232. številka. Ljubljana, v ponedeljek 12. oktobra. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI MOR Izhaja vsak dan iveicr, izim£i nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejemati za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., zn četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oananila plačuje se od četiristopne petit-vrste po fi kr., te se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredni Jt v u in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah st. 12. Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Nemška nestrpnost. Niti prvikrat, a bržkone tudi ne zadnjikrat pokazal bo je znani „furor teutooicus" o priliki, ko je presvetli vladar bival na Češkem. Naj blažji nameni vodili so ga tja, da pospeši Bpravo mej obema narodoma, katerima je osoda kot skupno bivališče odmerila krasne češke pokrajine. A kolika razlika v podpiranji teh blazih vladarjevih namenov pokazala se je pri narodu češkem in pri Nemcib. V Pragi sodelovali so složno Cehi z Nemci, nikjer se ni pokazala nestrpnost, kakor so jo kolovodje nemški tako ostudno pokazali v Libercah. V Pragi, kjer je velika, ogromna večina naroda češkega bila združena, privoščilo se je nemškim društvom, da so se udeležila vseh javnib slavnostij, nikjer se ni omejevala njih svoboda ia to napravilo je na vladarja očividno najugodnejši utis. Kako vse drugače pa je bilo v „ nemških" Libercah? Tam se je slovanska manjšina povsod potiskala nazaj, nestrpni nemški kolovodje postopali so tako brezozirno, da je nahujskana nemška druhal celo na javni cesti, pred očmi vladarjevimi, napadala 8 surovo Bilo Češke prebivalce, hoteča tako menda pokazati svojo spravoljubnoBt. Saj dobro vemo, kako si ti gospodje predstavljajo spravo: oni naj gospodarijo povsod, Slovan pa naj bode tiho in naj molči. Niti svojemu vladarju neso mu pustili na rodnih čeških tleh pokazati v slovanskem jeziku svojo lojalnost, tam, kjer se jim je dozdevalo potrebno, da bo pokaže samo nemški značaj mesta Liberškega. A ne samo na severu, kjer je vsaj res veliko pristnih, zagrizenih Nemcev, pokazali so se taki iz-rodki. Saj smo celo tudi na slovenski zemlji, v Celji, pri jednaki priliki videli jednako nasilstvo proti slovenskemu življu v našem Celji, katero mora pred svetom tudi veljati za nemško mesto. Čemu omenjamo danes zopet VBe te že itak znane dogodke, o katerih smo žo večkrat imeli priliko govoriti? Povod k temu daje nam interpelacija, katero so stavili v državnem zboru mlado-češki poslanci zaradi zares škandaloznih dogodkov LISTEK. Odkritje spomenika ruskim vojnikom. Danes bil jo za trg Melk pomenljiv dan. Odkril in blagoslovil se jo spomenik, postavljen ruskim vojnikom, kojih se je skoro 800 v dimu zadušilo 13. decembra leta 1805 v velikem bastijonu Mol-fikega samostana. Pokopali so vse vkupo v prostoren grob ob oesti, ki vodi iz Melka v Pochlarn. Jedno-staven križ značil je veduo mesto, kjer počivajo omenjeni vojniki in bil je znan v ljudstvu kot „Hussen-kreuz". Obrist Zujev je to slišal, stv:ir natančneje preiskal in potem pri ruBkem carju proBil, da bi dal postaviti spomenik. To se je zgodilo. Načrt je od ruskega arhitekta, delo pa po tem načrtu od zidarskega mojstra v Melku Leutka\vagor-ja. Spomenik stoji na levi ob cesti. Ker je cesta po travnikih izpeljana, je nad te precej dvignena. Da so mogli postaviti spomenik v isti visočiui kot je cesta, nasuli bo iu poddelali temelj v podobi kocke. Na tem stoji kot ograja 12 granitnih stebrov, kojih vsak ima ua prednji Btrani muki križ vsekan in črno pobarvan. Na dveh stopnicah, ki tvorijo podstavek, izdelan iz granita, stoji črn mramoruat križ, nekako tri metre visok, in nosi vsekane in pozlačene napise: „Vječnaja pamjat 300 ruskimi, voj- v nemških Libercab, ki so na sramoto ne aamo njihovim prouzročiteljem, nego vsem, ki so jih Še skušali zagovarjati. Interpelantje uprašali so z odločno besedo, je li so ti izgredi znani vladi in kaj hoče ona storiti, da se da zadoščenje po pravici razburjeni manjšini češkega prebivalstva v mešanih okrajih, kjer je v nevarnosti, da jo zaduši nemški terorizem. Uprašali so, zakaj in po kakem prava se je zabranilo razobesiti zastave v čeških deželnih barvah ? Zakaj se je v vseh oficijelnih nemških nagovorih zatajevalo po državnih ustavnih zakonih zajamčena leksistenca Češkega kraljestva in puščala popolnoma v nemar? Zakaj se je na javni cesti napadlo češko prebivalstvo, ki je hotelo pozdraviti kralja in cesarja? S temi glavnimi uprafianji niso nikakor še naštete vse muke, katere je pretrpeti češkim manjšinam v mestih, kjer imajo Nemci ve&iao. A češki poslanci so vsaj v glavaih točkah se takoj potegnili za Čast svojega naroda, hočejo imeti positivea odgovor, kako sodi vlada o izgredih, katere je moral obsoditi najvišji dostojanstvenik v deželi, namestnik cesarjev, ker jih je deloma videl sam na lastne oči. Da je v prvi vrsti hujskajoča nemška žurnalistika kriva, katero vodijo nekateri zagrizeni kolovodje, ki razburjajo potem najnižje slojeve naroda, to smo videli tudi pri nas ob raznih prilikah. Radovedni smo le, ali se bodo tudi kateri naših slovenskih poslancev ohrabrili ia stavili jednako interpelacijo glede dogodkov v Celji ob navzočnosti presvetlega vladarja. Gradiva se ne manjka tudi pri nas in bi bila jednaka interpelacija, razsvetljujoča nemško nestrpnost, prav umestna. Nadejamo se, da se bode kaj tacega zgodilo. Državni zbor. Na Dunaj i 11. oktobra. Včeraj ob 11. uri 15 minut otvoril je doktor Smolka drugo sejo poslaniške zbornice v jesenski sezoni. Poslaniški stoli bili so zasedeni, izvzemši one nekaterih obolelih poslancev, do zadnjega, isto nami. pogibšimi. na čuždinje vi> 1805. g. ?i» Melkje i zdjeBT* pogrebenimi.." Zatem sledi v ćirilskih Bta-roobličnih velikih črkah moBto iz evangelja svetega Ivana: en: 5 ivan : gl: »"i. zač. ti. .boli.