-^T^ I NAEODNAIN ft« m m I univerzitetna TfJPl KNJIŽNICA Knjižničarske novice letnik 23, številka 11 november 2013 V tej številki: Prenova spletne strani Mestne knjižnice Ljubljana Katalog 2.0 10 Center vseživljenjskega učenja ljubljanske urbane regije 12 1 Bibliotekarka Spela Pahor prejela Murkovo priznanje 14 20-letnica delovanja borze znanja 16 Japonska Tomaža Hožiča v MKI 19 Podvodni svet v MKI 22 Naša mala bukvarnica 24 STROKOVNE TEME Prenova spletne strani Mestne knjižnice Ljubljana 1 UVOD Izzivi razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije ter spletnih trendov od knjižnic zahtevajo, da stopijo v korak s časom ter svojim članom in uporabnikom ponudijo storitve in načine dostopanja do informacij in gradiva tudi v virtual-nem svetu, kjer so te, preko spletne strani, lahko na voljo kadarkoli in komurkoli. To je bil tudi eden izmed ključnih razlogov za prenovo spletne strani Mestne knjižnice Ljubljana, ki stremi k inovativnosti ter zadovoljevanju potreb zelo raznolikih skupin uporabnikov. Hitro razvijajoče se tehnologije spleta 2.0 knjižnica sprejema kot izziv in priložnost za večjo prepoznavnost in dostopnost, spletna stran knjižnice pa predstavlja pomemben informacijski kanal, ki zahteva moderno oblikovanje, funkcionalnost, interaktiv-nost ter privlačnosti vsebin in orodij. Spletna stran knjižnice temelji na odprtokodnem sistemu Joomla!, ki je eden najboljših brezplačnih sistemov za upravljanje vsebin (content management system - CMS) ter dopolnjen s komponento za organiziranje vsebin K2, ki omogoča naprednejše načine urejanje člankov, kategorij, ključnih besed (angl. tag). Prenova spletne strani knjižnice je trajala dve leti in se zaključila z javno objavo 2. aprila 2013, septembra istega leta pa smo objavili še prenovljeno angleško spletno stran. Nova spletna stran knjižnice predstavlja nadgradnjo na različnih ravneh: od vsebine, strukture in oblike, do spletnih orodij in aplikacij. Prenova je zaradi obsežnosti zahtevala raznoliko in prilagodljivo ekipo sodelavcev, ki je pripravila dokumente ter izvedla različne postopke od začetne opredelitve koncepta do njegovega udejanjenja. 2 NAMEN IN CILJI PRENOVE 2.1 Večanje prepoznavnosti knjižnice in njenega gradiva, servisov, dejavnosti S posodobljeno grafično podobo, strukturo in vsebinami, ki jih ves čas promoviramo tudi na naših družbenih omrežjih, smo spletno stran želeli narediti bolj pregledno, razumljivo in uporabno za naše člane in obiskovalce kot tudi za zaposlene v knjižnici. Z izboljšavami so postale vsebine hitreje najdljive ter bolje razumljene in uporabljene, zato je bolje predstavljena tudi sama knjižnica, njene storitve, dejavnosti, projekti, sodelovanje in gradivo. 2.2 Približati se vsem ciljnim skupinam Spletno stran smo želeli zasnovati tako, da bi ponujala prilagojene podstrani, vsebine in grafične prilagoditve za različne ciljne skupine. Posebej smo zasnovali podstrani za štiri glavne starostne skupine: otroke, mlade, odrasle in starejše. Uporabnikom s posebnimi potrebami, v našem primeru disleksikom in slabovidnim, smo namenili grafične prilagoditve, ki jih lahko uporabijo na katerikoli podstrani ali članku, s čimer smo jim olajšali prebiranje vsebin na spletni strani in omogočili, da so lahko tudi oni ves čas na tekočem z vsebinami in novostmi. S posebnimi vsebinami smo se želeli približati tudi staršem in različnim organizacijam, s katerimi sodelujemo ali še bomo. Uporabnikom smo želeli omogočiti odprti tok komunikacije in možnost sporočanja svojega mnenja preko spletne ankete, deljenja vsebin na družbenih omrežjih, sporočanja pripomb in pohval ter predlogov za nakup knjižničnega gradiva. 2.3 Biti vzor drugim knjižnicam in kulturnim ustanovam Pri postavitvi nove spletne strani smo se zgledovali po spletnih straneh domačih in tujih knjižnic in drugih organizacij ter hkrati, s svojimi dobrimi praksami in rešitvami na področju spleta in knjižnice 2.0, želeli tudi sami postati vzor in spodbuda za razvoj drugim. 2.4 Lasten razvoj projektov in dejavnosti S sistematično predstavitvijo vsebin in organizacijo strukture smo želeli odkriti pomanjkljivosti v naši ponudbi, jim nameniti več pozornosti ter spodbuditi razvoj in oplemenitev lastnih projektov in dejavnosti, predvsem v povezavi s pods-tranmi Virtual na knjižnica, Ljubljanske zgodbe ter s podstranmi za starostne skupine, ki so novost v naši spletni predstavitvi. 2.5 Interaktivna in intenzivna raba spletne strani Pripraviti smo želeli vsebine in orodja, ki spodbujajo intenzivno rabo ter vračanje uporabnika 1 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 na spletno stran. Tu so še posebnega pomena spletna aplikacija za priporočanje gradiva in ostali elementi spleta 2.0, ki uporabniku omogočajo interakcijo in prijazno spletno izkušnjo. 3 POTEK PRENOVE 3.1 Koncept S prenovo spletne strani smo začeli januarja 2011, ko je bila na delovno mesto glavne urednice spletnih strani zaposlena Irena Bezlaj. Z delovno skupino, ravno tako ustanovljeno januarja 2011, smo začeli pripravljati koncept za prenovo spletne strani Mestne knjižnice Ljubljana, ki je izhajal iz dotedanje spletne strani, strateških ciljev knjižnice ter analize tujih in domačih primerov dobrih praks. Delovna skupina je pripravila koncept, ki je bil 12. 5. 2011 predstavljen in sprejet na strokovnem kolegiju MKL. Koncept je opredeljeval namene in cilje prenove, strukturno zasnovo vseh podstrani, nabor vsebin ter spletnih aplikacij in je postal osrednji dokument za nadaljnje delo. Začeli smo pripravljati vsebine ter zbirati slikovni material in dokumente ter objavili razpis za zunanjega izvajalca grafične prenove. Sprva smo načrtovali, da bomo stran grafično in programersko prenovili sami, vendar se je ta načrt zaradi izgube oblikovalca, zaposlenega v knjižnici, zavlekel, saj med zaposlenimi nismo našli nadomestne osebe, ki bi lahko prevzela oblikovanje. Naposled smo se odločili za zunanji razpis. Koncept za prenovo spletne strani je vključeval sheme, ki smo jih pripravili za vseh dvajset tipičnih podstrani, in je predstavljal pomembno prilogo razpisne dokumentacije in osnovo oblikovalcem za pripravo grafičnih predlogov. 