoda podprlo na podlagi mojega dosedanjega dela. Šoli in vrtca so didaktično odlično opremljeni (učila in učni pripomočki, IKT-tehnologija, knjižnično gradivo …). Tudi stavbi in oprema so v odlični kondiciji in sprotno vzdrževani. V zadnjih dveh letih je bilo opravljenih tudi precej sprememb na področju posodobitve oblik poučevanja. Te učencem pomagajo dosegati višje učne cilje in izkazovati več znanja. Ne morem mimo tega, da so bile prav te spremembe zelo boleče. Vendar prav sodobne oblike vzgajanja in poučevanja otrokom in učencem zagotavljajo kakovostno vzgojo in izobraževanje. Ne pretiravam, če rečem, da smo v tem mandatu dosegli dodano vrednost v procesu vzgajanja in poučevanja, saj nam o tem pričajo rezultati, ki so državno primerljivi. Trije člani sveta zavoda niso podprli nobenega kandidata. Želim si, da bi vizija, ki ji v zavodu sledimo, v naslednjem mandatu prepričala tudi njih. Vizija, da želimo na podlagi prepoznavne pedagoške kakovosti kakovostno šolo, ki je odprta in inovativna, namreč ni samo moja, ampak je vizija vseh zaposlenih v zavodu. Kar se tiče moje vizije vodenja v prihodnje, pa lahko zagotovim, da si bom ob spodbujanju vsakega posameznika prizadeval, da bodo učitelji in vzgojitelji pripravljeni iskati poti, ki bodo zadovoljile njihove interese in tudi interese otrok, učencev ter staršev. Katere so, če sploh, po Vašem mnenju glavne pomanjkljivosti šolstva v Sloveniji? Nenehne sistemske reforme in spremembe, ki velikokrat ustvarjajo več zmede kot dobrega zato, ker niso premišljene in ne temeljijo na poglobljenih analizah. Včasih se zgodi, da celo poglobijo nekatere probleme. Nobena panoga v državi ni bila tolikokrat reformirana, kot je bilo šolstvo. Od teh nenehnih sistemskih reform in sprememb smo šolniki že pošteno utrujeni. Če pogledamo samo časovno obdobje samostojne Slovenije, je bilo v tem času kar nekaj sistemskih sprememb (največkrat z menjavo vlade). Doživeli smo devetletko, kar nekaj novih zahtev in novosti, sprememb učnih načrtov in predmetnika. Učitelji, ravnatelji in drugi praktiki pa nismo nikoli zares sodelovali pri načrtovanju sistemskih sprememb. Popolnoma se strinjam z izjavo: »V Sloveniji imamo veliko dobrih, odličnih učiteljev; ki pa jih velikokrat omejujejo premalo premišljen program, premalo kakovostni učni načrti in nekateri nepremišljeni predpisi. Namesto da bi današnja slovenska šola učiteljem in šolarjem omogočala pogoje za odlično poučevanje, vzgojo in učenje, jih v marsičem omejuje.« Sam bi še dodal, da učitelje hromi vedno večja količina administrativnega dela, ki ga zahteva zakonodaja. Kaj pa pedagoški proces v zavodu, ki ga vodite, kaj je potrebno še postoriti? V pedagoškem procesu smo, kot sem že omenil, v zadnjih dveh letih veliko spremenili. Uvajamo dialoški pouk. Znotraj tega učitelj uporablja take oblike in metode dela, ki zagotavljajo, da učenec pri pouku aktivno sodeluje. Učence učimo še bralno-učnih strategij. Poznavanje le-teh je pomembno zato, da se učenec zna 7 8 podobnih varčevalnih ukrepov. Kako bo z normativi, še ne vemo. Upamo pa, kot večni optimisti, na najbolje. Dejstvo pa je, da bi država, namesto da se toliko ukvarja z normativi, morala precej več narediti na tem, da učiteljskega poklica ne bi še bolj razvrednotila in da bi vsi učitelji v svojem poklicu spet videli poslanstvo. Ali kdaj pogrešate delo športnega pedagoga, ki ste ga opravljali, preden ste bili prvič imenovani za ravnatelja? Rad sem bil športni pedagog in v tem poklicu sem užival ter bil klub slabšim pogojem uspešen. Učenci so v atletiki osvajali zlata državna priznanja. Velikokrat me misli odnesejo nazaj in spominjam se, kako sem z njimi tekal po obronkih Destrnika. Sprašujem se, če bi moje telo danes, pri teh letih, to še zmoglo. Zagotovo pa bi mu nekaj te rekreacije koristilo. Nina Zorman Mini maturanti na obisku pri županu Nasvidenje vrtec, dobrodošla šola! Precej glasno, radoživo in veselo je bilo na Občini Destrnik, ko so župana Vladimirja Vindiša obiskali mini maturanti iz skupine Metulji. Skupaj z vzgojiteljicama in županom so prepevali slovenske ljudske in tudi tuje pesmi. Na ta način so pokazali svoje znanje, zrelost za vstop v novi svet spoznanj in doživetij ter da so sposobni prestopiti šolski prag in postati šolarji. Otroška energija in smeh je iz pisarn zvabila vse zaposlene na Občini Destrnik, prav tako pa niso ostali ravnodušni tudi obiskovalci občine. Na koncu so se otroci posladkali z bomboni, župan pa jim je zaželel srečo in veliko uspehov na novi poti – za previdnost in vidnost na poti v šolo jim je poklonil tudi kresničke. Povedal je, da toplo pozdravlja tak način vključevanja mlajših prebivalcev v našo skupnost, saj jo tako dojemajo kot svojo in imajo možnost spoznavati delovanje občine ter zaposlene v njej. Po obisku so se sprehodili še po poteh, kjer so preživeli lepe in brezskrbne trenutke v vrtcu. Nina Zorman doma učiti sam. Moram priznati, da smo kljub nenehnim prizadevanjem premalo uspešni na področju sodelovanja s starši, saj šola sama ne more narediti skoraj nič, če se za enake cilje ne trudi tudi družina, v kateri si mora otrok pridobiti učne in delovne navade. Mi v šoli si želimo, da imajo starši do svojih otrok dovolj visoka pričakovanja in da je v ospredju želja po znanju. Večina staršev si še vedno želi (le) dobre ocene. Vendar nas v veseli to, da je vsako leto več takih staršev, ki zraven dobre ocene zahtevajo tudi trdno znanje, saj vedo, da ga bo otrok, če bo želel nadaljevati šolanje, zagotovo potreboval. Konec pouka za učence še ne pomeni konec dela za učitelje. Med drugim je potrebno opraviti analizo nacionalnih preverjanj znanja (NPZ). Kako ste zadovoljni z rezultati letošnje generacije šestošolcev in devetošolcev? Kot vsako leto, tudi letos ne bo drugače. Učenci se odpravijo na počitnice, učitelji in drugi strokovni delavci pa imamo veliko administrativnega dela z urejanjem dokumentacije in opravljanjem različnih analiz. Za kakovostno načrtovanje prihodnjega je potrebno vsak posamezni in vsak povprečni rezultat pedagoškega dela (razreda, šole) obravnavati skrbno in z upoštevanjem vseh dejavnikov, ki lahko vplivajo na rezultate pedagoškega dela (od motivacije učencev, predznanja, učnih zmožnosti, družinskih dejavnikov, delovnih navad, posebnih potreb idr.). Pri nas se zadnji dve leti rezultati NPZ vidno izboljšujejo, zato ne skrivam zadovoljstva. Res pa je, da nas čaka še kar nekaj dela, da bomo lahko rekli: »Tako, zdaj pa smo z rezultati na NPZ popolnoma zadovoljni.