ši sec ljobvo nikto že, imat t. da kto dušu svoju položiti, za drugi svoe." Na to: Postavljen u po vjesočajšemu pove-ljenju m. 1891 g." Ta napis ruski obrnen je proti cesti. Na obratni Btrani je nemški prevod. Že štiri dni bili so nabiti plakati po oglih, vabeči k udeležbi pri odkritji ruskega Bpomeuika. Danes vršila se je slavnost v nastopnem vspo-redu. Zastopništvo avstrijsko prišlo je že včeraj ali pa danes predpoludnem v samostan. Ob 12. uri odpeljali so se zastopniki z opatom na kolodvor, k vsprejemu ruskih gostov. Tam je bilo tudi občinsko zastopništvo. Ko so ruski gostje dospeli, odpeljali so se od kolodvora takoj k spomeniku. Tu je pristopil zidarski mojster Leutkavviiger pred zuamenje, ter izročil ga namestniku veleposlanika ruskega, kuezu Katakuzenosu rekoč: „Znamenje, postavljeno na povelje Nj Velečanstva carja ruskega imam čast izročati." Na to je palo ogrinjalo. Knez Kantakuzenos zahvalil se je v kratkih besedah ter obšel, in ž njim vsi oni gostje, vob križ. Na to je še jedenkrat zahvalil se ter omenil, da upa, da bo križ veduo v časti ostal, kojega je car velikodušno dal postaviti. Vojaška godba iz Linza, od tako so bili ministri, izvzemši onega deželne hrambe, že točno ob 11. uri na svojih sedežih. V ložah je bilo vse napolneno, na galerijah pa si celo teško prostora dobil. Vsled tolike množine ljudij nastala je precej visoka temperatura in šum, ki ga je napravil posamičnik s svojim, akopram tihim govorjenjem a sosedom, pomnožil se je tako, da niti predsednika, siti perovodij, ki bo z močnim glasom brali razne uloge poslaicev, ni bilo umeti. Izmej štirih ulog tikale so se tri popolnoma Dunajskega okrožja, le interpelacija poslanca Neu-berja in drugov bila je širšega pomena; uprašali so namreč: je-li vladi znano, kaki so zamaški pri steklenicah soda-vode in ali neče ukreniti potrebno, da se odpravijo protizakoniti, zdravju vsled prevelike količine svinca v tvarini škodljivi zamaški. Po končanem čitanji naznanil je predsednik, da ima besedo finančni minister Steinbach. Poslanci vreli bo na to do malega raz svoje stoie pred sedež govornika in ga v širnem krogu obstopili, po galeriji čul se je močen šepet, iz lože žurnalistov pa miru želeče sikanje. Ko predsednik drugič dvigne zvonec, poleže se silni šum takoj in na njega mesto zavlada silna tišina, ki traja ves čas govora ministrovega. V teh trenutkih bi pač nikdo ne poznal sicer toli nebrzdane zbornice: večji bil je molk kot v najstrožji šoli pri predavanji učiteljevem. Z jasnim glasom prične dr. Steinbach na to svoj govor in takoj naznani letošnji finančni exporć. Potrebščine znašajo za leto 1892 584.G20.378 gld., pokritje pa 585,238.262 gld., torej je preostanka 617.884 gld. Za leto 1891 se je potrebovalo 504,853.027 gld., pokritja te potrebščine je bilo 568,375.521 gld., torej je preostalo 3,522 494 gld. Letošnji proračun je zaradi tega za 2,904,610 gld. neugoduejši od lanskega. K temu je še prišteti 2,000 000 gld., katerih se jo v letu 1891 več izdalo za pokritje dolgov, nego v budgetu tekočega leta, tako da je povsem letošnji proračun za 4,904.610 gld. na slabšem od lanskega. Kljubu temu pa bode še preostalo 617.884 gld. in se bode plačalo za pokritje državnih dolgov 2,000 000 gld. polka „car Aleksander" igrala je na to rusko himno. Za tem je sledil liturgični del, pri kojem so sodelovali pevci, mej katerimi smo opazili več znanih obrazov z Duuajskega slovenskega pevskega društva. Po cerkvenem blagoslavljonji, pri kojem so bili vsi zbrani razoglavi, govoril je prvi obrist Zujev. S krepkimi besedami in jedernatimi mislimi obrnil se je k zastopajočemu generalu in omenil, da je slučajno zvedel, da tu počivajo vojaki, ki bo I. 1805 kot zavezniki avstrijske vojne tu tužno našli svojo smrt, da upa, da bode ljudstvo iz pijetete spomenik na mestu, kojega nikdar ui zabilo, čuvalo, in da pričakuje od kolegijalnega čuta avstrijske vojne, da bodo gledali na spomenik onih vojakov, ki so kot njihovi zavezniki našli v tujini svojo smrt. Odgovoril mu je general-major Beck in rekel, da on obeta i v svojem imenu in v imenu tu zbranih častnikov od vsakega orožja v avstrijski vojni, da se bo znamenje vrlih in hrabrih ruskih vojakov, ki so tu kot zavezniki naši za višji smoter darovali se in na grozen način storili svojo smrt, vedno čislalo in spoštovalo, in da bodo avstrijska ljudstva, bodisi katerekoli narodnosti, sveto čuvala in ohranila spominek, ki dela ČaBt uarodu