s St. 256 AsfSkegs Št. 20, I. .V j plFtn« se ne spre|e. Or. L. Bercfc. — Lastit. r m |l3f2H V ifltr V^ifl CHTOtl (H U --- 2 *. v s-k dan zjutraj. Uredniltvo: -v®. ^^ (L x '"'vil/!1 * pošiljajo r;%C*le ^ -^sH&ie vračajo. - ^BiŽ^1 jKarna Edinost. — Tisk tisk < rstu, v soboto 29. oktobra 1934. Posamezna številka 20 cent. Letnik XL1X zvala za mesec L 7.—, 3 mesece L 19.50, pol leta L 82.— 7a inozemstvo mesečno 5 lir več. — Telefon uredništva in ^ teto L Sl-ii prave št. 11-57* c DIN OST Posamezne številke v Trstu In okolici po 30 cent — Oglati se računajo v Cirokosd ene kolone (72 mm.) — Oglasi ti gore ia obrtnikov mm po 40 cent osmrtnica, zahvale, poslanice tn vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 1 — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trato, alka sv. Frančiška Asiškega štev. 20. L nadstropje- — TeleJea uredništva la sprava 1147. Enaka bodi zaščita -za ose!! Vsem tistim, ki označujejo narodno asimilacijo drugorodnih manjšin v naši državi kot neogibna državno potrebo in ki dokazujejo, da ima država neoporečno pravico do njih raznaroditve, je vedno na jeziku naslednja argumentacija: Vi drugorodci v Italiji se vedno sklicujete na svojo prošlost v avstrijski državi, kc ste uživali toliko in toliko mer jezi-Vovnih pravic v uradih, šolah itd. toda -daj niste već državljani Avstrije, ki je ■t^ mnogo jezi ena država, ampak Italije, k i enotna narodna država. Avstrija ni u.4eia uzakonjenega državnega jezika; ker ni imela nobena narodnost toliko moči, da bi mogla vsem drugim vsiliti svoj jezik kot državni jezik. Italija pa, kot enotna narodna država, more in mora v interesu te svoje enotnosti izključiti druge jezike iz svojih državnih uradov. Ne morete zahtevati od italijanske države tistih jezikovnih pravic, ki vam jih je morala dovoliti Avstrija po sili svojega narodnostnega in jezikovnega sestava. Tako zavračanje nicramo poslušati, će se oglašamo s svo-ahtevami v jezikovnem pogledu. Za P _.a,e in zagovornike politike asimilacije je seveda taka argumentacija neoporečno prepričevalna. Ni pa za vso tisto veliko evropsko javnost, ki si usvaja načelo zaščite narodnih manjšin. To načelo i -> že uveljavljeno v raznih državah, ki so v criključene narodne manjšine, oziro-na . v razpravi vprašanje, kako naj se položaj narodnih manjšin kcmčnovel javno uredi?! Glede Jugoslavije n. pr. so tozadevne obveze vsebovane v mirovni pogodbi. Vzemimo primer čehoslovaške republike! Ta 2 tudi smatra za narodno državo z uzakonjenim državnim jezikom. Vendar je nemška manjšina n. pr. na šolskem polju sedaj na boljšem, nego so bili Čehi v Avstriji. Nemci imajo svoje visoke in razne strokovne šole, ki jih vzdržuje država. Ljudskega šolstva imajo v meri, ki povsem odgovarja njihovemu številu. Statistika izkazuje, da je na gimnazijah in drugih šolah na Češkem 24.3 odstotkov učencev nemške, 70.9 pa češke narodnosti. Lahko se torej reče, da je nemška manjšina glede šolstva povsem iznačena češki večini. Isictako more na vseh državnih uradih nemška manjšina vlagati svoje vloge y svojem jeziku. Vendar nismo še nič čuli, da bi bila s tem češka suverenost okrnjena, ali da bi bile radi tega državne meje v kaki nevarnost^. Ne velja tudi običajni izgovor, da naša država ni sprejela nikakih formalnih obvez, da bo svojim narodnim ananjšinam priznavala kake jezikovne pravice. To vendar ne gre, da bi bile države, zastopane v Društvu narodov, razdeljene v dve kategoriji: v take s privilegijem in take brez privilegija za postopanje z narodnimi manjšinami. Pro*i načelu vsake