Stev. 142.
T blnbllant. v soboto, dne 25. lnnlja 1910.
Leto XXXVIII
s= VeHa po pošti: s
Za ue o leto naprej . K 26*— sa pol leta » . » 13-— sa četrt» » ,» 6-50 ca en meseo » . » 2*20 ca Nemčijo oeloletno » 29*— sa ostalo inozemstvo > 35'—
^ V apravnlštvu: ==
Za oelo leto upre] . K 22-40 za pol leta » . » U*20 sa četrt» » . » 5-60 za en me.eo > . > 1-90 Za po$il)an)e na dom 20 v. na meaec. — Posamezne Stev. 10 v.
_Inseratl: i
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
sa enkrat.....po 15 t
za dvakrat . . . . » 13 » sa trikrat . . . . » 10 » za več ko trikrat . . » A »
T reklamnih notloah stane
enostolpna garmondvrsta 30 vlnariev. Pri večkratnem objavljanju primeren popast.
i Izhaja: <
vsak dan, lzvzemši nedelje la praznike, ob 5. url popoldne.
nor Uredništvo Je * Kopitarjevi nliol štev. O/m. Rokopisi se ne vračajo; neiran* Irana pisma se ne — sprelemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Upravništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. B. "KS = Sprejema naročnino, lnserate ln rekiamaoije. = ===== Upravniškega teleiona štev. 188.	:
Današnja številka obsega 18 strani.
Naš nafhufSi sovražnik.
Malokdaj je v človeški zgodovini imelo kakšno gibanje tako usodne, globokosegajoče in zle posledice kakor takozvana reformacija, ki jo je započel menih ubežnik Martin Luther, mož nelepega značaja, divjih strasti in demagog, kakor ni podobnega rodilo nobeno stoletje.
Najmonumentalnejše in v znanstvenem oziru še do danes nedoseženo delo o reformaciji je »Zgodovina nemškega naroda« od Jo h. Janssena v 8 zvezkih. Ta ženialni mož je poleg Dollingerja s svojim življenjskim, zgolj na zgodovinske vire zasnovanim delom namah podrl malikovalstvo, ki se je dotedaj uganjalo z reformacijo, kar se pa Luthra tiče, ga je najbolj razkril Denifle, ki je podal prvi njegovo zgodovinsko podobo v polni luči in dokazal, da je bil »mož božji«, kakor imenujejo svojega početnika protes-tantje, v resnici naravnost bolestno iz-kvarjen duh, razrvane duše in velik le v brezobzirnem razdiranju.
Doba pred Martinom Luthrom ni bila niti oddaleč tako popačena, kakor je to venomer zatrjevalo protestantov-sko zgodovinoslovje. Cvetelo je versko življenje, umetnost in veda sta bili na visoki stopnji, nravnost ni nikakor splošno propadala in tudi, kar se tiče bogočastja ni bilo tistih zlih izrastkov, kakor so klevetali luteranci. Kar je bilo napačnega, bi se bilo reformiralo, kakor se je tudi v drugih dobah, ki so bile časih še hujše kakor je bila pred-lutrovska. Luther pa s svojim nastopom ni ničesar reformiral, marveč vse le pokvaril ter razvnel ne le versko, ampak tudi socialno revolucijo, ki je uničila vse dobro, kar so bila ustvarila prejšnja stoletja krščanske solidaritete.
Treba le premisliti, kakšni so bili reformatorji. Luther, nespokojna duša, nagle jeze, udan pijači, brez spoštovanja do zakona; Zvvingli tako slab, da je vzbujal pohujšanje, kamor je prišel ln je leta 1522. sam svojcem pisal: »Če vam poreko, da grešim z napušnostjo, požrešnostjo in nečistostjo, vedite, da je res, ker sem tem pregreham in še drugim hudo udan;« perverzni Ulrik Huttenski in drugi, kdo jih bo vse našteval — niti enega ni bilo med njimi, ki bi ne bil svojim sodobnikom v največjo izpodtiko!
V verskem oziru je Luther začel tako anarhijo, da je zmedel vse pojme
in izzval posledice, ki so bile naravnost nasprotne vsemu, kar bi zaslužilo ime reformacije, izboljšanja in izpopolnje-nja vere in nravnosti. Učil je, da volja ni svobodna, da dobra dela niso zaslužna, da človeka izveliča edino le vera, veruje pa vsak lahko, kar hoče, zakaj vsak je sam svoj duhovnik; izporočilo cerkve tako nič ne velja, le svete knjige, od teh pa so le tiste resnične, ki ugajajo »duhu« vsakogar, druge so nepristne; zakon ni zakrament, temuč zgolj telesna skupnost, ki nima z vero nič opraviti in se vsakčas lahko raz-dere, od zakramentov ni sploh nobeden potreben, niti krst ne!
Vse to je učil že Luther, torej verski anarhist v najbolj pristnem po-menu.t.
S tem pa je bila v zvezi strahotna nravna anarhija, izprijenost in propa-lost, kakor je bila neznana dotedaj, ko je strupeni demagog začel oznanjati svoj »evangelij«. Sam Luther je svoje pristaše označil za »presice«, njegov sodobnik, pomeranski knežji tajnik, protestant Tomaž K a n t z o v (Pom-merania 2, 408—410) pa piše: »Ljudstvo papeževe vere je bilo zelo pobožno in je veliko dalo za cerkve, samostane in reveže ter se tudi postilo. Odkar pa se je začel čisti in neizkaljeni evangelij, so se vse reči temeljito izpremenile: namesto prejšnje pobožnosti brezbož-nost, namesto darežljivosti ropanje cerkev,' namesto miloščine odiranje, namesto posta požrešnost in svinjar-stvo, namesto lepe vzgoje otrok raz-brzdanost.« — In zgodovinar Jakob Omphalius je leta 1538. zapisal: »Iz stare poti vernosti, pobožnosti in vseh kreposti smo propadli v popolno breznravje.« Središče vsega luteran-stva, pridiga, ki so jo imeli za eclino bogoslužje, je bila samo psovanje in razvnemanje najgrših nagonov v ljudstvu. Ni čuda: na prižnici so luteran-ski predikantje drug drugega zmerjali. V Heidelbergu je predikant Neser zoper superintendenta HcBhusa pridigo-val, da je »vinograd gospodov onečedu-joča svinja,« v Konigsbergu sta se pre-dikanta Osiander in Morlin zmerjala z lažnjivcem, obrekovalcem in bogoklet-nežem ter poživljala drug zoper drugega ljudstvo, naj »prime za vile in droge«, v Magdeburgu je planil mecl pridigo Bartolomeja Strele pridigar Oemes iz Št. Jakoba in vpil nadenj: »Lažeš, lažeš, ničvrednež in lump« in se je z nožem zagnal vanj.
Duševno življenje je pravtako propadalo. Luther je šolo do dna duše sovražil, jo imenoval kraj, kjer hudič
vali svoja jajca, vseučiliščniki so začeli pobijati in krasti, slikarstvo je malodane čisto ponehalo, ker so reformatorji začeli na čelu sodrge opusto-ševati cerkve in domove umetnosti; pesništvo je padlo na nivo pornografije in klafarstva, ki je z Luthrom in za njim doseglo svoj višek in zadušilo vso resnično umetnost.
Kar pa nas kot Slovane, ki smo z Nemci v največji krajevni in kulturni dotiki, najbolj zadeva, je to, da pomeni luteranstvo najhujše protislovanstvo; protestantizem je naš največji nasprotnik, on je izvor vsega nasilstva zoper nas in je tisti, ki našim narodnim sovražnikom vsak dan potiska v roke novo orožje in razvnema zoper nas vedno nanovo strasti nemštva v vsej njihovi krivičnosti in brutalnosti.
Popolnoma umevno! Srednji vek ni poznal narodnega vprašanja v sedanjem zmislu, krščanske državne ustave so bile nasproti vsakomur pravične, celo srednjeveško ogrsko državno pravo je bilo v tem oziru tako pravico-ljubno, kakor malokatero drugo, kakor nam izpričuje Palacky. Nauka o več ali menjvrednosti različnih plemen ni bilo, le zoper jude se je obračalo plemensko sovraštvo, pa ravno krščanske kanonične odredbe so bile, ki so proti-judovstvo omejevale in sami papeži so vzeli po krivičnem preganjane v svojo zaščito. Luther pa je postavil temelj nauku, da je nemštvo večveljavno kakor vse drugo na svetu in njegova morala je bila, da močnejši ubij slabej-šega. Najboljši in Luthra najbolj vreden potomec v tem oziru je Nietzsche, pa že Thomasius, Kant in drugi so lu-teransko naziranfe utrdili in izpopolnili, da pravni zakoni nimajo nič opraviti z nravnimi. Kar tisti sklene, ki ima moč — in moč reprezentuje ravno germanstvo — to je veljavno, naj bo še tako krivično.
Tega se nemštvo drži dosledno, posebno pa, kadar se gre zoper Slovane! Nemec je bil vedno vačalimenj nasilen, krščanstvo ga je oplemenitilo, a luteranstvo je nasilje povzdignilo do načela in dalo nemški brutalnosti za vse čase odvezo.
Le poglejmo, kako je v A v s t r i j i! Nemci nam tu niso bili nikoli bogvekaj pravični, a bili so že blizu časi, ko se je z vso upravičenostjo upalo, da se narodnosti v Avstriji sporazumejo in Slovani dosežejo, kar zahtevajo od države na kulturnem in gospodarskem polju, da ne bi bili v duševnem in ekonomičnem tekmovanju nasproti Nemcem slabši. Kdo se je tedaj vzdignil, pre-
pojil s sovraštvom nemštvo, ga ščuval in oznanjal vero, da nad Nemce ni in ne sme biti nikogar, kdo je bil tisti, ki jim je vbil v glavo nauk, da so »narod gosposki«? Bil je to furor protest anticus I Tisto besno vsenemško pro« pagando, ki je pred časom pretila pre« rasti vso Avstrijo, ali jo nista vodila »Evangelischer Bund« in »Gustavi Adolf-Verein«? Niso li pastorji oznanjali, da je Nemec naravnost od Boga poklican, da pogazi slovansko golazen, ki je katoliška? In niso li ravno pastorji izdali parolo, da mora Avstrija v doglednem času priti v popolno odvisnost od protestantovske Nemčije, da se potem z njo popolnoma stopi; najboljše sredstvo zato pa je poluteranje« nje cele Avstrije? Slovani pa, ki se nočejo poluteraniti, se morajo potujčiti in pokvariti? Tako so učili predikantje, tako tudi v praksi delali, na teh načelih zgradili delo v »Siidmarki« in »Schulvereinu« ter v »Volksratih«.
In ta protestantovska propaganda nevzdržno deluje dalje. Ima dve glavni postojanki: na severnem Češkem in v južnih alpskih deželah. Slovenski ži-velj na meji skuša izkvariti, potujčiti, popolnoma demoralizirati. Kar drugače ne gre, se izstrada, osiromaši, da proda svojo posest, nakar se proda, oziroma naravnost podari luteranskemu kmetu. Obenem vodijo pastorji svobodomiselno agitacijo: svobodnošolsko gibanje in gibanje za ,reformo' zakona, zadnji čas se pastorji na vso moč približujejo socialnim demokratom, ki prihajajo čedaljebolj na njihove los-vonromovske shode. Tako se dela zoper katoličanstvo in slovanstvo obenem in v lepi harmoniji. Prav tako delajo tudi predikanti luteranstva na jugu, ki so vrgli Nemci nanj vse svoje moči: Mahnert, Hegemann, Albani in daljr^ doli v Trstu in Opatiji, koder že mrgoli protestanških pastorjev.
O tem, kakšne namene zasleduje ta luteranska propaganda, le nekaj zgledov iz najnovejšega časa:
Protestantovstvo je popolno brez-verstvo.
Na protestantovskih večerih, ki so se vršili 1909 od 30. oktobra dalje v Gradcu, je spodnještajerski pastor Albani tajil, da bi Bog delal čudeže, pravtako jih je odrekel Kristusu, ki sploh ni Bog bil, ljubljanski Hegemann pa je izvajal, da protestantizem vsebuje toliko svobodo, da protestantu sploh ni treba nobene vere. Sam je svoja izvajanja označil kot taka, ki jih more zastopati le tisti, ki se ne boji z rokavom obrisati zid kaznilnice! Sam njegov
LISTEK.
Zanemarjena mladina ln uči-telistvo.
(Predavanje č. g. Schubert.a, duhovnika na poboljševalnici v Korneu-burgu, na kongresu za prisilno vzgojo v Ljubljani junija 1910.)
I.
Ob priliki obiska vzgojevalnice za deklice v Muglici pri Olomucu mi je pripovedoval ravnatelj zavoda sledeče: »Pred ustanovitvijo zavoda je razposlal moravski deželni odbor vsem šolskim vodstvom na Moravskem okrožnico, v kateri se je zahtevalo natančnih podatkov vseh onih otrok, ki jih je smatrati za zanemarjene ali pa so vsaj na poti do zanemarjenosti in so potrebni strožje vzgoje. Na podlagi vpra-šalnih pol nabrana snov je pokazala toliko množino zanemarjenih otrok, da je sklenil moravski deželni odbor, zidati takoj za to mladino dva zavoda. Ustanovil se je zavod za dečke v Bo-skovici, za deklice pa v Muglici. Ko sta bila zavoda sezidana, pa se je pokazal nenavaden pojav. Medtem ko se jc v okrožnicah poročalo o izredno visokih
številkah zanemarjenih otrok ter se je zahtevalo nujne pomoči, se je pozneje pokazalo pomanjkanje otrok, potrebnih oskrbe.« V Muglici je bilo takrat okoli 40 deklic nastanjenih, a prostora je bilo še za enkrat večje število.
Odkod ta pojav, odkod to nasprotje med statistiko in resničnostjo?
Poleg nezadostnih dosedanjih postavnih določb, so krivi teh pojavov tudi drugi faktorji. Med te moramo šteti tudi šolo, kjer marsikje še žali-bog vedno gotovi pomisleki in nerazumljivi oziri ovirajo intenzivnejše, potrebam novega časa odgovarjajoče delo na polju mladinske oskrbe. To me je privedlo clo misli, javno govoriti o »Šoli in mladinski oskrbi«. Zdi sc mi forum, pred katerim danes stojim, najbolj pripraven kraj, saj vendar reprezentuje »Društvo za prisilno vzgojo in oskrbo« ono korporacijo, ki hoče razširiti razumevanje za eno izmed najbolj nujnih dnevnih vprašanj med družbo in onimi krogi, ki morajo imeti največ zanimanja za srečno rešitev tega vprašanja, in med temi gotovo ni na zadnjem mestu šola.
Sicer mi ni znano, ako zadeva ta pojav, ki sem ga navedel, tucli druge kronovine. Tozadevno aktuelnost pa mi potrjuje lanski odlok nižjeavstrij-skega deželnetra šolskega sveta, v ka-
terem se je določilo kot glavni referat za okrajne učiteljske konference, tema: »Šola in oskrba«.
Ob priliki razprav na prvem avstrijskem kongresu za varstvo otrok, se je pri naštevanju'vzrokov zanemarjenosti mladine, ponovno omenjalo šolo in pri tem neprikrito izreklo mnenje, da učiteljstvo pravzaprav premalo stori za trpinčenega, zanemarjenega otroka, ki živi v slabi okolici. Postavni ukrepi, odloki in določila v novem šolskem in učnem redu dajejo učitelju veliko moči za boj proti zanemarjenosti mladine. Toda sodelovanje učiteljev se začenja šele počasi vzbujati, četudi je v lastnem interesu, v osebno korist uči-teljstva, da imajo kolikor mogoče malo zanemarjenih otrok v svojih šolskih sobah. Tisto stališče, da se učitelj zanimaj za otroka samo toliko časa, dokler sedi med štirimi stenami šolskega poslopja, ignorira pa, kar se godi izven tega poslopja, je popolnoma napačno stališče ter se ga mora vsled tega opustiti. Novi šolski in učni red skuša pobiti to naziranje s tem, da jasno in določno zahteva, naj učitelj obrafa popolno pozornost tucli na življenje šolske mladine izven šole. Saj jc učitelju tudi popolnoma lahko, da se oprosti takih elementov, ki škodujejo celemu I razredu. Treba mu je narediti samo
ovadbo, da je potrebna za tega ali onega otroka prisilna oskrba, da se s tem prepreči popolno zanemarjenost.
Toda večkrat ne zadržuje učitelja samo nezanimanje, priznati, da so v njegovem razredu otroci nravno ogroženi ali pa žc popolnoma pokvarjeni, ampak naravnost na nerazumljiv način tudi dostikrat napačna sramežljivost, nečimurnost in častihlepnost. Nadzornik, ravnatelj ali nadučitelj; sploh kaka višja šolska oblast, bi namreč utegnila misliti, da je učitelj kriv teh pojavov, ker se premalo trudi ali pa da je njegova učna metoda slaba. Nobenemu pametnemu človeku nc bo padlo v glavo, misliti kaj takega, ravno nasprotno! Samoobsebi umevno se bo zdelo vsakomur, ako se učitelj oprosti ovire, ki stavi v nevarnost učni uspeh, ako odstrani vsaj popolnoma pokvarjene, za katere porabi učitelj največ moči in ki večinoma zastrupljajo cel razred, četudi so le posamezniki. S tem se odstrani nevarnost okuženja. Torej proč ž njimi, v posebne zanje ustanovljene vzgojne razmere, v vzgojne in poboljševalne zavode!
Ni moja naloga, predbacivati kaj v katerisikoli smeri. Iločem le pokazati, na kak način more sodelovati učitelj ki mu je pri srcu dobrobit izročene mu mladine, da se omeji zanemarjenost
sodelavec Albani ga je v diskusiji opomnil, da se morajo obdržati vsaj oblike stare vere! 29. maja 1906 je Hegemann v Ljubljani v pridigi o božanstvu Jezusa Kristusa rekel: »Ta nauk uničuje izveličanje in življenje. Misleči človek mora v naših dneh nujno k brezvorstvu.« Kako je propalo pravo versko življenje med protestanti, prizuaVa Ilegemann sam v svojem »Letnem poročilu o cvangelifini občini v Ljubljani«. Pravi, da službo božjo v nedeljah malokdo obiskuje, časih še 20 ljudi ne, h »bibliškim večerom« nobeden ne hodi, tako da jih je bilo treba ustaviti, krščansko društveno življenje, ki je pod prejšnim pastorjem Ja-quemarom bilo na precejšnji stopinji, je zaspalo, pač pa da so bili obiskani večeri, ki jih je Hegemann prirejal svojim »materialistom«, v katerih jih je učil, da je popolno svobodomiselstvo združljivo s krščanstvom!
Protestantovstvo je vsenemštvo.
Na protestantovskih večerih v Gradcu 1909 26. februarja, 5. in 18. marca, je mariborski pastor Mahnert v predavanju »Protestantovstvo in nem-Stvo« dejal, da protestantovstvo pomeni edinopravo nemštvo, da je edino, ki more nemštvo razširiti in s svojo kulturo izpodriniti manjvredne elemente ter nemštvo v Avstriji dovesti do popolne zmage. Znani pastor Un-gnad je decembra 1909 v Libercah v losvonromovskem govoru, potem ko je proslavil Ferrera, izjavil, da pomen protestantovstva v Avstriji ne tiči toliko v zgoljverskem kakor v narodnem oziru, ker zadene v prvi vrsti Slovane! iTo je isto, kar je na solnograškem Lu-throvem slavlju 13. novembra 1909 v slavnostnem govoru dejal ljubljanski pastor, ko je slavil Luthra kot nemškega vzgojitelja ter zaklical: Avstrija mora postati svobodna od Rima, le tedaj bo nemška! Luteranstvo je nemštvo in sicer samonemštvo, to je njegova edina vera!
Čemu še več zgledov? Konstatu-jemo: luteransko gibanje v svrho po-nemčevanja in zatiranja Slovanov traja v vsej svoji moči v Avstriji dalje, protestantovstvo, oprto na rajh, zlasti na ondotno osrednjo protestantovsko organizacijo, vodi vse avstrijsko nem-Skonacionalno »narodnoobrambno« gibanje in pastorji so duševni voditelji protislovanskega boja. Zato moramo zlasti Slovenci, ki luteranskosvobodo-miselno delo na Spodnjem Štajerskem in Koroškem najbolj čutimo, na luteranstvo obračati vso pozornost, ga ljudstvu pojasnjevati in njegove nemoralne namene neprestano razkrin-kovati.
Boljše pa ne moremo končati kakor s pozivom:
Verni ln rodoljubni Slovenci,^sl v »Slovensko Stražo«, da omejimo iute-ranskonemško nevarnost!
Rnltarni boj na Španskem.
Španski ministrski predsednik Canalejas dela z vsemi silami na to, da se napove Cerkvi kulturen boj. Danes, v soboto, se vrši v kraljevi navzočnosti v Madridu ministrska seja, v kateri se bo šlo za to, ali se sprejme v vladno izjavo mesto, v katerem se ostro polemi-
zira zoper sedaj veljavna verska določila zlasti glede verskih emblemov ne-katoliških konfesij na javnih poslopjih ali ne. Če se kralj odloči za Canalejasa, potem demisijonirajo trije ministri, nato pa pretrgajo vse zveze :: Vatikanom. Če pa ne, demisijonira seseda gospod Canalejas.
Kako je na Španskem sploh prišlo do tega? Canalejas je popoln framason, ki dobiva direktive za verski boj iz Francije. Kralj sam ga podpira, to pa zato, ker je Alfonz slabič brez lastne glave, kraljica, angleška princesa, in njena mati pa zagrizeni protestantki. Parlament sam je, kakor sploh v romanskih deželah, slepo orodje vsakokratne vlade.
Glavni motiv Canalejesevega boja je liberalna lakomnost. Liberalci bi radi požrli cerkveno premoženje, kakor na Francoskem. Liberalni advokati-po-slanci in njihove familije so ga najbolj lakomne. Canalejasa podpirajo barcelonski anarhisti, katerim je preskrbel neomejeno prostost za izdelovanje bomb.
Kulturni boj Španski ne bo prinesel nobene sreče. Prvič je ljudstvo globoko katoliško in se francoski nameni nikakor ne bodo posrečili, škofje in duhovščina so se za boj že organizirali, pa tudi ljudstvo je pripravljeno. Zadnji čas so se po celi deželi vršili veličastni ljudski shodi zoper svobodno šolo, ki jo hoče Canalejas uvesti. Shodi so bili tako velikanski, da je vlada mobilizirala vse svoje policaje in žandarje, ki so več katoličanov tirali v ječo. Vlada pa je poročila o shodih na poštah konfiscirala! Ljudstvo pa se ne bo dalo kar tako zadaviti od moža, ki dobiva instrukcije od francoske vlade in od parlamenta, sestoječega iz samih užitkarjev mandatov. Karlisti se tudi gibljejo.
Canalejas bo nekaj časa uganjal nasilja, potem se bo s svojim modrim Alfonzom temeljito blamiral. Kaj njemu mar, če bo poklical na dan republikansko in anarhistovsko nevarnost, ki je najbolj nevarna za njegovega gospodarja, Alfonza XIII. samega! Kulturni boj bo nesrečno Špansko še bolj raz-rval, Cerkvi pa ne bo nič škodil.
V Solnograd!
Mednarodni marijanskl kongres v
Solnogradu.	,
Zanimanje za kongres raste. Od več strani se sliši, da se ga mislijo udeležiti. Kongres bo veličastna proslava nebeške Kraljice od vseh katoliških narodov.
»Slovenec« zato ni hotel z vsemi silami vabiti na ta kongres, da bi se mu ne očitalo, da ljudi preveč goni na vse strani in jim stroške napravlja.
A dobili smo poziv in ponudbo od druge strani, da bi napravili poseben vlak v Solnograd. Za to bi bilo treba 300 udeležencev. Vlak bi priredil potovalni zavod »Slovenske Straže« v Ljubljani. Nam je ta misel in ta ponudba všeč, — če se bo dala izpeljati.
Mi Slovenci smo znani kot častivcl Marijini, imamo Marijinih družb kakor nikjer drugod, v Solnogradu nas pričakujejo, nam ponujajo svojo dvo-:
rano, svojo cerkev ali kar hočemo. Predsednik celemu kongresu bo tudi Slovenec, prevzvišeni knezoškof lavan-tinski. Ljubljanski knezoškof so pa. na-prošeni iz Solnograda, da pozdravijo kongres v slovenskem jeziku in posebe še došle Slovence. Če jih pa hočejo pozdraviti, jih pa tudi mora nekaj pričujočih biti. Prišli bodo skupaj zastopniki vseh katoliških narodov. Ali bi ne bila torej primerna prilika, da se Slovenci malo pokažemo, obenem pa se navdušujemo za vedno večje češčenje Marije ?
Izpeljati bi se pa dala ta misel le tako, če bi se prvič udeležilo precej inteligence, k čemur bi morale pripomoči zlasti ljubljanske družbe, drugič pa da hi posamezne Marijine družbe po deželi poslale svoje zastopnike, katerim bi se plačala potnina iz skupne blagajne. In ti naj bi šli v narodnih nošah, dekleta in žene v pečali (ne avbah), fantje zopet po svoje, za kar bi se morali izbrati že kaki postavni fantje. Saj nekaj narodne noše se še dobi sempa-tja — žalibog da tako redko — nekateri so jo dali napraviti nedavno za na Dunaj. Če ne, se pa nova omisli (do takrat je še čas), saj se večkrat potrebuje; če ne drugod, vsaj pri raznih gledaliških igrah se časih potrebuje. Če se za odposlanstvo izberejo bolj premožni, bi si to lahko morda vsaj deloma sami omislili; če pa bolj revni, bi jim že morala skupnost pomagati. — Ako dotičnik, ki bo za to pot izbran ali se sam oglasi, zna nekoliko nemški, je dobro; če ne, pa tudi, saj bomb imeli, če nas bo toliko, tudi svoje posebno zborovanje.
To je misel, ki nam je bita predložena in smo jo zopet predložili v pretres nekaterim prevdarnim gospodom, ki so jo odobrili kot lepo in izpe-ljivo.
Zato prosimo častita vodstva vseh naših Marijinih družb, naj skličejo prvo nedeljo, potem ko to-le dobe v roko, ali celo družbo ali pa vsaj sejo pred-stojništva, pri kateri naj se posvetujejo, kako bi se dala pri njih družbi ta misel uresničiti. Večje družbe jih lahko odpošljejo tudi po več, ako žele. Prosimo, ne pozabiti tudi na fante! Družb dekliških je samo na Kranjskem nad 200 in mladeniških nad 100, nad 20 za žene in 15 za može. Razume se pa, da to velja za vse slovenske družbe enako, ne samo kranjske in se do izvenkranj-skih ravno tako obračamo. Če bi se torej vse te, ali vsaj večina družb odzvale, se ta misel da izpeljati. In časa je tudi še toliko, da se je mogoče pripraviti. Prosimo torej!
Priglasi naj se čimprej pošiljajo na uredništvo »Slovenca«, ki je prevzelo skrb za vlak. — Razume se, da se lahko pridruži temu vlaku, kdorkoli že, ne da bi moral biti v družbi. »Slovenec« bo podajal tudi potrebna pojasnila in poročal, kako je upanje za uresničenje te misli.
Vsekako bi se na ta način Slovenci lepo izkazali, pa bi bil naš nastop tudi v veselje našim višjim pastirjem in v radost Materi nebeški.
Osrednje vodstvo Mr^ijmih družb.
Vtis cesar]2vega obiska v Sarajevu.
(Izvirno poročilo iz Sarajeva.)
»Jesi li vidio cara?« — »Jesam. Baš je on fini in dobar Čovjek; Dobro je do-šao. Makar če videt, da mi- Turci nismo takvi ljudi, ko što-kažu o nama. Nečejo pau više mazat oči!« — Tako-le odgovarjajo Turki, če jih vprašaš po cesarju. Neizrečeno so veseli, da je prišel, kakor tudi vse ostalo prebivalstvo. Res je prav. Bila je to izvrstna politika. Cesar menda sam ne sluti, da je storil s tem posetom več, nego bi bil storil najboljši diplomat v par letih. Mislite si, da že 450 let ni bilo v Bosni nikakega monarha. In ko je bil pred toliko leti nazadnje tukaj turški sultan, je prišel z vojsko, da podjarmi uporne Bosance. Ali na obisk — to Je naredil samo naš cesar. Kako ga je ljudstvo navdušeno in s solznim očesom sprejemalo, si niti misliti ne morete. Vse ono navdušenje, ki ga imamo mi zanj, je nič proti tukajšnjemu, kajti ti so ga sprejemali in častili po božje. Ženske so si odvezovale robce iz glave, jih pogrinjale na tla in ono mesto poljubljale, koder je hodil cesar. Zopet drugi so se tal dotikali s prsti in jih poljubljali, čudno se jim zdi, da je cesar tako priprost človek. Turškemu cesarju — vsaj prejšnjim — ni smel ni-kdo pogledati v obraz. Ako se je peljal kratko po Carigradu, so morali vsi okoli stoječi povesiti glavo in prekrižati roke na prsih, ter gledati v tla. Bog ne daj, da bi si upal kdo pogledati ga v obraz! Ta pa se je kar tako-le vozil okoli, se jim smehljal in jih pozdravljal. Vsi bi šli zdaj v ogenj zanj. On pa je večkrat rekel, da se mu izvanredno dopade tukaj in da pride še prihodnje leto sem, v Ilidže. In kaj pravijo Turki? »Podiči čemo našemu caru kulu.« To je: Sezidati hočemo našemu cesarju gradič. Pa bi bilo res pametno, kajti na Ilidžah bi sedaj ne imel kje stanovati. Je pač tam pet velikih hotelov, ali ti so polni gostov, in osobito bi bili še takrat, ko bi bil cesar tukaj.
Da je bilo mesto bajno okrašeno, mi ni treba povdarjati. Zemaljska banka je imela celo pročelje v električni luči: cesarjeva krona z draguljami, la-vorov venec in monogram njegov. To se je zrcalilo v lučicah hrvaške troboj-nice. Stalo je to 6000 kron samo na banki. Vsi dvorjani so gledali to či3to zadivljeni. Aehrenthal se je vozil vse večere po ulicah. Najlepše pa je bilo to, da nisi videl v celem mestu niti ene frankfurtarice. Bile so samo: hrvaške, slovenske, srbske, cesarske, mažarske in največ bosenske zastave in barve. Turške so bile samo nekatere v Čar-šiji. Pogrešal pa je monarh jako ljudstva v mestu. Policija je bila namreč zabranila strogo seljakom v mesto, in to mu je bilo tako žal, da je dobila policijska oblast svoj »nos« za to. Rekel je, da ne vidi drugega, nego policijo in vojake na ulici. Kar jezen je bil, da ga tako stražijo. Ko se je peljal na izlet po najbližji okolici mesta, si je najprej odločno prepovedal vsako stražo. Vzel je seboj samo za parado svojo telesno stražo, ki pa je bila neoborožena. In res; zunaj mesta so se ljudje seljaki