ruskemu. Na to je vojaška godba zopet v drugič igrala ruBko himno. Na to je spregovoril lekarničar Lindu in rekel, da ni brez smotra ravno današnji dan kot imendan presvetlega cesarja izbran za to prazničnost iu da po- Glavna uzroka današnjemu položaju budgeta sta pač: pomnoženje izdatkov in subvencijski vsoti, podeljeni Llovdu in Dunavakemu parobrodskemu društvu. Za skupne zadeve izdalo se bode 104,474.350 gld., torej 2,245.292 gld. več nego lani in naš delež 86 je v tem vsled izpadka imenovanih Bubveneij iz te vsote povečal za 3,035.734 gld. Potrebščine minister8tev za notranje zadeve, za pouk in bogo-častje, za poljedeljstvo in za pravosodje so se sicer pomnožile, a v popolnem razmerji z naraščajem državnih zadev sploh, finančno miuisterstvo je zmanjšalo svojo zahtevo za 2,308.070 gld. Nasprotno pa ima ministerstvo za trgovino ustavljenih 15 milijonov 219.550 gld. več nego lani in isto tako so tudi izdatki za subvencije narasli za 2,199.0C5 gld. V prvem je svota 14,224.509 gld. ustavljena za državno železniški promet, v dragem subvenciji za oboji parobrodni društvi z 2,735.370 gld., ki prouzročujeju izredno in nerazmeruo pomnoženje potrebščin v omenjenih oddelkih. Pokritje se je od lani pomnožilo za 10,862.741 gld., katerih 1,054.000 gld. pripada direktnim, 3,441 020 gld. pa indirektnim davkom, ostale indirektne davščine pomnožile so Be za 2,602.461 gld., pri upravi blagajuic ustavil se je za 553.604 gld., v dohodkih trgovinskega ministra pa 14,898.819 gld. večji znesek nego doslej. Nasprotno pa bo so znižale svote pri carini za 628.180 gld., pri cestarini za 421.000 gld. in pri loteriji za 599 000 gld. Pri tabaku, pravi finančni minieter, raste prodaja Binodčic (cigaret), a prodaja smoilk se vedno manjša. Subvencijo parobrodnima društvoma utemeljuje s potrebo, da se obrani dostojni ugled naše države v inozemstvu. Zi 4,600.000 gld. zvečano svoto vojnega budgeta utemeljuje z naraščajem potrebščin vsled tekmovanja z vsemi mimi državami in pristavlja, da se bode tudi še v prihodnje množil. Priznava nadalje potrebo iskati si dohodkov, da ne nastane primankljaj, ki bi sila škodoval ne le našemu ugledu nego tudi kreditu in meni, da bi v tem slučaji to neizmerno uplivalo na valuto, in nje regulacijo. Slednjič pravi, da so posojila z neproduktivnim namenom slaba, sicer pa se včaBiu ne more brez njih shajati, a tedaj naj bo invostu-jejo produktivno. Obeta tudi izvesti preosnovo davkov in pravi, da so bodo pomnoženi dohodki iz osebnega davka porabili izključno v to, da se razbremeni realni in hišui davek. Kar se tiče regulovanja valute, pravi, da se strinja z ogerskim tovarišem o valuti v zlatu, le da vsega danes še povedati ne orne in da tudi še pravi čas za akcijo ni prišel m so mora nanj Čakati, sicer pa treba imeti popolnem proste roke. Ko je končal dr. Steinbach, pozdravili so ga živahni dobro klici in so mu čestitali njegovi tovariši — posebuo ministerski predsednik z vidnim zadovljstvoni. Zburmca se je na to kmalu iu precej izpraznila: ministri so odšii, dr. Smolka oddal je predsedstvo drugemu podpredsedniku dr. Kathreinu, poslanci so se izgubljali po sobah in hodnikih, živa, da se odzovejo zbrani in zakličejo cesarju Franu Josijiu trikrat „hoch". Vsi pričujoči so na-udušeno sledili prizivu, vojaška godba je pa igrala avstrijsko himno. S tem je bilo odkritje spomenika končano, in gostje odpeljali so bo v samostan na obed. Mej vsem obedom koncertovala je pod okni velike dvorane vojaška godba. Prvo napitnico govoril je kratko in jedernata obrist Zujev in napil našemu presvetlemu cesarju; vso omizje je naudušeuo 8 trikratnim „hoehu odzvalo se napitničnemu sklepu. Takoj je tudi vojaška godba na dvorišči igrala avstrijsko himno, in topovi na bastijonih so grmeli. Za tem je g. opat Aleksander kanil v daljšem govoru napil ruskemu carju, omenivoi, da je žo Aleksander 1. samostanu zahvalil se za požrtovalnoBt menihov pri ranjenih, in da spomenik, kojega so ravnokar odkrili mej tako ginjenim obredom, črniti i ljudstvo njihovega poglavarja. Skleuil je s trikratnim „hochu, kar bo gostje naudušeuo poprijeli. Godba intonovala je rusko himno. — Pri obedu se ni več napivalo. S tem bila je elavuost, vsaj v ofi-cijelnem delu tudi končana. Razven avstrijskih častnikov, zastopnikov državnih in občinskih in inih ruskih gostov bila je tudi gospa kneginja kan tak u zenos pri obedu in tudi prej pri odkritju. V Melku, 4. oktobra 1891. I. M—i. žurnalisti hiteli so na pošto in odposlali poročila v večerne liste; galerija se je izpraznil — in zbornica je postala zopet taka, kakor je navadno. Prešlo se je na dnevni red in debatovalo o predlogu posl. Mauthnerja in drugov radi izdanja postave tikajoče se polajšanja za nove* stavbe z delavskimi stanovanji. Po sklepu generalne debate se je sklenilo preiti v specijalno debato in se je obravnavanje o tej zadevi prekinilo. Posl. dr. Bertoli in drugovi interpelovali so min. predsednika o dogodkih pri volitvah v Pomjanu, kjer je baje hrvatsko slovenska stranka proti italijanski tako nastopala, da je morala slednja bežati z volišča — akopram je bila v veČini — in se je volitev vsled pritiska naše stranke, ker jej je bila neugodna, morala prekiniti. (?) Posl. Eim je interpeloval dež. brambe miniptra o prepovedi češkega jezika v zasebnem pogovoru gojencev kadetne šole v Pragi, ki razburja vse češko občinstvo. Seja se je zatvorila ob 2 uri 45 minut po-pol udne. V odsekih se s.