pravičnosti in svobode in tudi proti logiki bi bilo, če i/i bili dve vrsti manjšin: take, ki uri vajo zaščito, in take, ki je ne uživajo! Res ne gre, da bi bila ena vrsta držav obvezana vsaj do neke mere pravičnosti napram svojim narodnim manjšinam, druge pa da bi mogle postopati z drugorod-nimi državljani po svoji ljubi ali zli volji. Tako stanje, taka dvojna mera je res nevzdržljiva v sedanjih časih zmagovitega pohoda idej demokracije, enakosti in stremljenja po mirnem in prijateljskem sožitju med narodi — v času splošnega osvajanja načela zaščite manjšin za — vse, velike in male. V veliko tolažbo za narečne manjšine je dejstvo, da je to spoznanje jelo prodirati tudi med raznimi večinski..d narodi. Spoznanje namreč, da se manjšinsko vprašanje mora rešiti na sploh in potom mirnega sporazuma! Če se to spoznanje začne povsod tudi dejanski uveljavljati, bo to največji praktični us^eh za bodoči razvoj razmerja med ljudstvi različnega jezika v isti državi, kakor tudi med narodi s svoiimi narodnimi državami. To razmerje se ne more urediti — kakor dobro naglaša Brockhausen — z radikalizmom, ampak s kompromisi. Ne morejo ga urediti ne fanatiki naroda-, ne fanatiki države, marveč le ljudje blage volje in pravega razumevanja za potrebe medsebojnega mirnega življenja v sedanjih časih po veliki svetovni vojni! Medicinska fakulteta v Anconi RIM, 24. Zastopstvo mest Camerino in Anccna je bilo pod vodstvom on. Polve-rellija sprejeto od ministrskega predsednika in od ministrov financ ter pro-svete, katerim je bil predložen načrt za »popolnitev medicinske fakultete v Markah. Ministrski predsednik in minister De Štefani ter Casati so radevolje sprejeli načrt. Tako bo imela Ancona spopolnjeno medicinsko fakulteto skupno z mestom Camerino. Razpust sekcije boievuikov v Bologni RIM, 24. Bojevniška sekcija v Bologni je v nasprotju s sklepom osrednjega odbora sklenila, da se udeleži proslave po-hoda nad Rim. Radi tega sta prišla v Bo-logno osrednji tajnik in kapitan Slataper, ki sta preiskala zadevo in izdala ukaz o razpustu vodstva sekcije. Imenovala sta obenem komisarja v osebi kapitana Er-nesta Porro, vojnega invalida. V zbornici ali izven zbornice Polemike med opozicijo in liberalci RIM, 24. Čim bližje prihaja dan, ko bo sklicana poslanska zbornica, tem bolj postaja jasno, kakšno ulogo nameravajo igrati liberalci v bližnja bodočnosti. Sami se nazivajo stranko centruma, stranko, ki je v sredi med opozicijo in fašistovsko vlado. Stranka igra torej nekako- posredovalno vlogo med opozicijskim blokom in vlado. V zadnjem času skuša vplivati na opezicijski blok, da bi se udeležil zasedanja zbornice. Te naloge se je^ lotilo posebno njihovo glavno glasilo «Giornale d'Italia». Na vsak način hoče ta list prepričati opozicijo, da je njena taktika zgrešena; kajti edino potom parlamenta bo mogoče vzpostaviti v državi zakon in red, edino potom parlamenta je mogoče priti do normalizacije. Nasprotno je opozicijski «Mondo» mnenja, da si zida gradove v oblake, kdor misli, da more uspešno poslovati zbornica, dokler je dežela podvržena prostovoljni milici. Isti list je proti volitvam, na katere je namignila včerajšnja « Tribuna*. Kako naj se vršijo voli K e danes, ko vlada isti režim kakor 6. aprila? Saj bi ne bile to volitve, ko ne sme nihče voliti proti fašizmu. «Giornale d'Italia» ima do sedaj zelo malo uspeha pri opoziciji. Na sinoćnjem sestanku opozicijskega bloka je bilo namreč sklenjeno, da ostane opozicija pri -sklepih od 27. junija, to se pravi, da se ne udeleži zasedanja zbornice. Sestanka