■" ^ : j''', ■ . «- ^ - • ■ - • ' '' ' GLASILO SZDL ° Blflll LETO VI. ŠTEV. 5 m Hkl llv JULIJ 1966 H CENA 40 par ADAAUAlf LJUBLJANA-BEŽIGRAD UdIANOV Kovanja - letovanja - LETOVANJA - LETOVANJA - LETOVANJA - LETOVANJ, j Črni zidovi j } tudi posledica j neurejene j zakonodaje Na predzadnji seji občinske skupščine sta 5 oba zbora po daljši razpravi q urbanizmu, po-■ sebej še o gradnji stanovanj, izdaji lokacij za S individualno gradnjo, črnih gradnjah, o komu-S nalnem prispevku na Črnučah in razširitvi S gradbenega okoliša v naši občini, soglasno sprejela naslednje sklepe: (Le-te zaradi časovne sti. S ske pri tiskanju junijske številke našega glasi-5 la objavljamo šele zdaj.) TO BO VESELO! • Zazidava Črnuč se lahko nadaljuje, če se S S zagotovi gradnja kanalizacije. • Pospešiti izdelavo zazidalnih načrtov in J licitacije. 8 • Komunalni prispevek prilagoditi določe- nemu okolišu (kalkulacije o višini komunalne- ^ Počitniških bazah Umag, Novigrad, gansko in Žirovnica 0 letovalo več kot 10°0 mladih ^•grajčanov sitimi Pfipta več mesecev pred šol-počitnicami so tekle Ko ra'1' za tebmmja otrok. ^ za letovanja pri s za varstvo družine je . “delovanjem zveze prija-“ila V Ini*a<,‘nc >n šolami skle-“Irok a nai ^rt" letos še več Vsei na letovanja, pred-“i v.Pa naJ jih bodo delež-llo S| zdravstveno in social-lel„.0*rožl‘ni otroci. Lani je 1«,!“ ° bli:tu 900 otrok iz občine. Letos pa spi« glede letovanj znatno napredovali: pridobiti smo lastno obmorsko bazo za otroška letovanja v Umagu, ki jo je kupila občinska skupščina in višinsko bazo v Prekopi pri Vranskem, ki jo je po ukinitvi ljubljanskega okraja dodelil Bežigradu okrajni odbor RK. Naši otroci pa letujejo tudi v šoli v Novem gradu in v šoli v Žirovnici. S tem, da smo pridobili lastne baze, smo lahko že junija organizirali letovanja za predšolske otroke. Kar 122 jih je letovalo po Hi dni v Mladinska delovna brigada se je vrnila iz Zagreba Stran 2 J*°Čitniške zapise z Vranskega, Umaga in °vigrada berite na srednjih straneh Umagu in na Vranskem (lati 150. leta 1964 pa nobeden-) Sedaj pa že v vseh bazah — v Umagu, Novem gradu, in v Žirovnici letujejo šolarji. PREDVIDOMA BO LETOS V KOLONIJAH KAR BLIZU 1300 OTROK IN MLADINE IZ NASE OBČINE. Res, da je letos cena letovanj precej višja od lanske (zaradi podražitve prehrambenih artiklov, najemnin, itd). Dnevno znaša 1600 st. din, vendar so starši pripravljeni plačati za svoje otroke. Letos še toliko bolj, ker se bodo morali marsikateri sami odreči dopustu ob morju zaradi ukinitve regresov in K-15. Vsi otroci pa seveda ne plačajo polne cene letovanj. Določena je lestvica glede na dohodke staršev, iz. občinskega proračuna pa bo šlo v te namene 9 milijonov st. dinarjev. NOBEN OTROK KI JE POTREBEN LETOVANJ, NE SME OSTATI V POCITNI-CAH DOMA. to je bilo sta lišče sveta za varstvo družine in občinske skupščine. Za pravilen ijzbor otrok so poskrbele socialne službe, šole, DPM in zdravstvena služba. Pohvalno je tudi to, da so se naši prosvetni delavci letos odzvali v res lepem številu za vodenje letovanj. Nekatere šole in vzgojno-varst-venc ustanove so kar v celoti prevzele letovanja in odpeljale svoje otroke skupaj na počitnice. POSLOVNI USPEH NI BIL ZADOVOLJIV Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki razpravljali o poslovanju gospodarskih organizacij v preteklem letu in v letošnjem prvem polletju. Seji so prisostvovali tudi predstavniki podjetij. -Udeleženci so obravnavali obsežno analizo o poslovanju podjetij. Na 3. strani objavljamo razgovor z dipl. ekonomistom Milanom Osojnikom, vodjem skupine, ki je pripravila to analizo. Inž. Nada Puppis republiška s poslanka Na nadomestnih vo- i litvah 26. junija je bi- : la inž. Nada Puppis i izvoljena za poslanko j republiškega zbora ] Skupščine SRS. Na i volitvah, ki so bile v j krajevnih skupnostih ] »Boris Kidrič«, Sav- ! sko naselje, Tomače- j vo, Šentjakob-Podgo- ■ rica, Beričevo in Dol | ter v naseljih Nadgo- ■ rica. Ježa in Dobra- ■ va, je glasovalo 6.267 | volivcev ali 59.61 od- | stotka. Za kandidata i je glasovalo 55.71% j vpisanih volivcev. ■■ Po razpravi o urbanizmu 3 ga standarda, s čimer se bo marsikje znižal komunalni prispevek). • Skupščina javno opozarja tiste, ki bodo S odslej začeli graditi na črno, da bo proti njim 3 uporabila vse možne sankcije (tudi rušenje). S • Skupščina je zaskrbljena spričo počas nega reševanja predpisov na področju urbaniz. ma in gradenj nasploh. • Skupščina bo imenovala posebno komi- 3 sijo, ki se bo s komunalnimi organizacijami dogovarjala o gradnji oziroma o investiranju komunalnih naprav. • Skupščina se zaveda vseh posledic, ki se S lahko pojavijo na Črnučah z nadaljnjimi grad- 3 njami, če ne bo pravočasno zgrajena k analiza 3 cija, vsled česar lahko pride do okuženja vode. • Skupščina se obvezuje, da bo iz prihod- 3 njega proračuna zagotovila del denarja za ureditev komunalnih naprav na Črnučah. (Ta ob 3 veza skupščine pa ne velja za tiste, ki grade na 3 čmo in svojih gradenj niso uskladili z veljav- 3 nimi zazidalnimi načrti). V razpravi, ki je temeljito preprešetala vsa pereča vprašanja okrog črnih gradenj, komuna. 8 le in urbanizma nasploh, so odborniki in strokovnjaki med drugim menili: Nadalj. na 3. strani Odmevi na IV. plenum CK ZKJ Živahne razprave 7. julija je bila razširjena seja občinskega komi-teja Zveze komunistov Lju-bljana-Bežigrad. Poleg članov komiteja so ji priso stvovali tudi sekretarji večjih osnovnih organizacij ZK. Obravnavali so odmeve na IV. plenum CK ZKJ in govorili o nekaterih neposrednih nalogah komunistov. Med drugim so na seji ugotovili eno-dušno podporo — ne le komunistov temveč vseh občanov — stališčem IV. plenuma. Poudarili so predvsem sledeče momente: ■ V bistvu gre za spopad dveh družbenih sistemov, ko se je sistem samoupravljanja spopadel z bi- Na 8 prebivalcev en osebni avtomobil Občina Bežigrad je na drugem mestu v Sloveniji glede na število prebivalcev, ki odpadejo na on avtomobil. Na prvem mestu je občina Center (na vsakih sedem prebivalcev en osebni avtomobil), v Mostah pride osebni avtomobil na 9 ljudi, v Šiški na 10 in na Viču na H ljudi. Podatki še za nekatere občine v Sloveniji: Koper 10 ljudi na en avtomobil. Nova Gorica II, Maribor-Center 14, Celje 14, Kamnik 17, Kočevje 18 itd. rokratsko centralističnim sistemom, ki je v lem primeru doživel popoln poraz. To dejstvo in stališče IV. plenuma obvezujejo komuniste, da morajo nadalje izpopolnjevati sistem in metode dela samoupravnih organov. Komunisti v političnih organizacijah in v samoupravnih organih se morajo bolj zavzemati za to, da je človek merilo vsega. Poudarili so, da so komunisti preveč usmerjeni v operativne in materialne zadeve hi jim zato zmanjkuje moči, da hi močneje vplivali pri urejanju medsebojnih odnosov, spoštovanju in ce-njenju človeka, -upoštevanju njegovih osebnih težav ter problemov itd. Sklenili so. da morajo komunisti ta vprašanja bolj odločno postavljati na dnevne rede sej samoupravnih organov in sindi-kalnih organizacij. ■ Zaradi negativnih pojavov v Državni varnosti, katerih nosilci so bili posamezniki, ne smemo raz-vrednotiti celotne službe Državne varnosti in organov notranjih zadev. Komunisti v teh organih in zunaj njih se morajo zavzemati za pravilno vlogo teh organov in za njihovo spoštovanje. ■ Na seji so opozorili na občutljiv mednacional- ni vidik. Komunisti morajo še posebej preprečevati poskuse, da bi nepravilno-sti v Državni varnosti pripisovali le nekaterim narodnostim, ker to ne odgovarja resnici, politično pa je škodljivo in koristi sovražniku naše ureditve. Komunisti morajo politično reagirati na razne govorice, ki imajo namen politično škodovati enotnosti Zveze komunistov in naših narodov. ■ Ob zaključku seje so sprejeli več konkretnih sklepov, predvsem pa, da bodo o IV. plenumu in o sklepih seje razpravljali v organizacijah ZK in obenem sprejemali ustrezne sklepe. Popravek V prispevku »SPORI OB NOVIH NAJEMNINAH«, ki smo ga objavili v junijski številki našega glasila, smo