- laj mnogo pripravlja za državni zbor, dan na dan zborujejo, kakor tudi posamični klubi. V slednjih se pa vedno povrača uprašanje o budgetni debati, ker se Mladočehi ne hote odreči besede, in bodo morda radi tega brezuspešna predloga za prikrajšanje budgetne debate, ki se je sicer vsprejela v treh največjih klubih. Pisma iz Zagreba. Zagreb, 23. septembra 1891. Jubilejska razstava. X Od ostalih izložiteljov posebej nam je omeniti tri meščane Zagrebške, ki v svojih vrti h v Zagrebu in v okolici Zagrebški kaj lepo sadje redijo: Lov-renčiča, Hagenauera in Neidharta. Lovreučič izložil jo 30 vrst jabolk, 10 vrst breskev, več vrst sliv in pa do 30 vrst grozdja; od njegovega grozdja omenjamo sremsko slankamenko, katero je on tukaj udomačil. Jabolka so prav bogato zastopana. Razvun omenjenih vrst vidimo tukaj še veliko število drugih domačih in tujih. 01 domačih vrst so posebno lepe in dobre slavonska srčika in crvenke, stožerke, gostinjke, božičnice lepe rumene, breskovače rdeče, jakčinke žuto-rdeče, kraljevke belo debele, in druge. Od tujih vrst, ki so pa žo udomačene na Hrvatskem, dopadajo se posebno mnogobrojne vrste rei-nette- in calville jabolk, potem tafetuice, funtače (Pfundapfel), posebno debele, zlatne parraenke, mož-ganjčarji štajerski in češki, Car Aleš (debele rdečo-lisaste, izložil dr. Krištof), Ricardo žolti, Gloria iz Štajerske, in druge. Hruške se tudi prav in mnogovrstne vidijo. Posebno izvrstne so sledeče vrste, ki so vse vzgojene v „Pokušalištu hrv. slav. gospodar, družtva" ; Bergamota Šilerova in nemška, Dievica, Napo-leouka drobna žuta, Gojislava, General Totleben, Kolomar Arenberški. Najlepše hruške kraljevke izložil je Malović, kr. kotarski predstojnik, v Zagrebu. Posebno krasna, ukusna in bogata pa jo razstava grozdja. Tu vidimo silno množino različnih vrst grozdja, več ali meuj izvrstnih po kvaliteti in kolikosti. Samo gospodarsko poskuŠališČe izložilo je blizu 150 vrst grozdja. Ljudi posebno zanima ameriško grozdje, ki ga je izložil deželni vinograd Šan-kovec: Othello (debeli Črni), Seereterv (črni), Cu-nigham (drobne črne jagodice), Jacquez (drobni črni), Canada in Brandt, tudi črni, in pa lepi beli Triumph. Zastopano je tudi dalmatinsko grozdje, in sicer so trije največi, prav za prav orjaški grozdi iz Dalmacije, katere je izložil Plenković Ivan iz Jelše na otoku Hvaru. Ko človek gleda te ogromne grozde, spomni se takoj tistih grozdov iz Svetega pisma, ki bo jih Židovi iz obljubljene dežele prinesli. Pa tudi tukaj imamo nekaj posebnega: Tukajšnji vrtnar Peuko izložil je jeduo vinsko trto (Isabello) s 85 grozdi. Omeniti nam je naposled, da se v razstavi vidi tudi več kart o stanji pomologije na Hrvatskem, več knjig o pomologiji iu tudi drugih učil, ki jih je izložil dr. Kbroskenvi, nekdanji profesor na kri-ževaški gospodarsico-šumarski šoli; karta o uspe-vanji jabolk v višini do 800 m nad morjem je posebno poučna. — Profesor na tukajšnjem vseučilišči izložil je tudi zbirko tic, katere mora preganjati sadjerejec in vinogradar in katere so mu koristne ter jih je greh preganjati. Res je, vse, kar vidimo na tej razstavi, je prav lepo in se vsem dopada; nam se samo ono ne dopada, česar ne vidimo tukaj, kar bi morali videti. Naš kmetski stan izložil je malokaj ali celo nič sadja, in vender bi sadjereja morala ravno kmetu največ v prid biti. Gledajoč, kako izvrstno sadje prav lepo uspeva na Hrvatskem, sprevidimo takoj, koliko bi tega sadja mogli uzgojiti in ekspor-tirati ravno naši kmetje, ko bi se sadjereja mej njimi povzdignila in razvila. Upajmo, da bode s Časom tudi v tem oziru boljše. Politični razgled. Nolriiii.gc dežele. V Ljubljani, 12 oktobra. Državni zbor. Namenjeno skrajšanje budgetne debate, o katerem smo že govorili, 86 je posrečilo. Nemška levica, Hohenwartov klub iu Poljaki izrekli so se za ta predlog, kakor ga je formuliral Chlumeckv in kakor se čuje, vsprejelo ga bodo tudi vse druge frakcijo. Upirali se bodo temu samo Mladočehi in morda nemški nacijonalci, a ker jo dvetretjinska večina osigurana, bode to brez upliva. Iz poljskega kluba se čuje, da deluje neka frakcija na vse kripje, da bi se ustanovila uemško-poljska državnozborska večina, da je pa v to malo nade. Mladočehi pripravljajo se baje na bolj resen boj iu uputi je, da ne bode bruz uspeha. O llohenvvartovem klubu in jugoslovanskem klubu ne čuje se — nič. Poljaki o položaji. Znameniti poljski list „Czas* priobčil je z ozirom na otvoritev državnega zbora velezanimiv članek, iz katerega se je moči informovati, kako sodijo Poljaki sedanji položaj. „Cza»u pravi, da je politika „proste rokeu", ki ae je začela v državnem zboru, posledica popolne razdružitve prejšnjih strank. Ta razdružitev je glede poljskega in Hohen-wartovega kluba samo firmelna, zakaj ta dva kluba imata še sedaj vkupuo interese in vkupue smotre, iu ta vkupuost je nepremakljiva