« O pomenu NPZ-ja in ugledu šol na podlagi rezultatov se je letos veliko govorilo. Kakšen je Vaš pogled glede omenjene problematike? Menim, da se ugled in uspešnost šole ne moreta in ne smeta meriti le po rezultatih NPZ, saj na rezultat vpliva mnogo dejavnikov – od motivacije učencev, predznanja, učnih zmožnosti, družinskih dejavnikov, delovnih navad, posebnih potreb idr. Res pa je, da so rezultati na NPZ-ju nekaj, kar se da primerjati v slovenskem prostoru. Kakšen je Vaš pogled na obvezno sedemurno prisotnost učiteljev v šoli? Marsikdaj slišimo, da učitelji delajo premalo. Podvprašanje: je poklic učitelja razvrednoten? Učitelji v današnji družbi izgubljajo svoj ugled. Raziskave na Slovenskem pravijo, da so učitelji začeli izgubljati ugled po drugi vojni, ko se je učiteljski poklic začel feminizirati. Šestdeset let nazaj so bili župnik, zdravnik in učitelj najuglednejši prebivalci mesta ali vasi. Kako pa je danes z njihovim ugledom? Danes javno mnenje ni naklonjeno nobenemu izmed njih. Ker je učiteljski poklic razvrednotila država (prva), ga državljani (posledično) seveda ne cenijo več. Glede sedemurne prisotnosti učiteljev v šoli, pa moram reči, da je tako kot v ostalih poklicih. Tudi v šolstvu najdemo učitelje, ki so nadpovprečno motivirani in predani svojemu delu in že zdaj delajo v šoli ter izven nje bistveno več kot sedem ur. Le izjemoma, kdaj pa kdaj, posamezni učitelj uspe oditi iz šole prej kot v sedmih urah. Žal ga ljudje ne vidijo, kako doma, ko njegovi otroci zaspijo, piše priprave na pouk, izdeluje pripomočke za učence, popravlja naloge ... Prihajajoče volitve v državni zbor bodo prinesle novo vlado, katere program je že začrtala EU s svojimi priporočili, med katerimi je tudi konsolidacija javnih financ. Kaj bo to pomenilo za javno šolstvo? Dvig normativov, znižanje plač …? Kot je povedal že Svizov sindikat, imamo v šolstvu že do sedaj za 8 % znižane plače. Varčuje se na vsakem koraku. Ukinja se obvezni drugi tuj jezik, prepovedano je zaposlovanje, za delavca, ki je na bolniškem dopustu, dobimo nadomestnega delavca šele po enem mesecu, vmes ga brezplačno nadomeščajo kolegi in mnogo je še OBVESTILO OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DESTRNIK VABI NA ODVZEM KRVI, KI BO V TOREK, 19. 8. 2014, OD 7.00–11.00 V BOLNIŠNICI PTUJ. PRIJAZNO VABLJENI V ČIM VEČJEM ŠTEVILU. Odbor KORK Destrnik Nina Zorman Dobitnice srebrnega občinskega priznanja Ali žitna polja v vas vzbujajo spomine? Veliko izmed nas nas prizor zlatih polj popelje v čase naših dedkov in babic, ki so se preživljali z delom na kmetiji. Mednje med drugim sodi tudi zahtevna žetev žita, ki so jo včasih izvajali le s pomočjo ostrih srpov in marljivih rok žanjic ter žanjcev. V čast nam je lahko, da v naši občini že dvajseto leto deluje Društvo kmetic Destrnik, ki neguje stare običaje in navade naših prednikov ter skrbi za ohranjanje gastronomske dediščine. V petek, 11. julija, popoldan smo se ob spremljavi ljudskih pevk Urbančank sprehodili do žitnega polja na posestvu Gregorec. Žanjice in žanjci so v rokah nosili svojo delovno opremo, manjkali niso niti žlahtna kapljica in »kropci«. Kar nekaj nas je bilo radovednežev, ki smo želeli opazovati ročno delo, ki ga vidimo le še redko. Žanjice iz kar štirih sosednjih društev (Društvo gospodinj Juršinci, Društvo podeželskih žena Gornja Radgona, Društvo kmečkih žena in deklet Sv. Jurij ob Ščavnici in Društvo kmetic Mestne občine Ptuj) so se odzvale prijaznemu povabilu kmetic iz Destrnika, veselo poprijele za delo ter ob spremljavi ljudskih pesmi, pogač in vina obudile spomin na delo in življenje naših prednikov. Kmetice so vihtele svoje ostre srpe, tu in tam so kakšnega tudi nabrusile. Sproti so vezale žitne snope, ki so jih, tako kot nekoč, zložile v »rastave«, da so jih laže nalagali na lesene vozove. Nekaj kmetic je žanjice ves čas oskrbovalo s hladno pijačo iz pločevinastega »piskrčka«, saj je žetev zelo zahtevno in utrujajoče opravilo. Manjkala ni niti pomoč in nadzor gospodarjevega psa Fifija, ki je s svojo radovednostjo razjezil kar nekaj žanjic. Proti koncu je delo s prirejeno leseno koso za žetev simbolično prikazal Franc, ki je ponosno in hrabro vihtel naostreno koso. Sledilo je okrepčilo, kot se spodobi: krapci, kruh s salamo in pijača. V manjših skupinah so stekli pogovori o delu, življenju, opravilih, glasno je po slovenskogoriški kotlini zabobnela ljudska pesem. Smeha, objemov, stiskov rok in hudomušnih pogovorov ni Nina Zorman Nina Zorman S spoštovanjem do dediščine naših prednikov manjkalo. Predsednica gospa Alenka Gregorec je zbrane povabila na zakusko z domačimi dobrotami, ki so jih pripravile članice društva, in narodno-zabavno glasbo. Pridne žanjice so v zahvalo prejele priznanje za sodelovanje in domače milo, oblečeno v skvačkano srajčko. Gre za eno izmed prireditev lokalnega društva, ki povezuje ljudi z ljubeznijo do domačega kraja, lokalnih dobrot in običajev. Društvo kmetic Destrnik ima na svojem področju nenadomestljivo vlogo. Že dvajseto leto skrbijo za domačno in umetnostno obrt, izmenjavo izkušenj in mnenj, razvijanje ročnih spretnosti ter povezovanje lokalnih in sosednjih društev. Predsednica Alenka Gregorc je povedala, da ji delo s kmeticami ogromno pomeni. Po večletnih izkušnjah je z okoli petdesetimi članicami doživela marsikaj in prizna, da je delo z ženskami nadvse naporno, vendar jo hkrati navdušuje. Kot predsednica mora skrbno komunicirati z vsemi članicami, saj lahko mimogrede pride do nerazumevanja in nesoglasja. Druženje, dvosmerna izmenjava mnenj in izkušenj, povezovanje ter pogled na odlično opravljeno delo je tisto, kar je neprecenljivo in ti da nov delovni elan. Da so članice Društva kmetic Destrnik aktivne skozi vse leto, priča podatek, da letno izpeljejo vsaj dvanajst projektov. »Kar naporno je in vedno se kaj dogaja,« je povedala gospa Gregorec in pričela naštevati letno zastavljene cilje: pozimi, ko ni toliko dela v kmečkih domovih, enkrat tedensko organizirajo delavnice, kjer kvačkajo, se pogovarjajo in ustvarjajo različne zanimive rokodelske izdelke. Vsaka prava kmetica mora biti tudi odlična kuharica, tako da organizirajo tudi kuharske tečaje domače kuhinje. Letno pripravijo tradicionalno velikonočno razstavo, kjer ponazorijo in predstavijo proces pletenja košar, spečejo in razstavijo tipične velikonočne sestavine: potico, pobarvana jajca oziroma pirhe, domači kruh, hren, meso, krapce, gibanice ter ostale dobrote. Vsako leto na poseben in privlačen način okrasijo velikonočna jajčka in skvačkajo različne majhne pozornosti. Znajo si vzeti tudi čas za sprostitev in širitev obzorij – odpravijo se na ekskurzije na različne konce Slovenije, kjer odkrivajo naravne lepote in kulturno dediščino. Poleti sledijo prikaz žetve pšenice na star način, trganje koruze in ročno trebljenje buč. Precej znana in obiskana je razstava okrasnih buč pred cerkvijo sv. Urbana. Kot na vseh vinorodnih območjih, ko je grozdje zrelo, tudi kmetice pripravijo trgatev. Delovno leto zaključijo z adventno razstavo, na kateri razstavljajo adventne venčke in aranžmaje ter izdelke iz slame. Gregorečeva poudari, da z občino in županom Vladimirjem Vindišem zelo dobro sodelujejo in da so izredno vesele podpore občine. Tudi letos so bile mize ob praznovanju občinskega praznika obložene