pomotoma zapisali, da so stroški poslovanja našega stanovanjskega podjetja v pri-me rjavi s stroški podobne ustanove v občini Center (17 odstotkov) razmeroma nizki — 5 odstotkov. V resnici pa je tako: V Centru zaračunavajo 10 odstotkov od najemnin za stanovanjske prostore in 5 odstotkov od najemnin za poslovne prostore — v povprečju gre torej 7,5 odstotka vsega dohodka za poslovanje podjetja. ZA LJUBLJANSKE BRIGADIRJE NAJVIŠJE PRIZNANJE; — Na delovni akciji v Zagrebu je ljubljanska mladinska brigada, v kateri je bilo tudi 23 Bcžigrajčanov, dobila najvišje priznanje — trak »Sedem sekretarjev SKOJA«. — Na Foto: J. P. sliki: na nasipu ob Savi. MLADINSKA DELOVNA AKCIJA V ZAGREBU NAJVIŠJE PRIZNANJE 1 . I OB DNEVU BORCA ! SPOMIN IN ! OPOMIN i V petek 8. julija se je vrni- med brigadirji veliko zani-la z delovne akcije v Zagre- manja, tako da je bilo pobu XXI. ljubljanska mla- trebno celo omejiti število d inska delovna brigada »Ane tečajnikov. V vseh tečajih so Ziherlove«. V brigadi je bilo bili zelo dobro založeni z vse-86 brigadirjev in brigadirk, mi potrebnimi pripomočki Iz naše občine je sodelovalo 23 brigadirjev. Brigada je za pouk. delala nasip ob Savi, kjer v tudi ^ gradijo Savsko pristanišče. LiT meddr^L 'V1 °?6' Stanovala je v Mladinskem daU meddrzavno rokometno Zagrebu. Ljubljanska brigada je na naselju »Swlem ^Jugoslavija-Romunija v SKOJA« v Kosnici, nedaleč od zagrebškega letališča Plešo. V naselju so bile še bri- akciii dobila- naziv »trikrat gade iz Zagreba, Sarajeva, udarne brigade«. Razen te-Bcograda, Niša, Šibenika, 8» pa je osvojila tudi trak Krapine in Bjelovara s pri. »Sedem sekretarjev SKOJA«, bližno 1000 brigadirji. To je bilo najvišje priznanje . na tej delovni akciji. Pode- ie nin, « reh dngad 'iuje ga Mestni komite mla-^ j nadziral »Svet naselja« z cUrie Zagreb v spomin na | katMihSVsn1JWlik°^lid'*fmi’ivT slavne revolucionarje, padle K«itenn so bili predstavniki spkrptorm ^icota Člani Združenja borcev terena Dol-Beričevo., | posameznih brigad. J 'ntli nmnivmAitn ni* u T- - -. £ \Ton t »m«« J • Ob dnevu borca so v Dolu, kjer sta bili med vojno partizanski javki »BOR« in »JELKA«, odkrili spominski plošči. Ob tej priložnosti so člani ZB NOV terena Dol in Beričevo sprejeli naslednjo resolucijo: zbrani ob odkritju spominske plošče na kraju, kjer sta delovali partizanski javki »BOR« in »JELKA« od jeseni 1941 do 30. 11. 1943, ko so jo nemški okupatorji požgali, najenergičneje protestiramo proti sklepu vlade Zahodne Nemčije, ki pod raznimi izgovori še nadalje vztrajno odklanja razgovore^z našo vlado o odškodnini jugoslovanskim irt vam nacizma. V našem kraju, čeprav majhnem po številu prebivalstva so nemški okupatorji prizadejali veliko gorja. 5 naših ljudi je bilo obsojenih na smrt, 1 ustreljen kot talec, v edinicah NOV je padlo 23 tovarišev, od mitraljiranja je bil 1 ubit, v nemškem taborišču so 4 umrli, v internaciji jih je bilo 23, šest je bilo deportiranih oz. izseljenih, gestapo je aretiral večje število prebivalstva. člani našega Združenja, se pridružujemo vsem Jugoslovanom, ki skupno z vsemi naprednimi silami sveta z največjim ogorčenjem obsojajo tak sklep ZR Nemčije. Mi člani Zveze borcev kakor tudi stotisoči Jugoslovanov ne bomo nikdar pozabili strahot, ki so nam jih prizadejale nemške nacistične horde. Požganih vasi in porušenih mest, izmaličenih žrtev v Jugoslaviji in nacističnih klavnicah Buchemvalda, Auschivitza, Dachaua in drugih krajev, zgodovina ne bo nikdar pozabila. Opominjamo vlado Zahodne Nemčije, da bomo posebno mi Jugoslovani, ki smo v največji meri občutili zverinstvo nacizma, znali ceniti težko priborjeno svobodo in zagotavljamo, da ne bomo dopustili več aprila 1941. Spomin na žrtve nam je še tako svež in svetel, da sedanja in bodoča pokolenja spominja m nedavno preteklost. Posebno mi, člani Združenja borcev NOV, Želimo poudariti svojo pripravljenost, da bomo z vsemi silami delali za, to, da se prizna odškodnina jugoslovanskim žrtvam nacizma. Dol-Beričevo, 4. julija 1966 člani ZB NOV — terena Dol-Beričevo Ljubljanska brigada je bila letos edina iz Slovenije, ki je sodelovala na zvezni delovni akciji. JAPL M „oJwl , Vsa ta priznanja so princ- la1?« m0ra' sla brigadi številne udarni- ške značke in Pohvale. Naša Veči' brigada je dobila 37 udarni-niihb huf S sre,d' Skih značk in 47 pohval, Id ni del^Tnria^, blU navaJe' Jih J« brigadna konferenca dok^dib °in s, z^gotovm “i S611'8 najb°ljšim brigadlr-ziv »udarna brigada«. Seveda pa za ta naziv m bilo potrebno doseči samo predpisane norme, ampak imeti tudi dobro organizirano kui-tumo-zabavno, ideološko-poli-tično in športno življenje v brigadi in v naselju. Tako je imela naša brigada športna srečanja v rokometu, košarki in nogometu s slovenskimi fanti, ki služijo kadrovski rok v vojašnici Plešo. Razen tega pa je imela tudi mnogo prijateljskih srečanj z drugimi brigadami v naselju. Sodelovala je tudi na prvenstvu naselja v rokometu, namiznem tenisu, nogometu, košarki in šahu. Tudi kulturno in zabavno življenje v naselju je bilo zelo pestro. Program so pripravile posamezne brigade ali pa so zagotovili gostovanja priznanih umetniških skupin iz Zagreba. Razen tega pa je bil na sporedu dvakrat tedensko tudi film. V naselju so imeli tudi televizor jn razglasno postajo, ki je imela lasten spored. V naselju je »Ljudska tehnika« organizirala tečaje za voznike motornih vozil ter foto in kinoamaterski tečaj. Za omenjene tečaje je bilo Vprašanja in odgovori odbornikov Rekonstrukcija Ka dobili k1«*1* piacminj* e I. , * najemnin za stanovanja, 1,1 oaV€lJSke ceste zadovoljiv, zato prosim, d* Odbornik Bogo Šubic je nam organi občinske sku? na predzadnji seji občinske ščine posredujejo tolmačenj« skupščine vprašal: »Sindikat- '■sakona o stanovanjskem S0-na podružnica podjetja TOPS spodarstvu.« v Savljah se zanima, kdaj Odgovor: V tem primeru bo asfaltirana Saveljska ce- gre Za pravilno tolmačenj« nekaterih določil temeljnega Odgovor: Ureditev te ceste zakona o ugotovitvi vredne-je sicer v planu za letos, ven- sti stanovanjskih hiš stane dar so nastale težave z de- vanj in poslovnih prostorov, narjem. Stanovanjsko podjet- predvsem glede 5. člena naje Bežigrad ima letos velike vedenega zakona ki določa, izdatke pri poravnavi dolgov ))da občinska skupščina la* iz preteklih let, dotok denar- ko predpiše plačevanje akon-ja pa je glede na zastavljeni tacije na nove najemnine, ^ plan Icomunalnih del precej bodo ugotovljene pri ponov-manjši, kot smo predvideva- oj ugotovitvi vrednosti stali. Razen tega pa je Savelj- novanj in poslovnih prosto-ska cesta zaradi polaganja rov Za določitev akontacij« zbirnega kanala Al še pre- lahko občinska skupščin* malo utrjena se še pose- predpiše količnike, ki se upo-da in bi bilo prezgodnje rahljajo za sedanje najem-asfaltiranje te ceste neko- nine.« ristno delo. Uprava občinske skupščin« Topniška - prometni Ljubljana-Bežigrad je zapreg , . ^ la Republiški sekretanat 28 Znaki urbanizem, stan. gradnjo in Odbornik Stane Mancini je komunalne zadeve, da od P21' vprašal: »Odkar je obvoz stojnih zveznih organov po Topniški cesti, je promet slu j e avtentično tolmačenj« veliko večji. Prosim, da bi 5- člena temeljnega zakon* označili prehode za pešce, 0 ugotovitvi vrednosti stanjr ker tu hodijo v šolo otroci, vanjskih hiš, stanovanj >“ to pa povečuje nevarnost na poslovnih prostorov, in sic cesti.