so se udeležili za unitarce: Baldesi, Modi-gliani, Labriola, Musatti, Passo, Gonzales, Caldara, Bocconi, Treves, Turati, Canepa, Prampolini; za popoJare: Tupini; za demokrate: Persico in Fulci; za demokratske socijalce: Amendola in Eencivenga; za republikance: Facchinetti, in za maksi-maliste: Oro Nobili. Sklenili so, da se se-stanejo prihodnjič 11. novembra. Fašistovski tisk skuša dokazati, da se je pričelo krhati ecHnstvo opozicijskega bloka in sicer, da se skušajo maksimaMsti približati komunistom, medtem da obsrtoji med unitarci in demokrati močna struja, ki je za to, da se opozicija udeleži zasedanja zbornice. Naredba glede podnajemnikov , RIM, 24. «Gazzetta Ufficia!e» objavlja: Do koncem decembra 1925. bo zamogel najemnik prositi pretorja za dovoljenje podnajema in sicer v vsaki občini kraljevine, četudi je v najemninski pogodbi to prepovedano. Najemodajalec bo smel v tem slučaju zahtevati primeren povišek stanarine, katerega odobri pretoT po zaslišanju obeh strank. Proti pretorjevi odredbi je možen rekuns tekom 15 dni po rešitvi na razsodišču za najeme, ki odločuje korlno-veljavno o višini stanarine. Odredbe za 28. oktober RIM, 24. Ministrski predsedn:k je odredil, da naj bodo ob priliki. svečajnostne prisege državne milice, ki se bo vršila 28. oktobra, vsa javna poslopja razsvetljena in v zastavah in naj imajo uradniki ves dan prosto. Na ta dan ne bo sodnijskih obravnav in javne šole bodo imele počitnice. i Volilno borbo o zn msnja Krvavih nasilij Izrabljanje uradnih oblaste v na Angleškem. -Konservativci bodo zmagali. LONDON, 24. List «Daily Mail» pišeT da postaja volilna borba na Angleškem rada laburističnih nasilstev naravnost ogabna. Minister Shaw je z a ukazal delavskim uradom, da izdajo proglase, ki naj bi prepovedali onim, ki uživajo državno brezposelno .podporo, /udeležbo pri volilni propagandi. Ta manifest se smatra kot sredstvo, ki naj ustraši predvsem liberalne in konservativne brezposelne. Radi ostrih protestov je bil proglas v Londonu razveljavljen. Poleg te nedopustn >sti se mora beležiti tudi naslednje: Admiralijat je prepovedal pomorskim oficirjem in mornarjem, ki se nahajajo v vojaški službi, vršiti kateresibodi volilne posle. To nasprotuje angleškemu ustavnemu pravu, po katerem smejo tudi člani armade in mornarice vršiti državljanske dolžnosti kot volilci. Medtem pa se nadal;ujejo laburistična in komunistična volilna nasilja na vseh koncih in krajih Anglije. Krvavi pretepi med liberalci in laburisti, konservativci in komunisti na zborovanjih so postali pri teh volitvah tako-rekoč že običa;ni. V Derbyshire je očital ved a sociialistov 'konservativnemu kandidatu polkovniku Kellu, da je lažn;ivec. Polkovnik je socijalista pred vsemi zborovale! tako pretepel, da je moral iskati zdravniške pomoči. Splošno se sodi, da bodo pri volitvah konservativci odnesli zmago. I iberalci bodo izvolili številne mandate in labur:sti bodo morali napeti vse sile, da ohraniio dosedanje Število svojih poslancev. Izguba liberalcev bo na korist le konservativcem. Ti bodo-dobili, kakor se računa, okoli 50 mandatov več, kakor pri zadniih volitvah. Angleški volilci izgubljajo čimbolj zaupanje do laburistov, ki so se izkazali nezmožne, da bi rešili brezposelno vprašan e, Čeravno so se nahajali na vladnem krmilu. Incident med fašisti in komunisti t Parizu PARIZ, 24. Takoj po pravoreku pri procesu Bonomija je nastal pred sodnijsko-palačo tepež. Večje italijanske skupine fašistov in komunistov so se sprehajale pred palačo. Prišlo je med njimi do