točka, na katero se bode ozirati, kadar se bode sestavljala novo dr-žavuozborska večina. Sedanja seatava državnega zbora je taka, da treba na vsak načiu gledati, da se reši negotovost, ki je zavladala. Čudna ironija usode je pa to, da išče bnš ona stranka, kije prejšnjo trdno Bestavo večiue zmatrala za največjo nesrečo države, da ta ista stranka sedaj najbolj na to dela, da se seBtavi nova večina. To je jasen dokaz, da je bila to stranke prejšnja opozicija samo strankarska iu da ni izvirala iz principijelnih uzrokov. Ako se pa tudi pripoznava, da je sestava stalne večino neobhodno potrebna za uspešno izviševauje parlamentarnega dela, zato bodo sestava vender zelo težavna in ni je umetno prinilTti. Pri tem je v prvi vrsti filedati na razmerje m««j levico in posamnimi frakcijami stare desnice. Lovica postopa že zdaj nasproti Poljakom in Hoheuvv&rtoverau klubu vse drugače, nego prej; je li pa tudi tako pošteno misli, je kočljivo uprašanje. Jedini kriterij v tem oziru bila bi adresa, ki se je pa izjalovila baš vsled odpora levice in to je jedro vsega položaja. Stališče, ki ie bode zavzela levica nasproti vodilnim principom stare desnice, principom, za katere se je ta poganjala dvajset let, odločevalo bode pri sestavljanji večino. Vse stranke so ukrenile, ogibati se „kočijivih uprašanj", ali levica se zelo moti, ako sodi, da je za avtonomistic.no stranke tudi „avtona-inija" takšno .kočljivo uprašanje". Avtonomija je zapletena skoro v vsako legislativno ali administrativno uprašanje iu pri taki priliki se bodo morala levica jasuo izpovedati. Pri tem seveda no gre za večjo ali manjšo avtonomijo posamnih kraljestev ali dežela, nego za politiške principe, veljavne za vso državo, zlasti pa za notranje politike pravce. Tudi zadnje volitve na Češkem niso izbrisale iz zgodovine poslednjih dvajset let; levica mora s tem računati in zato se stalna večina, vzlic temu, da je nujno potrebna, ne bode prej sestavila, dokler se ta stvar ne razjasni, in zato se prej tudi nobeni stranki ni za stalno vezati, dokler v tem obziru niso vso dvojbe rešeno. Črni princ, kakor se imenuje vulgarno princ Alojzij Liechten-8tein, uekdauji vodja klerikalcev-brezdomovincev in sedanji spiritus muovens krščanskih socijnlistov reete protisemitov, poročal je tedni prav dovtipno svojim volilcem o uspehih ali bolje rečeno neuspehih svojih. Mej drugim rekel je tudi o sedanjem položaji nekoliko prav karakterističnih besed. — Vlada, rekel je L'chtenstein (ominozno ime!), je zadovoljna, da bolj ne more biti, kajti na razpolaganje jej je večja večina nego jej je treba. V sredini so vsaki vladi udani Poljaki, a stranke na desni in na levi od njih se morajo vladi kar šiloma ponujati, samo da za-prečijo, da bi se morala vlada obrniti na drugo stran. Vsled tega so vho (?) stranke primorane molčati kakor grob o vb**h svojih narodnostnih, poli-tiških in državnopravnih željah ter so tako podobni svinčenim vojakom, katere vzame grof Taaffe iz Akatljice, kadar jih potrebuje in jih dene potem zopet nazaj. Vuaiije države. Srbski domači prepiri. Diferencije, ki so nnntale mej metropolitom Mihajlom in srbsko vlado, postajajo vse bolj in bolj ostre. Vlada izrekla se je solidarno z naučnim ministrom Nikolic-.Mii, iu je ta svojo ostavko vsled tega že umaknil. Metropolit sklical je zdaj znova cerkveno sinodo in se, kakor trde poročila iz Belegagrada, pripravlja na resen boj. Pač žalostno! Francija in Italija* Dogodki v Rimu in v drugih mestih italijanskih vzbudile bo veliko pozornost in s posebnim zadoščenjem naglašajo italijanske novine, da je Francijo v tej toli delikatni in nevarui aferi postopala povsem taktuo in dostojno. Francosko miuisteratvo namerja ustaviti vedna romanja v Rim in to je gotovo le v korist dobremu razmerju mej Italijani i u Francozi. Ker pa ni nade, da bi se francoski škofje, ki so večinoma zelo bojeviti, udali prošnji mini-sterstva v tej zadevi, pripravljajo v Parizu kar treba, da se bodo tako romanja šiloma zabranila, in sicer na podstavi na pol pozabljenega določila konkordata, ki veleva: „Nadškofje in škofje morajo prebivati v svoji dijecezi in jo smejo zapustiti le z dovoljenjem konzula". Iz Hrazilije se poroča, da jo v Rio de Janeiro buknil ustanek. Uzroki do sedaj niso znani. Ustanek začel se je v italijanskem gledališči, a uagloma narasel. Policija zaprla je glavne hujskače. Ustaši delali so na vseh večjih ulicah barikade, tako da je konjica le stežka uspevala in razgnsta razgrajalce. Pri tem primerilo se je mnogo nesreč. V boji pobili so vojaki baje več sto oseb, a tudi ustaši ustrelili so mnogo vojakov. Podrobnejša poročila nam še niso došla. Domače stvari. — (Slovensko gledališče) Ker bo Jemo literarno oceno včeranje predstave izvirnih dveh slovenskih iger prinesli na drugem mestu, izraziti se moremo danes prav na kratko o včeranji predstavi glede igralnih močij samih. Prvo samo ob sebi že slabotno igrico „To je moja maksima" predstavljale! uoso nikakor vzdržavali in jo skoraj najbolje, ako preko nje prestopimo kar na dnevni red. Razun g. Bor št ni k a, g. Por dan a in Lovšina nastopili sta dve noviuki gospdč. Koz j a ko v a in