s pecivom članic Društva kmetic Destrnik. Dobro sodelovanje so vzpostavile tudi z ostalimi lokalnimi društvi, kot so Društvo starodobnih vozil sv. Urban, gasilci in Turistično društvo Destrnik, s katerim sodelujejo 9 Nina Zorman bi pričakovali: svojo funkcijo predsednice bi rada po dvanajstih letih dela predala naprej. Meni, da bi se za ohranitev naravne in kulturne dediščine lahko intenzivneje zavzemale mlade ženske ter se vključile v društvo, da bi prenesle znanje in izkušnje na svoje otroke. Srčna predanost, ogromno dobre volje in spoštovanje dediščine naših prednikov je tista nevidna vez, ki društvo poganja že dvajseto leto. Upamo, da bomo o njihovih odlično izpeljanih dogodkih in širjenju zavedanja o naravni, kulturni in gastronomski dediščini pisali tudi z novo predsednico Društva kmetic Destrnik. Po Koroškem po … na avgustovskem kmečkem prazniku. Marljive in spretne so naše kmetice iz Destrnika, mar ne? Nepozabno doživetje jim je omogočila naša »Vražja Štajerka« Nataša Hercog, ki jih je povabila k sodelovanju pri »Zlati točajki« in jim tako omogočila, da so se lahko članice predstavile širni Sloveniji, saj so se udeležile tudi snemanja ene izmed oddaj v Ljubljani. Z veseljem so priskočile na pomoč, ko je del tekmovanja potekal tudi na Destrniku (o tem smo poročali v majski številki), spekle so domače rogljičke in pomagale pri tekmovanju točajk v kuhanju kisle juhe. Gospa Alenka ne more skriti zadovoljstva in pove, da je bilo to zanjo izredno doživetje, morda ne bo imela priložnosti nikoli več doživeti česa podobnega. Vse članice so izredno uživale v vsem dogajanju, zadovoljne so bile tako one, ekipa Planet TV in nasmejana tekmovalka Nataša Hercog. Vizija društva je za prizadevno predsednico precej drugačna, kot Junija smo v Društvu Kmetic Destrnik ponovno organizirali ekskurzijo, ki je bila namenjena našim članicam in njihovim partnerjem. Tokrat smo se odpravili na potep po Koroški, da se malo sprostimo s prijetnim druženjem in da si ogledamo izbrane znamenitosti koroških krajev. Sedmega junija smo se zjutraj zbrali pred gasilskim domom in se »oboroženi« z obilico hrane, pijače ter seveda sladkih dobrot, ki so jih pripravile naše pridne članice, odpravili na pot. Med vožnjo smo poskrbeli, da smo najprej »razkužili« naše želodčke in jih dobro pripravili na dobrote, ki so sledile čez dan. Medtem nam je vodička pojasnjevala, kje smo, spretno opisovala videne kraje in tiste, kamor smo namenjeni, ob tem pa ji ni zmanjkalo dobrih šal. Pot nas je vodila skozi Dravsko dolino, do izteka Meže v Mislinjo, kjer smo se ustavili v dolini Šentanelske reke, kjer stoji v celoti obnovljen Povhov mlin. Ob prijetnem vzdušju ob zvokih šumenja vode sta nam gospodarja povedala nekaj o zgodovini mlina, nam pokazala številna žita, gospodar pa je odprl zajezeno vodo in pognal veliko mlinsko kolo, tako da smo lahko v notranjosti opazovali postopek »od žita do moke«. Poskusili smo tudi kruh, ki ga je spekla gospodarica, in se okrepčali še z malico, ki smo jo skupaj pripravili v naravi. Pot smo nadaljevali po pobočju Strojne, do hribovske kmetije Dvornik, kjer se ukvarjajo s predelavo sadja, imajo pa tudi zasebni muzej starega kmečkega orodja in pripomočkov. Lastnik Damjan in njegova žena sta znana po nastopu v TV-oddaji, zato sta nam povedala, kako sta se spoznala. Nadaljevali smo po Mežiški dolini – nekoč mrtva reka spet dobiva bolj naravno podobo, do »matere slovenskih lip«, znamenite Najevske lipe, skoraj osem stoletij starega drevesa. Nato smo prispeli do Črne, kjer smo si ogledali etnološko in rudarsko zbirko, izvedeli skrivnosti dobrih smučarjev, med njimi zlate Tine Maze, za konec pa smo obiskali še cerkev sv. Ožbalta, kjer nas je tamkajšnji župnik lepo sprejel in pogostil. Seveda smo si privoščili tudi okusno kosilo in poskusili hren na koroški način. Pot proti domu je bila kljub poznim uram kratka, polna petja in smeha. Na koncu se je predsednica Alenka vsem zahvalila za prisotnost in dobro voljo. Tadej Urbanija Učenci so obiskali Dunaj Učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas so v okviru projekta Popestrimo šolo 21. junija obiskali avstrijsko prestolnico Dunaj. Enodnevni izlet je bil poln dinamike. Najprej so se ustavili v dvorcu Schönbrunn, nato pa so si ogledali staro mestno jedro znotraj znamenitega Ringa. Učenci so bili očarani nad mogočnimi stavbami iz habsburškega obdobja. Obiskali so tudi grobnico Habsburžanov, kjer so med drugim shranjeni posmrtni ostanki znamenite cesarice Marije Terezije. Kljub temu da so učenci izvedeli veliko novega in na lastne oči videli stvari, o katerih se učijo pri glasbi, umetnosti in zgodovini, je bil vrhunec izleta gotovo zabaviščni park Prater, v katerem sta slabi dve uri minili, kot bi trenil. Zabavna je bila že sama pot od centra mesta do zabaviščnega parka, saj so se peljali s podzemno železnico in tako ujeli še nekaj živahnega utripa milijonskega mesta. Izlet so zaključili z ogledom Hundertwasserjeve hiše, kjer so imeli še zadnjo priložnost za nakup kakšnega spominka. Kljub napornemu dnevu je raven adrenalina, ki so ga sprožile vratolomne vožnje v zabavišču, poskrbela za veselo in živahno vzdušje na avtobusu vse do doma. 10 Anita Simonič OŠ Destrnik-Trnovska vas Anita Simonič Uradni vestnik Občine Destrnik 7 / 25. 7. 2014 Uradni vestnik Občine Destrnik Leto XIX, številka 7 25. julij 2014 1. CENIK 3. SKLEP 2. SKLEP 4. SKLEP storitev za opravljanje pogrebnih in pokopaliških storitev v občini Destrnik o ukinitvi statusa javnega dobra ALMAJA d. o. o. Jurovska c. 23 2230 LENART V SLOV. GORICAH o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v občini Destrnik za volilno leto 2014 o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Delovna ura v nočnem delovnem času Delovna ura ob intervencijah Delovna ura ob nedeljah in praznikih 12,00 € 12,00 € 12,00 € OBČINA DESTRNIK Vintarovci 50 2253 DESTRNIK Lenart, 9. 6. 2014 2. CENIK Posredujemo cene storitev za opravljanje pogrebnih in pokopaliških storitev v občini Destrnik, ki jih bo potrdil občinski svet. OPIS STORITVE: Moštvo Dekoracija groba Uporaba prenosnega ozvočenja Ročni izkop in zasip jame z zaščito sosednjih grobov – normalni grob – poglobljeni grob – otroški grob Vkop in zasip žarnega elementa Odpiranje in zapiranje žarnih grobov ter zaščita sosednjih grobov Ekshumacija pokopanega Ekshumacija pokopanega Delo s pokojnim Enkratna uporaba transportne krste PVC vrečka Uporaba hladilnega pokrova – 1 dan Prevoz pokojnika na obdukcijo Sovoznik Ureditev dokumentov Delovna ura v delovnem času Zlatko Glinšek 1 oseba CENA BREZ DDV 33,20 € 9,37 € 36,10 € Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 92/05 – ZJC-B, 111/05 – Odl. US, 93/05 – ZVMS, 120/06 – Odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud1, 76/10 – ZRud-1A, 20/11 – Odl. US, 57/12, 110/13 in 101/13 – ZDavNepr) ter 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10-UPB1 in 11/10) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 26. redni seji 20. 