spo-rekanja, kateremu je sledil pretep. Pri tej priliki so bile ranjene tri osebe; ena od teh težko. Od ranjencev je eden fašist, ostala pa komunista. Aretiranih je bilo več oseb. Policijski komisar dotičnega okraja ie uvedel Dreiskavo tega incidenta. Kaos m ndollak srietske Rasne Deset odstotkov procesov * nerešenih MOSKVA, 24. Na eni zadnjih sej vse-ruskega osrednjega izvršilnega odbora je poročal komisar pravosodja Kurskij o današnjem položaju pravosodstva v sovjetski Rusiji. Po njegovih izjavah je ostalo do prvega januarja t. 1. na 32 sovjetskih £# -bernijskih sodiščih nerešenih 122.000 tožb radi kršenja kazenskega zakona in 85.000 tožb radi kršenja civilnega zakona. V preteklem polletju je bilo predanih ruskim sodiščem 141.000 kazenskih tožb in 143 tisoč civilnih tožb. Do prvega junija tekočega leta ni bilo rešenih 148.000 tožb radi kršenja kazenskega in 94.000 tožb radi kršenja civilnega zaltona. Potemtakem je število nerešenih procesov napram preteklemu letu poskočilo za celih 10 odstotkov. Ker naraščajo ti odstotki dan za dnevom vedno bolj, predlaga Kurskij, da se vse tožbe proti krivcem, ki so se prvič pregrešili, prepustijo upravnim oblastvom v reševanje. Tozadevna odredba ni še izdana. Sovjet ki davek v korist političnim kaznjencem MOSKVA, 24. Sovjetska glavna direkcija pošt je izdala posebno vrsto znamk, ki se morajo lepiti na vse priporočene pošiljat ve. Dohodki teh znamk se bodo uporabili za podpiranje političnih revolucionarjev, ki so zaprti v ječah meščanskih držav. Ženske pravice v sovjetski Rusiji MOSKVA, 24. Takoj po prevratu so bolj še viške oblasti dovolile ženam, da po sklenjeni civilni poroki lahko obdržijo svoje družinsko ime. Na zadnji konferenci vseruskega osrednjega izvršilnega odbora pa je predlagal komisar pravosodja Kurskij, da se ta praksa uzakoni. V zakoniku se bo tudi dostavilo, da osebe, ki se poročijo, lahko imajo skupno ime. Angleški in ameriški kredit! sovjetski banlri MOSKVA 24. Agencija Rosta prarri, da je Katenlendau, ki se je vrnil z Londona kot član vodstva so»vjetske državne banke, izjavil, da je pet velikih londonskih bank in nekaj fVijalk ameriških bank sklenilo ponuditi sovjetski državni banki kratkoročni kredit več milijonov rublje v, s katerim bi se financiral izvoz kakor tudi uvoz ZSSR (Zveze sovjetskih socialističnih republiki. Katenlendau je nadalje izjavil, da sta pri tem dogovoru zelo pomagala uvoz državne banke iz inozemstva in stalni tečaj červonca. Vodstvo državne banke pravi, da bo ta korak mnogo doprinesel, da se doseže polagoma stopnja predvojnih zunanjih kreditov. Delo medzavezniške vojaške kontrole BERLIN, 24. Wolffov dopisni urad javlja, da se medzavezniška vojaška kon-'trola, ki se je pričela septembra meseca, : izvaja neprenehoma. Prejšnji teden so mednarodne vojaške komisije obiskale 24 | vojaških sedežev, 31 vojaških zavodov in uprav, 32 policijskih uradov, 30 tovarn in i delavnic kakor n. pr. Phoenix, Horde in jeklarne BeckswiIHch in urad vojaškega poveljništva v Dessau-u. Pariški dnevniki so ob priliki zaplenitve nekaterih starih topov trdiM, da se je nahajalo 20 modernih topov v vojašnici v Dresdenu. Ravnotako spreminjajo danes isti časopisi železne posode za proizvodnjo ogljikove kisline v tisoče nabojev, katere da je naročila vlada. Demantirane nemško-mske pomorske vaje BERLIN, 24. Wolffov dopisni urad poroča, da se kategorično zanikajo že večkrat razširjene vesti, po katerih bi nemška in ruska mornarica imele skupne pomorske vaje. Nemške ladje niso v zadnjih mesecih obiskale nikakega