II el i jelova, o katerih seveda pri prvem nastopu ne smemo soditi prestrogo. Resili sta glede na to okoljščiuo povoljno svoji ulogi. Ogrinčeva ,V Ljubljano jo dajmo" pa je še precej zadovolila ne baš obilno občinstvo. Zapazili smo, da je mnogim narodnjakom geslo : ,, V slovenske predstave hoditi — toni moja maksima". Igralo se je v celoti povo!;uo, semtertja bi bili želeli malo manj realistične robatosti v gestih is> tudi v besedah. Podzemeljski pomagač bil je zelo glasen, včasih prav po nepotrebnem. Prav pohvalno omeniti nam je v prvi vrsti g. g. Danilove in Nigri-iio ve in g. Šušteršiča, katera poslednja sta z drastično svojo igro vzbujala mnogo smeha. Hvale vredni so bili g. Borštnikova in g Verovšek, kakor tudi g. Danilo. Vender se je opazilo, da je živa potreba, da zopet ponovimo nekaterim: Učite se, učite se in še jedenkrat učite se! Za danes naj bode dovolj na tem. —i. — (Občni zbor „Cl as bene Matico") vršil so je v soboto in se je volil novi odbor. Voljeni bo vsi stari odborniki, samo na mestu gospod dr. viteza Bleiweisa, ki je zarad preobloženosti odločno odklonil odborništvo, bil je izvoljen gospod prof. dr. Požar. Obširneje poročilo prinesemo v bodočih številkah. — (Družbi sv. Cirila i u Metoda) je podaril o. Ilrisogon Majer 1100 izvodov svoje knjige „Razlaganje sv. Rožnega venca". — Zahvaljujoč se na velikodušnem daru, ki je prav velike koristi za družbine namene, želimo gospodu darovalcu in spoštovanemu pisatelju priljubljenih naš.h molitvenikov in drugih poučnonabožnih knjig kar največ vspeha pri njegovem blagem delovanji v korist milega naroda. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (O našega domačega slikarja Ludo vika Grilca) slikarskih delih v presbiteriji župne cerkve v Železnikah, katere ravno sedaj dokončuje, prinaša .Politik" laskavo kritiko, v kateri pravi mej drugim: „Die al Fresco Gemalde, vvel-che uuter seiner (Grilc's) Haud erstehen, konnen den besten Kunstvvercken dieser Art an die Seite gestellt vrerden. Grilc hat den Italienern, insbeson-dere den Venetianern, bei vvelehen er seine Studien vollendete, die er an der VViener Akademie be-gonnen hat, das Geheimuis der Farbe abgelauscht und die Grossartigkeit der Konception und legt diesc Gaben mit ethusiastischem Patriotiomus fluf den Kunstaltar seines Heimatlandes nieder. Auch der Bddhauer Wernik aus Krainburg hat ein selten sebones Tabernackel geschuitzt und so wird diese Pfarrkirche des hI. Antonius in Železnike, der alten, vbllig unbeachteten Gewerkschaft, ein Kunst-schatz der Sloveuen und vielleicht der Grundstein zu neuer Kunstbegeisterung in dem hoehinteressanten Herzogthume Krain". Tudi o prebivalcih v Želez-nikah, njih delu in navadah poroča Henrv Perl prav interesantno in resnično. — (Pri „Glasbeni Matici") so redno vaje moškemu pevskemu zboru vsak torek iu petek zvečer ob 8. uri. Dosedanje in novo povabljeni pevci vabijo se najuijudnejo, da posetijo v poluem številu prvo prihodnjo vajo jutri v torek dne 13. oktobra t. 1. — (Predavanje v Ru d o l fi n u m u ) bode prihodnjo sredo zvečer ob šestih. Govoril bode tajnik muzejskega društva g. Aut. Koblnr „o zgodovini železarstva na Kranjskem." Prost ustop ima vse izobraženo slovesko občinstvo in tudi dijaki srednjih šol. — (Znaui naš rojak g. Zupan) (Mr. Suppeus), prestigiateur in antispiritist, došel je po večletni odsotnosti v Ljubljano, ter bode pri redi I jedno predstavo v ČitalniŠkem steklenem salouu. — (Razglas.) Generalno ravnateljstvo c. kr. pri v. južne železnice uuznanilo jc trgovski iu obrtniški zbornici, da jo vsled izvanredno veliko množine blaga počenši z dnem 3. oktobra t I. naslednje odredilo : Na postajah Bolcan in Rovered omeji se za vozno bla«o skladuine prosti čss na 24 ur iu skladnina se pri prejemu in oddaji blaga za prvi skladnim podvrženi dan zviša na 4 kr., za vsaki prihodnji dan pa na G kr. od luO b/, kolikor za nekatero blago v tarifi južne železnice z dne 1. julija 1890 pod C (postranske pristojbine) točka 3 B o ležanju in skladuiui ni strožjih določil. — Dalje se z razglasom z dne 18. septembra t. L, Št. 139G7/C'\ objavljeni po oblastniji odobreni dodatni dobavni čas treh dni poviša za vse vozno blago, katero se na avstr.-ogr. ali vnanjih postajah oddaja ua postaje proge Atzwaug-Ala ali za blago, katero se oddaja v Italijo in gre preko Peri na Šest dni. Za vozno blago, ki je namenjeno v nasprotno smer iu za brzovozno biago v obeh smerih ostane dosedanji dodatni dobavni čas nespremenjen. Slednjič se na postajah južne železnice iu na vseh njenih stranskih in zakupnih progah vozno blago, katero jo namenjeno na postaje proge Atzvvaug Ala in v Italijo preko Peri, — izvzete so žive živali in lahko pokvarljivo bliigo — sprejema v smislu § 55. obratnega pravilnika le tedaj, ako so za nalaganje postori na razpolagauje in še to le proti predpisani izjavi. — (Cvetoča jablan.) Na vrtu posestnika g. F. Berdajsa na Savi cvete kakor se nam poroča 10 letna jablan, ki je letos rodila obilo sadu, — živ dokaz kako milo jesen imamo. — (Z Jesenic) se nam piše: Pri nas širi se vročinska bolezen (tifm). Obolelo je dozdaj že nad deset osob. Umrla je pa