« z navedbo datuma, od kam- Odgovor: Odgovorni organ re«a se plačuje polna najem-občinske uprave se že dogo- nina Klode na ugotovlje varja z Upravo za notranje vrednost stanovanjskih ‘)i’ zadeve, da bo pri prehodih stanovanj in poslovnih P za pešce na tej cesti postavi- štorov — po stanju 1. avgm la podobne utripajoče znake sta 1965- Odgovora na (luči), kot jih imamo že v vprašanje od republiškem Stožicah in na Črnučah. Najemnine - brez odgovora Odbornik Anton Rems vprašal: »Odgovor, ki J'e smo sekretariata še ni. Ureditev Prekmurske ulice Odbornik Alojz Bavdaž j« vprašal, kako je z uredit*1' jo Prekmurske ulice, okolij* blokov v Topniški ulici j® križišča Peričeve in Ipavčeve ulice. Odgovor: Ureditev murske ulice ni v letošnje1® predeliti Bežigrada ni ne kon. načrtu komunalnih del. Kd« ca ne kraja. V zadnjih letih bo prišla na vrsto ni moge je posebno na levi strani Ti- ee trditi ker Stanovanjsko tove ceste zrastlo toliko hiš podjetje Bežigrad še ni«14 in novih ulic, da jih večina izdelanega dolgoročnega nač1’* prebivalcev ne pozna. Dolgo ta komunalnih del. Cesto PO-časa prenekatere hiše niso do polivali z lužino kot dn>-imele niti hišnih številk, zdaj ge makadamske ceste. pa ko jih imajo — posebno de na razpoložljivi denar j®1 v novih soseskah — je novi polijejo štirikrat na leto.) sistem oštevilčenja precej M. drugačen kot stari, klasičen. Za ureditev okolice pri KJE JE ULICA XY? »Oprostite, ali mi lahko poveste kje je ulica ... številka ...« Takšnih vprašanj v novih Tako je sleherni dan veliko n(wanjskih blokih v Top1’’ iskanja in nepotrebnega te- ^ ulici Stanovanjsko P kanja naokrog, kadar kdo ko- iet-ie investicijsko-te" ga išče. Da bi se izognili te) 1116110 dokumentacijo. Prit’11* nevšečnosti, bi kazalo pri no v enem mesecu bodo ^ trolejbusnih postajah izobesi- Prosdi za izdajo lokacij ti vsaj miniaturni načrt na- °dločbe. selja. Stroški ne bi bili veli- Križišče Peričeve in IP3'" ki, ljudem pa bi precej poma- čeve ulice bodo uredili P0 gali. Morda bi se krajevne navodilih uprave za notranJ' skupnosti zavzele za to? zadeve Ljubljana. DOPISUJTE! Junija je prišla v Stezice skupina kumrovških otrok skupaj z otroci iz Stožic ki ^ pred tem na obisku v Kumrovcu. V Ljubljani so mlade Kumrovčane otroke 'članov zelo lepo sprejeli. Med bivanjem v Ljubljani jih je sprejel Ivan Kunovar predsednik finskega odbora ZZB Ljubljana Bežigrad, nekaj kratkih dogodivščin iz vojnega °ml° j«) jim jo povedal narodni heroj Pepe Stadler. Obiskali so Bled in nekatere druge kraje-j,, posebno veliko pozornost pa so izkazale mladim gostom družine, pri katerih so stw,oVj»v, Tako gostje iz Kumrovca kakor ljubljanski gostitelji si še želijo medsebojnih lzrI,f!'jw. radi bi, da bi postala ta srečanja oziroma zamenjave otrok stalne, da bi postala tra se,.."1 konec avgusta in *VaiCmbru 110 “ izročena |t Steri«?1 namenu za varstvo % piSkih otrok. V hiši ure-5tavn^lt'ra'no ogrevanje, po--le že tudi streha. 1)0 tudi Ježica dobila •fetio' 7V katerem bo poskrb-ttilajjib Varstvo okrog 50 naj-.«kovnjv Pod vodstvom stro-* ,tr°cd n Vzg<>jiteljic. Šolski °oii. s pa bodo v varstvu v Vij,, tem bo za Ježico in r°v in rejen° varstvo ciciba-kttršj u s°larjev. Zaposleni ^ novo S® kar nestrp- ^ Pom Ujejo' vato tudi sa- ^ ,v.Zlasti delovni Pri ureditvi z ti delov Vrst’ odbora ..UMI £b°r SOČANOV CV^Unskegu od-‘ Ljubljana 'bosec' T Izhaja vsak Odbor.' r?Ja uredniški 523-«™ S3 {tl JoL ulfc° Lapaine »bvo,^ ”®tra\'ec. Od Snoj^ Urednik: Janez 40 starih Cena izvodu dinarjev, let ‘"a naroA.r < jev' let ^r^kia 3(XKtarlh 0lWb3.'„za delovne 1 tih T?101.!« 1.000 sta S - Teko 1 8'?8 ^ftun P« NB 504 ^ke Tv^n?°koplse in slov: ^ajte na na-^ublin« . občanov«. . , ^ Tlsk^, parmova 33. // Naučila sem se plavati // ^"C?pS>vlnkSS,-“ SSS,1"« >tva0kr'* 8 milijonov. r^bsken,80 zaK°tovljena v t Kem proračunu. A. C. Komaj zapuste osnovno šoto v Novem gradu redni učenci, že se prične spreminjati njena notranjost, šolske klopi zamenjajo postelje in v treh dneh je šola pripravljena, da sprejme na počitnice bežigrajske otroke, letos že sedmo poletje zapored. Do zadnjega prostora so jo zasedli naši otroci, pa še v bližnjem vrtcu so dobili nekaj prostorov. Za prvo izmeno na morju je bila prava gneča. Težko je bilo odkloniti želje staršev in otrok, zato jih letuje letos v Novem gradu v tej prvi izmeni kar 137. Še nobeno leto toliko, zato je kar tesno. Med otroki jih je največ iz Savskega naselja. To izmeno je namreč prevzela osn. šola Borisa Kidriča. Kar preselila se je takorekoč na morje, v Novigrad. Letovanje vodi upraviteljica šole Jelka Kutinova, pomaga pa ji 9 učiteljev; kuharice pa, ki med letom pripravljajo malice v šoli, skrbe v Novem gradu za dobro prehrano. V nedeljo smo jih obiskali. Obkrožili so nas otroci, že lepo zagoreli od sonca, glasni in nasmejani, »škoda, da ste zamudili naš jutranji zbor — zapojemo partizansko pesem in na dvorišču , pred šolo dvignemo našo zastavo . . .« Po obilnem zajtrku si otroci urede postelja, sobe in kovčke ter pospravijo otoubev-Potem pa sami ocenijo, katera skupina, soba, je dolžnost najlepše opravila. Prav resno in pravično ocenjujejo. Najboljše doleti čast, da dvignejo zastavo ... Potem pa gredo, seveda s svojimi vzgojitelji, na kopanje. Manjši, še neplavalci v bazen, ki je letos nanovo urejen, kjer se uče plavati — pravijo, da se bodo vsi naučili plavati, kolikor jih še ne zna — plavalci pa na pomol, kjer je posebno prijetno skakanje v vodo in tekmovanje v plavanju. Na plaži si otroci porazde-le malico. Dobra sadna letina je, zato je letos sadje lepo in cenejše od lani. Dobijo ga vsak dan, tudi po dvakrat — lepe breskve in hruške. Od prvega do zadnjega — ta velika družina je zadovoljna, zelo zadovoljna. Le še nekaj dni, do sobote ostanejo tu in potem se vrnejo domov ...« Prehitro je minilo, kar še bi ostali...« so govorili vsi vprek — Milena, Stanko, Branko, Zdenka, Rado, Alenka. In kaj vam najbolj ugaja na letošnjih počitnicah? • kopanje, seveda in plavanje . . • nove prijateljice — ne bom jih pozabila . .. • vse, samo popoldne pa ne grem rada počivat... • naučila sem se plavati — vem, da bo tega oč- ka najbolj vesel... • nikoli nisem sam, doma pa .. . Niso pa zadovoljni samo otroci- Tovarišica Kutinova in vsi vzgojitelji so zadovoljni: »Moramo jih pohvaliti. Ni težav z njimi, radi jedo, pa tudi pridni in ubogljivi so ... Da bi le še te zadnje dni takole srečno in veselo preživeli ...« »Pa pozdravite .Savsko naselje’, pa na svidenje v Ljubljani,« so nas pozdravljali, ko smo jih zapuščali, potem pa so odhiteli spet k morju. A. C. P ' PLAŽA V UMAGU — Plitvo morje je še posebno primerno za otroke. Dno je mivkasto in plitvo daleč od obale. Živ-žav v Umagu DOLGČAS NAM PA NI Po dolgoletnih peripetijah je letos Bežigrad končno dobil dom v Umagu, v katerem veselo živi bežigrajska mladina. V prvi izmeni, k\ se je končala že junija, je bilo 62 predšolskih otrok. Ziv-žav je bil seveda v prvi izmeni večji, toda tudi druga izmena, v kateri so šolarji, se nima nič slabše kot se je imela prva. Sicer pa je najbolje, da povedo kar otroci sami, kako se imajo. 6-letni Damjan je pripovedoval, da je' zelo rad v koloniji, najraje se pa igra. Potlej se je zamislil in povedal: »Pa pijem tudi rad.« Potem je še malo pomislil in dodal: »Ja, malinovec rad pijem. Tukaj mi sploh ni dolgčas, saj imam veliko prijateljev. Najraje imam Mojco, najbrž zato, ker jo že od prej poznam« Preden je Damjan povedal vse, kar je hotel ali kar smo hoteli izvedeti, nam je Tomaž Kačar dejal o počitnicah takole MlldUtilililtli OTKOŠKK IGRE •*- Zraven doma v Umagu je tudi več igrišč. Foto: J. V. »Meni je tukaj zelo lepo. Vesel sem, ker sem najbolj korajžen.« Tomaž se je modro držal, potlej pa je le prišel na dan z besedo: »Danes sem padel s postelje, pa se nisem nič jokal. Tudi tarnal nisem, da me kaj boli. Jaz se sploh velikokrat udarim, pa mi ni nikoli nič. Zelo rad jem. Najrajši imam špinačo, pa tudi druge stvari. Ker sem tu najstarejši, pomagam tovarišici paziti na male. Navadno jih silim jesti. pa tudi na kopališču malo pazim nanje.