6. 2014 na predlog župana sprejel naslednji SKLEP o ukinitvi statusa javnega dobra 140,00 € 140,00 € 20,00 € 40,15 € 38,60 € Pred potekom 10 let Po poteku 10 let 189,65 € 146,30 € II. Z uveljavitvijo tega sklepa nepremičnina iz I. točke izgubi status javnega dobra in postane polna last Občine Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik, matična št.: 5882966000, do celote (1/1). 37,60 € 12,00 € 20,00 € 52,08 € km I. Status javnega dobra se ukine pri naslednji nepremičnini: - parc. št. 1268/5, k. o. Jiršovci (365), v dejanski rabi kmetijsko zemljišče v izmeri 602 m². 0,70 € 28,00 € 26,00 € 7,00 € III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Številka: 900-11/2014-26R-16/14 Datum: 20. 6. 2014 Župan Občine Destrnik Vladimir Vindiš 11 Uradni vestnik Občine Destrnik 7 / 25. 7. 2014 3. Na podlagi 28. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 – ZpolS-D, 11/11 , 28/11 – odl. US in 98/13) ter 15. člena Statuta Občina Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10 in 11/10) je Občinski svet Občine Destrnik na 26. redni seji 20. 6. 2014 sprejel SKLEP o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v občini Destrnik za volilno leto 2014 1. člen S tem sklepom se določijo upravičenci in kriteriji za delno povrnitev stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v občini Destrnik za volilno leto 2014. 2. člen Stroški volilne kampanje za volitve v občinski svet in volilne kampanje za volitve župana ne smejo preseči zneskov, ki jih določa zakon, ki ureja volilno kampanjo. 3. člen Organizatorji volilne kampanje, ki so jim pripadli mandati za člane občinskega sveta, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,33 eurov za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročilo občinskemu svetu in računskemu sodišču. 4. člen Organizatorji volilne kampanje za župana, katerih kandidati so dosegli najmanj 10 % od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,12 eura za vsak dobljeni glas. Če pride na volitvah za župana do drugega kroga glasovanja, sta kandidata, ki kandidirata v drugem krogu, upravičena do povračila stroškov v višini 0,12 eura le na osnovi dobljenih glasov v tem krogu. Skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila občinskemu svetu in računskemu sodišču. 5. člen Organizatorju volilne kampanje za volitve v občinski svet in za volitve za župana se na njegovo zahtevo povrnejo stroški volilne kampanje iz proračuna Občine Destrnik 30. dan po predložitvi poročila občinskega sveta in računskega sodišča. Destrnik ter v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 – SOD–UPB1 in št. 11/2010) izdaja župan Občine Destrnik naslednji SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: – nabavna cena plina fco Destrnik 701,3425 EUR/t – kalo 5 % 35,0671 EUR/t – marža 141,4518 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2014 --------------------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 877,8614 EUR/t ali Skupaj – plinasta faza 2,1595 EUR/m³ Potrjuje se prodajna cena plina v višini 2,1595 EUR/m³. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,1019 EUR m/³ in prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom iz obnovljivih virov energije v višini 0,06220 EUR/ m³ ter davek na dodano vrednost v višini 22 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 7. 2014. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 354-3/2014-6, z dne 9. 6. 2014. Štev.: 354-3/2014-7 Datum: 9. 7. 2014 6. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 8/02). 7. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Štev.: 900-11/2014-26R-14/11 Datum: 20. 6. 2014 Župan Občine Destrnik Vladimir Vindiš 4. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini 12 Župan Občine Destrnik: Vladimir VINDIŠ Zmago Šalamun Zmago Šalamun Čaka nas trdo delo Staša Cafuta Prioriteta je ustvarjanje gospodarstvu prijaznega okolja V 9. volilnem okraju v 8. volilni enoti je bil na listi Slovenske demokratske stranke izvoljen dosedanji poslanec Andrej Čuš. Vaša ocena volitev, kako jih ocenjujete? Najprej bi se rad zahvalil vsem volivkam in volivcem, ki so mi na volitvah izkazali podporo. Glasovali so za dober, konkreten program in odlično ekipo, ki bi v primeru zmage ta program tudi izvedla. Žal te volitve niso bile poštene, saj so na začetku volilne kampanje z grobo zlorabo pravosodja iz volilne tekme izločili Janeza Janšo, predsednika največje stranke, ki je dober mesec prej zmagala na evropskih volitvah. Branko Masleša je odločanje namerno zavlekel v čas po volitvah. V politiki ni naključij in tudi sam menim, da vse to dogajanje ni naključje. Ponovno ste izvoljeni, kaj bodo prioritete dela v tem mandatu? V letu in pol delovanja v državnem zboru sem se ogromno naučil, v prihodnje pa si bom prizadeval za ukinitev dvojne obdavčitve delavcev migrantov, sprejem pokrajinske zakonodaje in reševanje problematike mladih, ki je žal vse večja. Glavno vodilo in moto delovanja pa bo, da bom deloval tako, da bo Ljubljana videla tudi preko Trojan. Vodstvo stranke napoveduje, da bodo ostali v opoziciji, kakšno je vaše mnenje? Volilni rezultat je povedal svoje, zmagala pa je stranka, ki ni predstavila niti ene točke programa. Sam si sodelovanje z zmagovalko volitev res težko predstavljam, saj ne poznam nobenega programskega izhodišča. Bom pa podpiral nižanje davkov, skladen regionalni razvoj in ukrepe v korist slovenskega podeželja. Volilna udeležba je bila najnižja do sedaj, kaj menite, zakaj? Žal je moč opaziti trend padanja volilne udeležbe, nad čimer sem sicer tudi sam razočaran. Nekaj je zagotovo kriva splošna apatija in nezadovoljstvo nad trenutnim stanjem v Sloveniji, kar pa bi lahko popravili samo tako, da gremo volit ter izvolimo svoje predstavnike, ki bodo zagovarjali določene ukrepe in imeli program. Na roko pa ni šel tudi julijski termin volitev, tako sem sam (in tudi drugi) ostal brez več glasov, saj so bili mnogi v tem trenutku na dopustu ter v tujini. Velika večina Slovencev meni, da ne bomo dobili stabilne vlade, kakšno je vaše mnenje? To je v Sloveniji žal tradicija, če zmaga stranka »novih obrazov«, tako da se z vašo tezo strinjam. Slovenija potrebuje spremembe volilnega sistema, o tem smo imeli referendum že leta 1996. Kaj bi morale biti glavne prioritete nove vlade? Zagotovo ustvarjanje gospodarstvu prijaznega okolja, saj nas bo samo gospodarstvo izpeljalo iz krize. Lumpi, ki so pokradli bančni sektor, pa morajo čim prej v zapor. V 10. volilnem okraju v 8. volilni enoti se je na listi SMC – Stranki Mira Cerarja za poslanski sedež potegovala mag. Klavdija Markež in bila s prejetimi 3.050 glasovi oziroma 35 odstotki tudi izvoljena. Vaša ocena volitev, kako jih ocenjujete? Rezultat volitev je odraz volje ljudi, ki so želeli izraziti svoje stališče do