mladine, ki vedno bolj narašča. Na drugi strani pa hočem pokazati, kako je mogoče rešiti za človeško družbo, državo in cerkev s pravočasnim postopanjem moralno bolehnega otroka, še potem, ko je že odrastel šoli. Dolžnost učitelja je kot prijatelja reda, državljana in kristjana, ki mu ni ljubezen do bližnjega prazna beseda, kot vzgojitelja mladine, katera naj tvori svoje-časno jedro v človeški družbi, kot vzgojitelja otrok, iz katerih se bo razvil velik del našega naroda k nravno dobremu ali slabemu, da prispeva po svojih močeh k ohranitvi in rešitvi mladine, saj je to tudi želja državnih in cerkvenih oblasti.
Za to delo pa je prva potreba pri učitelju ljubezen do otroka, druga je pravo tolmačenje učiteljskega poklica in končno tretje natančno, temeljito poznanje zakona.
Veliko več pozornosti in ljubezni-polne skrbi naj ima učitelj za one otroke, katerim ni bila sreča tako mila, da bi imeli urejeno domačo vzgojo. Mogoče je zdravo jedro, ki spi v otrokovih prsih, močno dovolj, da se razvije kljub slabi atmosferi v domači hiši, ako ga goji učitelj z vso ljubeznijo. Sirota gotovo najde usmiljenje; toda po Kellner-jevem prepričanju, je bolje, da se ne pozna staršev, kakor pa imeti slabe. Ljubezen je, kar potrebujejo oni obžalovanja vredni malčki v materni šoli. Ljubezen je, kar potrebuje človeško srce, tudi otrokovo. Ljubezen, pravo, očetovsko, polno mile resnobe in resne
milobe mora učitelj nuditi otrokom, ako hoče imeti uspešen vpliv na njihovo srce in voljo. Z vso pi-avico pravi Lenau: »Kinder sind Ratsel von Gott und schwerer als Alle zu losen, doch der Liebe gelingts, wenn si sich selber bezvvingt!«
Oskrbovalna vzgoja se more primerjati zdravilu, ki močno deluje. Varovati se bolezni je bolje, kakor pa rabiti najboljša zdravila v slučaju bolezni. Država, družba pričakuje zato od učitelja, da stori kolikor mogoče v vsakem oziru, da obvaruje mladoletne pred telesno, dušno in nravno zanemarjenostjo. Tukaj se odpira učitelju široko polje polno odgovornega dela.
Dandanes gotovo ni več dvoma, da je fizična vzgoja bistven del naloge, ki jo ima šola. Šola mora najprej obvarovati svoje varovance pred vsem, kar bi moglo imeti kakoršenkoli slab upliv na njihovo zdravje. Na drugi strani pa mora podpirati vse, kar more spraviti telesni razvoj v harmonično enoto z duševnim. Ne spada v okvir mojega predavanja o tej točki razmotrivati posameznosti. Vsako pedagogično delo nudi učitelju tozadevno več kot zadosti nasvetov.
Kakor s pametnim gojenjem telesnega in duševnega zdravja, tako se tudi uspešno deluje proti moralni zanemarjenosti s skrbno, versko-nravno vzgojo. Ali ni »učitelju resnice in kreposti tolikim nevednim, namestniku tolikih starišev, duševnemu očetu otrok, spremljevalcu in kažipotu toli-
kih mladih zemeljskih potnikov« prva in najodličnejša dolžnost v učiteljskem poklicu, da vzgaja in vodi izročeno mu mladino z vzgledom in naukom, in vajo v ono življensko smer, ki jo je naš bo-žanstveni Učitelj sam označil kot potrebno? Kakor mora vsako pametno državno vodstvo vedno skrbeti, da ohrani svojo vojsko pripravljeno na boj z vednim nadzorstvom orožja in bojev-nega načina sovražnika, tako mora tudi sedanja ljudska šola na pameten, smotren način oborožiti mlado armado pred vstopom v javno življenje, da se obvaruje sovražnika, ki preži nanjo. Živimo v času, v katerem duh nevere in brezverstva pridobiva vedno številnejše žrtve. To je oni duh, ki vlači nesmrtno dušo v blato, ki izpodkopava temelje socialnega reda in izpodjeda korenine časne in večne sreče. Z ozirom na te pogubne struje je sveta dolžnost učitelja, kakor je povdarjal profesor dr. Arenhold na generalnem zborovanju Katoliške učiteljske zveze, da se celotni pouk vrši smotreno, po strogo določeni poti, ki deluje nasprotno temu pogubnemu duhu časa. Vršiti se mora na način, ki ustvarja v otrokovi duši versko zavest, strah božji, vero v svetega in pravičnega Boga, ki plačuje dobro in kaznuje slabo, kot nepremagljivo trdnjavo.
Toda preidimo od profilaktične strani učiteljskega poklica k pozitivnemu delu učitelja na polju mladinske oskrbe. V novem šolskem in učnem r e d u je uosvečen temu pred-
metu poseben odstavek. In sicer se glasi:
Nujno zahtevo novega časa tvori sodelovanje ljudske šole na polju mladinske oskrbe in otroškega varstva. Deželne šolski oblasti imajo nalogo, kmalu se zediniti o natančnejših odredbah s predsedstvi deželnih nadso-dišč ter potem potrebno ukrenejo, da se ti predpisi izvedejo. Doslej se tozadevno še ni doseglo potrebne edinosti, mogoče tudi ne poskušalo. Čaka se pač, da stopi v veljavo novi zakon o prisilni oskrbi, predno se izda napovedano instr.ukcijo podrejenim šolskim oblastem.
Oskrba osebnih otrokovih razmer je v prvi vrsti stvar varstvenega sodišča. To mora tudi nadzorovati starše ali njihove namestnike, ki so poklicani skrbeti za neposredno oskrbovanje in vzgojo otrok. Vendar pa zahteva javno stališče ljudske šole in naloga, ki ji je odkazana, da se zanimajo tudi šolske oblasti in učitelji za duševni in telesni dobrobit otrok ter uplivajo na odstranitev slabih razmer, ki jih opazijo. Šolske oblasti in učitelji se morajo z ozirom na to posebno zavzeti za vzgojo takih otrok, pri katerih se domača vzgoja zanemarja. Obračati morajo večjo pozornost na obnašanje otrok izven šole, ki pogrešajo potrebnega varstva domače hiše ali pa če so izpostavljeni posebnim nevarnostim izven šole. Delovati bi morali z vnemo za ustanovitev zavodov za varstvo in opravilo otrok izven šole, zlasti za usta-
kar usipali okoli njega in mu klicali: »Živio caru, Bog te poživio!« Pa se mu je tako clopadlo, da je bil ves blažen. Ko so mu Turkinje mahale z zlatom vezenimi robci v pozdrav, je po svojem pobočniku prosil za en robec v spomin, on pa ji je dal zanj zlato zapestnico. To je bilo nepopisno veselje na obeh straneh. Pa kaj bom popisovala, ko se pa popisati ne da. Zapustil je v srcu vseh neizmerno ljubav do sebe. Mičnih anekdot je toliko, da bi imel človek dosti pripovedovati ves dan. Nemci pa škripajo z zobmi. Vidijo namreč, da jim je tukaj odklenkalo za vselej. Cesar se je na svoje oči prepričal, da je to dobro, udano in mirno ljudstvo. Sicer pa tudi z Mažari ne bo nič. Noben človek ne bi hotel, da se pripoji Bosna z Ogrsko, čeprav je sedanji pravi vladar v Bosni, baron Pittner, skoziin-skozi mažarska duša. Vse ljudstvo govori za Avstrijo. Rečem še enkrat, da je naš cesar jako pameten in trezen politik in idealnega srca. Škoda, da mu ni sedaj 40 let!
Obrtniki v Ljubljano!
VABILO
na
DEŽELNI OBRTNI SHOD,
ki se začne v sredo, dne 29. junija 1910, ob 10. url dopoludne v dvorani »Rokodelskega doma« (Komenskega ulica) v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Delovanje novoustanovljenega »Za-
voda za pospeševanje obrti«.
2.	Namen in pomen »Deželnega obrt-
nega sveta«.
3.	Maloobrtni kredit.
4.	Organizacija obrtnega stanu.
5.	Vajeniško vprašanje.
6.	Slučajnosti.
Da se tega važnega shoda udeležite, Vas vabi
za deželni odbor vojvodine Kranjske:
Franc p 1. Š u k 1 j e, deželni glavar.
Evgen J are, obrtni referent dež. odbora.
JesenlJke novice.
j Shod. V nedeljo, dne 26. t. m. se vrši na Javorniku pri Vodičarju ob pol 4. uri popoldne shod, na katerem poror čata gg. poslanca dr. Krek in Piber. Že gospoda poročevalca sta nam porok, da bo shod velezanimiv. Zato upamo, da nihče izmed naših somišljenikov ne zamudi tega prevažnega shoda. Torej delavstvo in kmetje, v nedeljo vsi na Javornik!
j Zanimivo! Pretekle dni je šel neki gospod z Jesenic na Javornik. Na cesti sreča kopico bosonogih otrok. Med njimi je nesel neki šolski deček velo hrastovo vejico. Gospod vpraša dečka, kaj nese; ta mu pravi, da ima v listnati veji slepca. Gospod pogleda in vidi, da deček nese v listju — gada, ki ponosno dviga svojo glavo. Gospod prestrašen pove otrokom, da nes6 ?ada; bosonožci preplašeni odskočijo, deček vrže vejo od sebe in gad se krčevito zvije sredi ceste v klopčič, nakar
ga družba pokonča. Angel varuh je moral pač krepko čuvati to boso otro-čad! Naj bi šola nekoliko temeljitejše poučila otroke o tej nevarni golazni!
j Sreča v nesreči. Zadnje dni je v tovarni na Savi zgrabila transmisija nekega delavca za obleko ter ga nesla do šest metrov visoko. K sreči je imel delavec suknjo dobro zapeto, tako da ga jermen ni mogel dovolj močno zgrabiti. Nekaj časa je transmisija preplašenega reveža sukala, potem pa ga vrgla v stran, toda tako, da je priletel ravno na noge in se mu ni zgodilo drugega žalega, kakor da se je pošteno prestrašil, ko je zrl smrti v obraz. Te sreče v nesreči pač ne bo tako lahko pozabil!
j Ogled planin. Zadnje dni preteklega tedna je gosp. svetnik Detela v spremstvu drugih članov agrarne operacije v Ljubljani prepotoval jeseniške, hrušenske in dovške planine, da se regulirajo in izboljšajo. Imenovanim krajem bo to v izredno korist. Pred par meseci šele so interesentje vložili prošnjo za regulacijo in melijoracijo planin in že se je vršil komisijonelni ogled. Gosp. svetniku Detelu vse naše priznanje!
j Slovenske pošte. Nekaj gospodov je 13. t." m. poslalo z Jesenic dopisnico svojemu prijatelju v »Št. Lovrenc ob Temenici, Dolenjsko«. Nesrečno kartico pa so pošte zanesle v Teme-š v a r na Ogrsko, kjer so gospodje »St. Lovrenc« spremenili v »Št. Lovrenc« ter poslali dopisnico nazaj na Jesenice. Čudno, da poštna gospoda po železnicah v6 za Temešvar, za Št. Lovrenc ob Temenici pa ne. Morda pa vendarle kak gospod v6 vsaj za Dolenjsko. Žalostna nam majka, lepa naša domovina!
j »Rdeči Prapor« se neusmiljeno jezi in repenči nad našim strokovnim društvom, nad jeseniško skupino Jugoslovanske Strokovne Zveze in nad novoustanovljeno skupino jugoslovanskih železniških uradnikov. Za vse imenovane strokovne organizacije so ti napadi najlepše priporočilo. Naj bodo rdeči gospodje prepričani, da nam njihovi napadi vedno koristijo, da se pojmi zjasnijo. Seveda, naše rdeče prijatelje to posebno peče, ker delavstvo v6, da voditelji imenovanih organizacij delajo vsi brezplačno in da pridejo vsi doneski delavcev nazaj v njihovo korist, — in to v celoti! Sociji pa vedno le na to gledajo in se pehajo, da bi nekateri jezičnejši prišli bližje do korita in še z eno nogo stopili vanj, da bi druge odrivali. Nam je jako dobro znano, kako so ti prijatelji sodrugov semintja vstopnino od kake prireditve med seboj razdelili in se potem z rdečim vin-cem še pordečili. Nam je tudi jako dobro znano, kako so se. sociji semintja kavsali, ker je v kaki rdeči blagajni manjkalo denarja. Kdor je rdeč, pravijo delavci, je slab kasir. Zato pa, delavci, če hočete svoje novce varno in obrestonosno naložiti, pristopajte hitro k našemu strokovnemu društvu ali pa k skupini Jugoslovanske Strokovne Zveze. Vpisuje se v »Del. Domu«!
j Novega restavraterja dobimo s 1. julijem na jeseniškem kolodvoru. Restavracijo, ki je pod vodstvom dosedanjega restavraterja g. Lorberja po točni postrežbi slovela, prevzame Slo-
venec g. Anton Dolničar, doslej restav-rater v Divači.
j Orkestralno mašo bo proizvajal pevski zbor in orkester Katol. delavskega društva na praznik sv. Petra in Pavla ob 10. uri na Savi. Ob tej priliki nastopijo prvikrat nekatere mlade moči društveno glasbene šole, tako da bo pomnoženi društveni orkester štel 24 godbenikov. Vseh sodelujočih bo nad petdeset.
Idrijske novice.
i Dan sv. Ahacija je skoraj že štiri sto let naš rudarski praznik. Procesija se je vršila ob lepem vremenu s sijajem, kakor je že v Idriji običajen. Na večer bila je ljudska veselica na »Zemlji«. Že več let ni bil ta prostor tako bogato okrašen, kakor ta dan. Na tisoče lučic je gorelo, lampijonov v raznih barvah kar mrgolelo, visoko je žarela velika krona z napisom F. J. I. Pred njo in poleg nje so švigali raketi visoko v zrak, bengalični ogenj je intenzivno svojo luč kazal v raznih barvah, vmes pa pridno igrala godba. Ljudi se je kar trlo, ker so že par dni prej vedeli, da bode kaj posebnega, ker so tako pripravljali in zaljšali prostor. Socialni demokrati so se umaknili k Muravcu na dvojni ples. Dne 1. maja so tudi oni na Zemlji praznovali svoj delavski praznik in takrat vabili k sebi vse prijatelje proletarcev. Nekaj jih je res do-šlo in hvalil je »Naprej« one odlične osebe, ki so posetile njih veselico. A za Ahacijev dan jim pa drugače poje. Ne mara več za ono vrsto gospode. »Naprej« z dne 18. t. m. piše, da delavec se more veseliti edinole z delavci, zato bode pri Muravcu zabava boljša, kot kjer-sibodi drugje. Malo hud poper za one, ki se jim vsiljujejo.
i Dekan Arko sluga katehetu Os-waldu, tako piše zadnji »Naprej v zadevi dijaške ljudske kuhinje. Dekan je podpisal prošnjo za ljudsko kuhinjo, občinski odbor ustregel prošnji, a Os\vald rekuriral in vse spodbil. Nekaj skritega je v tej zadevi, tako piše po svoje socialnodemokratični list. Informirali smo se bolj natanko in izvedeli sledeče: V pododboru za ljudsko in dijaško kuhinjo so bili sodni svetnik Šturm, rekli so kot zastopnik naprednih liberalcev, profesor dr. Lončar kot zastopnik socialnih demokratov in dekan Arko v imenu S. L. S. Prošnja se je glasila, naj občina, ki sedaj po po-državljenju realke malo lažje diha, omisli dijaško ljudsko kuhinjo, naj-pripravnejše mesto za to bi bila podr-tina hiše št. 509. To in nič drugega ni prošnja nameravala. Pri seji je še dr. Lončar izjavil, da bode njegova stranka šla do zadnje instance, naj na Dunaju odločijo, kdo ima prav. Naj se popravi hiša, kakor hoče S. L. S. ali pa naj se po Holinskijevem načrtu prezida. Temu sta pritrdila tudi gg. Sturm in Arko. Saj je bil že rekurz vložen na upravno sodišče in sedaj v tožbenem roku ne gre nič spreminjevati, še veliko manj od odbora za otroško varstvo, katero društvo ni in ne sme biti politično. Torej ljudska kuhinja naj se omisli na hišo št. 509, pa naj zmaga pri upravnem sodišču ta ali ona stranka. — Pa kaj se zgodi? Občinski odbor ta-
koj nato skliče sejo, ugodi prošnji seveda po svoje. »Vidite, vse stranke sa tu na prošnji zastopane, mi bomo gradili hišo po načrtu Holinskega, oni rekurz je s tem preklican, zadeva vsa s tem rešena, tudi odbornikom ne bode treba znane kazni plačevati. Dekanov podpis nam to jamči.« Tako so zasukali po svoje. Gospod dekan je takoj na to odložil čast odbornika in podpredsednika pri društvu za »varstvo otrok«, ker ni mogel drugače ugovarjati postopanju, ki hoče politiko celo v dobrodelno društvo vsiliti. To je bilo edino dosledno in zato je že prej pri občinski seji se takemu postopanju uprl edini naš zastopnik Kavčič. — Kaj pa socialni demokrati na to? Že drugič »Naprej« pogreva po svojem načinu zadevo, medtem ko »Narod« molči, ker noče društvu za otroško varstvo škodovati. To je le dvojno mogoče. Ali je dr. Lončar pošteno okrtačil sodruge, da pri občinski seji drugače glasujejo, kakor se je on v pododborovej seji izrazil in tako njega na dilci puste, ali pa se jih nc upa ošteti, pa zato jezo stresa na dekana. Naj bode že to ali ono, naj je že ta ali oni zagrešil že dvakrat v »Na-preju« brezpotrebno pisarenje o ljudski kuhinji in dekanovem postopanju, kaže se le, da so gospodje majhni, oh, zelo majhni!
i »Narod« in »Naprej« se čudita, kako zamore posestnik rudar, ki je bil prej socialni demokrat z dušo in telesom, ali kakor drugi list pove, »najra-dikalnejši svobodomislec«, pa s pismom pozdraviti shod S. L. S. in tam povedati, kako se on v gospodarskih vprašanjih loči od socialnih demokratov in liberalcev, pa odobrava postopanje S. L. S. Menita li, da ljudje nič drugega ne bero ali ne slišijo, kakor le kar se v »Narodu« ali »Napreju« bere? O gospodarstvu v našem cestnem odboru ne pišeta nič, dasi so računi pokazali 62.000 K diference. Seve to nič mar davkoplačevalcu, ker to ne zadene one, ki pišejo v liste. O našem mestnem gospodarstvu je že davno znano, kaki so bili računi. Kar za 2000 K je bilo cementa v računih, a ne duha ne sluha o kaki fakturi ali pobotnici. To je lahko všeč naprednjakom ali soc. demokratom, ki nimajo posestva, da bi jih lahko obdačiti, a oni, ki mora take kozle pokrivati s svojim denarje«. It razmišlja kedo je pravi gospodar, ke* do pa lahkomiselni upravitelj. Psovke na klerikalce omamijo lahko neraz? sodno maso za nekaj časa, a oni, katerega tako opravljanje le boli, se kmalu strezni. In takih presenečenj bodo že še dobili naši zedinjenci, zato že sami dovolj skrbe.
i Ivan Straus bi rad imeniten postal. V svojem listu »Naprej« imenuje Slovenčevega dopisnika kar javnega lažnika, in klerikalci pišejo o stvareh, »katere razumejo kot zajec na boben«. O sodrugu Sitarju smo poročali, da je govoril, kakor je iz Dunaja spisano dobil, a Straus že piše, da imamo Sitarja za Dunajčana. Tako navaja kar 8 točk, ki so drugače bile v »Slovencu«, kakor si jih on misli. G. direktorju bi za zgled navedli njegova dva prednika. Rinal-do je bil mogočen v besedi in zabavljanju, nekaj let je trajalo in šel je, go-ljat Kristan je prišel, ki naj bi defiake
novitev otroških zavetišč, igrišč in gojitev športa. V slučajih, kadar stariši otrok kljub pogosti kazni ne pošljejo v šolo, zlorabijo svojo oblast kot starši, pošiljajo otroke beračiti ali pa jih navajajo k tatvini, tedaj morajo storiti šolska oblastva svojo dolžnost ter poklicati na pomoč mladinsko varstveno sodišče. O vseh zadevah, ki se tičejo Dskrbe ali otroškega varstva, se morajo učitelji predvsem porazgovoriti v učiteljski konferenci. Ako je učiteljska konferenca prepričana, da je treba poseči v vzgojo starišev ali njih namestnikov, se bo učitelj najprej posvetoval s krajevno šolsko oblastjo. Ako ni zaželjenega uspeha ali če je zadeva nujna, potem se je treba obrniti na okrajno šolsko oblast in prositi pomoči. Krajna šolska oblast mora v vseh slučajih, o katerih se jo obvesti, najprej povabiti k sebi stariše ali njihove namestnike ter nanje vplivati. Ako se ti branijo, izpolniti svojo dolžnost, ali če je ne morejo, potem mora krajni šolski svet poročati o zadevi okrajnemu. Ta mora na podlagi teh naznanil natančno preučiti razmere in bo, če bo potrebno, sam povzročil razprave z varstvenim sodiščem. Ti koraki se morajo uporabljati, kadar se gre za omejitve očetovstva, zamenjavo varuha, za oddajo otroka v kako drugo družino ali za to primeren zavod ali pa v prisilno poboljševalnico. Končno se pričakuje, da šolska vodstva podpirajo in potrebna pojasnila radevolje dajejo v slučaju potrebe bodisi varstvenim, sodiščem,
kakor tudi drugim ali javnim, ali pa zasebnim društvom za varstvo otrok.
Tako novi šolski in učni red. Treba je pa, da pozna učitelj tudi druge postave glede mladinskega varstva.	(Dalje.)
»No, kuku u kej iz tista brvjo tam u Štepan vas? A u kej, a na u nč?« sm prašu unkat Zancka na plač, ke je glih paradajzarje ud ene brajnukc kepvou. »Jest t pu pravic puvem, Zancek, de je men velik na tem ležeče, de se ta brv prštima, ke jest mam že ud nekdej navada, de skočm tkula popoune, kedr nimam glih nč za upraut in tud nube-neh vezit, ke čez na špekhigl na fer-kičk in mal auukučka. Zdej pa na
morm nekamer, ke sa must pudri.«
»Tist ferklck in pa sunknek s kar iz buce vn zbi za en cajt, ce se kapri-ciras glih na Spekhiglnuva južna in t na taubaja druge starije na te stran grabna,« udguvuru m je Zancek in se m začeu tku purugliu smejat, de me je kar jezil. »Brvi na uma delal, kokr sma sklenil na rotuze. Za kua b gnar vn metal, ce treba ni. Sej pud Šmarna gu-ro tud ze ene par let nimaja musta, pa le gveraja.«
»Pud Šmarna guro pa Idi iz bro-dam čez prevažaj a, morš mislt; tle pa ne,« sm ga jest puduču.
»Je ze dobr, zatu pa. Kaj misles, de mi tega na morma, a?«
»No, če je tku, pa dejte, pa začnite. Zdej b biu že čas.«
»Putrplejne je božja mast, Pepe; a na ves? Pucak en mal, kokr je tist ca-ku, ke je s cesne padu, pa us hmal tud tu duzivu. Ampak na smes mislt, de uma naredi mi tku pu kmeck, kokr pud Šmarna guro; de uma ene par dil skp zbil, pa se uma ces fural. Kaj se, mi spekulerama na tu, de se uma nobl pu luft ces spusal.«
»Pena z luč, Zancek! Iblančani pa pu luft. A s mal rmen? Ki uma pa luft-balon dubl?«
»Kua luftbalon; zakaj luftbalon dubl! Jest na vem, de mors tku naumn prasat! Sami sma luftbalon naredi, pa se tacga, de sc u lohka regiru.«
»A čš mene putegnt, Zancek? Kdu u na rotuže luftbalon narodu? Pa men
de ja ne ti, al pa murde gespud obrin-žener Dife?«
»Pepe, nekar nas naputrebn na zal. Pa glih obrinzener Dife ga je naredu, ce je teb kej za tu!«
»Če je res tku, zakaj pa nas na začnete prepelavat?«
»Ti nc na ves! Tu ni kar tku, mors mislt! Luftbalon je ze nar jen, sam tist-ga sraufa se na more gespd Dife prou pugruntat, ke luftbalon u lft nese. Tist srauf nos gespud obrinzener Dife ze ud tistga časa u glau, ke sa nas gespud zepan sklenil, de uja naredi spinaca gor na grad, zatu pa zmeri tku iz glava putresa, de b ga enkat ze vn stresu. Ke u ta srauf enkat tle, t uma pa frčal pu luft, kokr matafiri, enkat ces cesarsk grabn, enkat na Goluc, enkat na Rozn-poh, ub nedelah pa se clu na Šmarna gora, de uma mal pudrazil tiste brud-nike, ke pu Sau preulacvaja tiste dile, ke niša za nekamer. Ja, tu t recm; kamr t u srce puzelu, ke us pa lohka sfreu. Tu se u sou gespud Loncaric iz tistmo sojmo autumubilam, ke tistga tojga prjatla Stefeta pa Kregarja iz nim ukul preulacva, lohka sulit. Mi sma dr-gacn tiči, preme j s. Gespud Loncaric nej kar frdufta iz tistmo sojmo autumubilam kamr ce, pa sc Stefeta pa Kregarja nej uzame iz saba, de uma mel saj gmah pred nima na rotuze, de nam na uta mogla zmeri cez rajtenge krize delat, kokr sta navajena. Luba duša, puvej no, a je tu prou, de nasa beseda prou nc vec na gilta, kokr de b biu ceu rotus ud muh. »Ibiansk Zsun« kene b
Davide-klerikalce ugnal. Oblasten je bil na vse strani, nekaj let se mu je slava prela — pa je tudi on Idrijo zapustil. G. Straus! V tretje gre rado. Sedaj ste Vi na vrsti. Če boste v takem smislu delovali, kakor dosedaj kažete, bode tudi ta derehtar kmalu izginil in to zopet po pregovoru: Laž ima kratke noge!
i Razveljavljena obsodba. Idrijski katehet Jevnik je učencu na naši radarski šoli vzel sokolski znak raz prsi pri pouku v šoli. Po zakonu ne smejo šolski otroci biti pri nobenem društvu, tudi ne pod imenom »naraščaj«, in je strogo prepovedano nositi kak znak, najmanj še pa v šolsko sobo. Do tega zakona je prišlo, ker so bodoči Sokoli zbadali součence in se tudi precej surovo vedli. Dokaz z dne 29. avgusta 1908 na predvečer nastopa v Žireh. Katehet je rekel učencu: »Ali hodiš tudi ti k tem divjakom?« To vprašanje je bilo po mnenju idrijskih Sokolov oziroma njih voditelja Julija Novaka žaljivo za društvo Sokol in hajdi k sodišču. Trije šolski otroci so pred sodnikom izpovedali, da je gosp. katehet s tem mislil na Sokole, dva učenca pa, da le sokolski naraščaj, oziroma tiste učence, ki hodijo telovadit k Sokolom. Gosp. kaplan je zahteval še drugih prič, a sodnik in toŽitelj nista dopustila. Ker je bilo tudi sodišče prepričano, da je imel gosp. katehet namen žaliti Sokole, je bil obsojen na 20 kron globe. Razume se, da take obsodbe g. katehet ni mogel sprejeti ter se takoj pritožil na višjo oblast. — Dne 23. junija je bila v Ljubljani zadnja obravnava. Sokole je zastopal dr. Novak, g. kateheta pa dr. Pegan. Razprava se je končala s popolno oprostitvijo katehet o v o poleg tega pa naložilo tožniku, idrijskemu občinskemu tajniku ln voditelju Sokolov plačilo na obeh straneh naraslih stroškov, kakor tudi plačilo sodnih stroškov. Dr. Pegan je predlagal, da bi se izpodbijana sodba razveljavila in se cela razprava še enkrat vršila in zaslišale še g. katehetove priče, ne same sokolske, a sodišče je reklo, da je stvar že dovolj jasna. Ena blamaža več! Razume se, da je takoj »Narod« po idrijski razsodbi pisal, kako hujska veroučitelj učence in da je dandanes katehet predvsem politični agitator za klerikalno stranko, potem žele -veroučitelj. Radovedni smo, ali bode tudi sedaj poročal o svojem porazu? Gosp. Julče naj pa se iz tega uči, da drugod malo drugače sodijo o časti in žaljenju kakega društva, kakor on in njegovi pristaši, to spoznanje ga bode sedaj obralo nekaj krone, zakaj 'da bi Sokol plačal vse stroške, si ne moremo misliti, ker tiči čez glavo v dolgeh.
TižBke novice.
i Blagoslovljenje novih društvenih prostorov. Eden najbolj pomembnih dni v zgodovini »Katoliškega izobraževalnega društva« v Tržiču je in ostane 19. junij leta 1910. Ta dan se je imenovano društvo preselilo iz dosedanjih tesnih prostorov v nove, večje. Nahajajo se v hiši Hranilnice in posojilnice v Tržiču št. 18 ter obstoje iz dveh dvoran: spodnje za moške, zgornje za žen-
i
se tku rad furu zdej mal pu svet na ukance, kokr nardi »Iblana«, in mi b tud, tu t rečem, iz srca rad spenderal za tu ene par tauzent krone, de b mel fanti tud en mal vesela, ke sa nas glih prusil. Pa kdu u pa tu reskeru, prjatu, ke pa Stefe in Kregar ze naprej upijeta: »Holt, nekamer naute iz kase dajal!« Mi se na morma spet blamirat, kokr sma se ze tulkat; zatu je pa gespud žepan, ce prou krvavega srca, reku: »Fanti, le pridn budite, če mislte na mestna kasa, raj zgunite, nam gespuda Stefe in Kregar na drlaubata, de b vam placval za vozna. De pa na ute mislel, de vam nisma naklonen in de na dr-zema iz vam, vam pa dama use nase vuzove, ke jh mama za smeti pu mest puberat, na frej vola, dc se iz nim lohka pelete kasna nedela na izlet u Drau-le h Kuvace, al pa na Jesca h Aleše, iz ena beseda, kamer kol vam srce puzeli. Teh vuzou nam tud sam Stefe in pa Kregar na morta prepuvedat, de b jh na smel dat, ke te vuzovi sa nasa last in puvrh tega ap tud nisa vec pusebn dobr za smeti, ke ze na ush konceh in krajeh pusaja.«
»Kokr videm, s ti strašn hud na gespuda Štefeta in pa na gespuda Kre-garja. Vem, de b jh ti na sukolsk župc snedu, Če b t tkula enkat u roka pršla, kedr b biu glih slab gor pulužen.«
»Kua um hud! Nc nism hud; sam frzmaga se m, de rotuz tku nazaj pu-staulata, kokr de b mi na sukolsk zupc u Iblana prplaval, al pa na Preduvicu-veh svinkah Driahal. Usakmo soj prou!