2 afu. O >M5 STQflfTVE GHAOtVQ EZuBfliUtEVAMlE LOGO In Medina knjižnica Ljubljana Ro\a pred&lauitav Rolo gradiva Vnt* prii*dfti Knji™ Otona impartial «ryftua fltUgrj d Kn^iu piriinr. r v „m Kn^m Joieu Uuotc OBVESTILA ZA UPORABNIKE IZBOR NAPOVEDI NAJBOLJŠIH PRIREDITEV JUO SF m lini Slika 1: Koncept: shema elementov na naslovni strani 3.2 Razpis za izbor zunanjega oblikovalca 19. januarja 2012 smo objavili razpis za zunanjega izvajalca prenove spletne strani. Pri pripravi razpisa smo dobro premislili in določili ključne kriterije za ocenjevanje ponudb ter jih utežili glede na njihovo pomembnost. Kriteriji razpisa so bili: ponujena cena - 30 %, estetska vrednost - 20 %, razumevanje, prilagajanje, nadgradnja - 20 %, kreativnost - 15 %, izkušenost in kakovost referenc - 10 % ter čas izvedbe - 5 %. Vsak kriterij je prispeval k skupni oceni posameznega ponudnika in komisiji omogočil objektiven izbor najboljšega kandidata. Na razpis se je prijavilo dvajset interesentov. Primernim kandidatom, teh je bilo osem, smo poslali povabilo k oddaji ponudbe, ki je zahtevala določen angažma z njihove strani, saj so morali pripraviti predlog grafične predloge. Od povabljenih kandidatov so se odzvali trije, ki so nam poslali svojo ponudbo in grafično predlogo prenove. Na podlagi razpisnih kriterijev je komisija marca 2012 izbrala Spletodrom, s katerim smo podpisali pogodbo. Spletodrom pri oblikovanju grafičnih spletnih elementov sodeluje z oblikovalcem Matejem Lepejem, ki je oblikoval tudi portale Planet Siol.net in Slovenia.info. 3.3 Izvedba V sodelovanju z oblikovalcem smo nadgradili in izpopolnili grafično predlogo, ki je izhajala iz shem elementov, ki jih je kot del koncepta pripravila delovna skupina za prenovo spletne stani. Grafična predloga je bila maja 2012 predstavljena in potrjena na strokovnem kolegiju knjižnice, nato smo se lotili same implementacije koncepta in postavitve spletne strani na strežnik. Za namen promocije knjižničnega gradiva, zlasti knjig, filmov, glasbe in periodike, smo ustanovili posebno delovno skupino, ki je prevzela pripravo priporočilnih seznamov gradiva za objavo na spletni strani. Pripravljene vsebine naj bi bile objavljene v okviru posebne spletne aplikacije, ki smo jo razvili v okviru oddelka za informatiko in jo poimenovali Priporočamo. Vanjo smo umestili tudi gradivo, ki ga priporočamo v okviru drugih projektov, na primer Mesto bere, Ciciuhec in Zlate hruške. Delovna skupina za prenovo spletne strani je na enem od zadnjih sestankov pred objavo nove spletne strani, 19. februarja 2013, določila še zadnje nujne popravke in prilagoditve. Spletno I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 stran smo 14. marca 2013 v živo predstavili na strokovnem kolegiju knjižnice, ki se je z njo podrobno seznanil in jo potrdil. Naslednji dan smo začeli s testnim obdobjem spletne strani, v katerem je bila ta zaposlenim v knjižnici na voljo za pregledovanje, komentiranje in popravke. Takrat smo začeli tudi s promocijo nove spletne strani v javnosti. Po dvotedenskem testiranju je delovna skupina zbrala, pregledala in uredila vse pripombe, pripravila odgovore nanje ter poskrbela za potrebne popravke na strani, kar je bilo ključnega pomena za točnost objavljenega in brezhibno delovanje strani. Na projektu prenove spletne strani so redno sodelovali člani delovne skupine za prenovo spletne strani (osem zaposlenih), od teh še posebej intenzivno njen ožji odbor (Irena Bezlaj, Aleš Jamšek, Aleš Klemen ter Erika Pečnik od leta 2013 naprej). V projekt pa je bilo vključenih vsaj petdeset zaposlenih v Mestni knjižnici Ljubljana, ki so prispevali svoje ideje, tekste, material ali so sodelovali kako drugače. 3.4 Javna objava, izobraževanje in promocija Po objavi spletne strani so sledila izobraževanja področnih urednikov, ki jih je okvirno trideset in ki dnevno ali redkeje objavljajo vsebine na spletni strani. Ob tej priložnosti smo na intranetu knjižnice objavili tudi navodila za objavljanje vsebin za urednike ter obrazce za naročanje različnih objav za ostale zaposlene. Ekipa urednikov na strani redno objavlja napovedi prireditev, priporočeno gradivo, aktualna obvestila, poročila z dogodkov in drugo. Delovanje strani in priljubljenost njenih vsebin spremljamo z orodjem za spremljanje statistik, Google Analytics, ki so pomembne pri odločanju tako glede finih prilagoditev kot tudi večjih nadgradenj spletne strani. S promocijo spletne strani smo začeli že na stari strani, kjer smo objavili odštevalnik do objave nove. Po javni objavi nove strani smo nanjo opozorili tudi naše partnerje. Nekateri zaposleni smo si v elektronsko pošto dodali pasico s povezavo do nove spletne strani. Pripravili smo promocijski material - plakat, kazalke ter magnete za otroško podstran - ter o novi spletni strani obveščali preko informacijskih zaslonov po enotah knjižnice. Stran in posamezne objave pro- moviramo na naših družbenih omrežjih in v rubriki Aktualno na naslovni spletni strani. Z namenom promocije smo izvedli tudi vrsto predstavitev strani med zaposlenimi v vseh območnih enotah ter na dogodku April v Mestni knjižnici Ljubljana, kjer smo predstavili tudi vse druge novosti knjižnice. Spletno stran je njena glavna urednica predstavila še na mednarodni konferenci na temo inovacij v knjižnicah v Romuniji (Konferenca BIBLIO 2013, Bratov, Romunija, 30. maj-2. junij 2013) ter v Mestni knjižnici Zagreb na mednarodni okrogli mizi (10th Round table for Library Services to People with Special Needs, Hrvaška, Zagreb, 27. september 2013). Na predstavitvi v Zagrebu je bil poudarek na prilagoditvah za osebe s posebnimi potrebami: za slabovidne in disleksike. Glavna urednica je pri prenovah spletnih strani svetovala tudi drugim knjižnicam, med njimi Univerzitetni knjižnici Maribor, Zavodu RS za šolstvo, Knjižnici Domžale in Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Spletna stran Mestne knjižnice Ljubljana je 5. novembra 2013 prejela nagrado Netko 2013 v kategoriji Digitalni nastop državne in javne uprave. O spletni strani naše knjižnice je strokovna komisija s č lani Alešem Dobnikarjem (Ministrstvo za zunanje zadeve), Petrom Sterle-tom (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport) in Domnom Savičem (e-Demokracija) zapisala: »Zahteven in redek klasični informativni portal, ki uspešno združuje obilico informacij in jih brez glamurja posreduje jasno ločenim ciljnim skupinam. Projekt z velikim potencialom, da s sodobnejšimi prijemi postavi trajne standarde v komuniciranju javne uprave.« 3 Slika 2: Nagrada Netko za www.mklj.si za najboljši digitalni nastop državne in javne uprave I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 4 O SPLETNI STRANI MESTNE KNJIŽNICE LJUBLJANA tijo funkcionalnost in so v veliko primerih brezplačne. 