stanja v državi. Veselim se zmage moje stranke Stranke Mira Cerarja in izvolitve za poslanko v državni zbor, obenem pa se zavedam velike odgovornosti, ki si jo s tem nalagamo. Čaka nas trdo delo. Kaj bodo prioritete dela v tem mandatu? V času svojega mandata si bom prizadevala za reševanje lokalnih težav na nacionalni ravni, ki bodo pozitivno vplivale na razvoj našega kraja in blaginjo vseh vas, temelječo na sodelovanju, znanju ter odgovornosti. Želim, da bi s Ptujem postali regijsko središče. Prizadevala si bom za odpravo birokratskih ovir in vzpostavitev stabilnega gospodarskega okolja. Prispevati želim k ponovni vzpostavitvi socialne varnosti v državi in obuditi ljudem vero v prihodnost. Ob tem si želim, da bi se občani obrnili name in bi jim poskušala pomagati, jih zastopati ter upravičiti zaupanje, ki so mi ga izkazali z glasovanjem zame. Ste novoizvoljena poslanka v Stranki Mira Cerarja. Kaj vas je prepričalo, da ste se odločili za kandidaturo v novi stranki? Verodostojnost Mira Cerarja, njegov program in vrednote, ki jih želimo skupaj vzpostaviti: pravna država, trajnostni razvoj, inovativnost, družbena odgovornost, človekovo dostojanstvo. Volilna udeležba je bila najnižja do sedaj, kaj menite, zakaj? Ljudje so obupani nad stanjem v državi, gospodarskim in tudi socialnim. Od tod nizka udeležba, saj menijo, da tako ne morejo vplivati na spremembe. Vendar ne drži. Ravno aktivna udeležba na volitvah in njihov glas je tisto, kar šteje. Le tako lahko vplivajo na boljšo prihodnost. Velika večina Slovencev meni, da ne bomo dobili stabilne vlade, kakšno je vaše mnenje? Prepričana sem, da temu ni tako. Želim si, da bo novi mandatar g. Cerar, ki bo sestavil močno, konstruktivno koalicijo. Želim si, da ostanemo v vladi vsaj en mandat, saj bomo šele takrat lahko pokazali pozitivne rezultate. Nismo čudodelniki, zavedamo se odgovornosti in težkih razmer, a imamo vrednote, cilje ter poti za njihovo dosego. Kaj bi po vašem mnenju morale biti glavne prioritete nove vlade? Vzpostavitev pravne države, ki je ključna z vidika demokratične države. Družbena odgovornost, katere glavni elementi morajo biti strpnost, solidarnost, družbena vključenost, sočutje, poštenje, zaupanje in transparentnost. Vrnitev dostojanstva ljudem, saj je notranja vrednost človeka neodtujljiva osnova človekovih pravic, ki jih mora prebivalcem zagotavljati država. Trajnostni razvoj in inovativno okolje. Posebno skrb moramo posvetiti kakovosti življenja ljudi, zdravju, inovativnosti, dostojnemu delu, demokraciji, človekovim pravicam, vladavini prava, kulturi in tradiciji. 13 Zmago Šalamun Arhiv SLS Te volitve so črni dan za Slovenijo ki ste oddali glas za Slovensko ljudsko stranko, ste dokazali, da vam ni vseeno za Slovenijo, za slovensko podeželje in vrednote. Še enkrat hvala. Vsem ostalim pa sporočam, da je bil 13. julij črn dan za Slovenijo, žal so tako odločili volivci, ki pa imajo vedno prav. Še kako je imel prav Cankar, ko je v Hlapcih zapisal: »Narod si bo pisal sodbo sam,« in očitno je imel že takrat v mislih današnje volitve. Torej zapuščate poslanske klopi, kako naprej, kakšna bo vaša nadaljnja pot? Vsekakor bom vso energijo usmeril v delovanje stranke. Storil bom vse, da več kot 100-letna tradicija Slovenske ljudske stranke na Slovenskem ne bo zamrla. Potem bom videl, kako bo, pustimo času čas. Ali boste kandidirali za župana? Počakajte, sedaj smo komaj zaključili državnozborske volitve. Ne hitite, počakajte, saj bo hitro vse znano. V 9. volilnem okraju 8. volilne enote se je za poslanski mandat na listi Slovenske ljudske stranke ponovno potegoval dosedanji poslanec z 18-letnim stažem v državnem zboru Franc Pukšič, ki pa na volitvah ni bil uspešen, pa tudi njegova SLS ni dosegla parlamentarnega praga. Vaša ocena volitev, kako jih ocenjujete? Najprej se želim zahvaliti volivkam in volivcem za glasove. Vsi tisti, 9. julij: izredni izid poštne znamke Interesi poštnih operaterjev Sredozemlja na priložnostni znamki Združenje Euromed Postal je interesno regionalno združenje poštnih operaterjev iz držav mediteranskega področja. Pošta Slovenije je med njegovimi ustanovnimi članicami. Ideja o evro-mediteranskem povezovanju sega v leto 1995, ko je barcelonska deklaracija začrtala tri skupine ciljev povezovanja: oblikovanje političnega in varnostnega, ekonomskega ter kulturnega in socialnega partnerstva. Države Sredozemlja je povezala v evro-mediteransko partnerstvo (Euromed ali tudi EMP), ki je osrednji okvir odnosov med EU in južnimi mediteranskimi partnericami. Euromed je razvil številne konkretne oblike sodelovanja, med njimi tudi združenje Euromed Postal, ki je bilo leta 2011 uradno ustanovljeno v Rimu – s podpisom sporazuma med ustanovnimi članicami, tudi s Pošto Slovenije. Članstvo v organizaciji, ki zastopa in promovira interese poštnih operaterjev Sredozemlja, prinaša razen poglobitve poslovnega sodelovanja in vzpostavitve dialoga z drugimi poštnimi operaterji v regiji tudi možnost izboljševanja kakovosti, razvoj ter trženje novih skupnih storitev in skupne izdaje znamk, kot je ta. Skupni motiv letošnje izdaje je bil izbran na natečaju, v katerem je sodelovala tudi Pošta Slovenije. Zmagala je egiptovska pošta z motivom, prikazanim na znamki z nominalo 0,64 evra. Pošta Slovenije 14 Oglaševalska pravila za lokalne volitve 2014 Na podlagi 6. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Ur. l. RS št. 41/2007, 103/2007-ZPolS-D, 105/08, odločba US št. U-I-295/07-8, 11/2011, 98/2013, 82/2013- ZUP-H) objavljamo pravila za izrabo časopisnega prostora v časopisu Občan za predstavitev kandidatov ter njihovih programov za lokalne volitve v Občini Destrnik v letu 2014. Oglaševati je mogoče v skladu s Pravili za izrabo časopisnega prostora za predstavitev kandidatov političnih strank in drugih predlagateljev ter njihovih programov v časopisu Občan (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2011). Na osnovi tretjega odstavka 6. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji je uredniški odbor na seji, 10. 7. 2014 sklenil, da se v Občanu za predstavitve kandidatov za župana in kandidatov za člane občinskega sveta v času volilne kampanje za lokalne volitve v letu 2014 brezplačno zagotovi po 1/4 strani za vsakega kandidata za župana in po 1/4 strani za vsako listo za člane občinskega sveta. Brezplačni prostor za predstavitev se zagotovi tako za predstavitev kandidatov, ki so že zastopani v občinskem svetu, kot tudi za tiste, ki še niso zastopani v občinskem svetu. Vrstni red predstavitev posameznih kandidatov in list bomo določili po datumu prispelih materialov. Predstavitev vašega kandidata ali liste pričakujemo do 10. 9. 