« Pripovedovali so še drugi. Eden je prvi spoznal polento, drugi je zahteval v jo-gurtu več sladkorja. Vzgojiteljice pa so imele polne roke dela, saj je bilo treba enemu zavezati hlačke, drugemu dopovedati, da je malica, tretjega umiti itd. Otroci so se imeli zares lepo. Kopali so se v dokaj plitvi vodi. Za najmanjše je bilo to dokaj ugodno, saj se jim ni moglo nič pripetiti. Veselo so tekali po pesku, se prevračali in škropili z vodo, večji pa, ki radi zaplavajo tudi v globoki vodi, so se že pritoževali, da je voda preplitva in da nimajo nobene žoge. Vse to seveda ugotavljajo mladi. Res pa je, da je bilo veliko težav, preden je Bežigrad dobil svoj dom na morju. SiceV pa je odprt šele letos in pokazala se bo še kakšna malenkost, ki jo bo treba popraviti. Dom v Umagu pa je velika pridobitev, saj bo že letos sprejel pod streho več kot 300 otrok. J. 7. Iz »Elme« na dopustu 250 delavcev Z dopusti letos ne kaže najbolje. Ukinitev »sindikalnih« popustov in visoke cene so precej zavrle delavski turizem. Tudi v podjetjih, ki imajo svoje, počitniške domove, ni- šlo brez tečav. Delavci tovarne ELMA že več let zapored letujejo na istrski obali pri Savudriji. Predsednik delavskega sveta Vinko Vrbec nam je o letošnjih dopustih povedal to le: • Računamo, da bo v našem domu letovalo približno 250 članov delovnega kolektiva ELME. Na dan morajo člani kolektiva in njihovi svojci plačati 1.450 st. dinarjev, drugi gostje pa 1.950 st. dinarjev. I)clavski"~svet je sklenil dodeliti podporo v znesku 500.000 st. dinarjev za pomoč socialno ogroženim. 22 naših delavcev bo zastonj preživelo dopust na morju. To so predvsem ženske z otroki. Na dopust v naš dom smo poslali tudi dva upokojenca. Zaposleni v ELMI bodo dobili tudi po 15.000 st. dinarjev regresa za dopust. V domu počitniške skupnosti »Zatišje« v Bešaniji je 96 ležišč. Prostor si delimo še s kolektivi TIK1J.A, Zmaja in Šumija. Na ELMO odpade 36 ležišč. Dom je aelo udobno urejen. Na vsake štiri sobe pride kopalnica, fcnn je tudi terasa in bife pa tudi razvedrila ne manjka. JESENI UREJENO OTROŠKO VARSTVO NA ČRNUČAH Do sedaj na Črnučah varstvo šolskih otrok ni bilo urejeno. V jeseni pa bosta šolarje čakali dve učilnici, sedanja risalnica in pionirska soba, kjer bodo ostajali šolarji po pouku in pred poukom. Na šoli so nam o varstvu povedali tole: »Od občine smo dobili 1,7.milijona din za ureditev varstva. S tem denarjem moramo zelo varčevati. Za ureditev kuhinje in nabavo večje posode bo šel ves denar in lahko se zgodi, da ga bo še zmanjkalo. Prej smo v šoli že imeli kuhinjo. Zaradi varstva jo moramo le povečati. V varstvo bodo lahko sprejeli le 40 otrok, zanimanje pa je veliko večje. Starši bi radi dali v varstvo veliko več otrok, toda to ne bo šlo. Zavedamo se, da reformirana šola zahteva tudi varstvo v šoli, toda obenem bi morali počasi preiti tudi na kabinetni pouk. To pa ni mogoče, saj bomo z novim šolskim letom celo ob risalnico.« V isti sapi pa so na Črnučah tudi povedali, da je šola zaključena celota in da ni mogoče ničesar več prizidati. O hiši, ki je že toliko let sporna, menijo, da je povsem neuporabna že iz higienskih razlogov in da je toliko dotrajana, da se bo šola skušala otresti lastništva in jo prepustiti stanovanjskemu podjetju. Ob uvajanju varstva jih skrbi tudi to, da bo pač potrebna še ena kuharica in da bo morala šola za to dobiti tudi kaj več denarja. Varstvo samo pa bodo organizirali v dveh skupinah. V eni bodo mlajši, v drugi pa starejši učenci. Več kot 40 učencev pa, kot prar vijo, ne bo moglo biti deležno varstva. V. KMETOV JE MALO Še približno 180 ljudi se izključno ukvarja le z zemljo Na predzadnji seji občinske skupščine Ljubljana-Bežigrad je bila poglavitna točka dnevnega reda razprava o kmetijstvu. Ena bistvenih ugotovitev je, da je kmetijstvo na obrobju velikih mest prav tako pomembno, v nekaterih ozirih pa še bolj, kot v čistih agrarnih predelih. No, in glede na to ugotovitev so podrobneje analizirali kmetijsko proizvodnjo na svojem področju in pa življenje v vaseh, ki spadajo pod bežigrajsko občino. Agrarni del bežigrajske občine vključuje 13 naselij, ki zavzemajo približno 1987 ha zemljišč. Obseg zemljišč se od naselja do naselja zelo malo spreminja po posameznih kategorijah Celoten delež njiv je v primeirjavi z nekaterimi drugimi slovenskimi občinami še kar ugoden Velik delež pa obsegajo tudi travniki in pašniki, medtem ko je gozda zel malo. Kolikšen delež prebivalstva, živečega na tem teritoriju, še poseduje zemljo, kolikšen delež prebivalstva se še ukvarja izključno s kmetijstvom in je neposredno vezan na kmetijsko proizvodnjo ter kakšna je dejanska velikost posesti posameznega kmečkega, polkmečkega in nekmečkega proizvajalca? Na teritoriju agrarnega dela bežigrajske občine poseduje zemljo kar 66 odst. prebivalstva. Cim bolj se oddaljujemo od Črnuč proti vzhodu, tem bolj narašča število prebivalstva z zemljo tako da doseže •'elež prebivalstva, ki poseduje zemljo, v najoddaljenejši vasi, to je Podgori. kar 86 odst. Poklicna struk-tura prebivalstva pa pokaže, da velik del vaščanov ni več življenjsko navezan na zemljo in jim je obdelovanje zemlje le dodaten vir zaslužka. Po zadnjem uradnem popisu je namreč živelo v 13 naseljih 4649 prebivalcev. Od tega števila jih je kot poljedelcev' vpisanih le 263, In še od tega števila se izključno z zemljo ukvarja samo še okrog 180 oseb- V kmečkem delu bežigrajske občine torej ne prevladujejo več čisti kmetje, ampak tako imenovani polkmetje, ki so zaposleni v najrazličnejših nekmečkih poklicih, obdelovanje zemlje pa jim služi kot dodaten vir dohodkov. Zanimiv je pregled zemljiškega obsega posameznih gospodarstev. Leta 1963 je bilo na agrarnem delu bežigrajske Besedo imajo gostje V prejšnji številki »Zbora gostilne zaradi gostov in ne občanov« ste lahko prebrali, obratno, smo obiskali vseh kaj so povedali upravniki pet »oštarij« še enkrat. Šepetih bežigrajskih gostinskih dem gostov je povedalo lokalov Ker menimo, da so svoje »Kopala sva se na Savi, pa sva nazaj grede stopila še na vrček piva v »Tavčarjev dvor«, sta povedala zakonca Albina in Franc Vogrinec. »Sicer stanujeva v »Ravnokar prihajava z izleta,« sta dejala v gostilni »Brinovec« zakonca Janez in Marija Novak, »pa sva pred domom zavila še semle na vrt. Prijetno je tukaj, brez hrupa in takih ljudi, ki bi ga delali. Vse imajo sveže, jedila in pijače in mogoče še malo nižje cene kot drugod. Pa pridni so. Glejte, komaj sva se vsedla, že so nas prišli vprašat kaj hočeva. Drugače malokdaj zaideva v gostilno, ampak tale tj pa ostane tako prijetno v spominu, da hočeš nočeš, kar še prideš. Ce bi bile vse gostilne take .. .« »Stanujem v šiški«, je pri »Šternu« pripovedoval Andrej Ganzitti, »in poleti večkrat centru in sva danes prvič tu- zaidem semle _ na Savo kaj. Po pivo sva morala kar Xudi za mizo se s prijateiji sama v točilnico, ker nama večkrat vsedemo. Všeč mi je je natakarica rekla, da ga tukaj_ lep vrt imaj0i bova tako najhitreje dobila; postrežejo, je cene - te bi saj mogoče postrežba ni sla- bile mogoče lahko malo niž-ba, ampak to pa le ni bilo je posebno zvečer, takrat, prav. Všeč nama je vrt, senc- j^o je ples, se to pozna, ko ie> očistiti bi ga bilo je treba plačati za vstopnino dobro. Poglejte te prazne kar 300 djnarjev ah koliko konzervne škatle In kose papirja.« in to potem ni konsumacija. Mislim pa, da bi lahko bo- ------------ Ije uredili kopališče — ne Za mizo blizu baUnišča na k)liko Prostor pred restavra-vrtu gostilne »Kačič« smo na- c^°’ kakor obalo Save — saj šli Štefana Miheliča. Takole je začel: »že gotovo sedem ali osem let zahajam sem, v sobotah zvečer ali pa" v nedeljo popoldne, kakor kdaj, sam ali z družbo. Gostišče mi je všeč, še posebno zato, ker rad gledam, kako balinajo pa tudi sam primem včasih za kroglo. Zadovoljen sem tudi s postrežbo, le to manjka, da letos nj na vrtu nič če-, vapčičev, kot so jih pekli prejšnja leta. Tudi cene se mi ne zdijo ravno visoke. Teks in slike-K. DOLENC ♦ se hodi sem kopat Ljubljančanov.« dosti »Prav v redu oštarija je ta. le »Rogovile«, je začel Franc Lončar, »le poglejte na vrt, saj skoraj ni praznega stola. To je pa gotovo dobro znamenje za dobro gostilno. Sicer jo pa poznam že precej časa izpred vojne in je bila zmeraj na dobrem glasu Po •moje jfe to tudi nekaj. Postrežejo ti lepo in hitro, tako da raje zavijem sem kot h »Šternu«, od koder nimam preveč lepih spominov. Mislim, da bi momlo biti za Bežigradom, posebno še ob Titovi cesti, več dobrih lokalov. Zame je sicer vseeno, saj ne pridem dostikrat v gostilno, ampak turistov je zmeraj več, ustaviti se pa skoraj nimajo kje drugje kot tukaj.