ske. Vršilo se je natančno vse po programu, kakor je bil svoječasno objavljen. Slavije so zelo dvignili došli gostje, izmed katerih posebno omenjamo poslanca g. Iv. Zabreta in njegovega brata g. tovarnarja Blaža Zabreta, gg. Podlesnika ml. in st., vrle Orle iz Pod-brezij in Radovljice, zastopnike izobraževalnih društev iz Kranja in Križev in odbor Hranilnice in posojilnice v Tržiču. K deseti sv. maši, ki jo je opravil društveni predsednik kaplan g. A. Gole, je prišlo društvo z zastavo, Orli v kroju, precej članic v narodnih nošah, ki so vzbujale splošno pozornost. Takoj po službi božji se je podalo društvo v nove prostore, ki so bili slavnosti primerno okrašeni s cvetjem in zelenjem. Blagoslovil jih je domači župnik vlč g. J. Potokar ob azistenci vlč. g. Jern. Primožiča, župnika v pokoju, in domačih gg. kaplanov po kratkem nagovoru, v katerem je omenjal, da »prazno je delo brez žegna z nebes«. Po blagoslovu so zapeli pevci eno pesem, nakar je društveni predsšdnik pozdravil navzoče in prosil Vsemogočnega blagoslova od zgoraj. Za njim je nastopil kot slavnostni govornik g. I. Pod-lesnik ml. V kratkih, a ognjevitih in izbranih besedah je orisal velikansk pomen, ki ga imajo za življenje slovenskega ljudstva naše organizacije, zlasti izobraževalna društva. Posebno je povdarjal, naj bodo novi prostori dru-štvenikom tudi kraj, kjer se bodo urili v boju z nasprotniki Kristusa in z nasprotniki našega naroda. Pretresljivo in vzneseno je popisoval, kako bode zagotovljena sreča našega naroda, kolikor časa se bode shajal v katoliških izobraževalnih društvih; kakor hitro pa bodo prostori teh društev prazni, tedaj: z Bogom, slovenski narod! Burno pritrjevanje po govoru je pričalo, kako globoko v srce so vsem segle besede govornikove. Ko je nato vse zbrane pozdravil še poslanec g. Zabret, so pevci zapeli še eno pesem in blagoslov je bil končan. Ogledali so si še vsi nove prostore; zlasti je ugajala vsem zgornja dvorana, za katero je preskrbel ženski odsek vso novo opravo. Nato so se društveniki podali na prostor pod župniščem, kjer so se dali vsi skupaj fotografirati. — Pred eno uro se je začel pri Bastelju skupen obed za goste. V napitnici se je g. predsednik zahvalil si. odboru domače hranilnice, da je prepustil društvu nove prostore, dasi je imel več drugih ponudb. Predsednica ženskega odseka gdč. M. Mikličeva je napila članicam in jih bodrila k delu, podpredsednik gosp. Fr. Vidic pa je na kratko opisal vso zgodovino društva. Obedu, ki je bil kmalu končan, je v isti dvorani sledila veselica. Prostorno dvorano je občinstvo popolnoma napolnilo. Prireditev je s svojo navzočnostjo posebno počastil vlč. g. kanonik J. Sušnik. Veselica se je začela točno ob pol štirih. Nastopila je prvikrat domača godba na lok, ki je nad vse pričakovanje izvrstno proizvajala dvoje točk; eno pesem je zapel ženski zbor, eno moški kvartet; nato sta se uprizorili igri »V službi gospe Sitne« in »Tri sestre«, ki sta vse gledavce v vsakem oziru popolnoma zadovoljili. Igravci so s svojim naravnim in neprisiljenim nastopom nudili velik dušen užitek in so zato želi obilo pohvale. — Izvršilo se je vse
Kedr u gespud Stefe iblansk zepan, al pa gespud Kregar, pol nej nas pa ku-mendera, ce se mu u lustal; zdej pa ne, prmejs, mama raj, de nas ta male mis puzreja.«
»Zancek, nekar se na zarec! Rotu-ške miš sa nevarne in premal jh pa tud ni, de b vas na mogle pujužnat, pusebn če jm prideja še rotuške uši na pu-muč.«
»Pena, kua us tle vice zbiju, ke se gre za tku resna rec. Teb se u ze se enkat utepal, ke mas tku douh ježek; us ze se vidu, pu cim je zmah. A res misles, de t uja pečene piske u nafa letele, ce us iz unm drzu in nas tlela nazaj pustaulu? Pena pejd; us ze se vidu, de u na moje besede prslu. Le rec enkat kermo teh tojeh gnadleveh ge-spudu: »Gespudi, tlela me cevel zul, dejte m na kasna viza pumagat, lepu vas prosm!« Us ze vidu, kua t uja reki na tu: »Sezuj se, prjatu Pepe, in bus ukul hod, pa te na u vec cevel zulu,« t uja reki, pol pa hrbet ubrnil. Tku u, tu t puvem jest, ke sm ze neki puskusu na svet; ti pa zevis ke u en dan kokr en teleban. Serbus, pa nekar na zamer,« in Zancek se m je spet tku pu-rugliu pusmejau, kokr preh, ke sm ga pr paradajzarjeh naguvuru. Jest sm pa ubstou tam med brajnukam in nism vedu, al sm mandlc al babca. Tku me pa še nekol ni nubedn zafrknu, sm s mislu in sm stopu hitr notr h Kuloura-tari, de sm s mal jeza dol puplahnu.
Boltatu Pese iz Kudeluaa.
v najlepšem redu, še celo nebo nam je bilo nenavadno prijazno: prej vedno deževje, ta dan pa je bil eden najlepših sploh v letu. Hvala večnemu Bogu, da bo sedaj društvo moglo razširiti svoj delokrog. Teden prej so dobili tudi telovadci novo telovadno orodje, ki stane vse skupaj okoli 700 K. Telovadili se bodo v novi spodnji dvorani. Tako je sedaj društvo dobilo, kar je želelo imeti: zadostne prostore in telovadno orodje. Ni dvoma, da bo Bog rosil blagoslova na iznova poživljeno društvo, če se bodo le hoteli društveniki ravnati po društvenih pravilih in se zavedali resničnosti pregovora: v slogi je moč. — Vsem pa, ki hočejo kaj storiti za društvo, kličemo: Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud naj Vam Bog blagoslovi!
t Isti dan Je bilo sprejetih v Marijino družbo 18 deklet. Sprejel jih je vlč. g. kanonik J. Sušnik.
t Prvo sv. obhajilo bo 10. julija. . t Nemško pevsko društvo »Lieder-tafel« je priredilo v novem salonu gosp. Globočnika veselico z godbo in petjem. Čisti dobiček je bil kajpada namenjen Roseggerjevemu skladu, ki je odločen za ponemčevanje slovenskih otrok. Tržiški Nemci seveda niso smeli za-ostati za drugimi.
t V premislek. V tržiški predilnici je zopet začel nekaterim liberalcem in rdečkarjem v zadnjem času rasti greben. Obregnili so se ob nedavno izišlo brošuro, katero so spisali premil. gosp. knezoškof edino za nas dekleta. Norčujejo se iz te tako podučne in potrebne knjižice in nas neprestano dražijo. Resno opominjamo znane brezverce napadalce, naj nas puste v miru, ker drugače bomo prisiljene navesti z imeni te klaverne junake, da jih bo širša javnost poznala. Tisti časi, ko so z nami pometali in nas psovali in smo me vse to mirno prenašati morale, so minuli. V tovarni hočemo imeti mir tako pred liberalci, kakor tudi pred socialnimi demokrati. — Več predilni-ških delavk.
Družba sv. Mohorja.
Do dne 16. rožnika 1910 štela je Družba sv. Mohorja to-le število udov:
dosmrtnih, letnih, vkbp
nadškofija goriška . .	159 9971 10130 udov*
Škofija krtka ....	196 617B 6371 „
„ lavantlnska . .	473 26226 26699 „
„ ljubljanska . .	792 32036 32828 „
„ tržafiko-koprska	78
poreška ...	9
„ krika ....	—
„ senjska ...	8
„ dalmatinska . .	3
nadškofija zagrebška .	23
Škofija djakovska , .	—
bosenske Škofije ...	8 škofije somboteljske in
ogrske..........2
škofija sekovska ...	37
nadškofija videmska .	12
po raznih krajih Avstrije	16
po ostali Evropi ...	2
v Ameriki..........24
v Afriki............9
v Aziji, . . . . .	1
Vkup je torej" 1852 83764 85616 udov.
V tem številu pa še niso vse župnije, kajti do danes še nismo dočakali udov iz treh koroških župnij, iz ene kranjske in ene štajerske župnije, katerih skupno število je znašalo lani nad 250. Ker se nadjamo, da pricapljajo kmalu tudi ti obotavljači, bomo koncem tega meseca imeli vkup blizu 86.000 udov. Pa tudi brez njih smo le-tos že prekoračili dosedanje najvišje število udov. Novih dosmrtnih članov je prirastlo 86, proti lanskemu številu jih je torej letos za 70 več. Na novo vpisalo se je 6411 članov. Kdor se do konca rožnika ne oglasi, ne more zahtevati od nas vseh letošnjih knjig.
Državni zbor.
Dunaj, 24. rožnika.
Voz pod pot leti.
Poljski poslanci so včeraj glasovali za vse resolucije, ki vsebujejo narodne zahteve nenemških strank. Le z neznatnimi večinami je »nemška delniška družba z omejeno zavezo« odbijala atake »Slovanske Jednote« in se premočena do kosti komaj rešila na suho iz parlamentarne plime. V vidnem strahu in moreči nervoznosti so pričakovali vsak izid glasovanja, ki bi mogel zvrniti voz pod pot in provzro-čiti veliko katastrofo. In zagnali so indijanski krik, kedar so z večino treh ali štirih glasov ustavili plaz. Kar smilili so se nam reveži, ki so plašni in zbegani svoje maroderje vlačili na bojišče. Bila je Pyrrhova zmaga, s katero se ponašajo nemška glasila. In Še to zmago, ki je na las podobna moralnemu porazu, so izvojevali le vsled vse graje vredne malomarnosti nekaterih poslancev iz Dalmacije. Mi nismo nji-
hovi kuratorji, toda časnikarska naša dolžnost je, da javno grajamo to brez brižnost.
italijanski poslanci so se odtegnili glasovanju o resolucijah. To ni bila prazna demonstracija, ker so Italijani sami v odseku predlagali več resolucij. V skrbeh so le, ali ne bodo morda s svojo pravno fakulteto obsedeli med nemškimi in slovanskimi stoli Mi jim tega nočemo in ne moremo očitati.
Pribiti pa moramo, da so nemški socialni demokratje v vseh narodnih vprašanjih dosledno glasovali z nemškimi strankami v popolnem nasprotju s svojimi češkimi tovariši. Le s temi glasovi so Nemci dobivali večine pri glasovanjih. Zato jim pa tudi nemška glasila izražajo priznanje. Kri pač ni voda. Možje, ki so kovali v Lincu nemški program in urejevali nemško-radikalne liste, ne morejo tako hitro zlesti v mednarodno kožo in zatajiti v dnu duše vse spomine na ideale svoje mladosti. »Arbeiter-Zeitung« v današnjem uvodniku smeši resolucije kot otročjo komedijo in potrato časa. Res je, da so resolucije izgubile prvotni svoj namen. Resolucija naj izraža voljo in zahtevo zbornice, ki naj jo vlada upošteva in uvažuje. Ako vlada sodi, da te ali one zahteve iz političnih, finančnih ali drugih vzrokov ne more uvaževati, je dolžna svoje negativno stališče tudi opravičiti. Vsak vesten poročevalec v proračunskem odseku se prepriča pri referentih v ministrstvih, ali je vlada kaj storila po navodilu resolucije ali ne. In če ni, mora poročevalec ali predlagatelj resolucije zahtevati pojasnila. Seveda, če nekateri poslanci predlagajo resolucije samo zaradi lepšega, potem resolucija ni resna. Toda včeraj so bile s pomočjo nemških socialnih demokratov odklonjene razne resolucije, ki se tičejo življenjskih koristi posameznih nenemških narodov. Ako vlada vsako leto na s',o-tisoče izmeče za nemško šolstvo izven nemškega ozemlja, je pač opravičena in resna zahteva, da v enaki meri deli darove tudi drugim. In če voditelji nemške socialne demokracije obsojajo narodne zahteve kot »švindelj« in demagogijo, potem so sami tudi demagogi, ker se vprezajo v oje nemškega šovinizma. Demagogi so po tej logiki tudi češki socialni demokratje, ki so kot en mož glasovali za vse resolucije narodnega žnačaja. Mi pa v tem oziru višje cenimo češke socialne demokrate, ] in zavračamo trditev, da so uganjali komedijo z ostalimi slovanskimi strankami.
Kakor mrzli curki studene vode je vplivalo na nemške stranke glasovanje poljskega kluba. Tolažijo se, da se Poljaki še niso zarotili proti njim, ampak le vladi pokazali nevoljo, ker jim noče graditi kanalov. Vsa nemška glasila in razni nemški prvaki dokazujejo Poljakom, da vprašanje kanalov ni še zrelo. Laskajo se jim in jih poveličujejo kot resno stranko, ki še nikdar ni lovila mušic po zraku, marveč vedno zasledovala le reelne in dosegljive smotre. Poljski klub pa je v sredo zvečer po daljši in jako živahni razpravi soglasno sklenil resolucijo, s katero odločno zahtevajo od vlade, da resno in takoj prične graditi kanale. To je migljej z loparjem, da so se Poljaki naveličali tlačaniti nemški gospodi. Plačilo hočejo imeti. Vlada naj jim v Galiciji uravna reke in zgradi kanale ali pa drugače izplača dnino. In ta politika je reelna. Svojo menico so podaljšavali že od leta 1901 in ne moremo se jim čuditi, ako zahtevajo od vlade, da jim jo realizuje. To sta v klubu med drugimi dovolj jasno povedala grof Skar-bek in vitez Kozlovski, moža, ki navadno ne rogovilita z radikalnimi cepci.
Politično ozračje je zopet jako soparno in razni vremenski proroki napovedujejo hudo vreme. Baron Bienerth je bil pri cesarju in si baje izprosil potrebna pooblastila. Iz tega sklepajo, da je vlada pripravljena zasedanje zaključiti ali celo parlament razpustiti. Te govorice so pa le izrodki vročinske bolezni ali pa prikazni strahu pred novimi volitvami. Baron Bienerth je Italijanom slovesno obljubil pravno fakulteto in bode vse storil, da parlament še v juliju reši vladno predlogo. Le če se vlada prepriča, da ne more v enem tednu zlomiti opozicije v proračunskem odseku, zaključila bi zasedanje, kakor lansko leto osorej.
Danes je zbornica brez vika in krika tudi v tretjem branju dovolila državni proračun. Ker je bilo znano, da Poljaki in Italijani glasujejo za proračun in je torej bila zagotovljena večina, je bilo glasovanje v h pu končano. Nato je zbornica brez razprave sprejela zakon o tehničnih preskuše-vališčih, katerih izpričevala bodo veljala kot javno listine. Razprava o po ročilu draginjskega odseka ie bila pre-
4511	4589
166	175
70	70
158	166
51	54
422	445
62	62
154	162
181	183
404	441
325	337
136	152
158	160
2394	2418
158	167
6	7
kinjena, razprava o bedi tkalcev na Češkem, ki se je vila kot morska kača že tri tedne, je bila danes končana.
V ospredju stoji sedaj vprašanje italijanske pravne fakultete. V torek bode poslanec Gostinčar v proračunskem odseku nadaljeval pred tednom prekinjeni govor. Naloga jugoslovanskih poslancev je, da že v odseku, če mogoče, preprečijo glasovanje. To pa je mogoče le z dolgimi govori, ki zahtevajo največjo fizično moč. Za gradivo govorniki ne morejo biti v zadregi. Kdor pa hoče osem, deset ali še več ur nepretrgoma govoriti, mora imeti železne živce. In to je bil edini razlog, da je poslanec Žitnik prepustil mesto v proračunskem odseku tovarišu Go-stinčarju, ki je že lani dokazal žilavo vztrajnost. Dalje je češki agrarec Bukvaj prepustil svoje mesto v odseku slovenskemu poslancu Demšarju. Dalje so še v odseku dr. Korošec, dr. Ploj in Vukovič, katere bodo podpirali češki tovariši. Ako jim gre po sreči, vzdrže vsaj 60 ur, torej ves bodoči teden.
Tega se boje vsi, ki bi radi Italijanom plačali glasove s pravno fakulteto. Zato bi radi ves bodoči teden porabili za seje odsekov, v prvi vrsti seveda proračunskega, v katerem se že morda odloči, ali že letos Italijani do-b6 svojo fakulteto in se zasedanje konča normalno ali s polomom vladne večine. Danes tega ne moremo prerokovati. Predsednik dr. Pattai je koncem današnje seje hotel ustreči takozvani »delovni večini« in je predlagal, naj je bodoča seja šele v ponedeljek teden, 4. julija. Poslanec Seitz pa vstane in predlaga, naj je bodoča seja vsaj danes teden, 1. julija, da zbornica čim-preje reši poročilo draginjskega. odseka. Ta predlog je obveljal s 160 glasovi proti 135. Za predlog je glasovala »Slovanska Jednota«, socialni demokratje in nekateri Rusini. Več Poljakov se je odtegnilo glasovanju. Izid glasovanja je opozicija pozdravila z burnim ploskanjem, dočim so se nemški poslanci poparjeni spogledavali vsled zopetnega poraza. Voz drči pod pot in se utegne pri prvi priliki razbiti ob odbijaču na ovinku, ako se baron Bienerth ne spravi s »Slovansko Jed-hoto«.	,;
Srebrna poroka.
V sredo, dne 22. t. m. je minilo 25 let, kar si je g. Anton Vilfan, Eupan na Ježici za Savo, napravil tam, kjer se od nekdaj pravi pri Alešu, svoje jdomače ognjišče. To srebrno slavlje je praznoval prav natihoma, brez šuma in hrupa s svojo zvesto mu vdano soprogo. Le bližnji jima ljudje so vedeli za poročno petindvajsetletnico in jima iskreno čestitali. Tem čestiteljem se tudi mi pridružujemo, želeč jima še mnogo let sreče in veselja.
O blagem delovanju g. Vilfana in njegove vzorne družice pa naj govori prelepa pesem, ki jima jo je zložil v spomin na srebrno poroko sloveči pesnik Silvin Sardenko:
RODBINI VILFANOVI ob srebrni poroki 1M5 : 22. Junija : 1910
Glej, petkrat pet srebrnih let! Prelepa to je doba, še lepša je zvestoba, ki Vaju je družila vseh petkrat pet srebrnih let.
Ni mnogo takih parov, ki toli blagodarov od zgoraj bi prejelo vseh petkrat pet srebrnih let.
Pa ne samo za Vaju, za srečo v svetem raju zasluženih je tudi vseh petkrat pet srebrnih let:
Saj nista le dobila, saj tudi sta delila od Vajine dobrote vseh petkrat pet srebrnih let.
Ni dece Bog podaril, a Vama je ustvaril srce za dobra dela vseh petkrat pet srebrnih let.
Kdor cerkev je krščansko z ljubeznijo dejansko podpiral... Blagor njemu za petkrat pet srebrnih let.
Še petkrat pet še lepših let naj steče se do groba. A Božja naj zvestoba poplača Vama tamkaj premnogo let, oj, zlatih leti
Kako vlada skrbi za Italijane.
Kakor se iz dobro informiranih krogov čuje, misli vlada že letos podržaviti puljsko laško gimnazijo. Kaj se pravi to? Nič drugega kakor onemu in sicer državi najmanj naklonjenemu vse, državi udanim Slovanom pa zopet nič. Lahom bo država prezentirala na krožniku zopet popolno gimnazijo v Pulju, med tem ko Slovanom ne da niti najpotrebnejših ljudskih šol. Če imajo Lahi v Pulju pravico do gimnazije, imajo Hrvati in Slovenci gotovo tudi pravico do ljudskih šol. Kakor pa se iz celega položaja vidi, bodo dobili Antiavstrijci gimnazijo, državi vedno udani Slovenci in Hrvati bodo pa ostali še nadalje brez ljudskih šol. Če bodo dobili tukajšnji Lahi od države zopet gimnazijo, bo država s tem očito pokazala, da je pripravljena dati njenim lastnim sovražnikom vse, medtem ko odreka njej vedno udanim narodnostim vsako če tudi po zakonu zajamčeno malenkost. Tukajšnji Lahi so si vladne potuhe svesti, zato so pa tudi vsak trenutek z drugo zahtevo pri vladi. Doma pa kažejo oni vladi, katera se jim ne upa ničesar odreči, fige in čečkajo po zidovih in celo po cestnem tlaku njihov »Evviva Pola Italiana«. To je res lepo za edino avstrijsko vojno luko! Država bi morala čuvati to njeno danes najvažnejšo strategično postojanko kakor očesno punčico, ne pa podpirati tistih elementov z vsakovrstnimi koncesijami, kateri so jo pripravljeni raje danes ko jutri izdati. Gospodje na Dunaju se jako motijo, če mislijo, da so že vso nevarnost izdajstva odvrnili s tem, da delajo načrte, kako in kam v slučaju vojne prestaviti sumljive elemente. Ne, s tem je storjenega toliko kot nič, kajti ako bi v resnem trenutku hoteli vse nevarne elemente odstraniti iz puljske vojne luke, bi morali do malega iztirati vse regnicole. jn kaj ostane potem v vojni luki? Hrvati in Slovenci! One dve narodnosti, katerima sedaj v mirnem času ne pripoznava država niti ljudskih šol! Dunajski gospodje se jako motijo, če so mnenja, da bodo v resnem trenutku s kanoni in dread-noughti vse dosegli.
AVSTRO - OGRSKA. Khuen-Hedervary knez. — Magnatska zbornica.
»Bohemia« poroča, da bo odlikovan Khuen-Hedervary s knežjim naslovom, ker se mu je posrečilo zopet ustvariti harmonijo med Ogrsko in krono. Imenovanje se proglasi 18. avgusta. Danes opoldne je napovedan prestolni govor v dvorcu. Justhovci ne gredo v dvorec, pač pa nekaj Košutov-cev, vladinovci z ostalimi strankami in magnati. Ob treh popoldne se cesar odpelje iz Budimpešte nazaj na Dunaj. Magnatska zbornica je imela včeraj sejo, ki jo je vodil predsednik starosta baron Harkanyi.
Proti češkim narodnim socialcem.
Orožniki so v Sumburgu pri vseh narodno socialnih društvih izvedli hišne preiskave. Zaplenili so vse društvene knjige.
Italijansko vseučilišče in Jugoslovani.
Hrvaška korespondenca poroča, da je Bienerth vzel na znanje po dr. Šu-steršiču in dr. Ploju pismeno vložene jugoslovanske šolske zahteve, ki jih izroči naučnemu ministru grofu Stiir-gkhu, ko se povrne iz Krakova. V ponedeljek baje Bienerth odgovori z ozirom na jugoslovanske zahteve, nakar sledi skupen shod vseh jugoslovanskih poslancev.
Gosposka zbornica proti vodnim kanalom.
Gosposkozbornična komisija je porazdelila Plenerjevo poročilo o finančni postavi in o proračunu za leto 1910. Poročilo naglaša, da so potrebni novi davki. Z ozirom na zgradbo kanala Do-nava-Odra-Visla naglaša Baernreither, da so stroški proračunani s 507,000.000 kron. Predlaga se resolucija, ki zahteva račun o rentabiliteti in pa predlog, če ne kaže revidirati postavo z 11. junija 1901.
NOVE VOLITVE NA ANGLEŠKEM.
Angleška vladna večina se najbrže razbije, ker nameravajo odpasti radikalci. Vse pričakuje, da sc državni zbor razpusti. Stranke se že pripravljajo za nove volitve.
Z BALKANA.
Srbska skupščina je soglasno sprejeta v drugem branju novo obrtno postavo. Nova postava določa poseben prispevek za delavsko starostno zavarovanje. — Turška vlada izžene iz so-lunških šol vse učitelje, ki so grški podaniki.
RUSKO . JAPONSKA POGODBA.
Rusija in Japonska sta sklenili pogodbo, v kateri si zagotavljata status quo v Mandžuriji in v ostalih azijskih pokrajinah, kjer se križajo koristi Japonske in Rusije. Pogodbo je povzročilo zbližanje Zedinjenih držav s Kitajsko.
ITALIJANSKA SOCIALNA DEMOKRACIJA IN ITALIJANSKI KRALJ.
Socialnodemokraško gcnusko glasilo »Lavoro« je razpisalo kolesarsko tekmo. Kralj Viktor Emanuel je poslal listu kot premijo veliko zlato kolajno. »Lavoro« zato zelo slavi kralja. Social-nodemokraški poslanec Graziadei je pa rekel, da ne zna, zakaj bi se italijanski kralj ne postavil na čelo socialni reformi. Če postane Viktor Emanuel še načelnik zvršilnega odbora italijanske socialne demokracije, ni znano.
Iz Amerike.
Slovenec ponesrečil v amerikan-skem rudniku. Slovenec Franc Kraje iz Eveletha je v četrtek dne 2. junija delal v Spruce rudniku ter z lopato odmetaval rudo. Naenkrat ga je zasula plast rude in peska. Prepeljali so ga v bolnico, kjer pravijo, da ni v nevarnosti ter da bo kmalu okreval.
Slovenec ubit v Ameriki. Iz Moli-ne, Ročk Island Co. 111. se poroča, da so našli tam ubitega Slovenca Franca Kosa, ki je odpotoval minuli četrtek iz Calumeta z železničnim listkom v Bis-bee, Arizona. Kako je na svojem potovanju dospel v Moline, 111, ki baš ne leži na progi Arizono, ni znano, kakor tudi ne podrobnosti, ali se je izvršil nad njim roparski zločin ali nesreča. Franc Kos je bil rojen v Jesenicah ob Savi na Dolenjskem, kjer zapušča brata. V Calumetu je živel nad deset let.
Slovenec umrl v Ameriki. V Cle-velandu je umrl Slovenec Anton Bol-din p. d. Kajžar, doma iz Gradenca na Dolenjskem. V Ameriki je živel nad 22 let.
Slovenca ubilo v ameriškem rudniku. Blizo Bivvabika, Minn., na Kalok-rudokopu je ubilo dne 3. t. m. mladeniča 20 let starega Ivana Kukarja, doda iz Ručetne vasi, okraj Črnomelj na Dolenjskem.
V ječi so ponarejali denar. V Jef-fersonu City, Mo., v Ameriki, je dognal, kakor se poroča, 8. junija državni preg^dovalec zaporov J. Mc-Hugh, da v zaporih izdelujejo razni kaznjenci denar in sicer poldolarske in četrt-dolarske novce. Ko so preiskali vse prostore v zaporih, so našli popolnoma urejeno delavnico za vlivanje denarja.
Najbogatejše Američanke. Nek Američan je na podlagi zapuščinskih listin in drugih avtentičnih virov raz-iskaval in dognal premoženja 34 bogatih Američank, ki imajo: Russel Sage 326 milijonnov; Harriman 300 milijonov; Penfild 300 milijonov; Hekty Green 230 milijonov; Iluntington 180 milijonov; Whitelaw Reid 160 milijonov; Henry Bracker 150 milijonov; Amsinck 92 milijonov; Faith Moore 92 milijonov; Kennedy, Helena Gould in Garett vsaka po 70 milijonov; Shepard, Sloane, S. Webb, Twombly in Withney vsaka po 56 milijonov; C. Vanderbilt, Potter, Palmer, Morosini, Chas. Aleksander, Hearst, La\vrcnce, Jennie Flood in Leeds vsaka po 47 milijonov; Lavra in Helena Stallo vsaka 35 milijonov; Grace Watt, Curtiss, Oelrichs, W. K. Vanderbilt ml., Belmont, Leary in Leds vsaka po 21 milijonov. Večinoma so te srečne zemljanke — gospe, ne manjka pa tudi gospic, ki pač z vso upravičenostjo lahko trdijo o sebi, da dobe ženinov po pet na vsak prst.
URAVNAVA UČITELJSKIH PLAČ NA HRVATSKEM.
Enketa, sklicana radi tega vprašanja, sc nadaljuje. Predlog naučnega oddelka, da bi se učiteljem dovolili vzgojni prispevki in dvostroke doklade, je enketa odklonila, dočim je sprejet predlog poslanca Rojca, da se vsem učiteljem zviša temeljna plača. Stroški bi bili v obeh slučajih enaki. Sedaj izdela hrvaška vlada načrt, ki bo na jesen predložen saboru, tako, cla bo povišanje plač moglo stopiti v veljavo z dnem 1. iaivarija 1911.
Dnevne novice.
ZA OBNOVITEV NAROČNINE smo današnji številki priložili položnice vsem p. n. gospodom naročnikom, ki jim počenši & prihodnjim mesecem poteče naročnina. Prosimo vljudno, da se jih izvolijo poslužiti v najkrajšem času, toda edinole za naročnino na »Slovcnc a«.
-f Hrvatje o »Slovenski Straži«. »Hrvatstvo« piše o našem obrambenem društvu: »Slovenska Straža« se imenuje novo obrambeno društvo za obmejne Slovence, ki je je ustanovila Vseslovenska Ljudska Stranka neodvisno od poliberaljenc družbe sv. Cirila in Metoda. Slovenski liberalci so namreč s svojim netaktnim delovanjem prisilili pristaše V. L. S., da izstopijo iz te družbe. Kakor v mnogih drugih slučajih tako liberalci tudi ob tej priliki niso gledali na koristi naroda, marveč samo na to, da se otresejo onega, kar jih b6de v oči — katoličanov. No, katoliški Slovenci pa niso ostali prekrižanih rok, marveč so osnovali svoje posebno obrambeno društvo »Slovensko Stražo«. V spomin onih dni, ko so se stari Slovenci borili proti Turkom, je stopilo v življenje društvo velike vrednosti, ki bo idejo narodne obrambe, narodnega ponosa zaneslo med najširše sloje pri-prostega ljudstva. Doslej kmetje niso imeli pravega in jasnega pojma o narodni obrambi na meji. Z ustanavljanjem podružnic »Slovenske Straže« po vaseh se bo temu odpomoglo. Da bodo izvrstni organizatorji V. L. S. to izvedli, niti najmanj ne dvomimo, čeprav bo to delo seveda jako težko. Spominjamo se namreč, kako mojstrsko so po vsej Sloveniji izvedli telovadno organizacijo »Orla«, ki je eminentne prosvetne vrednosti. — Da se ljudstvu čim jasneje še pokaže važnost in potreba obram-benega dela, so se naši bratje odločili, da na predvečer praznika sv. bratov po vsej Sloveniji zažgo kresove, a v nedelja na to, 10. julija, se zbero vse organizacije, kakor izobraževalna društva, Orel, Marijine družbe itd., z zastavami v cerkvi, kjer bodo govori o sv. bratih in o po germanstvu zatiranih rojakih na meji. Popoldne se ustanove podružnice »Slovenske Straže«. In tako bodo slovenski kresovi plameneli po lepih gričih Slovenije, plameneli na divnem Bledu, plameneli ob naravnem čudu postojnske jame, plameneli po rodovitni Dolenjski in poetični Beli Krajini. A tužni Korotan in zelena Štajerska se bota spomnila svoje prošlosti — one prošlosti, ko je ljudstvo ob ognju kresov slavilo kronanje narodnih vojvod. Ta lepa narodna misel bo v ljudstvu gotovo imela uspeh. Naši pokretaši pa naj s svojimi kranjskimi bratci svoji »inteligenci« še nadalje trobijo o črni internacionali.« — Tako bratje Hrvatje, ki bodo 10. julija v duhu združeni z nami. Mi pa pokažimo z velikim številom podružnic »Slovenske Straže«, da nas je resna volja odločno braniti narodu sveto vero katoliško in besedo materino!