ruskega vojnega pristanišča. Ravnotako niso prišle v dotiko z ruskimi vojnimi ladjami. Belgija ni proti vstopu Nemčije v Društvo narodov BERLIN, 24. Odgovor, ki ga je poslala belgijska vlada na nemško spomenico glede vstopa Nemčije v Društvo narodov, je prispel danes v Berlin. Belgija nikakor ne nasprotuje vstopu Nemčije v Društvo narodov. Trgovska pogajanja med Belgijo in Nem* čijo BERLIN, 24. Trgovska pogajanja med Belgijo in Nemčijo, ki so bila pred nekaj tedni prekinjena, se bodo obnovila v Berlinu 10. novembra. ' Prebitek v romanskem izvozu BUKAREST, 24. Iz državne statistike romunske zunanje trgovine je razvidno, da je znašal v 1. 1923. uvoz 733.274 ton v vrednosti 19 milijard in 713 milijonov le-jev in izvoz 4,878.210 ton v vrednosti 14 milijard in 373 milijonov lejev. Na tak način se je v tem letu zaznamoval prebitek v izvozu za 4 milijarde 660 milijonov lejev, medtem ko je prebitek znašal prejšnje leto le 1 milijardo 712 milijonov. Švicarski frank enak dolarju. CURIH, 24. Tečaj švicarskega franka je bil včeraj na curiški borzi enak dolarju, kar se ni dogodilo že od maja 1922., ko je strah pred obdačenjem dohodkov prepodil mnogo kapi-talov v tujino. Dnevniki izražajo spričo tega veliko zadovoljstvo, švicarska kvota mednarodnega posojila Nemčiji je bila prekoračena. Del, ki ga je imela podpisati Švica, t. j. 1 milijon in pol iterlin (ok. 160 milijonov lir), je bil večkratno krit. Rozliol u federalističnem bloku RadlC zavrnil DcvKovKev ultimatum — Vsebina ultimatuma — Resolucija HRSS BEOGRAD, 23. Danes je precej pojasnjeno otzadje govorice, da je gosp. Davidovič včeraj dobil misijo za razčiščenje odnošajev HRSS napram državi. Stvar je v resnici ta, da je g. Davidovič predložil kroni, naj še počaka z ukrepi glede rešitve krize, ker je on (Davidovič) pripravljen staviti Stjepanu Radiću ultimatum glede odnošajev HRSS napram državi. Davidovič je zaeno obljubil, da bo do petka zvečer ali pa do sobote dobil Ra-dićev odgovor ter nato poročal vladarju. | Kralj je v želji, da ne ostane neizra ljena nobena priiika, ki bi Radiću Omogočila povratek k realni politiki, pristal na Davidovićev predlog ter je tudi odobril, da stavi Davidovič Stjepanu Radiću sledeče zahteve s prošnjo, da najkasneje do petka definitivno odgovori: 1.1 HRSS. se odreče svoji aktivni republikanski propagandi ter se postavi odkrilo na osnovo veljavne ustavne ureditve, pri čemur ji ostane neprikrajšano ! pravo delovati za spremembo ustave v okviru narodnega in državnega edinstva. s 2.) HRSS izstopi cficijeino iz boljše-■ viške seljačke internacij o nale, prekine svoje zveze s sovjetsko vlado ter z makedonskim komitejem in ustavi svojo propagando v naši vejski. 3.) HRSS prevzame polno odgovornost za svoje delovanje v parlamentu, odnosno parlamentarni večini. Zato je treba, da njen predsednik Radić pride v Beograd ter položi prisego kot poslanec in prevza-|me osebno vodstvo svoje politike v vladi j in parlamentu. Gosp. Davidovič je ta ultimatum še včeraj sporočil podpredsedniku HRSS dr.ju Mačku ter so bile dotične točke tudi pismeno določene. Dr. Maček je bil na-t prošen, da odda ultimatum Radiću. Že te-»kom včerajšnjega dne so TlicKft iztrgali orožje iz rok. Pok sta čula tudi dva orožnika na ulici; prihitela sta pogledat, kaj se je zgodilo. Cadel je bil živ in zdrav, a čakalo ga je novo presenečenje; tankovestna moža postave sta ga vprašala za orožni list, ki ga pa mož ni imel; v naglici je na to malenkost čisto pozabil. Ker se je pa ta izgovor zdel orožnikoma nezadosten, je moral Cadel z