še le jedna ženska in še ta si je sama kriva prezgodnje smrti, ker se ni ravnala po predpisih zdravnikovih. Upauje je, da se nadaljno širjenje bolezni prepreči. Bog daj! — Ker pri zadnjem požaru (pogorel jo namreč hlev gospoda Trevna ua Savi) niso brizgalnice dobro služile, se sedaj ljudstvo močuo giblje radi ustanovitve požarne hrambo. Gotovo bode tudi kranjska obrtna družba podpirala dobrodelno podjetje, vsaj bode njej v hasek. Tudi več že izvežbanih delavcev ima, ki so prišli semkaj iz Bohinja, kjer so se dobro izvežbali. — (Komisijouelni ogled.) Kakor znano, prouzročile so zadnje povodnji na Gorenjskem okolu Radeč in Belepeči in na Koroškem okolu Trbiža veliko škode. Te dni ogledala je mešana komisija zastopnikov kranjskih ia koroških korporacij iu nekateri gozdarsko-tehnični organi te kraje, da ukrene potrebne korake. Kakor kmalu bode mogoče, pričela se bodo dela, da se za bodočnost preprečijo jednake Škode. — (Iz S t. Petra na Notranjskem) se nam piše: Tukajšnji semenj dne 8. oktobra je bil nepričakovano dobro obiskan. Navzlic temu, da so še vedno zaprte sosedne občine radi kužne bolezni na parkljih in gobcih, prignalo se je veliko lepe goveje živine, za katero pa je bilo le malo kupcev. Trgovina z raznovrstnim blagom je bila Še zadosti živahna. — (Trt no uš) zasledili so na treh mestih v Kazljah v Sežanskem okraji. Bržkone se je zanesla tja iz Stijaka, kjer bo jo opazili že poprej. — (Draginja v Mariboru.) Goveje meso ima v Mariboru jako visoko ceno. Kilogram mesa prodaja se pri mesarjih po 50—00 kr. Povprečna cena je od GO—64 kr. — (Kužna bolezen) v gobci in na parkljih že pojema pri živini v raznih krajih ua spodnjem Štajerskem, kakor poroča „Slov. Gospodar". Uradno je preklicano, da jo ponehala v Slov. Bistrici. — (Politično društvo „Sloga" v Gorici) predložilo bodo v kratkem na zadnjem občnem zboru prenarejeua pravila c. kr. namestništvu v po-trjenje. Imenik udov izdal se bode pozneje. Nadzornikom zavodov, katere vzdržuje društvo, iraenovau je bil v drugi seji tajnik g. G a b e r š čo k, kakor jo bi svojo dni pokojni prof K rjaveč. — (Italijansko rovanje proti slovanski božji službi v Trstu.) Nemški listi poročajo z nekim zadoščenjem, da jo municipalna delegacija v Trstu uklonila v zadnji seji, da se pozivlje mestni zastop, naj ukrene potrebno, da se ustreže glede božjo službe opravičenim zahtevam velike večine prebivalstva. Navaja se, tla se v Tržaških cerkvah ob nedeljah in praznikih vrši trinajst božjih služb v slovanskem in le devet v latinskem (valjda italijanskem V) jeziku. Po zadnji ljudski štetvi se v Trstu iu v okolici naštelo le 18.215 Slovanov, Italijanov pa 113 017. So li številke glede božjih služb natančne, ne vemo, to pa nam je znano predobro, kako se je Štelo ljudstvo v Trstu in okolici in kako strasto so delovali Italijani, da nabroji jo več Italijanov — na videz. Faktičnih razmer take sleparije no spremenijo nikakor, kajti vsak otrok ve, da v Trstu biva mnogo več Slovanov nego pa so jih izkazali Italijani. Treba pa bode, da so temu ruvanji Up rejo merodajni krogi z vso odločnostjo. — (Zagrebška razstava.) V sredo dne 14. t. m. ob 12. uri ponoči zaprla se bode razstava v Zagrebu. Dohodek zadnjih treh dnu numenjeu je dobrodelnim in narodnim namenom, namreč dauts v ponedeljek fondu za osnovanje medicinsko fakultete, jutri v torek pevskim društvom Zagrebškim „Kolo", „Merkur", „Sloboda" in „Sloga", ki prirede velik koncert in v sredo za reveže v Zagrebu. Vse tri dni bodo razstavni prostori sijajno razsvetljeni. V sredo igrata obe vojalki in ognjegasna godba. Dozdaj obiskalo je razstavo nad 400.000 oseb, kar je za hrvatske razmere jako lepo število. Mejnarodna umetna razstava ostane pa še odprta do 20. i. m. — ( 100.0 0 0 in 5 0.0 0 0 goldinarjev) sta glavna dobitka velike Praške loterije. Opozarjamo svnje čitatelje, da bode žrebanje že v četrtek, dne 15. t. m. Telegrami Slovenskemu Narodu": Pliberk 12. oktobra. Podružnični shod v Smihelu prosijaj en. Drag. Hribar in Mariborski pevci lepo vsprejeti. ,'100 udeležencev zamaknjeno poslušalo nauduševalne govore Hribarja, Skrbinca in drugih in milodoneče glasove gg, pevcev. Slovenski Korotan ne propade, ker se čedalje bolj prohuja in zaveda svoje narodnosti. Peterburg 11. oktobra. Kitajsko poslaništvo naznanilo je ruski vladi, da so kitajska oblastva poskrbela za varnost na K tajskem živečih Rusov. Rim 11. oktobra. Ker so romarski vlaki začasno odgođeni, pozivlje vatikan katoliške družbe, da nabirajo novce, ki bi jih prinesli romarji papežu ob priliki obletnice kronanja kot izredno darilo. Dunaj 12. oktobra. Danes zjutraj pričele so se obravnave kongresa za nadzorovanje jedil. Kemiki in mikroskopiki udeležili so se shoda. Oficijelno zastopane so : Avstro-Ogerska Danska, Srbija. Navzočni še udeležniki iz Ben dina, Pariza, Peterburga, Amsterdama, Bostona, Monakovega in Norimberga. Dvorni svetnik Ludovik pozdravil shod in izrazil željo, da bi kongres dognal mejnarodne dogovore, da se prepreči ponarejevanje živil ter končal s trikratnim „hoch" klicem cesarju. Predsednikom bil voljen Ludovik. Dunaj 12. oktobra. Včerajšnjega dvornega dinerja