-f Ustanovnik »Slovenske Straže«. Kot ustanovnik z zneskom 200 K je pristopil k »Slovenski Straži« veleč. gosp. župnik Josip Zelnik iz Čemšenika. Bog živi plemenitega darovalca in vzbudi mnogo posnemovalcev!
+ Zadružno - knjigovodski tečaj priredi »Zadružna zveza« v Ljubljani koncem julija t. 1. za duhovnike in učitelje. Kdor se misli tega tečaja udeležiti, naj to naznani »Zadružni zvezi« v Ljubljani najkasneje do 15. julija.
+ Volivna dolžnost na Kranjskem. Cesar je potrdil deželni, v deželnem zboru kranjskem sprejeti zakon o volivni dolžnosti pri volitvi za državni in deželni zbor. Kdor se volitve ne bo udeležil, bo primerno kaznovan.
+ Gospodinjsko šolo ustanovi deželni odbor v Šmihelu pri Novem mestu.
+ Vodovod za Cerknico in Rakek
je oddan tvrdki Jos. L on čari č v Ljubljani. Ista tvrdka izvrši tudi preložitev okrajne ceste Taccn-Šmartno-Skaručna.
+ V zdravstveni zastop višnjegor-
ski je imenoval deželni odbor Matevža P e r m e , župana v Leskovci.
+ Čimbolj postaja učiteljstvo pametno, tembolj tuli »Tovariš«, ki ga piše par ljudi, ki nimajo razun sebe nobenih drugih pristašev. Zdaj so začeli svoje psihopatološke članke tiskati kar s črkami, kakor se navadno rabijo za reklamne plakate. Vsebina pa je taka, cla je škoda, da je Lombroso že umrl, ker bi imel sicer obilo gradiva, da svoja preiskavanja glede nenormalnih dušnih pojavov obogati za čisto nov kapitel. »Tovariš« piše, da je »kranjski učitelj v prognanstvu res kakor pes za plotom, ki tuli in laja«, da so učitelji pod »klerikalnim« režimom »v verige uklenjeni« in da se ne smatrajo »za
enakopravne ciane Človeštva«." Človek bi iz tega histeričnega pisanja sklepal, da blede te stvari človek, ki je tako lačen in raztrgan kakor Lazar pod stop-njicami — toda pišejo vse te nore reči ljudje, ki imajo pri Učiteljski tiskarni zraven svojih nadučitcljskili služb in drugih velikih postranskih zaslužkov bogate upravne dijetc! Pa se ne čudimo: besnenje »Tovariša« je plod dveh stvari: 1. jeze in strahu, ker se liberalna učiteljska barka čedaljebolj prazni; 2. hujskanja, da bi saj te, ki so še tako slepi, da drvijo za kruljevo »Zave-zarijo«, še bolj razkačil in demorali-ziral. Kako malo pa je liberalno učitelj-stvo vredno obzirnosti, dokazuje med drugim tudi to, da sc »Tovariš« v današnji številki zavzema v neki notici za boj proti Cerkvi na Španskem. Kakor se vidi, mu je to veliko bolj na srcu, kakor povišanje plač. Najbolj pametno bi bilo torej, da bi šli »Zave-zarji« na Špansko pomagat gospodu Canalejasu v tem boju, kakor da se na Kranjskem mučijo in pustijo »vklepati v verige«.
+ Orli I Pozor I Na pra znik s v. Petra in Pavla pridite iz ljubljanske okolice vsi v Šmarje na Dolenjskem na ustanovni shod Orlov! Popoldne ob pol dveh z vlakom iz Ljubljane in ob devetih zvečer ste že zopet doma. Po Dolenjskem so Orli še prav redki, veliko več se je v zadnjem Času ustanovilo Ci-rilmetodovih podružnic. V šmarski fa-ri imamo kar dve: na Grosupljem in na Škofeljci, Orla pa dosedaj še v celi dekaniji nobenega. Pridite tudi iz bližnjih krajev, iz Št. Jurja pri Grosupljem, iz Žaljne, iz Police, iz Kopanja, pridite, kar Vas je poštenih fantov na ta dan ob dveh popoldne v Šmarje! Ne poslušajte jih, ki pravijo, da telovadba ni za kmečkega fanta! Raje pridite pogledati sami! Torej na svidenje na praznik v Šmarji! Na zdar!
+ O nekaterih dalmatinskih hrvaških poslancih piše tržaška »Edinost«: Glede nekaterih dalmatinskih poslancev je že znano, da so le redko na Dunaju, in tudi če so, pa niso pridni obiskovalci parlamenta. Temu smo že navajeni. Ali v očigled dogodkom tolike važnosti in v takih velekritičnih trenotkih pa meji njihova nemarnost že na škandal, vpričo katerega bo treba že enkrat obračunati s temi gospodi. Če uiti v takih velekritičnih' časih, ko se rešujejo kulturna vprašanja življenjske važnosti za naš narod, nočejo ali ne morejo vršiti svoje poslanske dolžnosti, potem pa naj vsaj odlože aiandate in naj se ne puščajo več voliti!
*+ Shod v Zagrebu je bil včeraj zvečer. Sklicali so ga hrvaški vseuči-liščniki z dnevnim redom: »Vseučiliš-ko vprašanje«. Na shodu so se čule astre pritožbe proti nekaterim hrvaškim državnim poslancem iz Dalmacije, ki se v sedanji velekritični dobi odlikujejo s svojo odsotnostjo.
+ Celjska »Zadružna zveza« in nje članice so vse naprednega mišljenja, :a.ko je trdil njen uradnik na občnem zboru »Zveze slovenskih zadrug«, ki se je vršil zadnji četrtek v Ljubljani. Šti-bler, ki je potovalni učitelj »Zadružne zveze« v Celju in za katerega plačuje vlada na leto 4000 K, cla more po Štajerskem širiti svoje napredne ideje, je v Ljubljani čutil potrebo, da naglaša sčitno, da je sedaj celjska »Zadružna zveza« liberalna in da so liberalne ;udi vse njene članice. Če je govoril resnico, pokazala bo prihodnjost. Obračamo se danes le do onih gg. duhovnikov in pristašev »Kmečke zveze« na štajerskem, ki delujejo pri zadrugah in Iti so še pri celjski zvezi, z vprašanjem, ili jim je sedaj umljivo početje nekaterih krogov ob zadnjem občnem zboru celjske zveze. Morda jim je sedaj jasno, kaj podpirajo s svojim sodelovanjem pri celjski zvezi? Morda se jim jasni, kam jim je Štiblor, glavni kolovodja celjsko zveze, v svojem naprednem navdušenju pokazal pot?
Radovednost in brbljavost liberalnih celjskih listov in za njimi seveda tudi trabant »Slov. Narod« vedo povedati, da pojde baje ravnatelj celjske »Zadružne zveze« g. Franjo Jošt v sliiž-bo k »Zadružni zvezi« v Ljubljani. Informirali smo se ter izvedeli, da je navedeni gospod zaradi razmer, o katerih noče govoriti, svoje mesto res o d 1 o ž i 1 in da gre sedaj v svr-ho, da si okrepi slabo zdravje, na daljši dopust. Radi verujemo, da jc liberalce strah za gospoda Jošta, ker pojde ž njim vred iz celjske zvezo vse, kar noče biti liberalno. Gospodu Joštu pa je menda enako lahko žal, da ni svoj čas, ko se mu je nudila ugodna prilika, zapustil nehvaležnih liberalcev in res šel v Ljubljano. Kaj bode navedeni sicer storil, je njegova stvar, ki nas nc skrbi in nimamo vzroka se zanjo brigati.
!■., . -t- Zadnji občni zbor »Zveze slov, zadrug« je pokazal te-le stvari: 1. Vsa njihova organizacija jo napredno-politična. 2. Napredna ideja, po domače liberalizem, vežo po Štiblerju »Zadružno zvezo« v Celju na »Zvezo slovenskih zadrug«. 3. Celjska »Zadružna zveza« bo razpadla, tako se je namig-nil<j Štiblerju na njegov kompliment o napredni ideji obeh zvez, češ, da bo-ta na avstrijskem jugu obstajali le dve zvezi, to ste »Zveza slovenskih zadrug« in pa »Zadružna zveza« v Ljubljani. 4. Denarni trg (!?) jim ni dopuščal, cla bi zadoščali članicam, kar razumevajo navadni ljudje, da so bile »lcase« prazne. To spričuje tudi dejstvo, da je imela »Zveza slovenskih zadrug« koncem leta nad 460.000 K meničnega dolga. 5. Denarno centralo si žele skupno s celjsko zvezo. Dobro! 6. Kmečki posojilnici ljubljanske okolice so izrekli da jim je v potrebi večkrat priskočila na pomoč, zahvalo s tem, da so volili v nadzorstvo dva njena uradnika. 7. Računskega zaključka niso imeli tiskanega. Se prihrani s tem nekaj kro-nic. Vsakemu pa tudi ni treba, da bi gledal račune. Kaj ne, gosp. Rožman? 8. V odbor so izvolili nekdanjega hudega nasprotnika zadružništva dr. Tavčarja. Morda se je kaj poboljšal.
-f Živel častitljivi konsumar, najmlajši svedre — dr. Tavčar! Dr. Tavčar, ki je bil najhujši sovražnik zadružništva, ki je svedrce pobijal z vsemi silami, skliceval shode proti kon-sumom, v deželnem zboru slovesno prorokoval, da bo v najkrajšem času »zagrmelo« nad zadrugami in da bo vse zadružništvo zbankerotiralo, ki je kosmate pamflete mazal svoj čas zoper vse, ki so se trudili za zadružništvo, ki je vse »trgovce« zbiral okoli svoje zastave, da ž njimi ubije zadruge — ta antikonsumarski Barbarossa je šel v Kanoso! Potresel je pepel na Svojo glavo, skesal se svojih grehov, se slovesno odpovedal antikonsumarski hereziji in je vstopil v družbo, »ki se poti in trudi« — zaničevanih svedrcev. Tako se časi izpreminjajo. Zdaj bo pa dr. Tavčar, kakor se je iz nas neštetokrat norca delal, rute in modrce umerjal, moko prodajal, petrolej pretakal, cvirn ponujal. Časi se pač izpreminjajo. Kako je bilo takrat, ko je dr. Tavčar zbral okoli sebe trgovce cele dežele, ki so ga dvignili na ščit kot pr-voboritelja zoper svedrsko nevarno^f; In danes je dr. Tavčar postal sam konsumar, in sicer ne eden izmed zadnjih. Vstopil je junaško v prve vrste svedrcev, med najodločnejše konsumarje in se dal voliti v načelstvo »Zveze slovenskih zadrug«. To je gotovo značilno izpreobrnjenje, in mi se ne moremo rpemagati, da ne bi čestitali svojemu staremu prijatelju — svedrcu dr. Tavčarju, cla jo avanziral med konsumarje, če tudi »mladi« po Ljubljani javno govore, da so ga hoteli s to izvolitvijo le »imenitno potegniti«.
+Kaj pa to? Lahom hoče vlada dati fakulteto, zdaj podržavi, kakor poročamo na drugem mestu, njihovo gimnazijo v Pulju, v današnjih listih pa je brati, da je vlada obljubila, da slovensko učiteljišče, ki je provizorič-no v Gorici prestavi na čisto slovenska tla, v Gorici pa ustanoviti posebno laško učiteljišče, za katero je goriška občina že sklenila prispevati 20.000 K. Namerava se torej nova lumparija, nakar se slovenski poslanci opozarjajo!
+ Zopet taje. Zadnje čase so sc čule večkrat vesti o ustanovitvi novega 17. zbornega poveljstva v Celovcu ali v Ljubljani. Včerajšnja »Zeit« pa poroča: Danes so se zopet razširile vesti o ustanovitvi 17. zbora. V vojnem ministrstvu se nam je sporočilo, da je ta vest, ki se je pojavila že pred meseci, popolnoma neresnična in brez podlage. Koliko je na vseh teh vesteh resnice, se bo šele pokazalo.
+ Na Sveto Goro pri Gorici! Prihodnjo nedeljo, 3. julija, priredi goriška krščansko-socialna izobraževalna in mladinska organizacija izlet na Sv. Goro in javni nastop v Solkanu. Vabimo naše Gorenjce, Notranjce in Vipavce, da se udeleže te manifestacije naših goriških bratov. Gorenjci imajo ugodno zvezo z vlakom, ki prihaja v Gorico ob 4. uri zjutraj. Vipavci naj pridejo v Gorico že v soboto zvečer ali pa naj se pripeljejo v nedeljo zjutraj z vozovi. Vipavskim Orlom se priporoča, da pridejo v Gorico v soboto zvečer, kjer pre-noče. Prav tako naj pridejo v soboto zvečer v Gorico vsi oni Orli, ki nastopajo pri »moreški« radi skušnje, ki bo v soboto zvečer v telovadnici goriškega Orla. — Dne 3. julija pohitimo torej med brate Goričane! Na zdar!
+ Rosegger sl želi miru. Rosegger, ki je ravnokar prestal težko bolezen, se v nemških listih obrača na javnost in jo prosi, naj ga sedaj na njegova stara leta, ko je storil vse, kar je bilo v njegovi moči. končno pusti v miru, da se
bo rnogei vrniti k sebi samemu in živeti svoje lastno primerno skromno zasebno življenje. Od svojih sovrstnikov ne zahteva druzega, kot ono, do česar ima vsak pošten človek pravico: gra-jansko čast. Kdor se hoče z mano spoznati, z mano govoriti itd., ta naj bere moje spise; edino s temi hočem stati in delovati v javnosti. Ako so moja dela in moje stremitve vredne le malega plačila, potem mi privoščite tih pokoj na moja stara leta. Tako — rekli bi — obupno prosi Rosegger svoje rojake, naj ne izkoriščajo njegove slave in ljubezni, ki jo uživa njegovo ime. Iz vse prošnje zveni, da Nemci niso zadovoljni z milijoni, ki jih jim je predvsem pridobilo Roseggerjevo ime, marveč da hočejo od njega sedaj še več, da ga gonijo naprej v dnevni vrvež politike in nasilja. A tudi Rosegger ni povsem zadovoljen s svojim milijonskim uspehom, kakor se zdi . . . Najbrže je še-le sedaj prav spoznal igro avstrijskih Nemcev in se zgrozil, da je nekaj časa sodeloval pri nji.
-j- Kam privede Los - von - Romi Včeraj se je vršil v Gradcu protestni shod zoper učitelja Melzerja, ki poučuje na mestni meščanski šoli. Shod so socialni demokratje in Schonereri-unci razbili, vsled česar se je vršil po tem po § 2. Zanimivo je, kaj se je tu dognalo. Schonererianski učitelj Mel-zer, ki je razrednik v 2 B razredu, je, ko je bila šolarska izpoved, dal učencem nalogo o šolski izpovedi, naj vsak o njej pove svoje svobodno mnenje! Pri reformaciji je učencem slikal Luthra za svetnika in psoval katoličane. Učence liujska proti učencem, vsa šola je zastrupljena, neprestano zmerjajo katoliške učence s »Pfaffenknechte« in »Pfaffenhunde«. Učitelj Melzer je v svojem razredu odredil, da moli vedno naprej nek »klerikalen« učenec, da so se mu ostali z učiteljem vred po-smehovali. Ta učitelj Melzer pa je tudi v javnem predavanju nedavno dejal, da bo Avstrija sama po sebi razpadla in da je zato le želeti, da se čim preje priklopi Nemčijj! Melzer je lu-teranec. Čudno, da oblasti tako ščuva-,nje trpijo in da luteranci uživajo toliko svobodo. Saj se je še pastor He-gemann v Ljubljani v »Letnem poročilu evangeljske občine v Ljubljani« pohvalil, da mu je kranjska deželna vlada' zelo naklonjena! Ampak zadnji Čas je, .'da avstrijske oblasti, kakpr zadnje čase na Češkem, tudi drugod delovanje hetzpastorjev in luteranskih učiteljev natančno kontrolirajo, če ne, se bo razvnel konfesionalen boj, ki ga oblasti gotovo ne bodo vesele. Kam pa pridemo drugače? — »Evangelischer Bund« je zdaj aranžiral v Nemčiji nabiranje prispevkov kot protest zoper papeževo encikliko: denar pa je namenjen losvonromovskemu gibanju v Avstriji! Krvava dolžnost avstrijske vlade je, da enkrat jasno v Berolin iz-poroči, da ne trpi, da bi se z denarjem iz inozemske države podpirala propaganda, naperjena zoper verski mir in druge narodnosti v avstrijskih deželah! Kaj bi v Nemčiji rekli, če bi začeli mi pošiljati v protestantovske kraje katoliške duhovnike, da začno n. pr. giba-banje Los-von-Luther? Nesramni pre-dikanti sejejo nemir, želi pa bodo vihar v svojem času.
-f Vlada in deželni šolski svet v Gorici. Predzadnji list naučnega ministrstva je prinesel naznanilo, da se odda na gimnaziji v Gorici mesto profesorja za nemščino v zvezi s klasično fi-lologijo za spodnje razrede. Pričakovalo se je, da bode mesto-razpisano v uradnem listu »Wiener ^oitung«. Toda to se ni zgodilo. Pač pa se sliši iz nemških profesorskih krogov, ki imajo najožjo zvezo z deželnim šolskim nadzornikom dr. Kauerjem, da je mesto določeno za sedanjega suplenta na goriški gimnaziji žida Freuda. Nepravilno je, da je to tretje nepotrebno mesto za germanistiko sistemizirano, ne da bi se vprašalo za to deželni šol. svet. Krivica je, da se je to mesto reserviralo za Nemce. Nedopustno je, da se to mesto zasede brez razpisa, ker morda nadzornik zopet rabi kako osebo na gim-niziji v Gorici v znane vladne namene.
+ Pripravite denarce! Ker je upravno sodišče odbilo pritožbo mestne občine proti deželnemu odboru, opozarjamo tiste, ki so se pritožili, da pravočasno pripravijo denarce za vse stroške. Idrijski davkoplačevalci se bodo seve pritožili proti temu, da bi stroške imela občina. Plačajo naj tisti gospodje, ki so se pritožili I
+ Kakšne pristaše ima Masaryk. 22. t. m. so češki svobodomiselci sklicali shod na žižkovu. K temu shodu je prišlo blizu 300 krščanskih socialcev s katehetom Roudnickim, katerega so Masarykovi pristaši sami povabili. Na shodu pa mu niso pustili govoriti, vsled česar so krščanski socialci protestirali. Zdajci pa navzoči svobodomiselci po-
tegnejo nože in da ni bilo oblasti, bi prišlo do krvoprelitja. Shod je bil raz-, puščen. Dognalo se je, da svobodo* miselci sestoje iz najobskurnejših objektov, ki so zaznamovani v policijskih albumih. Masaryk je nanje lahko ponosen.
—	Pozor, dolenjski Orli! Dne 3. ju*
lija priredi okrožje Dobrepolje-Velike Lašče celodnevno orlovsko slavnost po sledečem vsporedu: 1. Sprejem bratskih odsekov ob 9. uri zjutraj na kolodvoru. 2. Ob 10. uri sv. maša v cerkvi sv. Antona na Rebri. 3. Po sv. maši jav-. no zborovanje. 4. Ob 12. uri skupno kosilo. 5. Ob 2. uri litanije v farni cerkvi sv. Križa. 6. Po litanijah javna telovadba. 7. Ljudska veselica. — K obilni udeležbi vabi odbor dobrepoljskega Orla, kakor tudi odbor okrožja. Na zdar !
—	Za zavod sv. Stanislava v št, Vidu nad Ljubljano je daroval preč. g. monsgn. kanonik Anton Jaklič, voj. superior v Gradcu, mesto venca na grob svojemu prijatelju župniku Tom. Potočniku, 50 kron.
—	Nova hranilnica in posojilnica v Radovljici. Iz Radovljice, dne 24. junija 1910. Ta teden je deželna vlada potrdila pravila nove velike »Kmečke hranilnice in posojilnice« z neomejenim poroštvom in neomejenim delokrogom. Nova kmečka hranilnica in posojilnica prične poslovati v četrtek, dne 30. junija. Svoje prostore ima v Radovljici v hotelu »Bastelj«, I. nadstropje. Uradne ui*e so vsak dan razven nedelj in praznikov, dopoludne od 9. do 12. ure; popoludne od 2. do 4. ure. Hranilne vloge bode obrestovala po 4 in pol odstot., posojila na osebno poroštvo in na menice po 5 in pol odstot., na vknjižbo po 5. in četrt odstot. Ker ima po pravilih določen neomejen delokrog, bode lahko posojevala brez ozira na kraj. Odbor nove kmečke hranilnice in posojilnice je sestavljen sledeče: Načelnik: g. Ivan Bulovec, trgovec in posestnik v Radovljici i odborniki: g. Janez Novak, častni kanonik-dekan; g. Martin Drolc, kapelan; g. Leopold Vari, posestnik v Radovljici; g. Flori-jan Jane, posestnik in hotelir v Radovljici; g. Adolf pl. Kappus, posestnik in župan v Kamni gorici; g. Matija Kalan, posestnik v Predtrgu; g. Ivan Resman, posestnik in župan v Mošnjah; g. Ivan Trunk, posestnik in župan v Begunjah.
, — Čudno postopanje pri cestni gradnji. Iz Polšnika se poroča: Začeli so vendar enkrat prelagati klanec na okrajni cesti med Dolami in Sv. Križem, okraj Litija. Le nekaj moramo posebno grajati. V nedeljo, praznik presv. Trojice, je neki Pešek meril to novo cesto in je ukazal, da so njegovi ljudje sekali z vejniki in sekirami, ko so verni ljudje šli na Dole k službi božji. To je veliko pohujšanje in ljudje v našem kraju niso kaj tacega vajeni in si tako protiversko početje za vselej prepovedo. Zato poživljamo veleslavni. deželni odbor, zlasti referenta v cestnih zadevah, da stori vse potrebne korake in podjetniku tako početje kratko in malo prepove.
—	Ogenj na Trški gori pri Novem mestu. Ko so v četrtek, dne 23. t. m. na Trški gori pri Novem mestu streljali kamenje za zidanico v vinogradu gosp. Drelseja iz Ljubljane, je slučajno odletela netilna vrvica na v bližini stoječi vinski hram g. Seidla iz Novega mesta in poslopje zapalila. Učenci deželne šolo na Grmu, ki so bili ravno zaposleni v deželnih vinogradih, so takoj pohiteli k požaru in rešili, kar se je rešiti dalo. G. Seidl je zavarovan za 800 K, a ima veliko več škode, ker mu je poleg gorenjega dela poslopja zgorelo tudi veliko posode in še dobro ohranjenega sadja.
—	Vič-Glince. — Vedno lepše. Komaj se je razširila po občini novica: Tribuč je imenovan za kr. šolskega nadzornika, ni se še poleglo ogorčenje radi tega, že moramo poročati zopet nekaj podobnega. »Skrbni« okr. šolski svet je poslal vrlemu, v občini, pri učitelj stvu in pri otrocih vsesplošno priljubljenemu g. nadučitelju M a r n u polo, v kateri mu namiguje — ne — zapoveduje, naj v najkrajšem času prosi za stalno vpokojitev. Mi sicer g. nadučitelju privoščimo pokoj, saj ga po svojem 46-letnem trudapolnem, pa vzornem delovanju v šoli, zasluži bolj, kot marsikdo drugi; ali silno značilno je to, da se zasluženega moža, ki itak sam misli prositi za vpokojitev in ima prošnjo* za to že spisano, v to sili in priganja, če že mora iti, naj kompe-tentna oblast gleda vsaj na to, da se mu podeli popolna pokojnina in da se mu pusti provizorično vodstvo šole do prihoda novega nadučitelja.
—	Napadi na oskrbništvo konjiške graščine. Linhartov »Štajerc« v svoji poslednji številki napada ljuto oskrbništvo konjiške graščine, češ, da se pri odnrodaji lesa v prvi vrati ne ozira na
spocinještajerske nemške odjemalce. Nam se pač zdi, da sme vsak posestnik prodajati svoj les, kamor njemu drago in kdor ga njemu najbolje plača. Zvedeli smo, da je kranjska tvrdka Kobi-Srebotnjak kupila v posekanje več lesa pod neprimerno za graščino ugodnejšimi pogoji, kakor dosedanji odjemalec gospod Possek iz Pogleda. Tvrdka Kobi-Srebotnjak podira in spravlja namreč les na lastne stroške iz gozda, kar dosedanji odjemalec ni hotel storiti, dasiravno mu je bilo prosto, prevzeti pod istimi pogoji še nadaljno dobavo lesa. »Štajercev« dopisun pa huj-ska zoper oskrbništvo konjiške graščine tudi kmečko ljudstvo, ki ima mnogo udobnosti od knezovih posestev. Obilo kmetskih dninarjev zasluži teden za tednom lepe denarje pri graščini. Knez posebno še podpira šolsko mladino in se pri tem ne ozira na narodnost. Kmetje so z oskrbništvom in sploh z delovanjem knezovih uslužbencev povse zadovoljni in prav zato »Šta-jercevo« hujskanje ne bode imelo zaže-ijenega uspeha.
+ V notici »Deželni glavar šuklje odloži svoj državnozborski mandat« je te dni »Narod« jako surovo napadel velespoštovanega župana Zurca. Nekateri so predlagali za kandidata župana Josipa Zurca, po domače Štemburja v Kandiji, vendar pa s to kandidaturo niso prodrli, ker se je naglašalo, da mora Šuklje dobiti posebnega in dostojnega kandidata. Na to neumestno žaljenje moramo pripomniti, da so se vsi zaupniki izrekli za g. župana Zurca soglasno in da g. župan Zui'c le radi preobilega domačega opravila in radi gostilne ni hotel nikakor sprejeti kandidature. Liberalno stranko menda jezi, da v celi liberalni stranki ni tako dostojnega moža, kot je g. župan Zurc, ki ne uživa samo spoštovanje svoje občine, ampak je čislan in spoštovan daleč op deželi in preko njenih mej!
4- Za »Slovensko Stražo« se je nabralo do danes že 331.675 rabljenih poštnih znamk. Podrobni izkaz priobčimo v prihodnji številki »Obrambnega Vestnika«, in sicer vse pošiljatve od 6. majat. 1. nadalje. Za sedaj pa pridnim in požrtvovalnim čebelicam: Iskrena hvala in še tako naprej! Posebej se pa še zahvaljujemo za izredni trud nabiranja veleč. g. Vilko Paulusu, župniku v pok. v Izlakih, in č. sestri M. Agneti Pečovnik v Sarajevu. Dobrodošle so znamke vsake starosti in države. Prosimo tudi, naj bi se nabiralo šokoladni papir ter pošiljalo če mogoče le v večjih količinah na označeni naslov. Naslovi naj se vse pošiljatve na: Leopold Puhar, typograph, Ljubljana. Pridne čebelice na delo — slovenska lipa cvete r-, a panji so prazni!
—	Izumi domačinov. Deželni poslanec baron Codelli se še vedno mudi v Dubrovniku in Kotorju, kjer poizkuša svoj izboljšani patent za brezžično brzojavljanje in svoj izboljšani teleoskop. — Vodja ljubljanske mestne llektrarne g. F d k i n pa prireja nov leroplan, ki bo imel, kakor se čuje, leko posebno prednost od dosedanjih. Kakor znano je gosp. F&kin ustanovil >rve električne centrale na Kranjskem.
r— Razkuževanje rok v slučajih, ko (ma človek opraviti z okuženimi stvarni, oziroma predno podvzame kako Izpiranje ali obvezovanje ran itd., je ulno važna stvar. Na Nemškem so se-iaj vojaški zdravniki preiskavali in dognali, da je tudi najbolj natančno Umivanje rok s sterilizirano vodo, mi-iom in ščetjo nezanesljivo in da je amogo bolje, umiti si roke s kolikor mogoče absolutnim alkoholom, ki se ga 5 istim uspehom lahko nadomesti z navadnim dcnaturiranim špiritom.
—	Ribarstvo zakupnega okraja 21 [Cerklje), obsegajočega Reko od izvira do Janezovega mlina v Gradu, Všico od Izvira do Vašice in Pšato od izvira do šmartna, se bode dne 8. avgusta 1910 3d 9. ure dopoldne v sobi št. 6 c. kr. skrajnega glavarstva v Kranju potom lavne dražbe v zakup oddalo za dobo Ki 1. septembra leta 1910 do 31. avgu-ita leta 1920.
—	Med hudim nalivom je v četrtek, 23. t. m., ob 9. uri zvečer strela udarila in vžgala dva velika kozolca pri Dolnjem Logu, župnije Sava, juž. žel. Oba kozolca, napolnjena z mrvo in deteljo, sta pogorela. Sreča za celo vas je bila, da je veter pihal od vasi proč.
—	Dar. Veleč, gospod Nikolaj Sta-dnski, župnik na Črnučah, je daroval telovadnemu odseku Orel na Ježici 5 K. Bog živi vrlega mladinoljuba!
—	Jugoslovanskim železniškim lirndnikomi »Liga slovanskih železni-Jarjev« ima 23., 24. in 25. julija t. 1. — in ne, kakor smo poročali 16., 17. in 18. julija., ker so poljski tovariši zadržani vsled grunwaldske slavnosti — v zlati Pragi manifestacijsko zborovanje. Ob-minm slavi tudi »SDolek češkvch
ufedniku železnicnlcn« svojo desetletnico. Obe slavnosti se vršita pod pro-tektoratom mestnega sveta praškega z dr. Grošem na čelu. »Spolek« nas vse gorko, presrčno vabi, da pohitimo tiste dni bratje med brate. Zainteresirati moramo vso Avstrijo, naš glas z »Ligi-nega shoda« bodi odločen poudarek našeh zahtev, bodi matnifestacija naše moči, našega tisočerega in tisočerega števila! — Vse jugoslovanske železničarje naših misli in želj tovariški prosimo, da pohite te slavnostne dni v zlato Prago. — Osrednji odbor »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov«.