njima. Tako so se mesto vrat groba, odprla zaostalemu potniku vrata zapora... Trčenje dveh avtomobilov. Na križišču ulic istituto in Piccardi se je včeraj popoldne pripetila nesreča, ki bi bila skoro imela hude posledice. Neki javni avtomobil, ki je privozil navzdol po uL Piccardi, je trčil v javni avtomobil št. 749, ki je vozil v nasprotni smeri po ul, Istituto; v tem avtomobilu je poleg šoferja Guida Carcassoni, starega 25 let, stanujočega v ul. Beccherie št. 9, sedela gospa Ana Stupa-rich, stara 52 let, doma iz Milana. Sunek je ventarja ni mogoče dognati premoženjsko bil precej silen in oba avtomobila sta ostala stanie občine. Javne naprave so v popolnem precej hudo poškodovana. Šoferjema s« ni zgo-neredu Občina nima nikake javne razsvet- dilo nič hudega, Stupancheva pa 1« radi ne-liave, ceste in zdravilniška služba so v slabem navadnega sunka udarila z glavo ob šipo pn Stanju. Občinsko upravo vodi večinoma tajnik, vratih; iz strahu pa je padla v omedlevico. kateri ni v stanu ugoditi službenim zahtevam, i Šofer jo je peljal v mestno bolnišnico, kjer so radi česar so prizadeti prisiljeni vlagati pri- ; ji podali potrebno pomoč ter ji obvezali veliko tožbe. Ponovni opomini s strani prefekture bunko na levem sencu. — Kakor je izpovedala niso zalegli. Tudi iz javno-varnostnih ozirov je razpust občinskega zastopstva potreben. V SVARILO NAŠIM LJUDEM Že nekaj let sem prihajajo našim ljudem pisma iz Madrida z vedno isto vsebino. Pisec pripoveduje, da se nahaja v zaporu, ker je fa- acSicv«, Bral; da pa ima en milijon in dvesto tisoč | j)uca D'Aosta les za neko tržaško lesno frankov v nekem kovčegu, ki se nahaja na — tvrdko. Ko je okoli 14. ure peljal z deskami neki postaji na Francoskem. Potrebna pa da - .....-- gospa in drugi očividci, ni šoter njenega avtomobila kriv nesreče, pač pa šofer avtomobila, ki je privozil po ul. Piccardi. Med dvema vozovoma. Voznika Frana Erjavca, starega 38 let, stanujočega v Kolonji na hribu št. 300, je včeraj popoldne doletela težka nesreča. Mož je prevažal iz proste luke mu je svota denarja, da bo mogel priti do naložen voz mimo skladišča St. 35, je zadnje kolo obtičalo v železniški tračnici, radi tega tega kovčega. Kdor bi mu poslal potrebni njso mog,li konji speljati. Erjavec se je uprl denar, dobi tretjino tistih 1,200.000 frankov. VOZf fcj pomagal konjem, a tedaj je pri-Ker pa si ne upa podpisati svojega imena, j vozjj 0 francoski franki..........120.25 švi~»rsk! franki.........442.— angleški funti papirnati......lna.^0 Benečijske (vojnoškodninske) obveznice . • (HKJ10 0 03 HO 68.60 13.50 Malči Benčič Joško Glažar uradnik poročena Herpelje — 25. oktobra 1924 — Trst so plačali predpisane pristojbine A. Germek. Društvene vesti Glasbena Matica. Naknadno vpisovanje v šolo Glasb. Matice se vrši danes in vsako soboto od 3. -Admiralov naslov — takoj vam povem, zakaj.» In zabeležil si je po narekovanju gospoda Vanstoneja: ^Admiral Bartram, «Sv. Kriz v Marši, zraven Ossory-ja, Essex. -Dobro!* je rekel potem, «edina težava je odstranjena. Še pet minut potrpljenja, pa boste videli pot do vaše poroke tako javno pred seboj, kakor jo jaz vidim. Torej pojutrišnjem pokažite, da ste sc naveličali Aldborough-a in gospa Lecount vam bo predlagala Sv. Križ, Ne recite ne da ne ne, naslednji dan si stvai premislite in zvečer ji izjavite, da pojdete na slednje jutro v Sv. Križ. Ali običajno sam nadzorujete pripravljanje prtljage, ali prepuščat* to gospe Lecount?® ( _ , «Lecount kajpak, saj je za to plačana! lodr jaz ne pojdem v resnici nikamor?*