« občine 763 kmečkih gospodarstev, od tega je bilo 352 gospodarstev, katerih zemljišče ni bilo večje od 0.5 ha, 152 je bilo takih gospodarstev, ki so imele posest do 2 ha, 48 gospodarstev je Imelo zemlje do 3 ha, 51 gospodarstev do 5 ha, 71 gospodarstev do 8 ha, 24 gospodarstev do 10 ha in le 65 gospodarstev je imelo več obdelovalne zemlje kot 10 ha Ti podatki kažejo, da je kmečkih gospodarstev. ki bi bila zmožna živeti samo od kmetijske proizvodnje, izredno malo. Komaj dobra četrtina, okrog 160 gospodarstev, je sposobna preživljati se izključno s kmetijstvom. Po opravljeni anketi v 7 katastrskih občinah pa se giblje povprečna starost prebivalstva, ki se še izključno bavi s kmetijstvom, okoli 59 let. V katastrski občini Črnuče 55 let, v Nadgorici je to povprečje 64 let, v Podgorici 56 let, v Beričevem 60 let, v Dolu 59 let, v Klečah 52 let in v Podgori 54 let. Taka starostna struktura je jasen pokazatelj dejanskega stanja v agrarnem delu bežigrajske občine. Glede na celotno število prebivalcev v občini je le 3,6 % aktivnega kmečkega prebivalstva. Mladi aktivni prebivalci večinoma odhajajo v mesto, v poklice zunaj kmetijstva, starostna doba aktivnega kmečkega prebivalstva pa, ki ostaja na zasebnih kmetijah, je z vsakim letom višja. Tudi to je pomembno, da tehnična opremljenost kmečkih gospodarstev ni razvita, saj kmetje obde-lujejo zemljo z zastarelim orodjem, pri čemer ni pogojev za izboljšanje življenjskega standarda kmetijskih proizvajalcev. Nekaj nad -220 kmečkih gospodarstev ima pogoje za usmeritev v specializirano kmetijsko blagovno proizvodnjo. Toda vprašanje zase je, kako to gospodarstvo usposobiti za proizvodnjo. Ljubljana hitro narašča po obsegu, hitro narašča tudi število prebivalstva. Zato neposredna bližina za kmetijstvo ugodnih področij terja vsekakor trezno in tudi za perspektivo najugodnejšo rešitev. Obstoječa zemljišča okrog Ljubljane bi bilo nujno pravilno in ekonomsko urediti tako, da bi na njih dosegli nekajkrat večjo proizvodnjo kakor sedaj. Proizvajalci sami so se v zadnjem času prav zaradi neposredne bližine potrošniškega centra in trga usmerili na proizvodnjo vrtnin in zelenjave. Medtem ko so še leta 1961 še na 428 ha sejali pšenico. Ječmen in koruzo, so lani isto kulturo posejali le še na 226 ha. Znatno več pa so posadili fižola, čebule, korenja, zelja in krompirja. Večji poudarek imajo tudi krmne rastline, in sicer zaradi proizvodnje mleka in govejega mesa. JAK IMAMO 56 ČRNIH ZIDOV V kateri gradbeni fazi so črne gradnje? Kakor je razvidno iz materiala za občinsko skupščino, ki ga je pripravila občinska uprava, je na območju naše občine — reci in piši — 56 črnih gradenj! V Sloveniji imamo za enkrat prijavljenih 2137 črnih gradenj. O legaliziranih črnih gradnjah, ki so že pod streho, pa tudi o tistih, ki vsak čas poženo iz zemlje kot gobe po dežju (barake v Tomačevem ob Savi ali naselje brez imena) in o neprijavljenih, seveda v materialu ni govora. Nedovoljene gradnje so v 34 primerih zunaj gradbenega okoliša, v 22 primerih pa na travnikih, 3 v sadovnjaku, dva na vrtu, eden v gozdu, 11 zidov je zraslo na njivah, 19 na nerodovitni zemlji, za sedem primerov pa se ne da določiti zemljišče. 18 objektov je v X. gradbeni fazi, 10 v drugi, 5 v tretji, 12 v IV. 8 v V., za tri pa se ne da določiti, v kateri gradbeni fazi so. Črnograditelji na območju naše občine — po prijavah jih je 56 — so v 41 primerih vložili prošnjo za lokacijo, v 22 primerih so dobili negativen odgovor, pozitiven odgovor so dobili v 15 primerih (toda nimajo gradbene dokumentacije), rešitve še niso prejeli v šestih primerih, 10 črnograditeljev pa sploh ni vložilo prošnje. Največ črnih zidov je na Črnučah, in sicer 19, na Brinju 8, v Stožicah 7, na Ježici 3, v Podgorici 3, v Tomačevem 2, za Bežigradom 2, v Beričevem 2, v Savljah 1, v Klečah 1 itd. Večina črnograditeljev gradi svoje zidove na zemljiščih, na katerih niso dobili dovoljenja za gradnjo. Analize dohodkov črnograditeljev kažejo, da bi morali graditi 30 let, če bi hoteli dograditi svoje objekte, toda v povprečju jih dograde v petih letih! »Verjetno se graditelji poslužujejo tudi nelegalnega načina pridobivanja gradbenega materiala In transportov pri delovnih organizacijah, kjer so zaposleni,« je med drugim zapisano v materialu za občinsko skupščino »Specifičnost terena na območju občine Bežigrad, vsaj v mestnem območju, narekuje gradnjo visokih stanovanjskih objektov, vsekakor pa ne zazidave z individualnimi objekti, razen, kjer to zazidalni načrti izrecno predvidevajo... stoji v materialu. Teh »razen« je bilo precej in tako se je začelo: zakaj ne bi še jaz, če si lahko ti?! Kakor hitro izjeme začno preraščati pravilo, je pravilu odzvonilo. In tu je eden, toda samo eden izmed vzrokov za črne zidove. Največ registriranih pa tudi neregistriranih črnih gradenj je na Črnučah, ki so spričo ogroženega vodovoda že tako na indeksu, kar zadeva vsakršno nadaljnjo gradnjo, dokler ne bosta dokončno urejena vodovod in kanalizacija. Kaj bo z našimi 56 črnimi gradnjami, bo odločila občinska skupščina. Nekatere bomo prav gotovo morali porušiti — že zaradi principov, druge pa bomo, kakor je pokazala praksa — legalizirali, Pred nami ostane vprašanje: KDAJ BOMO NAREDILI KONEC ČRNIM ZIDOVOM? V začetku tega prispevka smo omenili* da imamo v Sloveniji doslej registriranih okrog 2300 črnih gradenj, medtem ko poznavalci »črnih« razmer trdijo, da jih Je v resnici mnogo več — 5 do 8 tisoč! N t,- j Bronasta kolajna Naposled tudi reprezentanca Po republiškem prvenstvu za mladinke v Mariboru so izbrali tudi slovensko reprezentanco, ki bo sodeilovaja na prvenstvu republik za mlade košar karice. Tekmovanja, ki bo letos v Tuzli, se udeležijo reprezentance vseh republik. V izbrano vrsto so bile določene tudi tri ipral ke Partizana Ježica: Dunja Boffunič, Vida Oven in Ol-?a Kušar- Trener republiške reprezentance bo vodja ježiške ekipe Lovro Močnik. Tretje mesto na republiškem prvenstvu za mladinke — doslej največji uspeh košarkaric Partizana Ježica Mlade košarkarice z Ježice so na letošnjem republiškem prvenstvu za mladinke v Mariboru zasedle tretje mesto in dosegle s tem svoj najVečji uspeh doslej. Pokazale so zelo dobro igro In so bile po oceni strokovnjakov najbolj, ša ekipa na turnirju. Osvojitev prvenstva jim je preprečila domača ekipa Maribor 66, ki je premagala Ježico ob bučni podpori številnih gledalcev, kar je mlade Igralke zmedlo, da so v odločilnih trenutkih zaigrale premalo zbrano. Igralke Ježice so dokazale, da so v enem letu mnogo napredovale in imajo lepe možnosti, da se ob nadaljnjem vestnem treningu 'tudi v članski konkurenci uveljavijo mnogo bolj kot doslej. V Mariboru je bilo mladin- go leto zapored. Udeležilo sko prvenstvo letos že dru- se ga je osem ekip: Slovan, Kolesarska dirka v Dolu NE SAMO LOKALNA PRIREDITEV Nastopilo je 40 tekmovalcev Kolesarska dirka »MEMORIAL JOŽETA ZAJCA«, ki jo vsako leto organizira Partizan iz Dola, vse bolj prerašča okvir lokalne prireditve ter postaja tradicionalna dirka, kjer se zberejo tekmovalci iz vse Slovenije. Letošnjo preizkušnjo so organizirali v sodelovanju z Zvezo borcev Dol v okviru proslave ob odkritju spominskih plošč. Nastopilo je 41 dirkačev v dveh kategorijah. Zmagala sta Marjan Petelinkar (Rog) in Janez Drinovec (Kranj). Športniki so na kraju, kjer se je ponesrečila zaslužna družbena delavka iz Dola In republiška poslanka Fam Petrbil, odvrgli šopke cvetja. turistih pa Franc Bricelj oba iz Črnuč. Najboljši tekmovalci so dobili praktična darila in diplome, zmagovalni ekipi pa prehodna pokala Zveze borcev in Partizana Dol. Prireditev so finančni podprli Obč. zveza - za telesno kulturo ter krajevna podjetja v Doiu: Mesarija, trgovina in JUB. JOŽE JERMAN Na startu pred domom v Dolu se je zbralo več kot ŠO dirkačev iz ljubljanskih klubov »Rog« in »Odred«, Hrastnika, Kranja, Beltincev, Črnuč in Dola, Kolona s številnimi