4 Domača stran Mestne knjižnice Ljubljana je bila pripravljena s pomočjo odprtokodnega sistema za upravljanje vsebin Joomla! verzije 2.5.14 in Joomlinim dodatkom za organiziranje vsebin K2 verzije 2.6.5, ki ju ob izidu novih verzij posodabljamo. Joomla! je eden najbolj priljubljenih ter razširjenih sistemov za upravljanje spletnih vsebin na svetu in nam je precej poenostavil postopek postavitve spletnega mesta, od samega oblikovanja strukture do priprave končne podobe spletnih strani. Joomlina glavna odlika je, da omogoča poenostavljeno objavljanje, posodabljanje in vzdrževanje vsebin na spletnem mestu, pri čemer lahko sodeluje več urednikov. Tem lahko določimo različne nivoje pravic za urejanje spletne strani. Za ogled spletnih strani zadostujejo spletni brskalniki Internet Explorer 9, Google Chrome 25 oziroma Mozilla Firefox 18 in ločljivost zaslona 1024 x 768. Strežnik, na katerem teče spletna stran knjižnice, deluje: • na operacijskem sistemu openSUSE Linux, ki je odprtokodna distribucija operacijskega sistema Linux, ki jo sponzorirata podjetji Novell in AMD; • na spletnem strežniku Apache 2.2.15, ki je odprtokodni spletni strežnik, ki ga razvija in vzdržuje skupina razvijalcev združena pod okriljem Apache Software Foundation; • z odprtokodnim sistemom za upravljanje podatkovne baze MySQL, ki ga razvija podjetje MySQL AB (GNU GPL licenca); v skriptnem jeziku PHP 5.3.3., ki je brezplačni program in ga razvija The PHP Group (PHP licenca). Za odprtokodno programsko opremo je značilno, da ima izvorno kodo izdano pod zaščitno licenco, ki dovoljuje licenčnim pogojem ustrezno brezplačno uporabo in spreminjanje ter njeno razširjanje v spremenjeni ali nespremenjeni obliki. Omogoča enostavno nadgradnjo v nove verzije in različne razširitve, ki oplemeni- 4.1 Novosti na strani 4.1.1 PRENOVLJENA GRAFIČNA PODOBA Grafično podobo je na podlagi naših shem izdelal oblikovalec Matej Lepej, razrez in kodiranje grafične predloge pa je izvedel Spletodrom, spletne storitve, Elvis Sedic s. p. V primerjavi s prejšnjo spletno stranjo knjižnice nova vsebuje manj elementov na naslovni strani, manj raznolike grafike ter vključuje le izbor najpomembnejšega. Izpostavili smo predvsem aktualna obvestila, priporočeno gradivo in prireditve. Na spletno stran smo vključili slogan Povsod v mestu, ki ga uporabljamo tudi v drugem promocijskem materialu. Slogan povzema idejo, da ne gre samo za eno knjižnico, temveč za knjižnično mrežo, ki omogoča dostopnost gradiv in storitev kjerkoli in komurkoli. Ker smo se želeli izogniti barvni prenasičenosti vstopne strani, ki je bila moteča na stari spletni strani, smo slikovne elemente napovedi prireditev v sredinskem delu spletne strani pustili sivinske, s postavitvijo miškinega kazalca pa se prikažejo slikovni elementi v izvornih barvah (uporabili smo t. i. hover). Kljub obilici informacij smo naslovno spletno stran zasnovali in oblikovali tako, da so na njej vsi glavni elementi in dostop do podstrani za posamezne starostne in ciljne skupine. GVkNEB , , £7 biblos p euK^EttfA -1™ « '¿T :'} -i' iŽŽTi ta " J ijjvii^" . . ..... yznzszm p, ¿R, Slika 3: Primerjava grafične podobe prejšnje (levo) in nove (desno) spletne strani knjižnice I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 4.1.2 OPTIMIZIRANI MENIJI IN STRUKTURA Na naslovni strani njenemu obiskovalcu najprej padeta v oči elementa Aktualno in Priporočamo. V rubriki Aktualno so objavljene novice, ki so pomembne za naše člane in se tičejo tako odpiralnih časov in začasnih sprememb odprtosti enot, projektov in natečajev, posebnih dogodkov in tematskih sklopov prireditev, promocije novih pridobitev spletne strani, novih izdelkov knjižnice, novosti v knjižnični zbirki in podobno. V rubriki Priporočamo predstavljamo tisto knjižnično gradivo, ki si po izboru informatorjev knjižnice zasluži posebno predstavitev in pozornost. mladi, odrasli, starejši - ter do podstrani Virtual-ne knjižnice in Ljubljanske zgodbe. Vse te strani imajo tudi svojo specifično grafično oblikovanje, strukturo, elemente in vsebine. Skladno s tem smo optimizirali tudi strukturo in menije posameznih podstrani, ki so bili izbrani in pripravljeni za posamezno starostno ali interesno skupino. Za otroke smo pripravili podstran, ki se grafično najbolj razlikuje od vseh ostalih podstrani in je v svoji strukturi ter podajanju vsebine poenostavljena, temelji predvsem na vizualni predstavitvi vsebin. Pomembna je tudi podstran s seznamom vseh naših knjižnic. Največje so izpostavljene že na naslovni strani, najpomembnejše informacije o njih si obiskovalec lahko ogleda v oknu s predogledom. Na povezavi Vse knjižnice lahko knjižnico poišče na poimenskem abecednem seznamu ali s pomočjo dinamičnega zemljevida. Za postajališča Potujoče knjižnice smo pripravili poseben meni in zemljevid z lokacijami. Na spodnji polovici naslovne spletne strani smo v sredinskem stolpcu izpostavili posamezne dnevne prireditve. Te so uravnoteženo zastopane glede na našo knjižnično mrežo. Na naslovni strani so pomembni tudi naslednji elementi: iskalnik po spletni strani ter po lokalnem COBISS/OPAC katalogu, povezave do naših profilov na družbenih omrežjih, bližnjice do najpomembnejših vsebin (Obratovalni čas, Naše knjižnice, Cenik storitev, Stiki, Katalog). Na spodnji polovici strani, v levem stolpcu, najdemo informacije o naših prihodnjih in preteklih prireditvah in razstavah (listanje napovednika, koledar, poročila z dogodkov) ter povezave do nekaterih izpostavljenih podstrani (Trubarjeva hiša literature, Pionirska, Borza znanja). V desnem stolpcu spodnje polovice strani se nahajajo povezave do Virtualne knjižnice, Ljubljanskih zgodb, Kamre, Ankete ter obrazca za oddajo pripomb in pohval. V nogi strani so povezave do naših največjih knjižnic, najbolj obiskanih člankov na spletni strani, bližnjic ter do informacij za medije. Nad nogo so informacije o sami spletni strani, dinamično kazalo strani ter pogoji njene uporabe. Z naslovne strani lahko obiskovalci dostopajo do podstrani za različne starostne skupine - otroci, Na njej lahko najdemo šest glavnih področij, med njimi prireditve in razstave za otroke (Dogaja se), igroteka, igrače in igralni kotički (Igrajmo se), listanje in poslušanje pravljic, ure pravljic v naših knjižnicah (Pravljična soba), bralni projekti knjižnice in promocija branja za otroke (Beri z nami), spletna uganka za otroke (Uganka) ter vsebine za starše, kjer priporočamo strokovno literaturo v pomoč pri negi in vzgoji otrok ter uporabne spletne strani o varnosti v knjižnici in na internetu (Za starše). Teksti so kratki in poenostavljeni, da so lahko razumljivi tudi našim najmlajšim bralcem. Podstrani za mlade odrasle in starejše so si po strukturi precej podobne med seboj. Vse so razdeljene na tri stolpce ter imajo na vrhu tretjega stolpca svoj meni. Razlikujejo se po vsebini tega menija, ki je izbrana in prirejena za posamezno starostno skupino, po izboru ostalih elementov na podstrani ter po grafičnem oblikovanju. 