—	Vič-Glince. Prvi romarski društveni izlet Nova Štifta - Ribnica. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic nam je danes brzojavilo, da je dovoljen posebni vlak, ki bo izletnike tukajšnjega kat. slov. izobraževalnega društva in njegove somišljenike popeljal v prijazno ribniško dolino. Težko smo čakali tega odgovora. Sedaj smo na jasnem. Torej se nam bo le uresničila vroča želja, videti slavnoznani kos slovenske zemlje. Vspored izleta bo sledeči: 3. julija ob pol 6. zjutraj bo odhajal posebni vlak z izletniki z južnega kolodvora proti namenjenemu cilju. Okoli pol 8. se bo ustavil v Orteneku. Tu bomo po-skakali iz vagonov ter jih poslali prazne v Ribnico naznanit naš prihod. V Orteneku bodo slabotnejši izletniki sedli na pripravljene vozove, kar nas je pa krepkejših, bomo pa dobri dve uri korakali, najprvo skozi gost jelov gozd, dalje skozi vasi Zlebič-Slatnik-Sušje. Sliši se, da bodo izletnikom na čelu za novo zastavo brezoviškega Orla korakali v uniformah Orli z Viča, Brezovice in Dobrove. Ako se bo to uresničilo, bo cel izlet tem zanimivejši. Ob 11. uri se zberemo v prijazni romarski cerkvi pri Novi Štifti, kjer bo govor in sv. maša. Pri sv. maši bo pel viški društveni moški in cerkveni mešani zbor. Ob 2. uri popoldne bo govor in pete litanije Matere božje. Po sv. opravilu se bomo podali v nižavo proti Ribnici, kjer si bomo ogledali znamenitosti ribniškega trga, zlasti se bomo prepričali, je li res, kakor trdijo Ribničanje, njih krasna cerkev tolika ali še večja nego naša. Ako bo čas dopuščal, bomo stopili v bližnjo Goričo vas gledat, kje zemlja Bistrico požira, v Hrovači bomo pa obiskali novo lepo podružnico. Ob 7. uri 24 minut zvečer se bomo pa, stopivši v Ribnici v vagone, vrnili tja, od koder bomo prišli. Za izlet vlada tu splošno zanimanje. Baje bi se nam radi pridružili tudi Ljubljančanje. Mi jih bomo seveda radi sprejeli. Saj izlet ne velja le za društvenike, ampak tudi za vse druge somišljenike izven župnije: za Ljubljančane, Brezovičane, Dobrovča-ne. Torej le vkup! Če nas bo več, lepše bo! Vožnja po železnici tja in nazaj bo stala za vsakega 3 K 50 vin. Plačati je treba takoj, ko se kdo oglasi za izlet. Kdor bo hotel v Orteneku na voz, bo plačal posebej. Kosilo v gostilni bodo dobili tisti, ki se bodo zanj že prej oglasili. Oglasi za izlet se sprejemajo v župnišču in v I. delavskem konsumu na Viču in v c. kr. tobačni tovarni pri tajniku društva g. delovodji Fr. Gor-jupu. Oglasi se bodo sprejemali do srede. zvečer, to je 29. junija. Kdor tedaj želi obiskati znamenito božjo pot pri Novi Štifti in videti slavno ribniško dolino, ima sedaj najlepšo in najcenejšo priliko.
—	Važna odredba za poštarje in poštne sluge. Trgovinski minister je na podlagi Najvišjega sklepa z dne 20. t. m. naredbenim potom na novo uredil službene razmere poštarjev in pri poštnih uradih I. in II. razreda vposlenih slug. Odredba ima v prvi vrsti namen, da poštarje z ozirom na aktivitetno plačo in državno preskrbo za njih ostale popolnoma zenači z državnimi uradniki XI., X. in IX. činovnega razreda. Nadpoštarji, ki stoje na čelu večjih poštnih uradov, dobe plačo IX. činovnega razreda z dotično aktivitetno doklado, dočim se za ostale poštarje uveljavi načrt X. in XI. činovnega razreda državnih uradnikov. Po tej raz-predelbi bo znašala v bodoče začetna plača poštarjev 1600 kron in dotičnemu kraju pristoječa aktivitetna doklada. Najvišja dosegljiva plača za nad-poštarje znaša 3600 kron, kar odgovarja začetni plači VIII. činovnega razreda državnih uradnikov, razven tega pa še doklado, ki je normirana za IX. činovni razred državnih uradnikov. Poleg tega obsega odredba posebna določila o stranskih, potnih selitvenih pristojbinah ter o uniformiranju, o čemer istotako veljajo iste določbe, kakor za državne uradnike. Po prehodnih določbah bodo že ob prvi uvrstitvi poštarjev v nove plačilne razrede vsem izdatno zvišani službeni prejemki. — V zvezi s to odredbo je obenem izšla tudi druga, tičoča se slug, ki so bili doslej v zasebnem službenem razmerju s po-
štarji I. in II. razreda. Odslej so tudi ti sprejeti v neposredno državno službeno razmerje, kar bodo gotovo z veseljem pozdravili, saj je bila to njih dolgoletna želja in zahteva. Odredba razločuje med dvema kategorijama: 1. popolno zaposlenimi podeželnimi poštnimi slugami, ki bodo dobivali mesečno plačo in 2. podeželnimi pismonoši, ki niso popolno zaposleni in se jih bo pogodbeno nastavilo s primerno razrede-nimi pavšalijami. S tem bo nad 7000 poštnih uslužbencev sprejetih v neposredno državno službo.
—	Strela je udarila v četrtek zvečer v hišo Leopolda Bučarja, usnjarja v Kostanjevici. Užgala je sicer hišo, pa so ogenj hitro pogasili. Razbilo je uro, visečo na steni, gospodarju je nekoliko pokvarilo posluh.
—	Orožne vaje. Pomanjkanje poljedelskih delavcev je od leta do leta večje. Okrajna glavarstva dobivajo vse polno prošenj za oprostitev od orožnih vaj, ker se vrše na nerazumljiv način orožne vaje ravno v času, ko so možje potrebni pri košnji, žetvi in trgatvi. Dandanes se odtegne staremu očetu, stari materi ali bolni ženi itd. ravno z orožnimi vajami ob največjem delu oporo domačega gospodarstva. Kje pa naj se jemljejo za časa žetve ljudje, ko je že v navadnih časih veliko pomanjkanje poslov? Dogodilo se je že, da se je seno in žetev na polju pokvarila, ker ni bilo zadosti ljudi za delo. Medtem pa morajo vsi zdravi moški brusiti 28 dni črevlje po kakem mestnem tlaku, ko se ga doma ne more pogrešati. Ne zahtevamo, kakor francoski kmetje, katerim je dal vojni minister vojake za žetev. Zahtevamo pa nujno, da se vrše orožne vaje v času, ko ni na polju nujnega dela. V prejšnjih letih so bile orožne vaje spomladi, kar je bilo še dosti prav, ker se v kmetijstvu pogreša lažje aprila ali maja kako moč. Od junija pa do septembra pa nujno potrebuje kmet vsak par rok, če ne je njegova gospodarska eksistenca uničena. Te vrstice gotovim ljudem v pomislek.
—	Knjižnica za ljudsko izobrazbo in zdravstvo bo izdajalo akademično društvo za zatiranje analfabetizma v Zagrebu.
—	Cesar Je pomilostil petnajst bo-senskih vojakov, ki so o priliki ane-ksije odrekli pokorščino in pobegnili. Ko so se vrnili v domovino, so jih prijeli in obsodili na 10 do 15 let ječe.
—	Kranjsko izobraževalno društvo priredi jutri v nedeljo dne 26. junija popoldne na svojem izletu v Vintgar v Gorjah igro »Krivoprisežnik«. To je lepa in podučna narodna igra. Naj bo dvorana ta dan res polna poslušalcev!
—	Razstava za higijeno v Dražda-nih 1911. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se je naznanilo, da se bo v času od maja do oktobra 1911 v Draždanih vršila mednarodna razstava za higijeno. Podrobnosti so razvidne iz tiskovin, ki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
—	Kaj pravi gospa Hammerlitz?
Iz Logatca se nam piše: Slavno ured-ništvo »Slovenca«! V Vašem listu z dne 23. t. m. se omenja o razmerah med menoj in soprogo France Hladnika, g. Milko Hladnik, a to ne istinito. Resnica je pač, da sem bila jaz zoper vsako ženitev France Hladnika sploh, dokler si on ne zagotovi svojega obstanka, nikakor pa ne osobito zoper ženitev z g. Milko Tollazijevo, zoper katero tudi danes r<imam kake nevolje. Ker jaz prej in tudi ne slej z g. Milko Tollazi Hladnik nisem prišla v dotiko, je sploh izključeno, da bi si zamogle med seboj kako nevoljo kazati. Moje svarilo pred sklepom zakona je bilo prezrto, vendar pa jaz z g. Milko nisem nikdar imela kakršnih si bodi pomenkov ter se nisva nikdar sestali. Ker običajno ne občujem v Logatcu z nikomur drugače kot le z znancem, je ostalo to občevanje do danes tudi z g. Milko Tollazi-IIlad-nik v tej meri; srečavali in pozdravljali sva se namreč kot znanke in nič drugače. Toliko v popravilo. — Z odličnim spoštovanjem Marija Hammerlitz.
—	Nagle smrti Je umrl na Bizelj-slcem Jožef Strga r, posestnik in muzikant v Novi vasi.
—	Zbala se je strele ter se — ubila.
Ubila se je v Slapah pri D. M. v Polju neka ženska, ki se je zbala strele in je v strahu zbežala po stopnjicah. Ženska je na stopnjicah padla in si tako pretresla možgane, da je ponoči umrla.
—	Visoki gostje v Kostanjevici. Dne 23. junija se je mudil v Kostanjevici predsednik graškega nadsodišča, ekscelenca Pitreich, zaradi zidave novega sodnijskega poslopja. Dne 24. t. m. pa si je ogledal kostanjeviško mesto gosp. dežel, predsednik baron Sclivvarz.
—	Razstava balkanskih držav. V
Carigradu se bo tekoče leto priredila razstava balkanskih držav. Razstava v Carigradu bo pravzaprav razstava bližnjega orienta, a posebna pozornost bo posvečena balkanskim državicam. Srbija bo imela velik poseben oddelek v carigrajski razstavi.
—	Hoj za kruh v Gorici. Cena moki jo padla, peki pa kruhu niso hoteli znižati cen. Vršilo se je v Gorici vsled tega proti pekom več shodov. Na shodu pri Marziniju so se socialisti in liberalci krvavo stepli ter streljali drug na drugega. Mestni municipij pa je posredoval, da so začeli tržaški peki pošiljati kruh v Gorico. Včeraj so na izvoznem in sv. Antona trgu prodali 20 kvintalov tržaškega kruha. Sedaj se bodo goriški peki morali udati. — Na trgu se prodaja kruh: I. vrsta 40 vin.; II. vrsta 3fl vinarjev kilogram.
—	šest tednov zapora je dobil Pulju mizar Ivan Sirotič, ki je v pulj' ski bolnišnici v veliko pohujšanje bol-, nikov vrgel v križ na steni kos kruha.
—	Slovenski denarni zavodi in zasebniki, ki imajo zvezo s »K. k. priv. Bank & Wechselstuben-Actien-Gesell-i schaft ,Mercur'« na Dunaju, se s tem opozarjajo, da naj odslej temu zavodu dopisujejo izključno slovenski, ker ima »Mercur« slovenščine popolnoma zmožnega uradnika Ljubljančana in ker se s tem lahko še kakemu Slovencu pomaga do kruha.
—	Nevihta v Litiji ubila človeka. Sinoči dne 23. junija okrog sedme ure je bila tu velika nevihta; strela je uda. rila na Grbinu v Kmečovo hišo, vžgala ni, pač pa ubila gospodarjevega brata Ivana Tomažiča ravno pri večerji, ko je prišel od dela s topilnice. Omamila je tudi gospodinjo. Mladi gospodar je vsega obžalovanja vreden tembolj, ker je v teku pol leta zgubil očeta, mater in brata. — Na Spodnjem Logu je stre-, la v tem času požgala par kozolcev.
—Socialnodemokratlčni shod v Li« tiji. Dne 23. junija, v četrtek zvečer je bil napovedan v gostilni »Na pošti« so« cialnodemokratični shod. Nekateri, ki bi radi naredili razpor med tukajšnjim delavstvom, so za ta shod naskrivaj raztrosili v topilnici in predilnici na stotine vabil. Vabila so bila tako tiska-, na, da bi se delavstvo premotilo, da shod sklicuje J. S. Z. Socialnodemo-kraška godla je pa v Litiji slaboznana, zato se delavstvo ni vsedlo na ta lim. Na shod je došlo z našimi somišljeniki vred 13 oseb (trinajst), nesrečna številka pač. Poročal je neki Tokan iz Ljubljane. Hotel je ustanoviti plačivnico, vodstvo plačivnice so ponujali navz>o-čemu našemu somišljeniku, kar je hvaležno odklonil. — Pred par dnevi je imel tudi »na pošti« že Čobal shod, poslušat ga je prišlo 6 (šest) oseb. Čobal dobro ve, kako slabo je zapisan pri litijskem delavstvu, zato je nagnal tega Tokana cloli, češ, bo imel več sreče. Vse zastonj! Litija ni Zagorje in ne bo nikdar! Predilniška dekleta so rekla, da če bo Čobal kaj dosti sitnaril po Litiji, ga bodo nagnale z mokro cunjo nazaj v Zagorje. Tistim delavcem pa, ki jim diši socialdemokracija, povemo na uho tole: Takih petelinov, kakor ste vi, je bilo že več v naših tovarnah, šli so, nobenega spomina ni za njimi, z vami bo ista!
—	Ustrelil se je v Celovcu 20. t. m. ob 6 uri zjutraj s puško korporal pri 17. pešpolku J. Detela, rojen v Gradcu. Puško je nastavil na spodnjo čeljust in sprožil. Krogla je prodrla celo glavo in strop. Prejšnjo noč je bil še pri — Sudmarkfeier na Križni gori. Zapustil je baje pismo, v katerem se pritožuje čez svojega stotnika. Vojaška oblast bo seveda po stari navadi vse utajila!
—	Zdravnikom, ki potujejo v Sofijo, dovolila je uprava srbskih železnic na prošnjo predsednika slovenskega narodnega odbora redukcijo voznih cen na sedemdeset odstotkov. Kot legitimacija služi članska izkaznica.
—	Skočil z vlaka. Anton Perton, zidar, star 40 let, se je včeraj peljal v Trst z vlakom istrske železnice, ki prihaja v Trst kmalu popoludne. Blizu miljske postaje je Perton skočil z vlaka. Ustavili so hitro vlak in položili v kupe težko ranjenega Pertona. Na kolodvoru ga je vsprejela zdravniška op-staja, ki ga je dala prepeljati v bolnišnico. Perton si je razbil lobanjo. Njegovo stanje je opasno.
—	Novomeško novo gimnazijsko poslopje. G. prošt je 22. t. m. dobil iz učnega ministrstva poročilo, da so zadevni akti bili že dne 21. t. m. poslani v Ljubljano.
Petrolej. Avstrijska vlada stoji pred bojem z Amerikanci. Varovati namreč hoče domačo produkcijo petroleja pred brezobzirnimi Amerikanci, katerim hoče odvzeti razne olajšave glede na transport petroleja. S tem hoče uničiti ameriško konkurenco. Toda
Amerikanci bodo odgovorili zopet po svoje ter se bo tako razvil precej zanimiv gospodarski boj. Gotovo pa je, da bodo konsumenti zopet veliki reveži.
Proces se vrši te dni v Rimu zoper nekega propadlega laškega duhovnika don Adorni, ki je umoril duhovnika don Costantinija in ga oropal. Krivec je zločin že zdavnaj priznal, tudi posameznosti izpoveduje odkrito. Žalostni proces se kmalu konča.
Redek prirodni pojav. Na Ogrskem je bilo te dni opazovati redek prirodni pojav. V mestu Selište se je pričela na-lcrat površina zemlje dvigati ter padati. Razdejani so vsi vinogradi in vrtovi. Takozvano polje »Gagovec« v Selištu se je celo noč nepretrgoma dvigalo in padalo. Njegova zapadna stran se je ulegla za 30 metrov, a vse je prepreženo z globokimi razpokami. Na nekoliko mestih je vzdignjena zemlja preprečila tok reke, tako da se je pričela voda nabirati v ogromni množini. Bregovi reke so se vzdignili za 10 metrov. Novi vodovod, zgrajen šele pred dvema mesecema, je porušen; škoda znaša samo pri vodovodu nad 20.000 kron.
IZPRED SODIŠČA.
HOFRICHTER Je obsojen na 20 let težka ječe, nevra-čunši preiskovalni zapor, izključitev iz armade in nezmožnost doseči še kdaj vojaški častni čin ali pa državno službo. Olajševalni razlogi so: dosedanje zelo dobro službovanje in dušna manjvrednost. Cesar obsodbo danes podpiše. Obsodba je šla skozi vse inštance in ni zoper njo nobenega priziva. Tak je konec te tragedije.
š Oechs — sodnijsko izkazani de-nuncljant. Včeraj se je vršila pred vzklicnim senatom razprava v tožbi znanega celjskega Oechsa proti mestnemu blagajniku Langu. Oechs je Lan-ga toždl zaradi očitanja denuncijant-stva. Pri včerajšnji obravnavi je Lang doprinesel obsežen dokaz resnice in je bil oproščen. Oechs pa sodnijsko stig-matiziran kot denuncijant. Zvezda Oechsove slave zahaja. Nemci bi se ga radi otresli.
100 podružnic »Slov. Straže"!
. s Danes so prijavile ustanovitev naslednje podružnice:
93.	Lipoglav pri Šmarji.
94.	Kozje.
95.	Črni vrh nad Idrijo.
96.	Konjice.
97.	Moravče.
98.	Velenje.
99.	Šentpeterska okolica.
100.	Šiška.
101.	Preska pri Medvodah.
Naj bi prihodnji teden to število Se znatno narastlo!
Ljubljanske novice.
lj Gospodične pevke in gospode pevce, ki bi hoteli sodelovati pri ustanovitvi podružnic »Slovenske Straže« v Ljubljani dne 10. julija, lepo prosimo, da se blagohotno točno udeležujejo pevskih skušenj, ki se vrše za gdčne pevke vsak ponedeljek in vsak četrtek ob pol 8. uri zvečer, za gospode pevce pa vsako sredo in vsak petek ob pol 9. uri zvečer v prostorih slovenskega glasbenega društva »Ljubljana«.
lj Na prvo vrtno veselico, ki jo priredi kat. slov. izobraževalno društvo Zg. Šiška in Koseze jutri ob 3. uri popoldan v Zg Šiški pri Zajcu s sodelovanjem slavnega zbora Blaž Potočnikove čitalnice iz Št. Vida nad Ljubljano, se vsi prav vljudno vabijo, da jo v obilnem številu posetijo. Za obisk je naznanjenih že več bratskih društev. Toraj jutri vsi somišljeniki v Zgornjo Šiško!
lj Napredek na zadružnem polju.
Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo lepo napreduje. Zdaj ima že poleg svoje glavne stare trgovine v nekdanji Ovijačevi hiši na Kongresnem trgu tudi podružnico v lastnem zadružnem domu na Glincah, za tiste svoje člane, ki bivajo na Glincah, Viču in v Rožni dolini. Na Viču je proslavilo društvo praznik svojega zaščitnika Sv. Antona Padovanskega s sveto mašo in s cerkvenim govorom. Slavlja se je udeležilo do 500 članov. Ker ima društvo t tudi v Vodmatu veliko svojih članov, je sklenilo, da otvori tudi v Vodmatu svojo podružno prodajalno. V ta namen je kupilo društvo na Zaloški cesti od gospe Klinarjeve hišo z lepim vrtom
za 36 000 kron. Ub tej priliki je društvo sklenilo, da daruje »Slovenski Straži« 200 kron, kar je vsekakor vredno, da se posnema. Društvo ima letos že nad 80 novih članov.
lj Mizarska stavka baje izbruhne v Ljubljani prihodnji teden. Vprizore jo socialni demokrati zato, da pridobe več dela svoji »Produktivni zadrugi«.
lj Za deželni stavbeni urad se najame drugo nadstropje Pongračeve hiše na Turjaškem trgu. — Za prakti-kanta pri deželnem odboru sla imenovana Josip Pire in Andrej Golob.
lj Pomagalo Je I Komaj je »Slovenec« parkrat podrezal radi šiloma odstranjenega vrtiča pred Prešernovo kavarno, že je večina na magistratu bviskirala gospoda župana. Včeraj zvečer je bilo na map;' traUi dovoljeno, da se vrtič sme zopet postaviti in zvečer je kavarnar že hitel poslavljati prijazni vrtič. Da ne bode treba drugič takih blamaž, naj prihodnjič gospodje na magistratu, predno kaj ukrenejo, pridejo pravočasno po »Slovenčev« svet. Čujemo, da je tudi Rohrmanovi gostilni pri »Golobčku« dovoljeno, da sme na Sv. Petra nasipu pustaviti nekaj miz in stolov. Kar je dovljeno g. Rohr-mannu, mora biti tudi drugim'.—<- vsem davkoplačevalcem se mora meriti z enako mero. Mize in stoli bodo pred Rohrmannovo hišo na Sv. Petra nasipu gotovo bolj na mestu, kot pa kupi onesnaženega peska in umazani vozovi, ki se sedaj z razno nesnago ondi šopirijo. Včeraj so ondi, v sredini Ljubljane, celo seno sušili. Te čednosti naj bi nekoliko si ogledalo strogo županovo oko !
lj Opozarjamo na današnje naznanilo ravnateljstva c. kr. II. drž. gimnazije glede vsprejemnih izpitov, ki se vrše na tem zavodu 4. julija. Vpisavali se bodo učenci za prvi razred v nedeljo dne 3. julija od 8. do 12 ure dopoldne.
lj Prememba posesti. Hišo g. Franceta Tomšiča na Valvazorjevem trgu je kupil g. H r e n. Janeževo hišo nasproti Bambergu v Kolodvorski ulici, kjer ima svojo perilnico g. Šare, je kupil mizarski mojster g. Rojina.
lj Musica saera v stolnici. Jutri, šesto nedeljo po Binkoštih (god sv. mu-čencev Janeza in Pavla) se bo pri veliki maši ob desetih izvajalo sledeče: Missa in hon. s. Josephi, zl. Schildknecht, Gradual »Ecce quam bonum«, zl. Premrl, ofertorij »Gloriabuntur« koralno.
lj Nagla sodba. Včeraj popoldne je prišel delavec Anton Belec z vpreženim vozom k skladišču na južnem kolodvoru po cement. Dospevši do skladišča, je pričel brez vsakega povoda zmerjati tam zaposlena železniška delavca Franceta Keržiča in Ivana Florjančiča z »barabami«. Toda to mu še ni bilo dovolj. Med zmerjanjem ju je naposled začel obmetavati s kamenjem in ker bombardementa le ni bilo konec, sta se zapodila napadenca v Belca in kar na licu mesta z njim obračunala. Eden mu je dal čutiti svoj pest, drugi pa je zgrabil za bičevnik in ga z njim tako na-kresal, da so morali poklicati rešilni voz in Belca prepeljati v deželno bolnišnico. Bclec je bil zelo okajen in kar je iskal, je sicer zasluženo dobil, vendar bode pa zadnjo sodbo izreklo sodišče.
lj »Ein strammer Deutscber« je bili včeraj, kakor poročajo listi, v Gradcu za doktorja prava promoviran, in sicer g. von Ktifiwetter, koncipijent na finančni prokuraturi v Ljubljani. Kufl-wetter je »Korpsbursche des Korps; Vandalia«. Na ljubljanski prokuraturi je sploh zbirališče tevtonov, vandalov, alemannov in hunov.
lj Umrl je ponočni čuvaj na železnici Fran J a 11 e ž i č.
lj Narodna delavska organizacija v Ljubljani namerava izdajati dvavi-narski tednik »Tabor«.
lj Streli na gradu. Povodom patro-cinija v Trnovski mestni župni cerkvi se bode jutri med glavno dopoldansko službo božjo streljalo na Gradu.
lj Malo nadomestilo za kresen večer. Kakor je bil kresen večer neprije-
ten ln so švigali po nebu bliski, tako je bil včerajšnji prijazen. Čisto nebo in prijetno ozračje je privabilo na sprehode cele množice mestnega občina va. Mesto bliskov so marsikje frčale v zrak rakete, otroci pa so lovili sve le kresnice in mesto debelih kapelj so e blesketalo nebroj bengaličnih zv6zt! c in drugo. Po nekaterih hribih so plam-teli tudi veliki kresovi, a toliko jih ni bilo, kakor jih je običajno na kresne večere. Smo imeli pač le delno nadomestilo za prevčerajšnji večer.
l j Redni občni zbor »Glasbene Matice« bo v smislu § 7. društvenih p:a-vil in po sklepu odborovem v sredo dne 13. julija ob osmih zvečer v pevski dvorani, Vegova ulica št. 5. II. nadstropje, z nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajniko-vo. 3. Poročilo blagajnikovo in revizorjev. 4. Volitev predsednika in 13 odbor-kov. 5. Slučajnosti. Društveni računi bodo ležali 3 dni pred občnim zborom v pisarni na vpogled. — Odbor »Glasbene Matice«.
lj Pogrešan dijak. Maks Hlebec, dijak III. razreda na drugi državni gimnaziji, rojen 1. februarja 1892. v Sevnici na štajerskem, je napravil .v šoli pregrešek, zaradi katerega je bil izključen. Ko je sinoči ves potrt odšel iz stanovanja in se ni pravočasno vrnil, je šla gospodinja pogledat v sobo ter našla na mizi dve pismi; eno naslovljeno nanjo, drugo pa na stariše. V pismih se poslavlja in pravi, da ga izklju-čenje tako boli, da si bode končal življenje. Do pregreška pravi, da ga je tirala lakota. Njegova gospodinja je to takoj naznanila policiji, ki pa nesrečnega mladeniča dosedaj še ni izsledila — niti živega niti mrtvega. Kdor bi o pogrešanem vedel kake podatke, naj jih nemudoma naznani policiji.
lj Najdena je bila. zlata ovratna verižica. Kdor jo pogreša, naj se zglasi pri Frančiški Sever v tobačni tovarni.
Na vseh slovenskih gorah in hribih, na vseh točkah, ki so vidne daleč na okolu, na] se zasvetijo 4. julija ob 9, uri zvečer naii kresovi!
Pripravljajte se povsod za manifestacije IO. julija« Že sedaj nabirajte člane za svojo podružnico „Sloven-ske Straže"!
Telefonska ln brzojavna poročila.
PRESTOLNI GOVOR NA OGRSKEM.
Budimpešta, 25. junija. V kraljevem dvoru je bil danes slovesno otvor-jen ogrski državni zbor s prestolnim govorom. Navzoče so bile vse stranke razun Justhovcev.
KRIZA V SOCIALNI DEMOKRACIJI.
Praga, 25. junija. Glasilo čeških socialnih demokratov, »Pravo Lidu« piše spričo dejstva, da so nemški socialni demokratje v parlamentu glasovali proti podpori za češko zasebno šolstvo na Dunaju, češki socialisti pa za sledeče: »Včerajšnji dan bo oslal znamenit V zgodovini socializma v Avstriji. Po silnem sporu, ki je izbruhnil v naš h vrstah, se ni mogel doseči sporazum in tako smo glasovali drug zoper drugega spričo vsega avstrijskega proletarija-ta, spričo socializma celega sveta! Češki socialisti niso mogli drugače in bodo svoje postopanje lahko opravičili pred češkimi delavci. Včerajšnje glasovanje ne pomeni nič menj, kakor da se nahaja socializem med vsemi narodnostmi v Avstriji v resni in težki krizi. Mi smo si te resnosti s vesti in !o nas opominja: Sklenite vrste in naprej brez ozira!«
BIV5I POLJSKI DRŽAVNI POELA NEC UMRL.
Krakov, 25. junija. Tu je umr bivši poljski državni poslancc vites Topovski.
TO SO PAMETNI PROTESTAim I
Haag, 25. junija. V holandski zbornici je van Doorn interpeliral ministra zunanjih zadev, ali bo protestiral zo per papeževo encikliko. Minister zu-nanjih zadev je odgovoril, da je enci-klika notranja zadeva katoliške cerkve. Protestantovski poslanci so se tel izdavi pridružili.
SRBSKI KRALJ POJDE V CETINJE,
Belgrad, 26. junija. Srbski kralj poj de na željo ruskega cara osebno na Cetinje čestitat črnogorskemu knezu.
TEŽKA POŠKODBA.
Trst, 25. junija. Porotniki so obsodili težaka Franca Bresiča, pristojnega v Planino, na tri leta težke ječe, ker je v prepiru z nožem ranil nekega Ernsta Rautnika v hrbet tako, da je slednji za vselej pohabljen.
ZRAKOPLOVNE VOŽNJE S POTNIKI,
Diisseldorf, 25. junija. Včeraj ob tričetrt na 12. uro se je vrnil zrakoplov »Z. VIL« iz svoje prve vožnje s potniki. Zrakoplov je priplul v Dortmund v pol ure z brzino 90 km na uro, ker je bil ugoden veter. Nazaj grede v Diisseldorf pa je plul skoro dve uri, zaradi nasprotnega vetra. Motorji, krmilo in vijaki so delovali brez pogreška. Izkrcanje se je izvršilo v Dusseldorfu popolnoma gladko, brez vsake nezgode. Vožnje se je udeležilo 36 oseb, med njimi 10 dam. Kakor zatrjujejo udeležniki, je bila vožnja krasna.
NADZOROVANJE FRANCOSKIH LI-KVIDATORJEV.
Pariz, 25. junija. Justično ministrstvo je naročilo državnemu pravdniš-tvu, naj pregleda za 60.000 zaplenjenih cerkvenih poslopij sklenjene zavarovalne pogodbe proti požaru, če se nisa tudi tu dogodile kake sleparije.
SRBIJA UVEDLA STAROSTNO ZA< VAROVANJE.
Belgrad, 25. junija. Skupščina je sprejela enoglasno v drugem čitanju predlogo obrtnega zakona. S tem zakonom je bila ustvarjena vrsta modernih, delo urejajočih institucij. Tudi za (Dalje na 9. strani.)
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm.
Cas opazovanja
Stan|e barometra v mm
Temperatura
pu Celziju
Vetrovi
24 9. zveč. 7. zjutr.
25
2. pop.
7314 | 7296
15-5 i si. szah.
13-3
728-5 23 2
sl. svzh. sr. jzah.
Nebo
jasno
Srednia vč rraišnia temo. 14 9'.
oblačno del. obl. norin 18 7°.
1*8 Is1
K-
00
1844
Zahvala
1-1
Ob prerani izgubi nepozabne predrage sestre gospodične
/\nice Jerše
poštne upraviteljica.
nama je došlo od blizu in daleč toliko tolažilnili izrazov sožalja, da moreva le tem potoni izreči za-nje svojo najtoplejšo zahvalo,
Posebe se pa še čutiva dolžna zahvaliti iskreno preč. gospodom svetniku Oblaku, župniku Mraku ter kaplanu Zabretu za vodstvo pogreba, slavni Marijini družbi blejski za udeležbo pri pogrebu z zastavo ter krasno petje, vsem številnim darovalcem krasnih vencev, vsem ostalim mnogoštevilnim udeležni-kom pogreba in sploh vsem, ki so se spominjali nepozabne rajiice v svo|ih molitvah ah jej kakorkoli ukazali zadnjo it čast. Dobrotni Bog povrni vsem stotero! "
Ljubi ana, 25 junija 1910..
pr. 3°sip in Valentin ^erše.
Zagrebška tovarna tvrdke Henrik Francka sinovi,
v vsakem oziru novodobno urejena,
izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin.
V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju aajali prednost temu izvrstnemu pro'?vodu
pravemu ;Franckovem: kavnem pridatku z mimCKom, iz zagrebške tovarne.