v Schoiibruniiu udeležili se: saksonski kralj, več nadvojvod, Kalnokv, saksonski poslanik in razni dvorni dostojanstveniki. s- Anatherinova ustna voda in zobni prašefc s ohrani usta, krepča čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo iz ust. Jedna uteklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna Skuti i a zobnega pruska 20 kr.; 12 Btekltmio 4 gld.; 1*2 fikatelj samo 2 tfld. (81—125) Lekarna Piccoli, „prl angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. NaroČila se izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zneska. „LJUBLJANSKI ZVON" »tojl za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. EiOterljiitt rtrećke 10. oktobra. NaDunaji: 90, 43, 35, 8, 29. V Gradci: 70, 80, 68, 20, 90. Tržne cene v LJnfrljani dne 10. oktobra t. 1. iti. kr Pšenica, hktl. • • • H 77 Rež, . . . H 12 Ječmen, . • • »1 4 06 , O 'os, m • • • 3 09 Ajda, • * • 5 86 (Protso, „ • • 11 4 71 rVonua, , • • • 6 :io Krompir, , • . • 9 23 Leca, „ • • • 10 -. Grah, , 10 — i Filol, ♦ » • 9 — Maslo, kgr. . — »9 Mast, 1 Špeh friien m n r>o tl. kr Špeh povojen, kgr. . —164| Snrovo maslo, „ . !|—1701 Jajce, jedno : . , .j— 3t Mleko, liter . . . .j,— 8 Goveje meso, kjrr. I— 9ft Teleftje . , |'H60i Svinjsko . B H—154( Koštrunovo , , —40; Pisanec......II—40; Golob......—M Seno, 100 kilo . . . || t»? Slama, „ .... 2 14 Drva trda, 4 □metr. 7j—j a mehka, 4 , j 4 60 Meteorologično poročilo. J Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratara Ve-trovi Nebo M... krma v mm. 10. okt 7. zjutraj 9. popof. 9. zvečer 737 7 mm. 737'7 mm 738 2 ■■. 11-2° C 16 0aC 12 4« C brezv. si. HTZ. si. svz. obl. obl. obl. 0 00 m. *s M O .-H nad 7. zjutraj 2. popol. 9i zvečer Srednja normalom. 7373 sm. 735*5 arn. 735-4 mm. temperatu 96° C 1 brezv. 18 4« C ti vzh. 10 2° C si. vzh. r« 13'2» in 12 7*, brezv. jasno jaBno za 0-1 000 mm. L* in 0-6 Izkaz avstro-ogerske banke z dno 7. oktobra 1891. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 460,915.000 gld. (-+• 1,861.000 gld.) Zaklad v gotovini 946,879.000 . (+ 158.000 „ ) Portfelj..... 193,778.000 , (— 3,803.000 m > Loatbsid.....95,871.000 „ (— 112.000 „ ) Davka prosta ban- kovćna reserva . 7,186.000 , (+ 1,291.000 , ) ZD-a.iiaJsls:sL "borza dne* 12. oktobra t. 1. (Isvirno telegran6no poročilo.) vfieraj — 91-40 — K|d 9115 — , 109 20 — _ 10210 — „ 1015- — 2 984*96 — „ 11 7 40 — . Oann* . 91 35 91 10 109-20 102 15 1016 — 283 25 117-35 Papirna ruiita.....gld Srebrna renta..... Zlata renta ...... 5°/, marčna reuta .... Akcije narodne banko . . Kreditne akcije..... London ....... Srebro ........ Napol......... ~ 9'J9 — „ 9 30 0. kr. cekini...... , 5-57 — . »«68 Nemške marke..... , 57 60 — . 67 60 4°/4 državne sreAke u I. 1854 250 gld. 134 KM. 75 kr. Drlavne sruCke iz I. 1864 100 . 181 Ogerska zlata renta 4°/0.......104 Ogerska papirus renta 5*/u......100 Dunava rog. sreuke 5°/t . . . 100 gld. 120 Zomij. ub6. avstr. 4VB'/0 »lati sast listi . . 115 Kreditno srečke...... 100 gld. 185 Rudolfov« iroćke..... 10 „ li Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 152 Trauiway-drufit. volj. 170 x\d. a. v. . . . 223 25 20 80 25 50 50 Slavoznnnega, pristnega maliiievega hrena letošnjega, najboljše vrste 5 ko 15 korenin gld. a-so 5 ko 25 korenin gld. 2>BO 5 ko 20 . , 5 ko 30 „ „ — 5 ko 35 korenin gld. 1.7*1. razpošilja uštevši zavoj franko po postnem povzetji Josip Jolm («4»-2) olesportna t r gro-v-in. a, aao.a.liza.o-veg-a, hrena Kutnahoru (CV'omIco). Učenec vešč slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, sin poštenih roditeljev, Tsprejme ae v trgovino b me-Aanlm blagom. — Kje? pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenskega Naroda". (853—2) Razglasilo. Naznanja so, da v Kamniku v četrtek, to Je dne 15. t. m., nI prepovedan. Mestno županstvo v Kamniku dne 12. oktobra 1891. (866) Močnik 1. r., župan. J. GIONTIN1 trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani * ima v zalogi: Ratar......za četrt leta gld. 1 t>2, po poŠti gld. 1*92 Frauenaeltuag „ , , 150, , , „ 156 Modensrelt . . • „ » „ „ — 75, „ , „ — 81 Modo Elegaute n , » » 1*—, » % » \'li0 „ Wlener . , 150, n a , 1-56 I.and Meer . B n , „ 1-93, „ „ „ 206 Nova naro«Mla se za6n<*> sedaj. Vsprejemajo se na-r..iM»o na vmo tu- in inozemsko list« in «aaalke in se računi* najnižja cena. — Ravnokar je izšel: Wlener Bote IH»». Cena 40 kr., po posti 45 kr. NtPtiHkl koledar, nemšk in slovensk, po 25 kr., po pošti 28 k r. (856 -2) : ♦ ♦ ♦ t M. PODKRAJŠEK J Xjj-u."bl3a.iia,- ^pltalslco talile. J »»»»»*>»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦»♦»»»♦♦»»»»♦♦»»♦♦♦ Od pluga do krone. Obširen zgodovinski roman, zajet iz kranjske povestnice. (745—24) A Pri ill-nl arolu T I v Ljubljani, v Špitalskih ulicah it. 10. I VSO (456—30) I šolske potrebščine risanje in slikanje, za po naroČilu gg. profesorjev. Velika izb era risalnih skladnikov, risal itd. r šolske i • • H za pisanje, j! vse šole po I T R _:-_i_:u , Glavna dobitka ■ i 100.000 goldinarjev 50.000 V Isjubljani se dobivajo lozi pri J. C. MAVER-JU- Izdajatelj in odgovorni urednik: J o J* p N o 11 i. LttBtuina in tisk .Narodne Tiskarne".