8 m & D Preko borze se m gospoda uSHa s{ovens£ina> on pa mene novveŠSine ... Nepozabna izkušnja. Petra Aškerc, Borza znanja Ljubljana V J Slika 8: Izjava ene od članic Borze znanja Ljubljana 18 nejših znanj, od pletenja, petja, fotografiranja, slikanja, matematike in fizike, pa do bruhanja ognja, popravljanja koles, nasvetov za pisanje pravljic ter krotenja pitonov in udavov, ležanja na žebljih in plesanja tanga. Naši člani so tako mladi in stari, bolj in manj izobraženi, redni in občasni uporabniki, računalniški »giki« in začetniki v računalništvu, poligloti in nepoznavalci tujih jezikov, mojstri rokodelstva in umetnosti in tudi takšni z dvema levima rokama. Predvsem pa skupaj z nami sledijo ideji: menjaj znanje, ne sanje! Med člani borze znanja je tudi veliko takšnih, ki nastopajo predvsem v vlogi iskalcev znanj in ti so pogosto obiskovalci razstav, delavnic, tečajev in predavanj, ki jih organizirajo in izvajajo naši ponudniki znanj. Običajno so tudi v zasebnem življenju zelo aktivni promotorji borze znanja in tako k vključitvi spodbudijo veliko svojih prijateljev in znancev. Praznovanje 20-letnice delovanja 20-letnico delovanja borze znanja smo praznovali v MKL, v okviru katere deluje Osrednja Slika 9: Nagovor mag. Jelke Gazvoda na praznovanju (foto: Ingrid Verdnik Pal) borza znanja. Prvi del praznovanja so z nagovori zaznamovali mag. Jelka Gazvoda, direktorica MKL, dr. Zoran Jelenc, idejni pobudnik borze znanja, mag. Andrej Sotošek v imenu Andragoš-kega centra ter mag. Katja Dovžak v imenu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. V osrednjem delu so svoje izkušnje z menjavo znanja in poglede na borzo znanja delili izbrani člani borze znanja. Z glasbenimi nastopi so dogodek obeležile udeleženke začetnega tečaja kitare, ki je potekal pod mentorstvom članice borze znanja Ljubljana, Nine Novak Oiseau. Praznovanje smo zaključili z druženjem ob torti, več utrinkov iz dogodka si lahko ogledate na spletni strani borze znanja (www.borzaznanja.si). Za nazaj in za naprej V 20-ih letih se je nabralo veliko posameznikov in skupin, organizacij in institucij, ki smo pomembno soustvarjali ali soustvarjamo zgodbo borze znanja. Za njeno srčnost in širino gre zasluga vsem borznikom na posameznih borzah znanja, ki zvesto spodbujajo filozofijo »menjaj znanje ne sanje!«. Za finančno podporo tej tradiciji pa Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter ostalim financerjem, ki verjamejo v filozofijo menjave znanja. Ob tej priložnosti, za vse doseženo, za uspešno delo vsem začetnikom, vodstvom, sodelavcem in zunanjim sodelavcem, partnerjem, financerjem, borznikom in borznicam, tehničnemu osebju, predvsem pa članicam in članom borze znanja, ponudnikom in iskalcem različnih znanj - hvala in pohvala. Simona Sinko Mestna knjižnica Ljubljana simona.sinko@mklj.si I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 KNJIŽNIČNE PRIREDITVE Japonska Tomaža Hožiča v MKI V začetku novembra smo v okviru Študijskega krožka Svet v dlaneh -skozi druge kulture spoznavamo sebe v Mestni knjižnici Izola gostili Tomaža Hožiča, ki nam je predstavil Japonsko skozi tri letne čase: jesen, zimo in pomlad. Spoznali smo utrip nekaj najbolj znanih japonskih mest: nekoč cesarski mesti Nara in Kyoto, glavno mesto Tokyo s stolpnicami, muzeji in parki, Osako in Himeji s svojima gradovoma ter tragični mesti Hirošima in Nagasaki, ki sta bili med drugo svetovno žrtvi atomske bombe. Predavanje o daljni deželi vzhajajočega sonca je napolnilo našo čitalnico in številni obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili popotniku ter ga ob koncu večera še zasuli z vprašanji, na katera je rad odgovoril. Tomaža Hožiča smo nato prosili, da bi nam o svojem potovanju kaj povedal tudi za naš časopis. MKI: Tomaž, bi se nam morda za začetek najprej predstavili? Od kod prihajate in kaj ste po poklicu? TH: Najprej bi se rad zahvalil, da ste me povabili medse, da sem lahko predstavil svoj pogled in vtise s popotovanja po tej zanimivi deželi. Preživeli smo prijeten popotniški večer, ki mi bo še dolgo ostal v lepem spominu. Prihajam iz okolice Ljubljane, kjer živim nedaleč od slikovitega Zbiljskega jezera. Po izobrazbi sem informatik in učitelj, sedaj pa ravnokar začenjam stopati po samostojni podjetniški poti s področja izobraževanja in fotografije, zato je vsak moj dan še toliko bolj zanimiv in razgiban. MKI: Vaša velika ljubezen je fotografija, poleg te pa tudi potovanja. Zakaj ste se odločili prav za potovanje na Japonsko, ki ste jo obiskali kar trikrat? TH: Drži, fotografija je moja strast, s katero sem se v preteklosti kar intenzivno ljubiteljsko ukvarjal in v zadnjem času se bom po določenem premoru zopet vse bolj in bolj. Tega se zares veselim. V 80. letih, pri rosnih šestnajstih sem si oprtal nahrbtnik in prvič samostojno odšel na daljšo pot, takrat za 14 dni na skrajni jugovzhod Srbije. Dogodivščino sem ponovil pri sedemnajstih. Nisem popotnik v običajnem pomenu besede, ker ne potujem prav pogosto, izjema je Japonska, kamor sem se leta 2009 in potem 2010 intenzivno vračal in jo obiskal vsakič za 14 dni. Ker sem si vse poti financiral sam, žal niso mogle trajati dlje. Zakaj prav Japonska? Kot srednješolec sem se navduševal, predvsem zaradi v 80. letih takrat zelo priljubljene nanizanke Shogun, nad samuraji, običaji in deželo nasploh. Kot sem kasneje izvedel, se nadaljevanka ni prav posrečeno držala zgodovinskih dejstev, pa vendar. Kasneje, nekje leta 2004 sem se ob ogledu dokumentarnih filmov, ki so bolj strokovno prikazali različne vidike Japonske, spomnil na srednješolske dni. Leta 2009 so se želje in predvsem finančne zmožnosti končno »ujele« in končno sem lahko obiskal Japonsko. Toliko je zanimivega za videti in doživeti, da se bom v prihodnje nedvomno vračal, jo še podrobneje raziskoval in spoznano delil s podobno radovednimi. MKI: Dobro poznate tudi zgodovino Japonske, posameznih mest in cesarstev, nastanek japonskih pisav hiragane in katakane, nekatere legende o samurajih in druge zanimivosti. Ste se pred odhodom pripravljali na potovanje tudi z branjem literature in brskanjem po spletu? TH: Ne bi mogel trditi, da omenjena področja podrobno in strokovno poznam, trudim se pa spremljati čim bolj strokovne vire. Vsak dan se kaj novega naučim, saj sem že pred odhodom spremljal in tudi sicer spremljam in raziskujem različne starejše in sodobne vire, tako japonskega, kot tudi angleškega, nemškega in seveda slovenskega izvora. Splet, knjige, revije, časopisi, novejši dokumentarni filmi idr. Pomagajo mi tudi stiki z japonskim osebjem veleposlaništva Japonske I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 v Sloveniji. Imam sicer tehnično izobrazbo, kot geološki tehnik tudi naravoslovno, a hkrati me zanimajo tudi ostali