spremljevalci, med ka-k-rimi smo videli skoraj vse nekdanje dirkače iz Dola in Beričcvega, je prevozila 42 km dolgo poj v dobri uri. Zara-di gladke in ravne ceste se n* posrečil noben pobeg. Slej np prej najboljši vozač je pil član Koga Marjan Pete-'nkar, ki je zmagal v konč nem sprintu, poleg tega pa PobriU še oba leteča cilja, beveda so mu pri tem zvesto pomagali njegovi klubski «°legi Božičnik, Frelih, Lo-Kar ‘n brat Jože, ki sicer vo-p KK »Odred«. Ker je F ^'Inkar doma iz Črnuč, je 1 rejci tudi nagrado za občin-slfega prvaka , Pri dirkačih-turistih je bi-t itFl0 solidna ekipa iz Hra-MUkft; čeprav ni startal njen najboljši mož Majes, je osvojila prvo mesto. Pozdraviti pa je treba še dirkače iz Beltincev, ki so v zadnjem trenutku prišli na start ter seveda potlej niso mogli poseči v borbo za prva mesta. Rezultati — dirkači: I. M. Petelinkar 1-03,58,- 2 Božič, nik 3. Frelih, 4. Logar (vsi Kog Ljubljana) 5. J. Petelinkar (Odred Ljubljana), vsi v času zmagovalca. Ekipe: 1. Rog Ljubljana Turisti: 1. Drinovec (Kranj), 1.03,58; 2. Benko (Rog), 3. Oberčka) (Hrastnik), 4. Podobnik (Kog), 5. Bajde (Hrastnik), vsi v času zmagovalca. Ekipe: 1. Hrastnik. Leteči cilj — 1. Marjan Petelinkar. Gorski cilj — 1. Marjan Pc-telinkar. Dirka je hkrati veljala tudi za prvenstvo občine Bežigrad. Pri dirkačih je bil spet najboljši Marjan Petelinkar, pri Ob jubileju dirka najboljših Prihodnje leto bo minilo 40 let, odkar je bila v Beričevem v organizaciji KK Bistrica prva kolesarska dirka, hkrati pa 30 let, odkar je bila na hribu za Ajdovščino prva smučarska tekma. Partizan Dol bo v sodelovanju z drugimi organizacijami priredil večjo jubilejno smučarsko tekmo in kolesarsko dirko, Nadejajo se, da bodo ob tej priložnosti videli v Dolu tudi vse naše naj boljše kolesarje, državne reprezentante. Na smučarskih tekmah v Dolu so najboljši tekmovalci že stalni gostje. Manini ktir ' J^FRAAIJO DELA — Člani PD Črnuče »anti položili kabel električno napeljavo. so pri svojem domu na Mali Foto: M. L. JULIJ Maribor 66, Jesenice, ŽKK Maribor, Olimpija, Litija, Sora in Partizan Ježica. Značilnost letošnjega prvenstva je bila izredno velika razlika v kvaliteti med ekipami, ki so se uvrstile v finalni del tekmovanja in ekipami, ki so izpadle v predtekmovanju. Tako tudi nismo doživeli nobenega presenečenja. Ekipa Ježice je v prvi tekmi premagala Litijo 60:24 (30:13). Srečanje so začele brez svojih najboljših igralk, ki so hranile moči za težje tekme. Kljub temu je peterka: Nada Mavec, Hrovat, Ger-den, Zdenka Mavec In Lupše, z izredno hitro in domiselno igro takoj vzela nasprotnicam vsako upanje na končni uspeh. Tekma se je kmalu spremenila v borbo za čim-večjo razliko v koših. Ježica: Podreka 3, Geirden 8, Bogunič 6, V. Oven 5, Plevnik, N. Mavec 12, Z. Mavec 3, Levstek 6, Kušar, Lupše 5, Hrovat 12 Odločilno srečanje z Mariborom 66 je Ježica izgubila 37:41 (18:22). Tekma je bila vseskozi izenačena in izredno nervozna. Obe ekipi sta se vse preveč zavedali pomembnosti tekme in nista pokazali vsega svojega znanja. Posebno to velja za ekipo Ježice, ki jo je zmedlo bučno navijanje občinstva. Odlikovala sta se tudi sodnika, ki sta se v odločilnih trenutek vse preveč zavedala, da sta Mariborčana. Ježica: Podreka 5, Gerdem 2, B gun č 9, V- Oven 12, Plevnik 2, N Mavec 4, M-Oven, Z. Mavec 2, Levstek, Kušar, Lupše, Hrovat 1. Tekma za tretje mesto v končni razvrstitvi je bila najlepša tekma prvenstva. Peterka Ježice: Podreka, Bogunič, V. Oven, M. Oven in Plevnik, je pričela brez spoštovanja do slovitega nasprotnika. Igrala je brez napake tako v obrambi kot v napadu. Jeseničanke se niso mogle upirati razigranim igralkam Ježice in so doživele pravo katastrofo. Rezultat na koncu je bil 66:29 (34:12) za Ježico. Ježica: Podreka 6, Gerden, Bogunič 18, V Oven 20, Plevnik 8, N. Mavec, M. Oven 11, Z. Mavec, Kaič, Kušar 3, Hrovat, Lupše, To tekmo si je ogledal tudi trener mladinske državne reprezentance Sinkovič In zelo pohvalil igro mlade ježiške ekipe. Od vseh ekip na prvenstvu je Ježica dosegla največ košev. Najboljša igralka je bila Dunja Bogunič, ki nd bila samo odlična strelka temveč tudi odličen organizator igre. L. M. Priznanje za najboljšo organizacijo Da bi dali priznanje tistim organizacijam, ki so vse leto aktivne, uspešne in vse-strane, so člani upravnega odbora občinske zveze za telesno kulturo sprejeli na eni zadnjih sej pravilnik, po katerem bodo vsako leto izbirali najboljšo organizacijo v naši občini. Pravilnik vsebuje 11 točk in so ga že poslali vsem osnovnim organizacijam. Občinska zveza bo najboljšo organizacijo nagradila. CILJ: VSAK OBČAN NAJ SE BAVI S TELESNO KULTURO Čeprav v naši občini zadnji čas nismo dobili nobene nove telesno-kuU turne organizacije, to ne pomeni, da naša telesna kultura ne gre v širino. Obstoječe organizacije dobro pokrivajo celotno področje občine in ni potrebe po ustanavljanju novih. Stremeli smo predvsem za tem, da se že obstoječe organizacije- kadrovsko utrdijo, da postanejo vsestranske, zares aktivne in da vključijo v svoje vrste kar največ mladih in starejših občanov. Ni slučaj, da za Bežigradom nimamo nobenih ekip v kakšnih višjih ligah. To je odraz politike občinske zveze za telesno kulturo, ki se zaveda, da za kaj takega nima dovolj denarja in kadra, ne dovoljuje nobenega »krpanja« raznih ekip s »pridobljenimi« igralci iz drugih občin ali celo iz drugih krajev in republik. Denar, ki ga ni ravno malo (14,400.000 S din) bi lahko pognali za eno ali dve ekipi, ki bi nastopali v kakšni I. ali II. zvezni ligi največ eno sezono, potem pa bi se vse podrlo. Kaj takega si ne moremo in ne nameravamo privoščiti. Rast kvalitete naj bo naravna, raste naj iz množice dobrih mladih športnikov, vendar moramo vedno imeti pred očmi naše materialne možnosti in ne moremo iti preko njih. Občinska zveza se je zato odločila za številne akcije, ki so bile množičnega značaja, da bi čimvečjemu številu občanov dali možnost sodelovanja v teh akcijah. Pozimi je bil na Taboru nad Črnučami smučarski tečaj za vsakogar, ki se je želel učiti smučanja. Naša zveza je bila vseskozi pobudnik ustanovitve medobčinskih lig za vse športne panoge, kajti mladina, ki vadi neko športno zvrst, želi nastopati, želi tudi tekmovati. Danes tečejo številne medobčinske lige (rokomet, košarka, odbojka, streljanje), prirejajo številne turnirje in lokalna tekmovanja, na vseh teh pa v velikem številu nastopa naša mladina. Pri naši zvezi deluje že drugo leto medobčinska komisija za košarko, ki je najbolj aktivna od podobnih komisij. Prav zahvaljujoč pridnosti in dobremu delu članov te komisije: Močniku, Plevniku, Kobilici in še nekaterim, je košarka dobila v Ljubljani in oko- lici širok razmah in danes nastopa nekaj desetin moštev od članskih pa do pionirskih. Ker glede akcije »Naučite se plavati« v Ljubljani zaradi slabih pogojev ne moremo kaj dosti storiti, smo se domenili s komisijo za letovanja, da mora biti v vsaki izmeni, ki gre kamor koli k vodi, med vzgojitelji tudi eden, ki se bo prav posebno posvetil učenju plavanja tistih otrok, ki plavati še ne znajo. Z veseljem moramo tudi ugotoviti, da se telesna vzgoja na naših šolah vidno izboljšuje. Sedaj imajo razen Dola vse šole telovadnice, tako da je odstranjena velika ovira pri razvoju telesne vzgoje in rezultati so že vidni. Prav sedaj je v teku akcija za gradnjo letnih vadbenih prostorov pri vseh šolah v občini, ki bi služili šolski- mladini za vadbo na prostem, obenem pa bi bili Ubirali-šče mladine tudi kadar ni pouka. Pri osnovni šoli Maksa Pečarja na Črnučah takšno igrišče že gradijo. Da bi nudili tudi tisti mladini, ki bo počitnice preživljala doma, nekaj razvedrila, smo skupno z občinsko zvezo prijateljev mladine in svetom za šolstvo organizirali tri centre, ki smo jih oprgmili s provizoričnimi igrišči za badminton, odbojko, košarko, mali nogomet in namizni tenis. Na teh igriščih se lahko mladina zbira ves dan, na razpolago pa ima tudi nekaj rekvizitov. Po prvih ugotovitvah se mladi že poslužujejo teh