2014 na naš naslov. Če do tega datuma ne bomo prejeli predstavitve, bomo smatrali, da se ne želite predstaviti v našem časopisu. Besedila pričakujemo izključno na zgoščenki ali po elektronski pošti, napisana v enem izmed urejevalnikov besedil. Prosimo tudi, da nam pošljete uradni logotip in ime vaše stranke. Slika mora biti primerne velikosti v JPG formatu. Nekvalitetne fotografije in logotipe bomo zavrnili. Vrstni red kandidatov bomo določili po datumu prispelih besedil. V primeru daljšega besedila si pridržujemo pravico skrajšanja na ustrezno število znakov. Besedila bomo tudi lektorirali. Destrnik, 25. 9. 2014 Odgovorni urednik Zmagoslav Šalamun O čem smo pisali v prvi številki Občana pred 18 leti? 15 Mirjana Fladung ORATORIJ 2014: NA TVOJO BESEDO Monika Kovačič »Na tvojo besedo bomo mreže vzeli in postali ribiči ljudi, da cel svet bomo zaobjeli z ljubeznijo, ki daješ jo ti.« (Oratorijska himna, Na tvojo besedo; Maja Triler) Naslov oratorija se je glasil »Na tvojo besedo«. Na župnijskem dvorišču je bilo od 25. do 29. junija spet živahno. Vse dni so glasno odmevale letošnja oratorijska himna in druge pesmi. Za vsak dan oratorija smo animatorji pripravili zanimive delavnice in različne aktivnosti. V vseh teh dneh se je zbralo 44 otrok in 19 animatorjev. V sredo nam je načrte nekoliko prekrižalo vreme, vendar smo imeli srečo v četrtek, ko smo se odpravili v terme Ptuj, kjer smo se kopali in tekmovali v vodnih igrah. Z oratorijem smo zaključili v nedeljo pri nedeljski sveti maši. Po maši smo se zadržali pred cerkvijo, kjer smo staršem in ostalim predstavili eno izmed delavnic – Oratorij ima talent. UNESCOJADA V torek, 10. junija, je na igrišču OŠ Destrnik-Trnovska vas v okviru projekta Popestrimo osnovno šolo potekala športno-družabna prireditev Unescojada. Na naši šoli je letos potekala že drugič zapored in je skozi športno druženje povezala vrstnike štirih šol: - učence OŠ Franja Žgeča Dornava, - OŠ Cirkovce, - OŠ Cerkvenjak-Vitomarci in - iz naše šole. Glavni junak oratorija je bil apostol Peter, ribič, ki je na Jezusovo osebno vabilo postal eden izmed dvanajstih apostolov, po Jezusovi smrti in vstajenju pa prvi papež. V svojem življenju se je spopadal s svojo vihravostjo in z bojazljivostjo, a ga je odnos s Kristusom v moči Svetega Duha končno docela spremenil. Svojo ljubezen in zvestobo Bogu je na koncu izpričal s pogumnim darovanjem življenja za vero. Skozi oratorijsko zgodbo smo ugotovili, da je apostol Peter na začetku lovil ribe, kasneje pa je postal ribič ljudi. Otroci so zelo radi prepevali pesem, ki je zelo dobro dopolnjevala temo letošnjega oratorija Peter Skala. Za še večje druženje, spoznavanje in povezavo učencev različnih šol smo poskrbeli z oblikovanjem ekip, ki so jih sestavljali učenci iz vseh štirih šol. Tako so učenci, ki se prej med seboj niso poznali, tekmovali v eni izmed treh ponujenih športnih aktivnosti: nogomet, med dvema ognjema in atletika (skok v daljino in štafeta). Na našem letošnjem oratoriju so se zvrstile delavnice: risanje na plošče, ki smo jih pritrdili na steno, izdelovanje ribic, ki so prvi simbol kristjanov in so jih lahko vsi, ki so bili pri maši, odnesli domov, kuharska delavnica, v kateri smo pekli pecivo, Oratorij ima talent, izdelovanje izdelkov iz slanega testa, risanje s kredo po poti do vhoda cerkve in športne igre na igrišču. Na začetku prireditve je vse udeležence pozdravil gospod ravnatelj Drago Skurjeni, s plesno in glasbeno točko pa se je predstavila Vita Volgemut. Po otvoritvi se je najprej pričelo tekmovanje v nogometu in med dvema ognjema. V vsaki disciplini so se med seboj pomerile štiri ekipe. Igri med dvema ognjema je sledilo tekmovanje v atletiki, v kateri so prav tako tekmovale štiri ekipe. Med aktivnostmi so tekmovalci in delavci tudi pomalicali, ves čas prireditve so bili priskrbljeni s tekočino. Po končanih aktivnostih je sledil zaključek prireditve s podelitvijo pohval in medalj. Vsak dan je imel svoj simbol, vrednoto in ključ dneva. Otrokom smo želeli približati apostola Petra na čim preprostejši način, z dramsko igro in s citati iz svetega pisma. Naučili smo se, da je Jezus naredil veliko čudežev, prav tako kot Peter in ostali učenci. Čudeže lahko delamo tudi mi; z nasmehom, z lepo besedo, s pogovorom, s tem da si vzamemo čas za sočloveka in s tem polepšamo dan, življenje soljudi. Tudi to so čudeži. Kljub visokim temperaturam smo prireditev dobro izpeljali in kar je najpomembneje, dosegli smo ključni cilj – skozi šport smo povezali vrstnike različnih šol. Tekmovalci so se zabavali in tekmovanje dojeli kot druženje ter sklepanje novih prijateljstev, ne pa kot tekmovalnost. OŠ Destrnik Nika Matjašič, Žan Markež, Vita Volgemut 16 Damjana Žampa Preživeli smo zelo zabaven začetek počitnic in ustvarili lepe spomine. Nina Zorman 2. srečanje ljubiteljev starodobnih vozil Zmago Šalamun Zmago Šalamun Starodobniki osvajali srca Po obisku Dornave se je hrupna vožnja nadaljevala skozi Kicar in Mestni Vrh, kjer so imeli drugo postojanko pri pizzeriji Pri Mici. Vrnili so se v gasilski dom Desenci, kjer so udeleženci prejeli spominske plakete. Srečanje so zaključili s prijetnim popoldanskim druženjem in pogostitvijo. Ljudje imamo takšne in drugačne želje, ideje, hobije in razvade. Prav je, da se v življenju ukvarjamo s stvarmi, ki nas navdušujejo, napolnijo in začinijo naše vsakdanje življenje. Prvo julijsko soboto so udeleženci panoramske vožnje s starodobnimi vozili poskrbeli, da je bila ta posebna in zanimiva za udeležence in za obiskovalce oziroma gledalce. Ropot starih motorjev in z ljubeznijo lepo negovane avtomobilske ali motorske karoserije te lahko prevzamejo ter potegnejo v doživljanje preteklosti. Gre za vozila z dušo, ki jim jo ob popolni restavracijo vlijejo lastniki. Nina Zorman Naši Facebook prijatelji na preži Časopis Občan prisoten (tudi) na internetu Več kot 110 ljubiteljev klasičnih in športnih vozil iz vse Slovenije in tudi iz sosednje Hrvaške (Varaždin) se je zbiralo pred gasilskim domov v Desencih, kjer jih je pozdravil predsednik kluba starodobnih vozil Sv. Urban Franc Murko ter jim podal napotke in informacije o srečanju. Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Destrnik Vladimir Vindiš. Panoramska vožnja je letos potekala skozi Levanjce, Spodnji Velovlek, Pacinje, Dornavo, Kicar, Novo vas pri Ptuju, skozi Mestni Vrh do Janežovcev in do končne točke – gasilskega doma Desenci. Vožnjo so popestrili z ogledom baročnega dvorca v Dornavi, obiskom Čušekove domačije in obiskom pri enem izmed članov, Jožetu Vandi. Nasmejanih obrazov je bilo ogromno – med lastniki vozil in tudi gledalci. Raznežile so se tako ženske kot moški, v družbi starih so se, tako je bilo videti, dobro počutili tudi otroci (vnuki). Od blizu smo tako imeli priložnost občudovali lepo ohranjena in restavrirana vozila različnih znamk ter letnic. Najstarejši med njimi je bil Mercedes 170 SAC kabriolet, letnik 1950, za katerega že šestnajst let odlično skrbi Karel Vogrin, župnik iz Korene. Vsem udeležencem je skupno to, da veliko svojega časa, znanja in energije namenijo ohranjanju delčka avtomobilistične zgodovine. Potrebno je vedeti, da je prenova starodobnika draga in dolgotrajna. Veliko je težav pri zagotavljanju rezervnih delov, nekatere je treba izdelati povsem ročno, saj na trgu ne obstajajo več. Zmago Šalamun Iris Kozel Verjetno že vsi poznate Facebook stran Časopis Občan, na kateri smo pridobili že 240 všečkov. Terenski novinarji vam ažurno poročamo o dogodkih, ki potekajo v občini Destrnik, prav tako pa k sodelovanju prijazno vabimo vse občanke in občane. Panoramsko vožnjo starodobnikov smo verjetno spremljali vsi, a le Iris Kozelj se je opogumila in kar nekaj fotografij lepotcev objavila na Facebook zidu časopisa Občan. Iris, iskrena hvala. S prisotnostjo na socialnem omrežju in s postavitvijo interaktivnega medijskega portala časopisa Občan (www.casopisobcan.si) gradimo na interkaciji – če organizirate kak dogodek ali imate pomembno informacijo, nam lahko pustite sporočilo, članke lahko komentirate, ocenjujete in posredujete na ostala družbena omrežja. Na novi spletni strani bomo objavljali aktualno dogajanje v občini Destrnik, kdo so in kaj počnejo občani in občanke naše občine (rubrika Mi, občani), napovednik dogodkov, trenutno vreme na Destrniku ter aktualne novice iz Slovenije. Veselimo se vaše povratne informacije. 17 Nasvet farmacevta Klopi in zaščita pred njimi Klopi spadajo med pajkovce. Med več kot 800 znanimi vrstami je v Sloveniji najbolj razširjen Ixodes ricinus ali gozdni klop. Klopi so zajedavci, kar pomeni, da potrebujejo za preživetje gostitelja. Z zobci se pritrdijo nanj in se prehranjujejo z njegovo krvjo. Klopa ne čutimo, ko se pritrdi, saj ima njegova slina anestetični učinek. Aktivni postanejo spomladi, ko se temperatura dvigne nad 5 oC, torej nekje aprila, s prezimovanjem pa začnejo, ko temperatura pade pod 5 oC, torej nekje oktobra, novembra. Klopi živijo na vegetaciji, ki je blizu tlom. Tam prežijo na gostitelja in ko ga zaznajo s kemo- in mehanoreceptorji, se ga oklenejo. Na ljudi se klopi ponavadi pritrdijo na z dlakami pokrite dele glave, ušes, rok, dimelj, kolen, dlani, stopal. Pomembni so predvsem z zdravstvenega vidika, saj prenašajo bolezni, kot sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Klopni meningoencefalitis (KME) je ena najpomembnejših virusnih okužb osrednjega živčevja. Zaradi pogostosti in resnosti bolezni ter možnih doživljenjskih posledic je pomemben zdravstveni problem. Bolezen se pojavlja sezonsko, saj je povezana z biološko aktivnostjo klopov. Največ pojavov klopnega meningoencefalitisa v Sloveniji je od maja do oktobra. Prvi primeri se lahko pojavijo že marca, največ jih je v toplih poletnih mesecih, julija in avgusta, ko je aktivnost prenašalcev in žrtev največja. Redko se bolezen pojavi v novembru ali decembru, takrat predvsem zaradi stika s steljo v hlevu. Mila zima in vlažna pomlad okrepita dejavnost klopov. Najučinkovitejša zaščita pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje. Klopi lahko prenašajo bakterijo Borrelia burgdorferi, ki povzroča lymsko boreliozo. Klopova slina, ki spremlja borelije pri vnosu v kožo, vsebuje snovi, ki zavirajo imunski odziv na mestu ugriza. To ustvari zaščitno okolje za razmnoževanje borelije. V dnevih ali tednih po ugrizu se borelije preko krvnega in limfnega obtoka razsejejo po drugih organih, kot so srce in sklepi ter periferno in osrednje živčevje, kjer povzročijo različne simptome diseminirane okužbe. Lymska borelioza se uspešno zdravi z antibiotiki. Zaščite pred lymsko boreliozo v obliki cepljenja ni, zato se lahko zaščitimo samo s primernimi oblačili in z repelenti. Možnosti zaščite Ko se odpravljamo v naravo, uporabljajmo svetla oblačila iz gladkega materiala, ki klopom onemogočajo, da bi se oprijeli. Tudi oblačila popršimo z repelentom, najbolje po robovih hlač, vrhu nogavic in ostalih mestih, kamor se klopi radi prijemljejo. Eden izmed načinov odganjanja klopov je uporaba zaščitnih kemičnih sredstev – repelentov, ki odganjajo mrčes. Med repelente sodijo nekatera eterična olja (olje citronele, sivkino in klinčkovo olje), piretrini (žuželkam škodljive snovi rastlinskega izvora) in dimetilftalat ter dietiltoulamid (DEET). Repelenti so na tržišču na voljo v obliki mazil, pršil, gelov, losjonov itd. Z njimi se namažemo po razkriti koži in/ali jih popršimo po oblačilih. Na voljo so tudi elektronski odganjalci, ki si jih pripnemo na obleko in oddajajo visoke zvočne frekvence, kar odganja klope. Repelente moramo nanašati v skladu z navodili proizvajalca. Nikakor jih ne smemo nanašati na sluznice (oči, usta, nos) niti na ranice ali na poškodovano kožo, z uporabo pa moramo paziti tudi pri majhnih otrocih. Učinek repelentov traja samo nekaj ur, sploh v vetrovnem ali vlažnem vremenu, zato jih moramo vsakih nekaj ur ponovno nanašati. Če se močno potimo ali zadržujemo v vodi, moramo kožo večkrat osušiti in ponovno namazati. Repelent vedno nanašamo čez zaščitne kreme proti soncu. Poskrbite za varen korak v naravi in se zaščitite pred klopi. Bojan Potrč, mag. farm. 18 Poskus požiga Med 1. in 3. junijem 2014 je neznani storilec podtaknil požar v gospodarskem poslopju Lovske družine Destrnik na Drstelji, pri čemer je nastala materialna škoda. Ograjo in koš za smeti je polil z vnetljivo tekočino ter podtaknil požar, ki se k sreči ni razširil po gospodarskem poslopju, v katerem je med drugim tudi registrirana zbiralnica uplenjene divjadi. Ob natančnem pregledu okolice je bilo ugotovljeno, da je isti storilec ob poskusu požiga gospodarskega poslopja poskusil požgati tudi lovsko prežo pri lovskem domu Lovske družine Destrnik. K sreči tudi tu ni imel sreče, da bi se ogenj razširil. Glede na več požigov in poskusov požigov v občini Destrnik in njeni okolici, je bila Lovska družina Destrnik primorana na objekte namestiti nadzorne kamere, ki nudijo stalen nadzor in so povezane s pristojnimi organi nadzora. Kljub temu pa pozivamo vse občane, da na telefonsko št. 113 nemudoma obvestijo organe pregona ali pa lovce Lovske družine Destrnik, če bi v okolici objektov lovske družine zaznali sumljive osebe ali sumljiva vozila. Za sodelovanje se vam člani Lovske družine Destrnik vnaprej zahvaljujemo. Marko Burgar, dr. vet. med. tajnik LD Destrnik Skozi vse življenje si se boriti znala, v tiho noč utrujena si zaspala. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te med nami več ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tašče, babice in prababice Julijane Kolarič IZ ZGORNJEGA VELOVLEKA 16, DESTRNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter besede tolažbe. Iskrena hvala vsem za darovano cvetje, sveče, maše, hvala g. župniku za cerkveni obred in molitev, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede. Hvala pogrebnemu podjetju Almaja – Jančič za vse njihove storitve. Še enkrat posebna hvala vsem, da ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: njeni najdražji Tanja Hauptman Člani okteta, ki jih vodi gospa Marija Stöger, so se v soboto, 28. junija, odpravili na izlet v prelepo Belo krajino. To je pretežno kraška pokrajina med Gorjanci, Kočevskim rogom in Kolpo. Na jugu jo proti Hrvaški omejuje mejna reka Kolpa, poleg nje pa tečejo še Lahinja, Dobličica in Krupa. Oktetovci so se v spremstvu svojih boljših polovic oziroma kot radi sami rečejo – svojega fan kluba – odpravili na pot že v zgodnjih jutranjih urah. V Metliki jih je pričakala prijazna vodička, bivša slovenska vinska kraljica Simona Žugelj in jih, kot se zadnjo Tadej Urbanija Pričarali so nam lepo popoldne Tadej Urbanija Vzgojiteljice in njihove pomočnice iz vrtca v Destrniku so skupaj z otroki, kot že nekaj let do sedaj, pričarale lepo popoldne za starše, stare starše, tete in strice otrok, ki so pogumno pokazali polnim tribunam, kaj vse so spoznali in se naučili v tekočem letu. Ples, petje in tuji jeziki so jim šli odlično od ust oziroma nog. Letošnja rdeča nit zaključka, ki predstavlja nekakšen prerez trdega dela skozi vse leto, je bila čarovnija. In res, (spet) je bilo čarobno. Čeprav so še premajhni, da bi imeli dovolj moči pričarati vrtec, si ga naši otroci skupaj z vzgojiteljicami, ki z njimi preživijo veliko časa, gotovo zaslužijo. Stati pred tako številnim občinstvom, peti in plesati, medtem ko še loviš ravnotežje, ni mačji kašelj. Ravnatelj OŠ Destrnik-Trnovska vas Drago Skurjeni, ki bi prav tako, če bi imel čarobno palico, pričaral vrtec, je bil vidno zadovoljen. V svojem nagovoru je izrazil pohvalo svojim delavkam in otrokom za pričarano popoldne. Po končanem nastopu je sledilo še presenečenje za otroke in gledalce. Kot se za čarovniško popoldne spodobi, je zbrane obiskal čarovnik Sam Sebastian, ki je s svojimi triki pričaral nasmeh in začudenje na naše obraze. spodobi, najprej popeljala v metliško vinsko klet. Tam so ob odlični belokranjski pogači degustirali njihova vina. Prijetno vzdušje je spremljala pesem Destrniškega okteta. Veselo vzdušje se je nadaljevalo do ogleda kraja Radovica pri Metliki, kjer so sedli v šolske klopi OŠ Brihtna glava. Poskušali so se vživeti v leto 1952. To so bili časi strogih učiteljev s palico v roki, ki so neposlušne učence pošiljali stat v kot ali klečat na koruzo. Vse to se je dogajalo tudi skupini oktetovcev, vendar ne zaman, saj so se v šolski uri veliko naučili o dediščini Bele krajine, njihovi značilni hrani in pijači. Najuspešnejši so bili pri glasbenem pouku, ki je pripomogel k boljšim ocenam. Ob tej prijetni izkušnji so se izredno zabavali. Po prejemu spričeval so se odpeljali še v belokranjsko vinsko prestolnico – vas Drašiči, ki slovi po soseskem vinu, ki nastane iz mošta vseh članov soseske Drašiči. Zidanica je blizu cerkve v kletnih prostorih nekdanje šole. Edina v Sloveniji deluje neprekinjeno od davnih časov do danes. Vaščani tukaj živijo v slogi in razumevanju, vinsko kapljico pa v zidanici uživajo kot v starih časih. Bela krajina – deželica belih brez, bele narodne noše, ustrežljivih in prijaznih ljudi, z obilo sonca in vinske trte, je kakor ustvarjena za lepote žejne popotnike. Člani Destrniškega okteta so preživel lep dan in se bodo v to kraško pokrajino še z veseljem vrnili. Izlet vaščanov Placarja Osmega junija se je večina vaščanov Placarja, ki smo februarja sodelovali na »balu«, odpravila na izlet v živalski vrt v Zagreb. To je bila nagrada našim otrokom in tudi odraslim, ki smo s svojim prispevkom pripomogli, da je osmi bal uspel. K dobremu vzdušju je pripomoglo tudi čudovito vreme, ki je bilo takšno, kot bi ga naročili. Odrasli smo se spet vrnili v čas otroštva in skupaj z otroki navdušeno opazovali kače, opice, zebre, vidre, tjulnje … Triurno potepanje po živalskem vrtu je skoraj prehitro minilo in že smo se zbrali ob bogato obloženi mizi, ki smo jo pogrnili kar vaščani. Med potjo domov smo se ustavili še v Krapini in si ogledali mesto ter cerkev sv. Nikola. Na koncu smo si vsi želeli, da bi se vsako leto podali na kakšen izlet in se tako še bolje spoznali ter povezali med seboj. Ugotovili smo, da so druženja na balih, piknikih in izletih na vasi potrebna, kajti nekoč so se ljudje družili na zabavah ter ob kmečkih opravilih, danes pa vsi nekam hitimo in si redko vzamemo čas za sosede ter sovaščane. Naslednje druženje bomo pripravili prvo nedeljo v septembru, ko se bomo vaščani Placarja peš odpravili k maši, tako kot so nekoč hodili naši predniki. Ogledali si bomo tudi viničarijo in cerkev sv. Urbana ter spoznali zgodovino našega kraja. Elizabeta Fras Rado Markež Tanja Hauptman Na izletu z Destrniškim oktetom 19 Tanja Hauptman Turistično društvo Destrnik Okopavanje lanu Turistično društvo Destrnik VAS VABI NA Lan je kultura, ki je bila nekoč močno zastopana na slovenskih njivah. Iz njega so naše babice pridobivale olje in tudi platno, seme pa so posipale po kruhu. Kasneje se je lan umaknil z naših njiv, vendar se sedaj zopet vrača, velike zasluge za to gredo članom in članicam Turističnega društva Destrnik, ki jim projekt Od lanu do platna zelo uspeva. Z njim želijo povečati zanimanje mladih za podeželje in vzbuditi zanimanje za to kulturno in naravno znamenitost. Ker je pretekli mesec lan krasno uspeval, prav tako pa je uspešno poganjal tudi nezaželeni plevel, so članice in člani društva lan kar dvakrat okopali. Po končanem opravilu so se okrepčali z malico in občudovali opravljeno delo. Povedali so, da pri prvem okopavanju v začetku junija lan še ni cvetel, okopavanje v prvih dneh julija pa je imelo poseben čar, saj so lahko občudovali sinje modre cvetove. Pogled na cvetoči lan je odtehtal ves trud in čas, ki so ga vanj vložili. Skupaj s turisti se veselimo ročnega puljenja lanu, ki bo sredi avgusta. Želimo jim bogato letino. Znanje o zdravilnosti lanenih semen in lanenega olja se ponovno vrača med nas. Tudi zavedanje, da ni potrebno, da je ta kultura namenjena samo velikim pridelovalcem, ki ga sejejo na velikih njivah, se nam mora počasi usidrati v zavest. 33. KMEČKI PRAZNIK, ki bo 16. in 17. avgusta 2014 pred gasilsko-turističnim domom na DESTRNIKU Tanja Hauptman Sobota, 16. avgust 2014: 13.15 – srečanje ljudskih pevcev 14.30 – postavitev klopotca 14.45 – prijava ekip 15.00 – 3. kmečke igre 20.00–02.00 zabava z DEJANOM VUNJAKOM in Brendijevimi Barabami Nedelja, 17. avgust 2014: 14.00 – povorka starih kmečkih običajev 15.30 – prikaz projekta »OD LANU DO PLATNA« 16.00 – podelitev priznanj za urejene hiše 16.30 – razglasitev NAJ pridelka 17.00–24.00 zabava z ansamblom NEMIR Za jedačo (domače gibanice) in pijačo bo poskrbljeno. ŠOTOR Vljudno vabljeni! Vabilo Turistično društvo Destrnik bo v nedeljo, 17. avgusta, na 33. Kmečkem prazniku izbiralo NAJ pridelek BUČE (tikve) – ocenjujemo težo in KORUZNICO – ocenjujemo višino in število klasov. Pridelke prinesite med 13. in 14. uro. Biti morajo ustrezno označeni – lastnik pridelka. Vaše pridelke bodo lahko občudovali tudi obiskovalci na prireditvi. 20