vidiki Japonske. Veseli me raziskovati različne vidike in si širiti obzorje. Starejši kot sem, s ponižnostjo in skromnostjo spoznavam in se zavedam, kako malo vem, ne le o Japonski. To me spodbuja, da bi vedel vse več in več. MKI: S katerega letališča ste odpotovali? Koliko časa traja let? Kakšen denar imajo Japonci? TH: Odpotoval sem kar z Brnika, ker je bila letalska karta izjemno ugodna in povrhu je omogočala polet skorajda z domačega praga, če lahko tako rečem. Očitno mi je bilo tako namenjeno. Najprej sem letel do Pariza (CDG) in od tam do Osake oziroma letališča Kansai, ki je na umetnem otoku 4 km pred Osako. Let iz Pariza do Osake traja slabih 12 ur, v obratni smeri slabo uro dlje. Kljub temu, da lahko marsikje plačujemo s kreditnimi karticami, je zelo priporočljivo imeti pri sebi dovolj lokalne valute, se pravi jenov (¥). Japonska je še vedno dežela, kjer se najlaže plačuje z gotovino. MKI: Kje pa ste po prihodu prenočevali in se prehranjevali? Kakšnih prevoznih sredstev ste se posluževali? TH: Moje prvo prenočišče je bil t. i. ryokan in je zares pravo doživetje. Imel sem sobo velikosti okoli 2,5 krat 3 metre, ležišče je bilo kar na t. i. tatamiju, to so položene 19 tanke preproge iz riževe slame na katere damo t. i. futon oziroma po domače neko tanjšo žimnico, ki jo zjutraj pospravimo ali pa kar pustimo razgrnjeno. Na tatami smemo stopiti le bosi ali v nogavicah. Kopalnica je bila skupna za vse goste ryokana, a jo je prvi seveda imel zase. Najprej se temeljito stu-širamo od glave do nog in potem se lahko najpogumnejši namaka v kadi, napolnjeni z vodo temperature 42 stopinj Celzija. Tako vročih kopeli nismo navajeni in tudi jaz sem potreboval kar nekaj časa, da sem se za silo privadil. Prehranjeval sem se pretežno z ulično prehrano, ki je sveža, okusna in seveda cenejša, da ni preveč obremenila mojega proračuna. Soba, udon, yakitori, okonomiyaki, gyu-don so pretežno sestavljali moj jedilnik. Seveda tudi kakšen riž s curryjem (kare-raisu), slastna je bila tudi jegulja oziroma una-don. Na japonskem bomo pravzaprav na vsakem koraku uživali v raznovrstni, sveži in okusni hrani. Za večje razdalje, med Tokyom, Osako, Hirošimo in Nagasakijem ter jugom otoka Kyushu, je bil najboljša izbira t. i. Sinkansen, ponos japonskih železnic. Je najbolj varna vrsta vlaka na svetu, brez nesreče s smrtnim izidom, izjemno udoben, točen in hiter. Največja hitrost je okoli 300 km/h. Uporabil pa sem tudi lokalne hitre vlake, običajne vlake, podzemno železnico, avtobus, taksi in včasih tudi kolo. MKI: Za lažje sporazumevanje ste se naučili tudi nekaj osnovnih fraz v japonščini. Na ulicah ste seveda slišali samo japonščino. Tudi napisi so v njihovih pisavah. Vse to se vam je moralo zdeti zelo nenavadno. Kako pa Japonci poskrbijo za to, da bi se tuji popotniki znašli v njihovi deželi? TH: Osnovne fraze, kot so »oprostite«, »hvala«, »prosim«, »da«, »ne«, »izvolite«, »okusno je«, »hvala za jed« in predvsem »oprostite, vas smem fotografirati?« so mi omogočale, da sem vzpostavil bolj človeški stik. Zares so veseli, predvsem kuharji in osebje, ko pohvalimo okusnost in se zahvalimo za jed. Na železniških postajah in vlakih ter podzemni železnici so navodila tako v japonščini, kot tudi v angleščini, prav tako napovedi po zvočnikih. Označbe so enkratne in pravzaprav ni možnosti, da bi se izgubili. Če se to slučajno zgodi, nam bo prijazno osebje, ki sicer ne zna tako dobro angleško kot mi, pomagalo. Če se med raziskovanjem mesta izgubimo nekje na »površju«, se lahko kadarkoli obrnemo na policista, ki stoji pred majhno hiško, t. i. koban, in iz nje potegne zemljevid z rdečo piko kjer zraven piše »You are here«. Potem je le še stvar ust-no-ročnega sporazumevanja, da skupaj poiščemo pravo pot do cilja. MKI: Čeprav ste na ulicah srečevali evropsko oblečene ljudi, pa ima Japonska čisto drugačno kulturo kot jo imamo v Evropi. Kaj vas je ob prihodu v to deželo najbolj presenetilo? TH: Na kratko povedano, vse. Vse razen omenjenega in poznanega oblačenja. Do tedaj povsem nepoznano okolje s svojo pisavo, zvoki, podobami, hrano, prometom, označbami, jezikom, arhitekturo, muzeji, svetišči, templji, vrtovi, kopališči, načinom bivanja, pokopališči, načini zabave, načinom dela in nudenja storitev ter običaji. MKI: Podzemne železnice niso samo proge in postajališča za čakajoče, pač pa so pod zemljo tudi mnoge restavracije in trgovine. Med mestnimi stolpnicami so posejana miniaturna pokopališča. Avtomobile in kolesa prebivalci parkirajo kar v nadstropjih. Muzeji so interaktivni in na različne načine omogočajo obiskovalcem izkustveno doživeti zgodovino. Japonci so zgradili umeten otok iz smeti. Ste morda opazili še kaj takega, kar se vam je zdelo zanimivo in kar bi lahko posnemali tudi pri nas? TH: Vse to in še mnogo več. Če za trenutek odmislimo vso tehniko, tehnologijo in ostale rešitve, bi najraje izpostavil predvsem nekaj. Bojim se, da jih nikoli ne bomo dosegli na ravni spoštljive medose-bne komunikacije, četudi se veliko trudimo, seveda v lastnem okolju, ki ima svojo »zgodovino«. Na Japonskem je kupec res kralj in lahko prav uživamo. Po drugi strani je takšna skrb za stranko zelo velika odgovornost za vse, ki se trudijo stranki ustreči. Vsega ne moremo prenesti v lastno okolje, a če bi le nekatere elemente te medosebne komunikacije »posvojili«, bi nam bilo v teh časih, polnih negotovosti in osebnih stisk, marsikdaj lepše bivati. MKI: Rekli ste tudi, da so ulice zelo čiste, da nihče ne odvrže na tla niti papirčka, niti cigaretnega ogorka, čeprav je to dežela kadilcev. Da pa se po ulicah sprehajajo srne in srnjaki, ki zaidejo celo v kakšno trgovino. TH: Seveda sem zelo posplošil in seveda sem našel, sicer po vztrajnem iskanju, tudi jaz kakšen papirček na tleh, ali bolj slabo zaprt smetnjak, pa vendar. S težavo sem našel smetnjak, a enako težko tudi odvržene smeti. So izjemno disciplinirani in pod častjo jim je smetiti po tleh. Če na poti kupijo hrano, potem embalažo nosijo v torbi(ci) ali vrečki in odvržejo v smetnjak, ko naletijo nanj. V nasprotnem smeti nesejo domov. Ločevanje odpadkov in reciklaža sta pri njih na zelo visoki ravni, kar je tudi nuja, saj hkrati proizvedejo zelo veliko smeti. To pa zato, ker se pogosto vsak izdelek, četudi posamezen sadež, zavije vsaj enkrat, če ne celo dvakrat. A so zelo iznajdljivi in umetni otok Odaiba, ki je v tokijskem zalivu, je nastal ravno tako, da so navozili smeti in usedline zaliva. Kakšen ogorek se vseeno še kje najde. Prva cesarska prestolnica Nara je zares nekaj posebnega. Tudi zato, ker se srne in jeleni, ki veljajo za svete živali, lahko gibljejo prosto po parkih, tako zaidejo tudi na ceste. Takrat se promet