el zaga V T1168, It: 9 a V.
Rogaška Slatina
® ^	naj-ogufejša m magneiljl.
Olauberjeva solna voda: Tempel-, Styrla-, Donafl-voda.
Svetovno znana zdravilnica s pitno vodo pri: kroničnem želodčnem in črevesnem kataru, žolčnem kamnu, bolezni na ledvicah, diabetes, protlnu, debelosti, zaprtju Vsa zdravljenja z mrzlo vodo, kopeli z elektriko in navadne kopeli, zdrnvljenje s paro in vročim zr.ikom, zdravilna telovadba, inhalatorij, solnčne kopeli, polna kopel, nopeli x oglenčevo kislino za srčne bolezni ia nevrastenijo. Specijal. za želodčne, sladkorne in protinske bolezni, Spec.
hrana in zdravljenj z mlekom.
941 •	Gorski vrelec, električna razsvetljava, llftl, kanalizacija.	7—1
—-- Bojafo opremljeni hoteli, stanovanja. teleznlCna postala. -
starostno oskri) delavstva se v tem zakonu ozira v toliko, da je določen državni prinos za starostno oskrb in je bil za podpiranje za delo nesposobnih trgovskih nameščencev ustanovljen poseben, od države subvencioniran penzijski fond.
CELA DRUŽINA UMORJENA.
Vratlslava, 25. junija. V Woznien-sku na Ruskem Poljskem so našli umorjeno celo družino. Ko je stopil sosed v hišo trgovca Bakala, je videl grozen prizor. Bakal, njegova žena in pet otrok je ležalo z razbitimi glavami v veliki mlaki krvi na tleh sobe. Morilci so trupla na grozovit način razmesa-rili. Vsa sobna oprava, stene in drugo je bilo s krvjo poškropljeno, obleka umorjencev pa popolnoma premočena od krvi. Za morilci ni nobenega sledu.
Od narave stvorjena, tako v sestavi kakor tudi moči istolična Franc Jožef-ova grenčica se že desetletja predpisuje od najslovitejših zdravnikov osobito pri zdravljenju akutnega kakor kroničnega zaprtja. Naravna Franc Jožef-ova grenčica že v malih količinah zavžita, vpliva zanesljivo brez težkoč in ne pro-vzroča niti draženja črevesne sluznice niti splošne depresije, torej popolnoma v nasprotju z drugimi odvajalnimi sredstvi, ki se tako kričeče ponujajo in izgledajo na zunanje jako lično. — Vzorni »naravni« učinek Franc Jožef-ove gren-čice je posledica, da se lahko vporablja tudi pri oslabelih prebavnih organih, v katerem slučaju bi druga sredstva bila prepovedana. — Preizkušeno od najpomembnejših klinikov kot n. pr. Ger-hardt, Kussmaul, Leube in mnogih drugih zastopnikov zdravniške vede.
17
* Missall v najnovejših izdajah so na razpolago v »Katoliški Bukvami« in se odlikujejo po posebno razločnem tisku, finem papirju in priročni obliki. Več je povedano v inseratu »Katoliške Bukvarne«.
Opozarjamo na oglas Alfonz Breznik, ki ima največjo zalogo klavirjev in harmonijev in ki je edina slovenska tvrdka te stroke v Ljubljani, Gradišče št. 11.
Nadležni komarji. Najlepši izleti na deželo bodo letos vsled velike množice komarjev zelo neprijetni. Zatorej si naj vsi tisti, ki mislijo prirediti letos izlete, preskrbe »G e 1 s i t o 1« i z d r o -gerije v Gradcu, Sackstrasse ,'}. Več v oglasu.
1910 AVTOMOBILI 1910
močni, trpežni, enostavni, krasne — konštrukcije	=
1681	Lahka vozila. Hitri Športni
vozovi. Močni obratni vozovi. Omnlbusl za prevažanje oseb. Motorni tovorni vozovi vsake vrste.
Največje jamstvo za vzorno kakovost in zanesljivost da znamka
LAURIN & KLEMENT
Tovarna: MLADA BOLESLAV.
Zastopstvo: Nikodem & Wetzka
Gradec, Kaiserfelder gasse 15.
se kol naravna .jamiznavoda ^rve vrste in kol zdravilna voda
zoper ležkoče organskega dihanja in zoper, bolesti želodca in mehurja najbolje priporoča.
Zahvala.
Podpisana se najtopleje zahvaljujem v prvi vrsti gospodu Jos. Turku ter gospodu in gospej Pauer, potem pa tudi vsem drugim, ki so mi po svojih močeh pomagali pri gašenju ognja ter me s tem obvarovali 7ečje škode.
Ljubljana, 25. junija 1910.
Marija Rogelj.
1846	Sv. Petra cesta 57.
fe«.	I »i ■!!■ iiumiMiiii min	....................——P
Zahvala.
Borovniška hranilnica in posojilnica nam je v svoji seji z ine 2. junija t L nakazala znesek 80 K jot v podporo za nabavo gasilnega orodja, za kar se ji tem potom naj-»rčnejše zahvaljujemo.
V
dne 19. junija 1910.
1839
Ivan Švigelj.
> č. tajnik in blagajnik,
Anton DraSler,
načelnik.
Slavn. občinstvu se vljudno naznanja, da je
kavarniški uri zopet odprt
Za mnogobrojni obisk se vljudno priporoča
cc
K. Polajnar, lastnih »Kauarne Prešeren". !
prodajalka
izučena všpecerijski stroki zvečletno prakso, želi v službo stopiti v mesto ali na deželo event. tudi kot samostojna voditeljica. Naslov poove uprava lista.	1845
LtSlpnttlVBIBVliiSlIl
išče gostilničarja.
Nastopiti je brž ko mogoče.
Malo stanovanje
za dve mirni, stalni starejši ženski z 1 sobo in kuhinjo se išče za takoj ali pa november. -- Naslov se prosi na upravništvo »Slovenca« do konca meseca pod: „mirna stranka".	1807 2-1
Na prodaj je v Slapah pri D. M.Polju
f• V _ hlev, pod, svinjaki, drvarnica,
vse v dobrem stanju. 1 oral 1280 sežnjev njiv, 4 orale 800 sežnjev zaraščenega gozda. Natančneje se izve pri Ig. Mrcina v Zg. Kašlju, p. D. M. v Polju. 1759 (3-1)
Štev. 366.
Razglas.
1818(1-1)
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se bodo vršile vzprejemne skušnje za prvi razred
dne 30. junija od pol 9. ure naprej.
Učenci, ki žele biti vzprejeti v prvi razred, naj se javijo v spremstvu svojih staršev ali njih odgovornih namestnikov dne 29. junija od 9.—12. ure dopoldne pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesejo krsni list in obiskovalno spričevalo, v katerem mora biti izrecno povedano, da je bilo izdano za vzprejem v srednjo šolo, in v katerem morajo biti redi iz veroznanstva, učnega jezika (slovenščine in nemščine) in računstva.
Vnanjl učenci se lahko oglasijo tudi pismeno, ako pošljejo gori omenjeni listini pravočasno po pošti.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazije.
Kranj, dne 22. junija 1910.
♦f *H ;M» f ® © •
KI* HI ® 11» 4i *MHI»M
Od visoke tiežeSne oSadK m Kragslsfe® poirjjesiš nčnS zevati	sli
f Josipa Christoi v Ljubljani, Sodna ul. 2.	%
♦It naznanja, da se vrši iipisovanje na tem zavodu v času od 1. do 15. julija 1.1. vsak dan od 12. do 3. ure	(fl
|f| popoldne v hiši gosp. župana, Sodna ulica št. 2. Upisovalo se bode tudi celi september vsak dan	titt
od 12. do 3. ure popoldne ravno tam.
V Na zavodu, ustanovljenem leta 1906, poučuje 5 izprašanih srednješolskih profesorjev oziroma	'it
|f{ strokovnih učiteljev sledeče predmete: trgovsko, obrtno in gospodarsko računstvo, knjigovodstvo,	Ji
JS korespondenco, slovensko in nemško stenografijo, pisarniško in bančno manipulacijo, strojepisje,	*
»H> slovenščino, nemščino, laščino, na željo tudi hrvaški jezik in kaligrafijo.	|{|
|T| Zavod izobrazuje gojence v prvi vrsti v uradnike za trgovske kontorje, za hranilnice, banke,	ift
odvetniške in notarske pisarne itd. ter preskrbuje istim tudi službe. — Zdravstveno stanje gojenk	•
w nadzoruje stalni zdravnik brezplačno.	|J|
tU Upisnina znaša 2 K, mesečni učni honorar 16 K za vse predmete.	^
vodstvu, Sodna
.t.	Zavod sprejme 2 revni gojenki brezplačno in je dotične prošnje podati pri voc
"" ulica št. 2, najpozneje do 15. julija t. I. Tem prošnjam pridjati je znamko za odgovor.
^dtittMt itittittittit:
i»
1823 (1-1) ({I
«M*tIttMi tMtMtlt
Naznanilo
Na c. kr. II. državni gimnaziji ob Poljanski cesti (Strossmayerjeva ulica 1) se bodo sprejemali učenci, ki hočejo v bodočem šolskem letu 1910./11. stopiti v prvi razred
v nedeljo dne 3. julija od 8.-12. ure dopoldne
Spremljani od roditeljev ali njih namestnikov, naj se zglase pri gimnazijskem ravnateljstvu z rojstvenim listom in šolskim izpričevalom, ki mora obsegati rede iz krščanskega nauka, slovenskega in nemškega jezika in računstva.
Vzprejemne izkuSnje se prično v ponedeljek, dne 4. julija, in sicer pismene zjutraj ob osmih, ustne popoldne ob treh.
Ravnateljstvo.
Sprejme se POTNIK
dobro vpeljan pri zasebnih od~ jemalcih, proti mesečni plači in dnevnini za Kranjsko.
Ponudbe s sliko naj se pošiljajo na
Tkalnico bratov Krejcar
Dobruška, Češko.
1803 (1-1)
Pekarija, slaščičarna in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filialke:
Glavni trg št. 6. Kolodvorska ul. št. 6.
1810 (52-1)
1843
popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi spričevali iz trgovine, se sprejme takoj. Naslov pove uprava lista.
Sklep komarjev Ko., dr. z o. j.
»Vsakega bojkotiramo, ki bo rabil Gelsitoll«
Gelsitol
je parfum, ki se prideva umivalni vodi ali rabi kot parfum in prežene takoj vsakega komarja ali moskita.
Nikako mazilo! Zabrani plkanfe!
1 steklenica 2 K, 3 steklenice 5 K. Mali žepni razpraševalec 1'50 K. ftko se pošlje 2'20 K ali 5 K vpošlje franko	1830
I,
Poletno
stanovanje
se odda v pol ure od Bleda oddaljeni vasi.	1841
Naslov pove uprava » Slovenca".
Ženitbena ponudba.
/rflad organist, ceciljanec sc želi v svrho ženilve seznaniti z dcklico-pcvko, v starosti od 18—28 let. teleti je, da bi bila sopranistinja. Stroga tajnost. J^aslov pove upravništvo „SloYenca". 1835