igrišč, vendar še vedno v premajhnem številu. Radi bi poudarili tudi to, da so igrišča v Savskem naselju, pri šoli dr. Vita Kraigherja in na kopališču pri Šternu namenjena tudi odraslim in naj se jih v bo-loče več poslužujejo! Od osnovnih organizacij, ki so bile v preteklem polletju zelo aktivne in uspešne, moramo vsekakor omeniti TVD Partizan Ježica, TVD Partizan Črnuče, TVD Partizan Dol, Koš. klub Stadion, PD Črnuče in Strelsko družino Tabor Ježica. Med tistimi pa, ki niso opravili vseh nalog, so TVD Partizan Savsko naselje, ŠD Zarja in odred tabornikov »Bičkova skala«. JANEZ PAVČIČ Nagrade trenerjem in vaditeljem Občinska zveza za telesno kulturo je za uspešno delo pri telesni vzgoji mladine v naših telesno vzgojnih organizacijah nagradila 24 trenerjev In vaditeljev. To bo brez dvoma nadaljna vzpodbuda za še požrtvovalnejše delo In večje uspehe na področju telesne kulture v naši občini. Upravni odbor občinske zveze je na eni zadnjih sej sprejel tudi pravilnik o stalnem nagrajevanju trenerskega in vaditeljskega kadra. Pravilnik vsebuje določila, po katerih bo moral vsakdo, ki bo prišel v poštev za nagrajevanje, izpolnjevati številne pogoje: Imeti mora odgovarjajočo kvalifikacijo, opraviti mora določeno število ur vadbe na mesec, ki ji mora vsakokrat prisostvovati 10 oziroma 15 vadečih in podobno. OBČINSKA UPRAVA: Boljše delo Lani je občinska skupščina za Bežigradom imela 17 sej obeh zborov in dve ločeni seji zbora delovnih skupnosti. V obravnavanje in sklepanje je skupščina dobila IS poročil, 19 informacij, 23 odlokov, 12 sprememb odlokov, 22 soglasij .k sklepom drugih organizacij, 31 raznih sklepov ter večje število predlogov za imenovanje v svete, komisije, organe upravljanja raznih organizacij in drugo. Udeležba na sejah je bila lani pri občinskem zboru povprečno 65 odstotna, pri zboru delovnih skupnosti pa 68 odstotna. Ugotovili pa so, da so dnevni redi preobširni, sejno gradivo preobsežno in čas trajanja posameznih sej predolg. Sveti občinske skupščine so imeli lani 74 sej. Gradivo za te seje je pripravila občinska uprava, ki je skrbela tudi za izvedbo sprejetih sklepov. Lani se je povečala pristojnost mestnega sveta, zato se je začelo spreminjati tudi delo občinske skupščine. Občinska skupščina je vedno bolj organ, ki daje predloge za sklepe mestnega sveta in pa posredovalec sklepov mestnega sveta na nemestna področja. Torej se veča število soglasij, manjša pa število lastnih normativnih aktov. Prav zaradi tega bo tudi skupščina na eni prihodnjih sej razpravljala o zmanjšanju števila svetov in drugih organov skupščine C komisij, skladov, upravnih odborov itd). Sicer pa so že lana, takoj po začetku reforme, zmanjša- Učni uspeh na bežigrajski gimnaziji V letošnjem šolskem letu je hodilo na bežigrajsko gimnazijo 795 dijakov. Od tega jih je 590 izdelalo, 196 pa ne, oziroma imajo popravne izpite. Devet učencev je bilo neocenjenih. Ce pogledamo učni uspeh po posameznih razredih je videti takole: V sedmih prvih razredih je bilo 257 dijakov od katerih je 192 razred naredilo, 23 dijakov bo ponavljalo, 39 jih ima popravne izpite, tri niso oceniR. V šestih drugih razredih je od 208 dijakov izdelalo 142, 17 dijakov razreda ni naredilo. 45 jih bo delalo popravne izpite, 4 pa niso ocenili. V šestih tretjih razredih, kjer je bilo 185 dijakov jih je naredilo razred 126, devet dijakov je padlo, 48 pa jih ho moralo še poleti odpreti šolske knjige in se učiti za jesenske popravne izpite. Od 145 četrtošolcev (tudi četrtih razredov je bilo šest) je naredilo razred 130 dijakov, 15 pa jih ima popravne izpite. Maturiralo je 128 dijakov. Trije bodo delali v jeseni popravni izpit. Maturantom se je pridružila še četrtošolka od lanskega leta in je tako maturo delalo 131 abiturien-tov. V tajništvu gimnazije so učni uspeh lepo preračunali tudi v odstotke: 74,22 odstotkov dijakov je izdelalo, M,65 odstotkov ni Izdelalo aU pa imajo popravni izpit, 1,13 odstotka je neocenjenih. K. D. li število delovnih mest v upravi od 113 na 104 ter ukinili vsa honorarna delovna razmerja zunaj sistemizacije, ki jih je bilo 19. Uprava občinske skupščine je skrbela, da bi se izboljšala strokovna sestava delavcev v upravi, da bi lahko z manjšim številom zaposlenih opravila isto delo. Lani je bila ustanovljena uprava za notranje zadeve pri mestnem svetu. Po sprejetju republiškega zakona o mesih, ki so razdeljena na občine, pa se je proces združevanja služb še pospešil. Letos so se združili tudi oddelki za narodno obrambo pri ljubljanskih občinskih skupščinah, pripravljajo pa združitev sodnikov za prekrške, inšpekcijskih služb in javnega pravobranilstva. Ker se torej posamezne službe združujejo v mestnem merilu, se organizacija sedanje uprave sproti spreminja. Svet delovne skupnosti občinske uprave je imel lani 19 sej. Obravnavali so sistematizacijo delovnih mest, sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, delitev sredstev za delo uprave in osebne dohodke itd. Zadovoljive rezultate so dosegli pri izboljšanju strokovnega sestava zaposlenih v upravi. Tako je sedaj v upravi bežigrajske skupščine zaposlenih 10 diplomiranih pravnikov, to je 9,6 odst. zaposlenih, medtem ko znaša povprečje za občine v Sloveniji 3,1 odst. V upravi je še en diplomiran ekonomist, dipl. inženir, 6 diplomantov višjih šol, 15 uslužbencev s popolno srednjo ščlo, štirje imajo priznano visoko izobrazbo, 15 priznano višjo izobrazbo, 19 priznano srednjo izobrazbo itd. še vedno pa takšno stanje ne odgovarja potrebam. Bežigrajska uprava bi morala imeti 28 odst. uslužbencev z visoko izobrazbo (ima jih 15,2 odst.), 30 odst. z višjo izobrazbo (ima jih 20,2 odst.), medtem ko je sedaj zaposlenih 32,8 odst. uslužbencev s srednjo izobrazbo (potrebovali bi jih 30 odstotkov) ter 31,8 odst. usluž-bencev z nižjo izobrazbo (po-trebovali bi jih 12 odst.) Žal pa združevanje služb na mestnem območju, kakor tudi negotovost glede obstoja občin v Ljubljani, skoraj o-nomogoča pridobivanje kvalitetnih kadrov v občinsko upravo. Na razpise se javljajo kandidati z nižjo strokovno izobrazbo, kot so bili tisti, ki so jih zaradi neustreznega znanja odpustili. Obenem se ljudje bojijo služb v občinski upravi zaradi dela s številnimi strankami. Združe-vanje v mestnem območju pa poseže tudi po najboljših močeh v občinski upravi. Nedvomno je eden izmed vzrokov tudi osebni dohodek. Lani je bil povprečni osebni dohodek vseh zaposlenih v občmi za 6000 din višji kot v občinski upravi. V občinski upravi je nam-reč znašal povprečni osebni mesečni dohodek 75.304 din povprečni osebni dohodek zaposlenih občanov pa 81.187 din. Izdatki za upravo znašajo približno 9 odst. vseh proračunskih izdatkov občine. Stroški za upravo se relativno stalno zmanjšujejo. B. S. Še enkrat o ..ALEŠU Odgovor na ugotovitve stečajnega upravitelja V zadnji številki našega glasila smo pod naslovom »Pri Alešu nihče ni kradel?