ustavi, a nihče se ne pritožuje, konec koncev so srne »svete«. Zares lepi prizori. MKI: Omenili ste, da so ljudje zelo prijazni, ustrežljivi, vljudni in disciplinirani ter da ste se ob povratku težko spet navadili na našo grobost in sebičnost. TH: Ob prihodu na Japonsko sta me povsem prevzeli njihova prijaznost in ustrežljivost. Suhoparni pojem »kakovost storitve« znajo udejanjiti z zelo človeško noto. Ob prihodu v prodajalno so me pozdravile vse prodajalke, kar je pri nas bolj redkost. Nevajen tega se sprva počutiš malce čudno, a hkrati počaščen. Ko sem prispel do blagajne, je gospa lepo pospravila izdelke v vrečko, podani bankovec je vzela z obema rokama in se priklonila ter mi vračilo denarja položila na dlan. Med tem ko sem pospravljal denarnico, je počakala in ni 20 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 sprejela druge stranke. Obrnil sem se, podal proti izhodu in zaslišal besede zahvale za nakup. Šele potem je bila na vrsti naslednja stranka. Ob vrnitvi domov sem predvsem v nakupovalnem centru zares opazil, da je vse zasnovano za hitrost, storilnost oziroma čim večjo »pretočnost«. Pozdrava na blagajni ni bilo, izdelki so drveli po klančini mize hitreje, kot sem uspel pospravljati v vrečko, bankovec mi je bil skorajda iztrgan iz rok, vračilo denarja je »poletelo« na kovinsko podlago, ni bilo zahvale in naslednji kupec je sodeloval pri tem divjem »postopku«, ker ne le da se mu je blagajničarka že posvetila (jaz sem že opravil svoje in sem bil tako rekoč »zaviralec« postopka), tudi sam se je pomikal v moj osebni prostor, kar mi je bilo skrajno moteče in po eni strani ponižujoče. Ko sem odšel na svež zrak, sem najprej pomisli: »Kam le sem prispel? Želim nazaj na Japonsko!« MKI: Japonci so znani tudi po tem, da so natančni in da veliko delajo. Fotografirali ste na primer mestno hišo, kjer je zaposlenih 14.000 uslužbencev in v kateri so bile še ob pozni nočni uri prižgane luči. TH: Zares so natančni, točni, delavni in marljivi, a tudi po delu se zelo radi družijo. To pomeni, da se vrnejo domov zelo pozno ponoči in noč je lahko kaj kmalu prekratka za dober počitek. Na podzemni železnici se zares opazi mnogo ljudi, ki izkoristijo le nekaj minut za t. i. mikrospanec. Na spletu si lahko ogledamo posnetke izjemne utrujenosti, čeprav ni lepo ljudi slikati v teh okoliščinah. Sam sem naredil le eno takšno sliko ali dve, ki pa le prikazujeta omenjeno utrujenost, vendar do osebe vseeno na spoštljiv način. Gostota prebivalcev je največja prav v Tokiu in še posebno v ustanovah državne uprave. Omenjena zgradba je več kot le mestna hiša, je izjemna stavba, pravzaprav dve stolpnici, zasnovani od legende japonske arhitekture, arhitekta Kenzo Tange. Z okoli 35 milijoni prebivalcev mesto Tokyo in celotna prefektura še vedno predstavljata največjo metropolo na svetu. MKI: Čeprav je Japonska bogata dežela, pa ima tudi svoje brezdomce. Kako poskrbijo za njih? TH: Žal je globalna kriza udarila tudi Japonsko, ki je zelo bogata dežela in gospodarska ter finančna velesila. Trenutno je na tretjem mestu. Komaj si je opomogla od lastne finančne in nepremičninske krize devetdesetih let prejšnjega stoletja, že je udarila nova kriza, tokrat z izvorom v ZDA. Ravno tako kot pri nas imajo razdelilnice hrane. Brezdomci živijo odmaknjeno ob rečnih bregovih, pod mostovi ali v bolj odmaknjenih predelih parkov. Ne prosjačijo in niso vsiljivi. Okolica bivališč je pospravljena in, kot sem opazil, brez smeti. MKI: Na Japonskem ste bili jeseni, pozimi in spomladi. Se boste tja naslednjič tja odpravili poleti? TH: Seveda si želim doživeti tudi poletni čas, z mnogo festivali, ognjemeti, okusno sezonsko hrano in z vsem, kar sodi zraven. Tudi s precejšnjo vročino in vlago. Če bo to že prihodnjič? Bomo videli. MKI: Obiskali ste predvsem največja in najbolj znana mesta. Se boste kdaj podali tudi na japonsko podeželje? TH: Nedvomno in z veseljem. Japonska mesta so izjemno zanimiva, vendar je to le en pogled na tako veliko in raznoliko deželo. Japonska je zelo hribovita in gozdnata dežela, prav tako kot Slovenija. Po velikosti je tako velika kot Nemčija in Slovenija skupaj, z veliko otoki, vulkani in širokim razponom podnebnih pasov. MKI: Kakšne napotke bi dali nekomu, ki se odpravlja na Japonsko? TH: Poleg povsem običajnih predpriprav bi svetoval, da pazimo na nekaj osnovnih določil. Ne jejmo na cesti ali med hojo, ne telefonirajmo in ne bodimo glasni na sredstvih javnega prevoza, na tatami stopaj-mo vedno le bosi ali v nogavicah, v javnih kopališčih se zares temeljito umijmo, preden se potopimo v skupni bazen. Pomaga, da pri umivanju opazujemo Japonce in storimo enako temeljito. Kopamo se brez oblačil, a ne skrbite: ženske in moški se kopajo ločeno. Pri jedi palčk ne zapičimo pokončno v skledo riža - to naredijo le na pogrebih. Tujcem seveda oprostijo marsikateri spodrsljaj, a vseeno se potrudimo po najboljših močeh. Povsem v redu je, če pri pitju juhe glasno srebamo oziroma srkamo, tako juho kot rezance. To pomeni, da nam je jed všeč in s tem pohvalimo kuharja, zato naj vam ne bo nerodno srebati. Prijaznost vas bo prevzela, ob povratku domov pa pričakujte težave pri aklimatizaciji na naše običaje. MKI: Tomaž, še enkrat hvala za prijeten večer in za pogovor. Bi morda želeli sporočiti še kakšno misel za zaključek? TH: Veleposlaništvo Japonske v Sloveniji organizira za ljubitelje japonske kulture in jezika marsikateri zanimiv dogodek, zato ste vabljeni spremljati napovednik dogodkov na njihovi spletni strani. Hvala vam za gostoljubje vaše knjižnice. Bralcem bi sporočil le še to. Obiščite Japonsko, ker bo doživetje zares lepo in nepozabno. pogovarjala se je Špela Pahor Mestna knjižnica Izola 21 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 KNJIŽNIČNE PRIREDITVE Podvodni svet v M KI Razstava podvodne fotografije Tihomirja Makov-ca in njegovo predavanje na to temo smo v Mestni knjižnici Izola organizirali v okviru študijskega krožka »Svet v dlaneh - skozi druge kulture spoznavamo sebe.