Dedka prilika! Mora v tri tednih prodano bili!
Lepo posestoo
v slovenskem kraju na Koroškem blizu Celovca se silno po ceni, z malim denarjem lahko kupi. Obsega okoli 24 oralov gozda, 20 oralov lepih njiv in tudi nekaj travnikov, veliki občinski pašniki, hiša, hlev s pritikli-nami vse v dobrem stanu. Cena samo 18.000 K, 6—8000 K je treba takoj plačati drugo po 5% obresti. Vprašanja na posestnika Antona Renko, trgovca v Celovcu. 1833 1—l
Gostilna \ Lašhem triu jiiioa"
se da v najem ali na račun.
Pismene ponude na
1847 dr. Kolšek-a Laško.

| Elektroradlograf
8 Hotel „pri Maliču", | zraven glavne pošte

r
B	Spored od sobote 25. junija do torka 28. junija 1S10.	§
$	1. Nazaj korakajoCe življenje. (Smešno.)	S
a	2. Škotski dudlaC. (Drama umetn. proj.)
V	3. Znanstveni eksperiment s tekočim	(5>
p)	zrakom. (Jako zanimivo. Največji uspeh	(3
jq	kinematografije.) 4. Izlet na otok Jersy.	^
v	(Barvana proj.) 5. Dva preveč goreča slu-	$
g) žabnika. (Smešno.)	Q
pi	jcj-JDodatek k večernima dvtma predstavama ob V, 1. in polu 9. uri. zvi4«r.-saj
$ 6. Jutrovski plesi. Prekrasna barvana proj.)
p) 7. Sllkarjeva ljubezen. (Komedija.) 8. Ata-	(3
- vlzem. (Ganljiva drama.) 9. Izbiranje taSCe.	\\
(Komično, fantastično.)	C;
6j
g
Č) Vtak torek in petek od 6. do 10. aodelule sl. (3 S »Slovenska Filharmonija«.	-
% Priporoča se »dano ravnateljstvo.
d
Štajerske novice.
Š Ni se čuditi, da je bil Ivan Kac
postavljen kandidatom narodne stranke. Kdor pozna tukajšnje razmere, je že davno računil s tem dejstvom; kajti ožji prijatelji I. Kaca so mu to že prej namigavali, češ, po Ježovniku I. Kac. iVeseli smeh vzbuja ono ropotanje bobna, ki proglasuje Kaca kandidatom in ga kuje v zvezde. Bujno fantazijo razvija naš dični Jaka, ki vidi pri I. Kacu vse vele. Da bi bil I. Kac veleposestnik, tega Še njegov sosed Kral ne more z gotovosjo reči. I. Kac ni kmet in tudi ni vešč kmetijskega dela. Kako naj mesarski pomočnik dela na polju? I. Kac je namreč izučen mesar in gostilničar. Premoženje, katero poseduje I. Kac, ne izvira iz pridnosti njegovih rok; Kac se je namreč kar vsedel v denar in na posestvo, katero mu je oče zapustil. Roditelj njegov je bil vedno na nemški strani ter ima krasen spomenik na šmartinskem mirogaju z nemškim napisom. Kdo nam reši uganko, da Ivan ne stopa v stopinje svojega očeta? Ivan nikdar ni bil vele-tegovec z lesom in tudi ne bo. Veletr-govec še ni tisti, ki ima nekaj desek pod kozolcem za svojo potrebo. Pač pa je njegov brat Ferdo veletrgovec z lesom; njegova tvrdka je na pismih le nemško tiskana. Kot predsednik slo-venjegraške čitalnice ni I. Kac nikdar imel kakšnega govora, kajti javno govoriti je najslabša stran Ivanova. Zapisali smo te vrstice, da pokažemo »Narodnemu Dnevniku«, da se prav nič ne bojimo tistega viharja, ki ga Jaka prerokuje. To je tisti umeten in strašen vihar, ki ga Jaka in Ivan povzročita, kadar M. Ferjena farbata in mu hudomušno nagajata, češ, da je v laški vojski .vrgel puško v koruzo ter bežal. — Kdor je videl ta umeten in strašen vihar, se mora smejati do solz,
Š FeJ »Narodni stranki«. Na vse žive in mrtve se liberalna stranka brani, da bi bila ob sedanji volivni borbi zvezana z nemškutarji. Glasilo stranke »Narodni Dnevnik« hiti pisariti, da kaj takega sploh ni mogoče, poleg tega pa slovesno konštatira, da so cia' Katzevih shodih govorili možje, kakor: Dittrich, Richtar, ,Widmoser in tirmgi. Kdo so ti najnovejši »Dnevnikov!«'»narodnjaki« in »vzor rodoljubi«? Sami pravcati nemčurji prve vrste! Bolj zagrizenih Stajercijancev si Bploh Katz ni mogel izbrati za svoje Agitatorje! Nobeden od teh še prav slovenski ne zna in »Dnevnik« jih povzdiguje v nefiesa kot Slovence! Naše sum-nje so se uresničile, naše trditve so obveljale: Slovenski liberalci so se pri tej volitvi združili z najhujšimi nemškutarji! >To je pribito! Agitatorji naši! Rovejte našim somišljenikom, s kom se vežejo liberalci in njih kandidat — ženin Katz Johann. Pfuj celjskim liberalcem in Narodni stranki, da se veže z Iškarijoti! Sramoten pečat renegat-stva leži odslej kot mora na liberalni stranki in njenem kandidatu. Sloven-pki volivci, ki le količkaj daste na slovensko poštenost in rodoljubje, pokažite 4. julija, da ne maramo stranke, ki tako tepta sveta narodna prava, s tem, da se veže z Judeži Iškarijoti! Na delo za našega kandidata, vernega in narodnega našega moža, ki je g. dr. Karol i^erstovšek !
,-' š Za rektorja graškega vseučilišča
v šolskem letu 1910/11 je izvoljen enoglasno dr. Adolf Baucr, profesor zgodovine in predstojnik zgodovinskega seminarja.
Znanost in umetnost.
^ * Himna v čast sv. Cirilu in Metodu. Besede Silvin Sardenkove. Za štiriglasni mešani ali moški zbor uglasbil Stanko Premrl. Založila Katoliška Bukvama. S to himno je gosp. skladatelj zelo ustregel našim cerkvenim pevskim zborom, kateri so doslej pogrešali popularne himne na čast svetima blagovestnikoma. Skladba je priprosta in vsestransko porabna; prirejena je za mešani in za moški zbor, poje se pa lahko tudi enoglasno, ako se tran/sponira za malo terco nižje. Skladba se lepo ujema s slovesnim Sarden-kovim besedilom; posebno krasno sta pogojeni zadnji vrstici: »V eni cerkvi, o Gospod, združi ves slovanski rod!« Brez dvoma se bo ta himna takoj udomačila na naših cerkvenih korih ter bo nemalo pripomogla k večjemu češče-nju naših slovanskih apostolov. Himno je za cerkveno uporabo potrdil tudi ljubljanski kn.-šk. ordinariat. Naroča se v Katoliški Bukvami; izvod stane 40 h.
T^olrttna stara 15.let, z dobrim spričevalom I-Jt£lllH- a želi mesta kot učenka v trgovino. Naslov pove upravništvo »Slovenca«.	1836
V modni trgovini pgfgj. §fnijr LJuhllana. Stari tra 18
vedno novosti, dobro Maso
dobite
in po že znano najnižjih cenah
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, I" kakovosti moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov, slamnikov, in čepic, dalje čepic za dame itd., itd., itd.
IDIačo in cuetočef zčrauo m ueselo
4S--
fiemore ostati nobeno dekle fn no« bena gospodinja, katera se moro mučiti leta in leta u kuhinji in v gospodinjstvu pri pranju in umivanju c. * s slabim milom. — Pri porabi
Sch/cM;;
se varuje roke In doseže hitro, brez truda in napora snežno belo perilo.
te
Otvoritev trgovine.

Sl. občinstvu uljudno naznanim, da bom s 1. julijem 1.1. prevzel prostore tvrdke R. & E. Rooss nasled. v Kranju hišna številka 28 v najem in tam otvoril
trgouiwo z mešamm blagom.
Ker sem tudi podružnico v Kranju založil z najboljšim blagom in ker se bodem vedno potrudil, staviti najnižje cene, nadalje odjemalce dobro in točno postreči, prosim za enako zaupanje in naklonjenost, kakor dosedaj v moji 1787	glavni trgovini.	3-1
Fr.Dolenz, uelefrgouina u Kranju.
Ljubno, dne 30. majnika 191o Gospod
Franc Stupica, veletržec
v Ljubljani.
Podpisani posestniki smo kupili pri Vas 3 vratila (gepelne), 1 mlatilnico in 1 slamo-reznico.
Postavili smo si troje sami in Vam moremo danes sporočiti, da delujejo isti dosedaj izborno in v našo popolno zadovoljnost,#tako se Vam tem potom prav lepo zahvaljujemo za točno in dobro postrežbo.
Obenem priporočamo vsakemu kmetovalcu, da si nabavi tako jednostavno vratilo, ki mu je v najtežjih kmetskih delih kakor mlatev, rezanje i. t. d., najboljša in najcenejša pomoč.	1635 4-1
S spoštovanjem
KoKalj Ignacij, Cvenkel Anton, Praprolnik Jožef.
Revmatizem, protin, neuralgija m ozeblina
povzročijo mnogokrat nestrpne boleCine. Za njihovo hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pre-gibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo
CONTRHEUNIAN
■
Besedni znak za (mentholo-sallcllizlran kostanjev izvlefck),
m
za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pu-
šica 1 krono. Pri naprej vpošiljatvi K l-so se pošlje i pusica franko
f	.	.	M 6"- .	.	5	.	.
. » - .»•-.. 10 „
Izdelovalnica in glavna zaloga v
lekarni B. FRAGNER-ja
c. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA III., St. 203.
Pozor na ime Izdelka in izdelovatelja!
ZALOGE V LEKARNAH. 2961
V vročem letnem časn
je priporočati dobro in ugajajočo
osveževalno in mizno pijačo
pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sidmrn sokovom, za to opozarjamo na
sam
alkalična kislina
Ta pijača vpliva ohladilno in oživajoče, vzbuja slast do jedi, pospeSuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo.	(VIII.)
Izvirek: Giesshubi Sauerbrimn, želez, postaji, zdravilno kopalliBe pri Karlovih varlh
Prospekti g as t on j in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, veSjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah x jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-iu, Peter Lastniku in Andrej Šarabonu, Ljubljana.	m 52-49
VHmeriko in Kanado
zložna,
cena
in varna
vožnja s Cunard Line =
H 514 62	Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Ultonia, 5. julija Carpathia, 26. julija, Pannonia, 9. avgusta 1910. Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik,9./7, 6./8.,27./8. 17./9. 8./10., 5./11., 17./12. 1910. Mauretanla, 2./7., 30./7., 20./8., 10.'9., 1./10., 29 /11.,
19./10., 10./12., 1910, Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-New-jork III. razr. K 180"— za odraslo osebo vštevši davek in K lOO — za otroka pod deset let vštevši davek.
Ne prezrite sledečih vrstic.
Vaš poklic
vas sili, da preveč sedite. Vi trpite na nerednem odvajanju. Preizkušeno iz izbranih najboljših ni uspeSnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbuja oče In pre-havljanjc pospeSujoCe in lahko odvajaioCe domače zdravilo, ki ublaži In odstrani znane nasledke nezmer-nostl, slabe diete, prehlajenja In zoprnena zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvorltve kislin ter krče je dr. Bose balzam za želodec iz lekarne D. f ragneria v Pragi.
SVRRILOI Vsi deli embalaže
- lina|o postavno
deponovano varst. znamko
GLAVNA ZALOGA: LEKRRNfl B. FRRGNER-ja, o, h kr. dvor, dobavitelja,
„Prl irnem orlu", PRRGR, Mala stran« 203,
vogal Nerudove ulice.
ttJS" Po polti 10 razpollija viak dan, Tt-fl
Cela »teki. 2 K, pol »teki. t K. Proti naprej vpolil|. K 1-50 se poSI|e mala steklenica, za K 2 80 velika ste-klenlcn, za K 4 70 2 veliki steklenici za K 8 4 velike steklenice, za K 22 - 14 vel. steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogr. monarhije.
Zaloga v lekarnah Avitro-Ogr,

Katoliška Mama v Ljubljani.
Zupnim uradom ob priliki ka-nonične vizitacije:
Missale Romanum
najnovejše izdaje s proprijem za katerokoli škofijo v sledeCih oblikah.
a)	oblika male četvorke za podružnice in kapele velikost 30 X 22 cm trpežna vezava z rdečo obrezo K 26-—, najfinejše izredno trpežno marokinusnje z zlato obrezo K 32 —.
b)	oblika četvorke za manjše župne cerkve in podružnice velikost 311/2 >< 221/2 fino rdeče usnje na platnicah bogati zlati utisi z zlato obrezo K 42 —.
c)	oblika velike četvorke velikost 34x24 cm trpežno vezan z rdečo obrezo K 40-—, najfinejše izredno trpežno marokinusnje z zlato obrezo K 47 —.
Prednosti tega misala
zelo velik razločen tisk, fin papir, priročna oblika, tanka in lahka knjiga.
d)	oblika male pole velikost 36x25 cm fino rdeče usnje na platnicah bogati zlati utisi z zlato obrezo K 52-80. Dob6 se tudi finejše vezave.	_
Kanontable pod celuloidom.
Praktična novost.
Cene nekaterih garnitur:
glavna tabla 24X17 cm K 27X18 cm „ 30X22 cm „ 28X19 cm „ Večje kanontable v raznih slogi. ./.vrši-
tvah se dobe od 8 kron do 25 kron. Cene se razumejo za popolno garnituro, t. j.
za glavno in obe postranski tabli.
Prednosti kanontabel pod celuloidom: so zelo trpežne, jim ne škoduje ne solnce in ne vlaga so lahke in praktične, imajo lahko čitljiv, razločen tisek, zavzamejo malo prostora in se lahko umivajo ali drugače snažijo, se rabijo brez okvirja in šip in so nalepljene na prav trdo lepenko, da se ne morejo zviti.
Preces anteet post Mlssam pro opportunitate sa-cerdotis dicendae. Accedunt hymni, litaniae, aliaeque preces etc. V obliki četvorke za zakristijo z velikim tiskom. Vezano K 3-84.
Rltus benedictionis at impositionis primarii la-pidls pro ecclesia aedificanda, consecrationis ecclesiae et altarium et benedictionis signi vel campanae, vezano K 312.
Rituale Romanum. (Velikost 13i/iX9 cm) ša-grin zlata obreza K <>•—.
Rituale Romanum. (Velikost 23X14'/2 cm), Ša-grin zlata obreza K 12-96.
Dannerbauer, Praktisches Geschaftsbuch fur den Kurat — Klerus Osterreichs. Vezano 30 K.
Ob času prvega sv. Obhajila in sv. Rešnje Telo.
Nove spominke prvega svetega obhajila pod celuloidom, je založila .Katoliška Rukvarna v Ljubljani*. Krasna podoba predstavlja Jezusa s sv. bostijo in primernimi podpisi. Podoba je na trdem kartonu in pod celuloidom tako prirejena da se lahko postavi ali pa obesi na steno, ne da bi se dejala v okvir ali pod šipo in ima torej iste prednosti kakor kanontable iz celuloida. Kdor hoče darovati prvo-obhajancu spominek trajne vrednosti, da ga bo imel lahko celo življenje pred očmi naj mu kupi za mal denar 80 vinarjev to sliko. Poštnina in ovojnina za vsak posamezen izvod znaša posebej 30 vin. Pri naročilu na več izvodov se pojavijo razmeroma manjši stroški za poštnino,
Hammerle, Ecce Panls Angelorum! oder das allerhl. Altarssakrament und der Priester Vor-triige fiir Priesterexerzitien K 3-36.
Lintel — Finster, das eucharistlsche Triduum. Ein Hilfsbuch fur die Predigt iiber die tagliche Konlmunion K 1-50.
Diessel, das grfiflte Denkmal der gdttlichen Liebe. Predigten und Betrachtungen iiber das hochheilige Sakrament des Altars 2 zvezka K 10'08.
Bliittler, Manna ln der Wtiste oder das Ge-heimnis der heiligsten Eucharistie in Vor-tragen dargestellt 2 zvezka K 4-32.
Chalgnon, der Seelenfrlede eine Fruckt der An-dacht zum allerhl. Altarssakramente und der Ilingabe an die gottliche Vorsehung, vez. K 4 80.
Stieglitz, Ausgeitthrte Katechesen II. Beicht- und Kommunion-Unterricht, vezano K 3-60.
Bcrnbeck, Katechetische Skizzen zunachst fiir die ungeteilte und zweiteilige Landschule vezano K 4-32.
Schwillinsky — Gill, Anleitung zum Erstbelcht, Erstkommunion und Firmungsuntericht K 1.-50.
Nagelscbmitt, Die Feier der ersten hI. Kommunion der Kinder Predigten, Anreden und Skizzen K 3-84.
Mttllendorff, Pius X. al s Forderer der Verehrung des allerheiligsten Sacramentes 30 v.
Protzner, Die ottere und tSgliche Kommunion
der Kinder namentlich in geistlichen Erzieh-ungsanstalten und an Klosterschulen. 72 v.
Soengen. Das Llebesmahl des Herrn. Kommu-nion-Andachten, vezano K 1-98.
Beetz, Neues Leben. Ein bilderreiches Ubungs und Gebetbtichlein fiir Erstkommunikanten zugleich zur \viederholten Erneuerung des gcistlichen Lebens, vezan K 2-64.
Wacker. Geschlchten fiir Neukommunikanten fiir die Zeit vor und nach der ersten hI. Kommunion, vezano K 2-16.
Schwarzmann, Bereltet den Weg des Herrn, Erzahlungen fiir Erstkominuniknnten, vezano K 2-40.
Jeglič Anton Bonaventura, Pastirski list o sv.
Rešnjem telesu 20 vin.
Pohl, Zum schOnsten Tag des Lebens. Erzahlungen fiir Erstkommunikanten, vezano 1< 1-80.
Albers, Siehe dein Ktinlg kommt zu dir I Erzahlungen fiir die Erstkommunikanten, vezano K 2.88.
Arndt, der heilige Stanislaus Kostka K 1-80.
Meschler, Leben des hI. Aloysius von Gonzaga, Patrons der christlichen Jugend, vez. K 4-32.
Meschler, Der gdttliche Heiland. Ein Lebens-bild der studierenden Jugend gc\vidmet, vezano K 7-80.
Schmitt, Anleitung zur Erteilung des Erstkommu-nikantcn-Unterrichtes, vezan K 4-56.
Leitgeb, Das grofle Llebesmahl heiliger Seelen. 31 Ervvagungen und Gebete vor und nach der hI. Kommunion fiir Welt- und Ordensleute, vezano K 3-50.
Walter, Das Allerheillgste Sakrament, das \vahro Brot der Seele, vezano K 3-—.
Wiseman — Faber, die heilige Eucharistie. Das heil. Altarssakrament, oder die Werke und Wege Gottos, vezano K 2-40.
Louvlgni, das verborgene Leben mit Christo in Gott, vezano K 1;50.
Stieglitz, Reumotive fur die Kinderbeicht. K 1-20. vezano K 1-80.
Zapletal, Kurze Anreden zur Vorbcreitung auf die erste hI. Kommunion 80 v.
Za mesec junij.
Hortmanns, Herz Jesu-Predigten, K 2-40.
Hurter, Entwttrfe zu Herz-Jesu-Predigten. K 1-10.
Hattler, ^inke, Themen und Skizzen zu Herz-Jesu-Predigten. K 1-80.
Beck, Das hi. Herz Jesu und die Manner. 78 v.
Hattler, Die 9 Liebesdienste zu Ehren des g5ttl. Herzens Jesu in Betrachtungen dargelegt, vezano K 3-60.
Hattler, Der Weg zum Herzen Jesu, vez. K 2-50.
Hattler, Der Geist des Herzens Jesu, geoffenbart in den hI. Evangelien, vezano K 2-40.
Leitgeb, Das dem heil. Herzen Jesu gewelhte Jahr. Betrachtungen zu Ehren des h1. Ilerz en Jesu fiir Ordenspersonen und fromme Welt leute, vezano K 3-30.
SeebSck, Klelnes Herz Jesu Brevier, Tagzeiten fiir jeden Tag der Woche, vezano K 1-—.
Hattler, Stlilleben im Herzen Jesu. K 216.
Druge važne novosti.
Ender Anton, Skizzen ftir Predigten und Vor-trage. Broširano K
Ta bogata zbirka znanega pisatelja je izboren pripomoček za cerkvene govornike ob raznih priiikah.
Vstaja Škenderbegova. Zgodovinska povest, broširana 60 vin., vezano 80 vin. Poveljnik turške konjenice se zaveda svojega pokoljenja, se postavi na čelo krščanske armade in premaga krščansko deklico. Povest jo silno zanimiva.
Deutl Ilermann, Exempelbuch fiir Predigt. Schule und Haus. Eine Sammlung ausgewahlter Bei-spiele vonviegend der neueren Zeit, iiber sani-tlichc Lehren des kath. Katechismus. K 4'80-Hickmanns geographisch-statistischer Taschen. atlas von Čsterrelch - Ungarn. Vezano K 5-—. Podaja nam popolno najnovejšo Statistiko naše države in precizno dovršene zemljevide v priročni žepni obliki.
Jeglič Dr. Anton Bonaventura, Mladeničem .1 zvezek. Obramba vere K 1-—. Ne le mladeniči temveč vsi Slovenci naj či-tajo to zlato knjigo, da bodo pravilno poučeni o resničnosti naše svete vere in jo vedeli braniti in zagovarjati pred neutemeljenimi predsodki in ugovori.
Beneš-Trebizsky, Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman. Broširan K 3-20, vezano K 4-30. Ta povest je za probujo narodne zavesti izredne važnosti, popisuje nam pokristjanjene polabskih Slovanov, onega naroda, ki se je naj-delj in najbolj vstrajno bojeval zoper nemško nasilje, katero je z mečem v roki vsiljevalo križ in najblažje verske svetinje izrabljalo v svojo korist.
Verne Jules, Pet tednov v zrakoplovu. Trije Angleži raziskujejo Afriko. Po zapiskih dr. Fer-gusona. Vezano v platno K 3'80. Jules Vernove spise prestaviti v slovenščino je srečna misel; naše ljudstvo bo sledilo geni-jalnemu pisatelju širom sveta z napeto pozornostjo in se bo pri tem izredno izobrazilo, ker ravno spisi tega pisatelja so svetovno znani kot najboljši med priporočljivimi spisi, ki družijo zabavo s poučnim in vzgojnim namenom.
Vse te kn,i$e se dobe tudi v,,Knjigarni Ilirija" pre] Karol Fiorijan v Kranju
Oddajo se v najem v večjem mestu na Gorenjskem, na jako prometnem kraju	1834
prostori za trgovino
(posebno ono z deželnimi pridelki) 2 stanovanja in pritiklinami. Ti prostori se eventuelno tudi predelajo v večjo delavnico. Več pove uprava lista.
fcsr 03T
tfcar
Lepa :: zdrava
stanovanja
z opravo odda za 600 K za sezono I. Eberwein, Bled • štev. 28.	1817 1-1
Proda se posestvo
|ako rodovitno, na Spodnjem Štajerskem. Proda se radi družinskih razmer. Redi se lahko 12 glav ali tudi več goveje živine. Cena K 16.000, potrebni kapital K 6000, drugo po 5°/o- - Vprašanja pod: „Posestvo" poste restante Ljubljana ali Zidan most._1829
Gospodične
iz boljše rodbine se sprejmo na hrano in stanovanje. Terezija 1812	Papst, Barvarska steza št. 5.
Naroči si
kuharsko knjigo, da se ne le naučiš Pekatete pravilno kuhati, temveč da tudi izveš na koliko različnih načinov se da o pripravljati. Pošlje ti jo brezplačno Prva kranjska tovarna testenin v II. Bistrici.	637 3-1
1691 Proda se takoj po nizki ceni 3-1
vila „Zofija"
pot v Rožno dolino 216 pri Ljubljani.
Posestvo v Dravljah
Št.33 pošta St. VidpriLjubljani.s trgovino z mešanim blagom in celim gospodar, poslopjem, primerno tudi za vsako drugo obrt, se da v najem. Več se poizve pri lastniku ravnotam.	1721 3-1
1810 1-1
Oražbcni ol^lic.
E 1356/10
Prodado se dne 30. junija 1910 dopoldne ob 9. uri v Ljubljani, Jurčičev trg štev. 3
na jaimi dražbi:
prodajalna oprava, moški klobuki, slamniki in perilo, pletenine, vratnice in drugo.
Reči se smejo ogledati dne 30. junija 1910 v času med 9. in 1/210. uro dopoldne v zgoraj navedeni hiši.
C kr. okrajna sodnija Ljubljana, oddelek V,
dne 30. junija 1910.
Pozor
kolesarji! i
Mesto K 110 — samo po K 80--, z »Torpedo" prostim tekom po K 95- - prodajam za reklamo nova prvovrstna ..štaferska gra-ška kolesa". Modeli 1910 z triletnim jamstvom, sveže, močne pneumatike po K 5--, 6--, 7--; cevi po K 3-50, 4"-. 5"-. Vse potrebščine, popravljanja, emajliranje in poniklanje po ceni! Pošilja se po povzetju. Obroki izključeni! Cenik zastonj in fraiiKo! Tovarniška zaloga vo!nih koles In šlv» Inlh strojev
JI. Weissberg, Dunaj II.
Untere Donaustrasse 23-111.
Perje za postille in puh
9320 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
• od I. do IV. gimnazije se sprejmejo za prihodnje leto na hrano in stanovanje blizu II. državne gimnazije oddaljeno 5 minut. Dijaki imajo na razpolago lep senčnat vrt. Poizve se pri vrtnarju, Ambrožev trg štev. 3 v Ljubljani. 1813 3-1
Največjo zalogo
klavirjev in harmoniiev
ima edina narodna tvrdka
flifonz Breznik
učitelj „Glasbe zapriseženi
fjfl
učitelj „Glasbene Matice" In zaprisežsn[ strokovnjak
v Ljubljani, Gradišče št. 11.
Popravila in uglaševanja najccneje. Prodaja na najmanjše obroke. - - Jamstvo 10 let.
Dobro izoeiban restaurater
sc išče za dobro idočo restavracijo v zelo prometnem mestu. Pogoji zelo ugodni, na zahtevanje se uredijo tudi spalne sobe. Zraven zelo lep velik senčnat vrt, kegljišče in veselična dvorana. Dotičnik mora znati slovensko. Prevzeti je restavracijo s 1. avgustom. Natančna pojasnila daje Ivan Bajželj v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 11 (Kolizej), ustmeno ali pismeno. t857 6-i
r
n
| Domače slovenske tvrdke o
tac -m »m—u—jtsat ii jm—m i a Posojilnice.
Ljudska posojilnica
Miklošičeva cesta & — inserat
V7Qi0mnn podporno druitvo, Kongresni trg 19 lidJClllliU Olej inserat.
Razne tvrdke.
Jager Ton,'» hgovina ročnih del, Židovske ul. 5
Kollmann FMan' |Zaloga Porcelana in »'eklenine
In<iin Kn5tHPf*l P™3 jugoslovanska tvor-UU31JJ l\USIIICI1 niča drož priporoča svoje
izborne droži (kvas).
v Ljubljani, zraven ro-
tovža.
Lekarna Trnkoczy
Mptipintrpir T., trgovina s špec. blagom In lTlCIliailgCI delikatesami. Sv. Petra cesta št. 37. in 42.
Obrtno pomožno društvo &esnitrg
PfJctnn Filip, slikar za napise, črke in grbe, rnsiuu Prešernova ul. 50.
Restavracija pri ,Zajcu'
Ljubljana. Sodna nlica 6, nasproti justične palače
7ihart A-, največja zaloga čevljev domačega iz-f-lUGil delka, Prešernove ulice.