« objavili sklep in obrazložitev Okrožnega sodišča v Ljubljani o kazenski zadevi zoper Ivanko Peršin (bivšo upravnico gostišča »Pri Alešu«) in poročilo stečajnega upravitelja. Hkrati smo zapi šali, da se stvari okrog »Aleša« odvijajo zdaj precej drugače, kot smo o istem gostišču pisali v našem časopisu pred dvema letoma. Ivanka Peršin je bila obtožena gra-beža in poneverbe, toda sodišče je sporazumno z javnim tožilcem ustavilo postopek. Na predzadnji seji občinske skupščine je odbornik Anton Rems prečital poročilo stečajnega upravitelja gostišča »Pri Alešu« in predla-gal, naj se posreduje odgovor na ugotovitve stečajnega upravitelja. Objavljamo odgovor skoraj v celoti: »Poročilo je bilo objavljeno tudi v zadnji številki »Zbora občanov« s precej neustreznim komentarjem, ki ga je nekaj dni za tem’ povzel tudi »Ljubljanski dnevnik«. Skupščina je bila informirana, da je Ivanka Peršin vložila tožbo, naj bi ji občinska skupščina izplačala osebni dohodek od prenehanja poslovanja gostišča dalje s še nekaterimi drugimi zahtevki Med obema sejama občinske skupščine spričo kratkega roka ni bilo mogoče sestaviti informacije o tej zadevi, ker je vsa potrebna dokumentacija na sodišču in pri drugih organih, medtem ko občinska uprava razpolaga le z nekaj podatki, ki so odbornikom že znani. Le te delno povzemamo v zahtevanem odgovoru. Ker je stečaj gostišča končan, bi bilo nujno. da vso zadevo okrog »Aleša« razišče posebna strokovna komisija občinske skupščine in ugotovitve posreduje odbornikom in javnosti. Pri »Alešu« so odprta naslednja vprašanja: Zakaj je gostišče prenehalo poslovati, ali je gostišče delalo z izgubo ali ne, pripombe na delo občinske likvidacijske komisije, preiskovalni zapor upravnice, kakšne zahtevke upravnica lahko uveljavlja. Ker nimamo potrebne dokumentacije, bomo pojasnili le tisto, kar nam je znano in kar imamo v rokah. Zakaj je gostišče prenehalo poslovati? To vprašanje je zastavljeno tako, kot da je do prenehanja gostišča, ki je dolga leta slovelo kot najboljše in najcenejše, prišlo na nepravilen način in da bi moral zato nekdo odgovarjati. O prenehanju vseh gostišč na območju občine, ki so imela kolektivno upravljanje, je sklepala občinska skupščina na seji 8. oktobra 1963. Določen je bil odpovedni rok, ki je potekel 30. junija 1964. Svet za turizem in gostinstvo je sklenil in občinska skupščina je ta sklep potrdila, da se gostišča v kolektivnem upravljanju, ki delujejo v prostorih družbene lastnine pripojijo gostinskim podjetjem, gostišča, ki delujejo v privatnih prostorih, pa preidejo v privatni sektor. Na tej podlagi je bilo določenih za privatni sektor pet gostišč: Na Brinju, Fortuna, Ruski car, Posavec in Aleš, vsa druga pa so pripojili gostinskim podjetjem. Hkrati so sklenili, da bodo gostišča lahko prešla na privatno vodenje brez likvidacijskega postopka, če bodo zaključila poslovanje brez izgube. Tudi v primeru izgub likvidacijskega postopka ni bilo, če so kolektivi te izgube pokrili. Teh olajšav so se poslužila- prizadeta gostišča, ki so takoj prešla na privat-no vodenje in uredila premoženjska razmerja, le pri Alešu tega niso storili. (Likvidirano je bilo tudi gostišče Posavec v Tomačevem). Uslužbenci tedanjega oddelka za gospodarstvo občinske skupščine so pregledali vsa gostišča, da bi razčistili prdblem poslovnih izgub, nastalih v prvem polletju 1964. V primeru gostišča »Pri Alešu« je bilo tedaj ugotovljeno, da gostišče zaključuje poslovanje v prvem polletju 1964 s primanjkljajem približno 2,5 milijona starih dinarjev. Upravnica je odklonila poravnavo tega primanjkljaja s trditvijo, da je izkazan z napačno vodenim knjigovodstvom gostišča. Poslovanje je pregledala Služba družbenega knjigovodstva. Periodični obračun, ki ga je za prvo polletje 1964. izdelalo- gostišče samo, je iz- kazoval 1,711.799 st. din poslovne izgube, v tem znesku pa niso bile vštete neporavnane obveznosti gostišča po pogodbi o pavšalnem prispevku iz dohodka, ki so pripadale občinskemu proračunu (600.000 st. din). Služba družbenega knjigovodstva pa je dodatno ugotovila še prenizko izkazan iztržek v znesku 8,459.026 st. din za- čas od 1. 1. 1963 do 30.6. 1964. Zato je prišlo do lividacije. V likvidacijskem postopku so ugotovili, da ni možna redna likvidacija In zato predlagali Okrožnemu gospodarskemu sodišču, da uvede stečajni postopek. Sodišče je določilo izvedenca Cirila Badjuro, naj ugotovi, če so dani pogoji za stečajni postopek. On je ugotovil, da so dani pogoji za stečajni postopek in 5. avgusta 1965 se je postopek pričel. Isti izvedenec ugotavlja v poročilu, ki je bilo prebrano na seji občinske skupščine in objavljeno v »Zboru občanov«, da stečajni postopek ni bil potreben. Kje so vzroki za to? Sklep o prenehanju gostišč je veljal za vse enako. Bil je umesten kar potrjuje poznejše urejanje prizadetih gostišč v naši občini, ki so že v dveh letih lepo napredovala, nekatera pa postala vzorna, vsa pa le iz sredstev, doseženih z lastnim poslovanjem. Vrata gostišča »Pri Alešu« torej niso zaprta zaradi občinske skupščine, ampak zaradi tega ker so zasebna last in ni zasebnega ustanovitelja, ki bi lahko vodil gostišče. Ob izpolnitvi minimalnih higiensko-tehničnih pogojev bj dovoljenje za delo gostišča takoj izdali, ker predpisi to celo obvezujejo. Pri »Alešu« izguba ali ne? Stečajni upravitelj prikazuje skoraj isto izgubo kot je bila ugotovljena sredi leta 1964. V stečajnem postopku se osnovna sredstva prodajo, da se pokrijejo obveznosti. Osnovna sredstva gostišč v kolektivnem upravljanju so nastala tudi tako, da je občinska skupščina z vsakoletno pogodbo o pavšalnih dajatvah odstopala del svojega dohodka gostišču z namenom, da se v gostišču uredijo naprave, ki tvorijo nato osnovna sredstva gčstišča v družbeni lasti. V primem »Aleša« so torej osnovna Prihodnja številka »Zbora občanov« f septembru 1^1:. • 4 4:. - **'*'"’ .r' -Mi NOVA MESNICA V STOŽICAH — Pred 1. majem je v lokalu na križišču Titove ceste in Kalingerjcve ulice v Stožicah odprl domačin Franc Šuštaršič privatno obrt — mesarijo. Na vprašanje, kako posluje, je odgovoril takole: »Kot privatni mesar bom moral mnogo več delati, kot sem delal poprej v podjetju. Zaslužil bom morda za spoznanje več, če bom iznajdljiv in priden. Toda veselje imam do dela in do poklica, veseli me, da bom lahko ugodil željam strank Nakupoval bom povsod, kjer bom dobil boljše in cenejše blago in prepričan sem, da bomo vedno prodajali meso vseh vrst in vseh kvalitet.« Foto; Marjan Gigllč sredstva krila poslovni primanjkljaj, ki je nastal v času odpovednega roka. Gostišče je torej pojedlo samega sebe ali točneje to, kar mu je podarila občinska skupščina. Naj omenimo še to, da zaključni računi gostišč in obrti v kolektivnem upravljanju tedaj niso prikazovali postavk »izgube« ampak le »preplačilo na osebnih dohodkih«. Doseženi dohodek po kritju obveznosti ostane članom kolektiva kot osebni dohodek. Kam so torej šla ta sredstva prd »Alešu«? Koliko je to v skladu z delom stoletne, dobre in daleč znane gostilne? Delo občinske likvidacijske komisije Potrebno bi bilo, da komisija predloži poročilo o svojem delu. Prav tako bi nepristranska odborniška komisija pregledala, če so trditve stečajnega upravitelja Cirila Badjure točne, zlasti glede prodaje zalog in inventarja (to ni bila privatna last Ale-ševih). Likvidacijska komisija je organ občinske skupščine in ni organ uprave. Ce je član komisije uslužbenec občinske uprave, se njegovo delo presoja v okviru te komisije. Ker je predsednik te komisije direktor tovarne Tono-sa, za delo v komisiji ne odgovarja Tonosi, ampak občinski skupščini. Preiskovalni zapor upravnice Upravnica Ivanka Peršin je bila v preiskovalnem zaporu na osnovi poročila Službe družbenega knjigovodstva. Dokumentacije o tem, razen obvestilu o ustavitvi kazenske preiskave, nimamo. Umestnost zapora se bo obravnavala ob morebitnih zahtevkih prizadete. Občinska skupščina hi bila upravičena zahtevati obvestilo o tej odločitvi. Občinska skupščina pri tem ne bo prizadeta. Drugi zahtevki upravnice Omenjeno je bilo, da je bila vložena tožba zoper občinsko skupščino, ki naj bi dolgovala upravnici osebne dohodke. Tožbe o tem še nismo prejeli. Naj omenimo, da smo prav takšno tožbo imeli z upravnikom likvidacijskega centra na Ježici, razsodba je bila v našo korist. Ker je občinska skupščina poprej imenovala direktorje to ne pomeni, da so bili direktorji z občinsko skupščino v delovnem razmerju. Delavci gostišč in obrti so imeli kolektivno delovno razmerje na podlagi pravil. Delovno razmerje je z odpovedjo prenehalo. Stečajna masa tega gostišča • ni dopuščala izplačila dodatnih zahtevkov delavcev, ki so gostišča upravljali, ker so o tem sami odločali in zakrivili stanje, ki je s stečajno bilanco nesporno dokazano.« TABORNIKI SPET NA CRESU Taborniški odred »Bičkova skala« bo tudi letos imel svoj tabor v Osorju na otoku Cresu. Pod šotori bo preživelo počitnice približno 150 mladih Bežigrajčanov. Tudi letos Je v njihovem taboru eno celotno Izmeno prevzel Partizan Jožica. Člani tega društva so že odšli na P0" čltniee, 1. avgusta pa jih bodo zamenjali taborniki. J