« Študijski krožki so neformalna oblika izobraževanja odraslih, ki jo podpira Andragoški center Slovenije in jo v Mestni knjižnici Izola izvajamo že vrsto let. Ta oblika izobraževanja odraslih izhaja iz Švedske, kjer imajo že skoraj stoletno tradicijo študijskih krožkov, ki se jih udeleži skoraj vsak tretji odrasel državljan. Pravijo, da je skandinavska demokracija v veliki meri posledica delovanja študijskih krožkov. V študijskih krožkih se zbirajo odrasli ljudje, ki se želijo ob prijetnem druženju naučiti nečesa novega, obenem pa želijo kaj koristnega narediti za svoj kraj in za druge ljudi. Razširjeni so že po vsej Sloveniji in so priložnost za učenje, druženje in delovanje v okolju. Njihov cilj je promocija znanja, ki ga potrebujemo za razvoj in dejavno vključevanje v sodobno družbo in spodbuda za osebni razvoj posameznih udeležencev. V njih se obravnavajo najrazličnejše teme, zelo pogoste so tiste s področja ekologije, etnologije, zgodovine, tujih jezikov ... Po načinu dela študijske krožke delimo na tematske, tečajne, disku-sijske in raziskovalne. Člani krožka se sestajajo vsak mesec in enakopravno sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju krožka, mentor pa skrbi za koordinacijo dela in vodenje dokumentacije. Navadno člani ŠK Svet v dlaneh enkrat mesečno pripravimo potopisni večer. Na teh večerih spoznavamo različne dežele, kamor so se na potep odpravili naši popotniki. Ker živimo v etnično pestrem okolju, se nam zdijo taka predavanja koristna, saj spodbujajo spoznavanje različnih kultur in sprejemanje drugačnosti. »Ste vedeli, da so stebri na katerih stoji drugi pomol koprskega pristanišča na gosto obrasli z ostrigami? Res, da te žlahtne školjke iz pristaniških voda niso užitne, zato pa predstavljajo prvovrstno gojišče za meduze oz. njihove polipe. Povsem slučajno jih je pred časom odkril potapljač in podvodni fotograf Tihomir Makovec z Morske biološke postaje Piran, ki že dobro leto tudi intenzivno spremlja njihov življenjski ritem in predvsem razmnoževanje meduz - uhatih klobučnjakov.« (Prim. nov, pril. Sobota, 30. aprila 2011, Vida G. Posinkovic) »Danes je potapljanje z avtonomno potapljaško opremo med drugim (rekreacija, turizem, podvodna popravila, fotografija, vojaške operacije itd.) tudi uveljavljena metoda za izvedbo številnih raziskovalnih projektov, brez katere si marsikatere raziskave ne bi mogli niti zamisliti. Eno- ali dvourno spremljanje ali opazovanje omogoča potapljačem - raziskovalcem, da se v tem času posvetijo problemu, ki ga raziskujejo, obenem pa ga imajo tudi možnost dokumentirati. Na dan so prišla povsem nova spoznanja, novi podatki in s tem nove resnice.« (L. Lipej, 2008) Tokrat pa smo se skupaj s knjižničarjem Morske biološke postaje Vladom Bernetičem odločili za ekološko in domoznansko temo. Vlado Bernetič in avtor fotografij Tihomir Makovec sta v prostorih naše knjižnice postavila fotografsko razstavo, Tihomir Makovec pa je na predavanju obiskovalcem predstavil ekološke raziskave v akvatoriju Luke Koper. Resnici na ljubo je na pestrost obrasti v koprskem pristanišču potapljače opozoril že prof. dr. Jože Štirn, ko je pred desetimi leti opravljal svoje študije o kvaliteti morskega okolja v tem pristaniškem prostoru, vendar je takrat največ pozornosti posvečal sedimentu in kvaliteti vode v luči možnega onesnaženja tako s strani Luke Koper kakor tudi s strani delno prečiščenih odplak samega mesta Koper. To, da se je starosta naše morske biologije tod okrog potapljal že davno - še tik pred nastankom Luke - pa je lepo zabeležil velik ljubitelj morja Mate Dolenc v knjigi »pričevanj morjakov« naslovljeni »Podmorski svet in mi«. Poglejmo pa na to zgodbo še z naše, današnje, perspektive. Slika 1: Spirographisi (foto: Tihomir Makovec) 22 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 i v fm Slika 2: Drugi pomol (foto: Tihomir Makovec) Slika 3: Steber potapljač (foto: Tihomir Makovec) Razstavo je pripravil Vladimir Bernetic - Vlado, knjižničar in projektni sodelavec na MBP NIB v Piranu v okviru sodelovanja z Zavodom Terra viva Sv. Peter in s pomočjo donatorske-ga - projektnega sodelovanja z Luko Koper d.d. in njenim Skladom »Ziveti s pristaniščem«. Kontaktni prostor luškega področja z morjem je v luči biodiverzitete naravoslovcem gotovo zanimiv predvsem v tistih predelih akvatorija, kjer je vrstna pestrost največja. To so lahko navpične stene pomolov, površine okrog nosilnih stebrov obalne konstrukcije in podvodna obrast plavajočih objektov. Medtem, ko je pri slednjih obrast lahko omejena z različnimi antivegetativnimi premazi, se pri betoniranih konstrukcijah v morju organizmi razraščajo podobno kot drugje v naravnem okolju. Nekateri si naredijo bivalne niše tudi globlje v betonu - taki so npr. kamno-vrti in druge školjke. Zanimive so tudi pritrjene populacije organizmov v različnih razvojnih ciklih, kot so npr. polipi nekaterih ožigalkarjev -klobučnjakov - meduz. V manjši meri lahko vegetacija in druga obrast na takih konstrukcijah prispeva k izboljšanju kvalitete vode s prevzemom hranilnih snovi. Tako nam organizmi lahko dokazujejo kvaliteto morskega okolja, drugi -konkurenčni - pa lahko nadomestijo bolj občutljive vrste. Delček tega - nam težko dostopnega sveta - je na svoji fotografski razstavi v Mestni knjižnici oktobra 2013 v Izoli prikazal Tihomir Makovec, O avtorju fotografij: Tihomir Makovec je bil rojen leta 1966 v Kopru. Bil je med ustanovitelji Ornitoloskega drustva Ixobrychus in že kot srednjesolec vnet naravoslovni fotograf. Na Morski bioloski postaji Piran Nacionalnega instituta za biologijo je zaposlen kot vodja potapljaske baze in potapljaski inštruktor. Je avtor dveh patentov za vzorcenje in sicer vzorcevalnika z mehkega morskega dna in podvodnega laserskega detektorja za meduze. Svoje fotografije je razstavljal v Galeriji Alga v Izoli (2008), v Zagrebu, v Biološkem srediscu v Ljubljani, v Osrednji knjižnici S. Vilharja v Kopru, Na sejmu Internautica v Luciji in drugje. Kot soav-tor in fotograf je sodeloval pri izdaji knjige Ogrožene vrste in habitatni tipi v Slovenskem morju (ZRSZVN, 2006); pri knjigi Jadranske babice (NIB, 2008) in kot oblikovalec ter ilustrator stevilnih drugih publikacij. projektni sodelavec in vodja potapljaške baze Morske biološke postaje NIB v Piranu. Morski organizmi so bili tako predstavljeni s posnetki, narejenimi v obravnavanem področju in le izjemoma je bila ena fotografija posneta v drugem okolju našega morja. Podvodna fotografija je preizkušena metoda ovrednotenja in prikaza življenjskih okolij. Tako so bile na razstavi v sliko ujete nekatere vrste rib, rakov in školjk, predvsem pa so izstopali nevretenčarji - različni organizmi pritrjeni v obliki obrasti tega specifičnega, po izvoru umetnega morskega okolja. Kot zanimivost lahko izpostavimo slike meduzinih polipov uhatega klobučnjaka, priraslih na spodnjem poklopcu previsno pritrjenih ostrig. Razstava je bila postavljena v nizu 23 uokvirjenih fotografij od katerih je bilo v osrednjem izposojevalnem prostoru knjižnice izpostavljenih osem povečav. Če se poglobimo med stare naravoslovne tiske Biološke knjižnice, lahko v nad sto let starih knjigah najdemo tudi slikovni litografsko tiskani grafični prikaz razvojnega cikla uhatega klobučnjaka (Aurelia aurita). Nadalje lahko preberemo tudi skoraj sto let stare opise v morju živečih organizmov in njihovega pojavljanja v različnih 23 okoljih, ki so bili objavljeni v Proteusu, kasneje tudi v reviji GEA ipd. Te opise so skrbno pripravljali prof. dr. Jovan Hadži, prof. dr. Miroslav Zei in njuni nasledniki. Kljub predznanju smo bili na razstavi ob prvem obhodu in ogledu osupli nad množico organizmov, ki smo jih na fotografijah videli prvič, kaj šele da bi poznali njihovo pravo domače ime ali latinski naziv. Med izzivi, ki jih je avtor nevsiljivo podal skozi fotografske upodobitve, lahko navedemo vsaj dva: prvi izziv lahko spodbudi iskanje priložnosti za potop v morje z masko in dihalko ter kasneje morda tudi z akvalungo, kar pomeni raziskovanje »v živo«, drugi pa nas bržkone I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 napoti v knjižnico po ustrezno literaturo, kot so npr. Richterjeva »Naše morje«, Tom Turkova »Pod gladino Mediterana« ali pa za vztrajne gotovo tudi Riedlova »Fauna und Flora der Adria«, da si lahko izpolnimo željo po (s) poznavanju skrivnosti tega sveta. Kakorkoli, nekateri želijo svoj pogled na svet razširiti tudi pod morsko gladino, posledično lahko aktivno sodelujejo pri gospodarnem ravnanju, npr. pri sonaravnem izkoriščanju dobrin iz morja, jih trajnostno uravnavajo oziroma jih lahko nadomestijo z drugimi - komunikacijsko, gospodarsko in energetsko ter klimatsko prednostnimi - z morjem povezanimi dejavnostmi. Z osveščanjem v tej smeri je bila uspešno izvedena tudi donatorska povezava z Luko Koper oziroma z njenim skladom »Živeti s pristaniščem«, ki je med drugimi pokrovitelji tudi omogočila realizacijo fotografske postavitve. Če sklenemo: razstava podvodne fotografije Tihomirja Makovca je obenem tudi delna vizuali- Naša mala bukvarnica zacija ekoloških raziskav v akvatoriju Luke Koper, predvsem naselitve polipov in drugih razvojnih faz meduz na področju podvodnih stebrov oziroma pilotov na katerih sloni t. i. drugi pomol, katere so v zadnjih treh letih uspešno izvajali raziskovalci Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo iz Pirana. Avtor je svoje izkušnje pri potapljanju in fotografiranju ob raziskovanju obrasti v luškem akvatoriju uspešno predstavil tudi na svojem predavanju ob projekciji fotografij in prosojnic dne 10. oktobra 2013 v čitalnici Mestne knjižnice, organiziranem v okviru dejavnosti Študijskega krožka »Svet na dlaneh« ki se ga je udeležilo veliko željnih spoznavanja skrivnosti podvodnih fotografskih tehnik in življenja v morju. Vlado Bernetič Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo in Špela Pahor Mestna knjižnica Izola KNJIŽNIČNE PRIREDITVE Slika 1: Bukvarnica Na dan rojstva največjega slovenskega pesnika, doktorja Franceta Prešerna, Slovenci praznujemo Ta veseli dan kulture. Naš največji poet se je rodil 3. decembra leta 1800 v majhni gorenjski vasici Vrba na Gorenjskem. Pri nas v šoli smo tega dne pred šolsko knjižnico odprli našo malo bukvarnico. Bukvarna je nekakšna knjižnica, knjigarna, kjer lahko menjamo rabljene knjige, ki jih ne potrebujemo več, pa menimo, da bi drugim še prišle prav. Menjamo lahko tudi časnike in časopise, kasete, cedeje, devedeje ... To pomeni, da prineseš eno stvar in eno vzameš ali zamenjaš, ali prineseš dve knjigi, vzameš dve. Skratka bukvarna je menjava rabljenih publikacij, ki jih več ne potrebujemo, so pa še zanimive in potrebne drugim bralcem. Pri tem ni potrebnega nobenega vpisa, ampak vse opraviš sam, brez goljufije. V našo malo bukvarnico vabimo vse obiskovalce šole in vrtca, ne le otroke, učence, učitelje in vzgojitelje ter ostale zaposlene. Upam, da bo bukvarnica kmalu prerasla v police za izmenjavo gradiva pred šolsko knjižnico. Marija Andrejčič OŠ Dolenjske Toplice 24 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 OBVESTILO AVTORJEM Knjižničarske novice so informativni bilten, ki seznanja slovenske knjižnične delavce s tekočimi dogajanji in novostmi v stroki. Objavlja strokovne članke, poročila s strokovnih posvetovanj, srečanj in sestankov, prispevke o pomembnih dogodkih in novostih v knjižnicah, prispevke o projektih, v katerih sodelujejo knjižnice, intervjuje, mnenja in ocene, spominske in podobne zapise, obvestila in razpise ter obvestila o prireditvah, posvetih in drugih strokovnih dogodkih. Navodila za pripravo prispevkov Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odločitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu poslati jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispevkov ima izdajatelj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri poročilih s strokovnih posvetovanj in drugih srečanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka navedeni naslov posvetovanja oziroma srečanja ter kraj in datum dogodka. Pod naslovom naj bo naveden avtor prispevka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Če je avtorjev več, naj sami določijo vrstni red imen avtorjev. Poleg imena avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakultete, če je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri večjem številu piscev je treba pri vsakem posamezniku navesti vse zahtevane podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navodila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vključno s presledki). Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno številko in naslov. Če avtor slik ne vključi v besedilo prispevka, naj bo v njem jasno označeno, katera slika sodi na določeno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec prispevka ali kdo drug). Pri portretni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z začetno navedbo "Od lepe proti desni:... ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjižničarskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtorji priložijo tudi v JPG ali PNG formatu. Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižničarskih novic. Pošiljanje prispevkov Prosimo, da članke in prispevke pošljete uredništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Prispevkov ne honoriramo! Uredništvo Knjižničarskih novic ISSN 0353-9237 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: Mateja Komel Snoj Odgovorna urednica: Damjana Vovk (e-pošta: icb@nuk.uni-lj.si) Uredniški odbor: Tomaž Bešter, Irena Kavčič, Daša Pokorn, mag. Darija Rozman Fotografija na naslovnici: Matija Brumen Naklada: 400 izvodov Tisk: COLLEGIUM GRAPHICUM d.o.o. Ljubljana Naročila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižničarskih novic: icb@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-176 Naročnina za leto 2013: 50,00 EUR za tiskano obliko & 1 brezplačen dostop do elektronske oblike, 30,00 EUR za dostop do elektronske oblike f* I NARODNA r\ F L* m M** I UNIVERZITETNA JP I KNJIŽNICA