512
At
in moderno M®
za moške obleke
v največji izbiri priporoča po ugodni ceni
R. ffiiklauc
Ljubljana. Stritarjeva (SpitalsKai ulica
Obstoj tvrdke čez 40 let!
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—SO vinarjev liter, ker se dobi pri josipu Maljavac, pošta m postaja Hoč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaia na Kranjskem no vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 50 litrov. 007 100— 1
so najbolj sposobni
za vsako gospodinjstvo
in
: za vsako delavnico '
£ to I
0 a
1
■5
j P
1} »»
d)
-a c; o s*
o
o <
Dobe se v vseh naših prodajalnah v Ljubljani samo 4 Sv. petra cesta 4
SINGER Co.
akc. družba za šivalne stroje.
Canikl s koledarjem za-stonj in pošiDine prosti, m
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
■a
.Iv«-'/il'9	J.-
JJ
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Cudnu
nrarju in trgovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union" v Bielu in Genovi.
7oo MSsani, prstani, briljanti. (D
Bvetovnoznano najfinejše blago po najnižjih oenah. V tovarni za cement v Mojstrani sprejmo
za takojšnji nastop. Stalno delo. Najmanjši zaslužek K 2 "40 za deseturno delo. 1808
Pristno francosko
ponudi po najnižji dnevni ceni
Viljem Steinherz, Ljnbljana.
DoforoMoea gOStIMa
z dobro ohranjenim gospodarskim poslopjem in večjim vrtom se naglo in ceno proda z inventarjem ali brez njega v kraju 1819 3—1
Lisa pri Prevaljah na Koroškem,
kjer se nahaja dobroidoč rudnik. Več pove lastnik Leopold Klemene istotam.
Izvrstna prilika za potovanje |
' AMERIKO
je in ostane z novimi parniki t*
r k„,m
glaJiserin Ssagasietfšk- hot i-i
foria.....
Hnisriita . . . . Oeuciand . . . Cincinnaii . . . President Ltacoln Presidenfi tirani .
25.000 ton 24.000 „ 20.000 „ 20.000 „ 20.000 20.000
•t
M
Brezplačna pojasnila daje:
F i. SEIiilli
Lpsialpna, Ko!odwarsfca ul 28.
Ivan Jax in Sili
Ounajska cesta 17, Ljubljana.
3160 52—1
iz prvih tovarn Avstrije:
Dupfcopp, &tyriss (Puo!»), Waffeni*ad.
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno
: Atllerjerl :
pisalni stroji.
Ceniki zastonj in fi*anko.
St. 10439.
Razpis.
Za zgradbo okrajnocestnih preložitev 1.) Pod Veselico na Hrib, 2.) Cez Vejer proti Malenici, 3.) Dolac-Vidošice, 4.) Pod Kavrenko-Drašiči in 5.) v Kodelovcu pri Dolcu na okroglo 4900 K, 21300 K, 32300 K, 14900 K in 1000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedjo vprašalne svote naj se predlože
do 9. julija t. L ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je 'zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje gradbe cestnih preložitev pri Metliki".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razen tega je dodati kot vadij še 5 % stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudne cene, oziroma če se mu vidi potrebno razpisati novo ponudbeno razpravo ali oddati samo nekatere teh razpisanih zgradb.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnemu stavbnem urad.
0<J deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 21. junija 1910.
1821 (4-1)
JAN ŠTETKA
oskrbuje najstarejši češki specialni zavod
1718 lo —1
tovarna za stroje Praha-Kral. Vinohradtj, FUČOVa Ul- G. 892. |Cechy.)
16<2 30—1
odstrižene in zmešane kupujem po najvišji ceni
frizer za dame in gospode Sv. Petra c. 32 Levčeva hiša.
vsa lasna deSa.
posestvo
Proda se
v vinorodnem kraju na Dolenjskem od farne cerkve pet minut oddaljeno, z novo hišo z opeko krito, 2 kozolca, trije novi svinjaki, klet istotako krita z opeko in skedenj s podom. Okrog hiše so njive in travniki. Poleg travnikov je en kos gozda s smrekami, drugi kos z bukvami zaraščen. — Cena po dogovoru. Sv. Križ pri Litiji. 1773 (4—1)	Ant. Majde, posestnik.
obleke, plašče, frotir rjuhe in brisače, čevlje, avbe, klobuke, plavalne hlače in vse druge potrebščine priporoča
Lfubljana: nasproti giaune paši z,
1715 10-1
v pravem slogu, umetno in navadno izvršena izdeluje spccijalist fOT^i«« ^ ^ « stavbni in umetni v tej stroki 3II38&S I M5KK steklar, Sv. Petra nasip št. 7 v Ljubljani. Skice ter proračune na željo.
oprave
dokler se niste prepričali o kakovosti maštiih piaščev, pluvijal, dalmatik, zastav, bander, nebes (baldahinov), kovinskih izdeikov: samo v ognju pozlačenih kelihov, cibarijev, monštra c, iz -late kovine izdelanih oltarnih svečnikov, svetilk, lustrov, kandeiabiov, oltarnih podob, devocijonalij, kinov iz prve slovanske tovarne cerAvene oprave in paramentov
ud!a, Olomuc
= Poši jatve na izbero, stroškovni proračuni in ceniki brezpl i io. .
Cene so radi cenih delavnih moči na deželi in radi velike prodaje za 25°/o nižje, kakor (1S31 (2-1)	one drugih konkurenčnih podjetij.
Nimam v zalogi trine m bla;;a, kakršno druge tvrdke na vabljiv način ponujajo.
»SJMBKSiafrTKT. mJSfcffir.S
HBK1R Mj
ran
JOSIP ŠTUPICA
jermenar ln sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3699	oprave.	52—1
Solna ftopelj za noge
Chirogrin
Tisočkrat preizkušen vin. pri P°tGniu nog. kur-' jih očesih in trdi koži, pri ozeblinah ali če koga žge na podplatih in pri utrujenosti 1 za"oj 30 vin., 6 zav. K l-50, 3 zavoji proti poslatvi 1 K v znamkah
d droseriJI d Gradcu I./4.
1259 (1)	Dobi se povsod.
&ttfnifu, -v Xiateri velijo <iut>rv4 po c*ni in 8*&na9t/iiwpotovati ruy \ve obrn^je
rSimori^Mrtetebca
v Jfy'ubQani ttblodvcrsk* ulica Asjio sv l

; za Mmm in prebolele :
v v|
je zdravniško priporočano Wj| f| V črno dalmatinsko vino SC Ufc.. najboljše sredstvo 4 steklenice (5 kg) Branko K 4*— BR. NOVAKOV I C, Ljubljane.
Dober zalsužek n Mnjarje,
Prima Ugotovljene, zajsmCeno
cajuasle hlače st.
dolgost v cm
direktni nabavni vir.
sukancem šivane
I, 105,
cena komadu K 2 35, Enake iz močnega St. I,
dolgost v cm 105, cena komadu K 2'85,
II.	III,	IV,
110,	115,	120,
2-15,	2-55,	2-65.
doudiester	Fustija
II,	III,	IV,
110,	115,	120,
2-95,	3-20,	3-10,
Dalje najugodneji nakup . Hlfl/alOm ostank. oksforda, flanele itd. K 15'40 III" 40 m »	» cefira » » 16 —
II" 10 m »	» platna » • 17"20
I" lOm » platna, kanevasa itd. 18'50
tucat robcev z atlas robom komad 48/1(,ocm brisač . . . . » brisač za steklen. . . . » 15n/2oocm rjuh I" platno .
poiplatno
K 1'30 0-31 020 2-60 230
28 m 4/< kreos-platno z dodatkom 3 robcev, 3 brisače in 3 kuhin ske brisače le K 18'—.
Trgovci pri večjih In stalnih naročilih rabat Najugodnejša prilika, te poskuSnja napravi stalnega odjemalca.
prva lierm. razpošiljalnica tkanin Hermanmd teo, (GeSko)
M.Brick
J
. Drsnik
Ženska ročna dela in
Ljubljana
: pripadajoči materijal:	KDngre-, ,rfl _
Predtiskanje. vezenje na roko in stroj, tanburiranje, plisiranje itd. Največja zaloga telovadske obleke. Naročila vestno in poceni.
Toni jager, Ljubljana, Židovska ul. 5
Specialna trgovina finih ročnih del. -
Bogato opremljena zaloga šivalnih potrebščin, pričetih in izgotovljenih veznin kakor tudi k temu pripadajoči materijal, namreč: volna, sukanec, svila, platno, juta, kongresno in švedsko blago. Montiranje, predtiskarija, tamburi-ranje in plisiranje. Izvršba točna in jako cena.
Naznanilo.
1798 3-1
Na c. kr. prvi državni gimnaziji v Ljubljani
(Tomanova ulica štev. 10, zraven „Narodnega doma")
bode v julijskem roku
vpisovanje za I. razred v nedeljo, dne 3. julija 1.1.
dopoldne od 9. do 12. ure v ravnateljev! pisarni S seboj je prinesti krstni list in zadnje šolsko, oziroma obiskovalno izpričevalo. Sprejemni izpiti bodo v ponedeljek, 4 ji-lija cd 8. ure d*lie.
Zunanji učenci se lahko tudi pij-neno zglase, ako dopošljejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu; morajo se pa po em dne 4. julija pred izpitom osebno oglasiti v ravnateljevi pisarni.
Po odloku c. kr. deželnega Šolskega sveta z dne 28. avgusta 1894, štev. 2354. se smejo učenci, ki pripadajo po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah c. kr. okr. glavarstvom v Črnomliu, Kranju Novem mestu in Radovljici ali okr. sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, sprejemati v ljubljanske gimnazije samo po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. Dotični roditelji naj si torej pravočasno izposlujejo to dovoljenje.
Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije.
V Ljubljani; dne 20. junija 1910.
Proizuajanje jjp jfjf||(|jr
kot prosta obrt, kakor tudi
izdelrainje IsrezalkohoSn* osvežujočih pijač
jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju renomirana tvornica. S proizvajanjem in razpečavanjem se lahko prične fakoj. jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno. Ozira se samo na resne ponudbe. — Ponudbe pod šifro „SplritUQ5en 1465 8385?" na anončno ekspedicijo Ki. Dsikes flachf., Dunaj l./f. 10-1
St. 11351
RAZPIS
1796 3-1
Za zgradbo cestišča, hodnlkan in koritnlc po trgu Ribnica, polit, okra]
KoCeoJe na	K 18 h proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne
ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 2. julija t. 1. ob 12 ih opoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z napisom:
Ponudba za preuzetje cestišča, hodnikov in koritisic po trgu Risnica po. okra! Kočeuje.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razventega je dodati kot vadij 5 % stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilar-novarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni Djtior si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbe cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri deželnem stavbnem uradu.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 15. junija 1910.
Slaščičarna P. KIRBISCH
Ljubljana, Kongresni trg št. 8
priporoča izvrstni, usak dan sveii
sladoled in
ledeno kauo.
ir •wRlffrafc 1
yi
■ ' II T .............. I................... llllll—H
I mB IZPELJAVA
K vseli ftslLU.il, transakcij. - Iziajanjo iekov, nakaznic in I KREDITNIH PISEM
| » vsa risvp.a is stranska iiissia ta- ia inozemstva.
1
Za hoSnjo priporočamo najboljše ameriške
kosilne stroje Me. Cormick
ki so ne samo po izreku enega samega, nego na Kranjskem že od več sto posestnikov, ki te stroje že več let vpo-rabljajo kot najboljši in za naše kraje najpri-pravnejši spoznani. Vsakdo
naj se torej sam prepriča in kupi le kosilni stroj MC. CORMICK.
Opozarjamo posebno na naše nove nože z gostimi zobmi, ki posebno globoko režejo, za nizko in redko travo. 2885
Edina zastopnika za Kranjsko: Karol Kavšeka nasledn.
- Največja tvornica lokomobil na Nemškem -
4)
O
<U t/J
tO o o.-* Oo
O)
-'•o Q a
LHNZ
■--Patentne -- 1685 18-1
lokomohile
na vročo paro z ventilno zavoro.
»Sistem Lentz" spr&S!m
Pisarna za prodajanje v Avstriji EMIL HGNIGMANN, Dunaj, IX. Loblichjasse 4.

fnterurban 15594.
n S
MO <=> —
§5
_o
3 N
o a.
o* .-»
o o
DelniSka glavnica: 50 milijonov kron
Bezervni in varnostni zaklad:
14 milijonov kron
Centrala v Pragi.
Ustanovljena 1.1868.
Podružnice v: Brnu,
Budjevicab, Iglavi, Krakovu, Lvovu,
Moravski Ostra vi,
Olomucu,
Pardubicah,
Plznju,
Prostjejovu,
Taboru,
na Dunaju,
I., Herrengasse 12
pum iui m
Bančni prostori:
viaS.Hlcoio30
v TRSTU
Telefon št. 2157
Menjalnica:
Via Huova 29
izvršuje vse bančne posle obrestu e vloge na vložne knjižice po 4% na tekočem računu po dogovoru.
Kupuje in prodaja vrednostna papirje, devize ln valute. Daje predla jm« na vr.dno3tne pap rje in blago. Dovoljuje stavbna in carinske kredite. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaraje srečke proti knrzui izgubi. Oskrbuje lnkaso na vseh tuzemskih in inozemskih trgih.
Sprejema borzna naročila
ter se rada vdeležuje s svojim kapitalom na dobrih in napredujočih industri;skih podjetjih. Brzojavni naslove Živnostenska Trst.
Išče se trgovsko izvežban
nekje na Notranjskem.	■ ■ ■
Vodil bi opekarno, žago in mlin.	■ ■
Nastop službe in plača po dogovoru. ■ Ponudbe na upravništvo ,Slovenca4 pod naslovom „Tovarna" do 5. julija.
1811
Iti
S
C KR. PRLVIL. BANČNA iN MENJALNICNA DELNISKA DRUŽBA
v 71/f ITOI^ITO/ OSREDNJA MENJALNICA: ' i&lDllV, U JOL * DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Pnrlru7nir>Q ^aden, ueška Kainmca, lieska Lina. Brno. Gablonz a, N. f.rasiitz, Krakov, Litomerlce, Moravski 1 uut U/.I1IUU. £Umtier9. Modling, Moran, tiovl JiCin, Plzon, Praga, LISoroo, Dunajsko Novomesto, Cvitava.
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev akcij, prioritet, zastavnic, srečk 1.1, d., i. t. d'
,„ Zavarovani!! proti \M\ pri frebanili) sreCH in vredn. papirjev
Prospekte in cenike premij zastonj ia iranko.
/842	Ustanovljeno teta	1842 jg
Slikarja napisov g Stavb k pohleven? pleskarja.1
Velika zbirka dr. Sdidnfeldovih barv v tubab za akadem. slikarje.
ELEKTRIČNI OBRAT.
3SB3BE5IU
|UagBHPBMMgMBBaBBMBaBBBtMBMHBB^^	....... BHgMI
Toiarna In pridala aljiatlh ban. Uraeža in liki j
BIflTil EBBUa, USELJHBH 1
Prodajalna In Inmptoir: MIKL0Š1££¥H CESTA ŠTEV. 6
Telefon 154. Delavnica: IGRIŠKE OLICE ŠTEV. 8. Telefonist
1842	Ustanovljeno leta	1842
Zaloga čopičev za pleskarje slikarje in zidarje, Stedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
»i
M
W
a
Najcenejša vožnja v Ameriko.
Ml
oblastveno koncesiionl-rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
■ ■ ■	■ ■ ■	3143 52-1	■ ■ ■
S
= Najcenejša vožnja v Ameriko.
S
53
S
H
S
S
s;
§3
s
§5
S S S
OX5
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847. ££
Tovorna pohištva J. i. Naglas
:: LJubljana, Turjaški trg štev. 7. :: Največja zaloga^pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52-1 Najsolidnejše blago.
EJ
SI
s
RS
s
RS
S
simg s s 1 s s s a a A
s
pno KramsKo melje za umetno stehlarstvo m suni Hogusta Hgnola, Ljubljana
Dunajska cesta St. u poleg „Figouca"
sc priporoCa prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnlStvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna« mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 311052-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
4552 8—l"
mesml najstarejša
v	•
ra loncemn mm
flvg. Drelse v Ljubljani
Mnogokrat odlikovana.
Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem —samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Uustr. ceniki so na razpolago
Fotografski umetni zavod :
Berthold	I
Ljubljana, Sodnifske ulice štev. U.	I
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih	I
naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, foto-	H
2 grafiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.	B
~ — Vsa dela se Izvršujejo točno tudi v največji množini.
odi
Več vrst sodov ima naprodaj H. BEPIC,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1
Gospodarsko društvo
Berarn, poŠta Pazin, (Istra),
posreduje brezplačno pri prodaji
*T|Mn svojih udov. Cena je nizka. Vino v	je bele, rudeče in črne boje; ka-
kovost izborna.
(2983 1)
LeHarnaria
Edino pristen balzam
iz leknr. pri angelju
A. Mierrti v Pregradi
pri RotjaSki Slatini
ILTHiEMV-ja BALZAM
(Postavno zavarovano)
Edino pristen je z varstveno znamko RED0VHICH.
Uiinkujoč pri želodčnih težkocah, napenjanju, zaslizenju, motenju prebave, kaSlju, plluCnlb
boleznih, prsnih boleznih, hripavostl Itd. Clstl zunanje rane, olajšuje bolečine. 12 malih aH 6 dvojnih steklenic ali l velika posebna
steklenica K 5-—.
Lekarnarja A. THIERRY-ja edino pristno
CEE1TIFOLIJSKO IHHZILO
zanesljivo ^inkujo^l
A. THIERRY v PREGRADI pri Rogaški Slatini.
Dobi se skoro v vseh lekarnah.
jša m nsjoonejša vožnja v Hmeriko
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
LJubljane čez Antwerpen v New-York ia čez v
je proga
»
(t
Na naših parnikih «Finland», «Kroonland», »Vaderland«, «Zeeland», „Lapland", .Menomi-na", .Maniton", .Gothland", „Marquette" in •Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New~York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej St. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri •Starem tišierju» 188 (52—1)
mn

BALKAN"
špedicija, komisija. Centrala: Trst. Podružnica: Ljubljana,
Selenburgova ulica štev. 7.
Telefon St. 38.
DBS

ŠPEDICIJE
vsake vrste. — Prevažanje blaga
za trgovce in zasebnike.
Preselitve, vlaganje blaga in pohištva v skladišče, zacarinanje, prevzetje blaga v prodajo i. t. d., i. t. d.
„BALKAN"
špedicija, komisija. Centrala: Trst. Podružnica: Ljubljana,
Selenburgova ulica štev. 7.
Telefon St. 38.
\
ETERfilT; TO VAR N A LJUBEM
-.rti i,?* 1

.HVERGES-UJFALU^
Rabate za streho Uašlt? hiš
Glavno zastopstvo za južne dežele:
V. JANACH IN DRUG, TRST.
Miti ia plini šr ? !>Mii, inlni iiici si. 7.
priporoča p. n. odjemalcem svojo veliko zalogo
omar za
j|jl v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd. — Cena najnižja, postrežba točna. = Telegrami: Simon Praprotnilc, Ljubljana. — Telefon št. 77. =
s\sa
ptS.3, - t? —

—■S-o 0= 2 t
£ no
N. Q. "I
Š2.3
T

o' w
s 5 sobami, zraven lep vrt, podobna vili, se proda z proste roke v Božu- dolini pri Ljubljani 20 minut od Glavnega trga. Več se poizve pri gostilničarju 1727 Balija na Glincah preje Traun. 6—1
parna opeharila in to- !
u SREDNJIH GHMELJNM prS LJUBLJANI
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Pisarna u Ljnblsani, Reslieua cesta š!ew. 2 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
priporoča zarezano opeko, strojni strešnik, zidno opeko na stroj itd. najboljše kakovosti in v poljubni množini. Za trpežnost zarezane opeke
o, L in II. vrste se jamči najobširneje. m
Hotel Liteurifila
(Harodni dom v Voloskem)
Edini popolno slovenski hotel v zdravilišču Opatija, stoji ob državni cesti v bližini postaje električne železnice. Oskrbljen je z vodovodom in električno razsvitl|avo. Sobe imajo krasen razgled na morje. V hotelu se nahaja restavracija z izvrstno kuhinjo. Točijo se znamenita istrska in dalmatin. vina. Cene zmerne. Priporoča se
ITIarija Hfledueril, najemnica. » it	sil lic—
Prireja pogrebe
Prvi slovenski poareM zavod v Liuhljani, Prešernova ul. 44.
nalprlprosteise do naielesantneiše vrste v odprtih kakor tud! v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovl- .^rr^tmm^Mf^^^^^ naste ln lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne Telefon št. 207. cvetlice. Ilajniije cene.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	51 52 1
Turk in brata Rojina.
Pod najvlSjlm pokroviteljstvom Nj. ces. ln kralj. Apostolskega Veličanstva cesarja FH AN JOSIPA I.
prva mednarodna
razstava Dunaj
maj—oktober.
Lov in njega obrat, industrijaln obrt, promet tujcev umetnost in umetna obrt, poljedelstvo. Stalna razstava avtomobilov.
Začasne prireditve:
Bazstava konj — rastava kuncev in pe-rotnine — razstava lovskih trofej — razstava lovskih fanfar — levanjekmo 1229 golobov-pismonoš itd. 10-1
Luna park, kinematografi, lovski diorami itd.
Edini
zasebni slovenski zavod 1781 te vrste je 41
u Ljubljani, TnršašSsi trg št. fl Vpisovanje 2. In 3. jnllja od 9-12. Z-4 Vsprejemajo se samo gojenke.
Liric I9U9: zlata kolaln:«. n^ivisia odliiis.
Dosedaj izdelan tiu nad eSO.ttOO P. S.
Vsied sklepa c. kr. okrajnega sodišča Ljubljana z dne 15. junija 1910 upravna
2^9/10
štev. A I —jg— se vrši na prošnjo dedičev po dne 21. marca 1910 zamrlem Iv. Peterca
prostovoljna ja¥isa dražba
posestva vložna štev. 1235 kat. obč. Karlovsko predmestje obstoječega iz hiše štev. 21. ob Dolenjski cesti v Ljubljani in vrta dne 28. junija 1910. ob 9. uri dopoludne v pisarni podpisanega c kr. notarja v Ljubljani Sodna ulica štev. 9.
Ker se vrši dražba vsled prostovoljne prošnje dedičev, ostanejo upnikom, ki so pri tem posestvu zavarovani, njih zaslavne pravice brez ozira na izkupilo pridržane. Vzklicna cena znaša 5400 K; dražbeni pogoji, cenilni zapisnik in zemljeknjižni izvleček se lahko v pisarni podpisanega med uradnimi urami vpogledajo.
(1782 3 1)
c. kr. notar kot sodni komisar.
za pomladansko in poletno sezono 1910.
= Kupon ====
3*10 metr. dolg,
za kompletno moško obleko
suknjo, hlače, telovnik zadostno, stane le
1 kupon	7 kron
1 kupon	10 kron
1 kupon	12 kron
1 kupon	15 kron
1 kupon	17 kron
1 kupon	18 kron
1 kupon	20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20'—, kalior tudi blago za površnike, turistovske obleke, svileni kamgam itd., pošilja po tovarniški ceni kot reelna in solidna, dobroznana
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imhof v Brnu
Vzorci zastonj in iranko.
Vsled direktnega naročila blaga pri ivrdki Siegel-Imliof iz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled velikega blagovnega prometa vedno nalvečla Izbira povsem svežega blaga. Stalne, najnižje cene. Tudi najmanjša naročlla se izvrše najskrbncie, natančno po vzorcu 110
ni
ir
Korte-P. Portorsse. Istra
se priporoča p. n. gostilničarjem, zasebnikom in zadrugam, da se obrnejo v slučaju potrebe SSS99SI c'° >stega. Razpolaga z več kot RvBKSm! 1000 hI pristnega pridelka svojih članov, najboljše kakovosti in to: bela, svetlo in temno rudeča vina. Na zahtevo se pošlje vzorce. Zalogo vina imamo odslej v Ljubljani na Martinovi ce ti 32 kdor si ga želi naročiti, naj se obrne do sluge Ivana Mejaka pri Aloj. Poljšaku. Cene: belo, rumeno K 34, črno refoško K 32 na mestu v Ljubljani. Denar je vposlati naprej, sicer se vino pošlje po povzetju. Kdor naroči, ostane naš stalen odjemalec. 1695 1-1	Načelstvo.
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
za krojno risanje
Franjasjesih
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
Očetle matere bratie
1778 skrbite za svoje! 2-1
Vsak oče, mati, brat, sestra, stric, teta itd; preskrbi lahko svoji hčeri., sestri, nečakinj' že po 5 letih
doto do 6000 kron,
ako pristopi k dobrodeln. društvu „Edinost" v Pragi. Sprejemajo se člani le do 50., z deklicami do izpolnjenega 14. leta. Pojasnila daje društvena pisarna v Pragi Karlin, Kraljeva cesta 23 a ali njen zastopnik gosp. Fran Šemrov, Ljubljana, Privoz št. 4.
IUCKAU
Podružnica Dunaj
Dunaj III., Jim Heumarkt Nr. 21.
Premikalni in stalni patentovani
na nasičen par in vroči par
od 10 —800 konjskih sil. Gospodarski, trpežni in iuinesljivi obratni streli za vse indusf, m poljedelske obrate.
v



Poskusite pa se boste prepričali, da je najboljše in najuspešnejše sredstvo proti vsakovrstni golazni in mrčesju
Buhačeu prah
Ivana Plenkoviča iz Jelše, Dalmacija/
ki je bil nagrajen s prvimi odlikami na velikih svetovnih razstavah, kot: Grand prix Pariz 1900, častna diploma z zlato medaljo v Kielu 1894, diploma zlate svetinje na Dunaju 1894, diploma zlate svetinje v Trstu 1898, diploma velike svetinje v Pragi 1896, diploma z veliko svetinjo ^	v Zagrebu 1891. itd.
»i*-«f«-; - ,»>:
Stev. 10383.
Razpis.
1795
Za zgradbo zauarooalnlh del na okrajni cesti pri isguuiah na 3113 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom Jaune ponudbene obraunaoe.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 9. julija 1.1. ob 12 uri opoldne §g
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: »Ponudba za preuzetje gradbe za zaoarooanie ceste pri Begunjah".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika neglede na višino ponudbne cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, projračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu ob uradnih urah. " "	"
1795
Deželni odbor kranjski.
Ljubljana, dne 17. junija 1910.
Hran Mm
mizarski mojster v Ljubljani
Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša)
n
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
za spalne ter jedilne sobe in salone. S)ivane vsake vrste. JYCodroce, žitnnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. : ::
Naročila se točno izvršujejo.	::
Cenik s podobami zastonj in franko.
1539 1
NajcenejSa zaloga. :: Cene brez konkurence.
PfhTAr? PriP°ročam PrGČ> duh°vščini in Drk-j/vf-l I UZivfl » slav. občinstvu svojo ogromno I U^l/I •
zalogo umetno izdelanih


nagrobnih spomenikov
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorfeo; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkoena in stao-binska deia. Preskrbujem slike za na spomenike po Jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okušre. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po Jako nizkih csrcah.
• Z velespoštovanjem	710 {20—l)
IGNACIJ CAMERNIK, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulica štev. 26.

K 11 K
m
K
il K
m
K M K
M
K
m
K
s
X II K d X II K

1
AARUA SATTNER
!ijgMjanaa Dunajska cesta 10, H. stop., H. natistr. (Medijatova hiša).
91	se priporoča prečastiti duhovščini za	26 1
Izdeluje eele ornate, kazule v Vseh liturgienih barvah pluvijale, obhajilne burze, stole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineje, kakor* se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vponablja samo dobro blago, eene po mogočnosti nizke, zagotavlja tr~ pežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.
H K
H K II K H K H K
m
m
K
m
K il K
izvršuje vsa v to stroko spadajoča kamnoseška dela, kot: stopnica, klepane in brušene, postamente, balustraue, ornamente za fagade, vrtna ograjo, hangarje, krasne nagrobne spomenike in okvirje, korita in žlebove, cevi za kanale (6—100 cm premera), okvirja za stene v vodnjakih (Sternathov sistem) i. t. d.
Prevzema kanalizacije in fundamentiranje strojev.
Gospode duhovnike in stavbenike opozarjamo na Carralythov umetni marmor za obhajilne mize, oltarje, votlvne table, obkladanje sten v cerkvah in vestibulih — lepota brez primere pri nizki ceni.
Xylolith je eden najboljših tlakov za cerkve in zakristije, za hodnike in kuhinje, delav> niče in pisarne: tiha hoja, topel, higijeničen, brez Špranj, nezgorljiv, se lahko snaži; v poljubnih barvah, preprosto ali prav elegantno izvršen. — Tlakovanje cerkev in vež s cementno-mozalčnlml in hidravličnimi ploščami v raznih ličnih vzorcih. — Terrazzo tlakovll
Mesto drugih glaziranih plošC za obkladanje sten pri vodovodu, v kuhinji, v kopalnici, kakor tudi za fagade pri hišah priporočamo izredno lepo in ceno nadomestilo v ceolitu, ki je trd kot marmor, v raznih barvah.
Proiehtiranie in limm iiliaflilntt M: SB
daje na željo tudi strokovna mnenja. — V zalogi cemant na debelo la drobno ter „izolirna masa" zoper vlažnost zidov, na kojo posebno opozarjamo.	771 1—1
Lšii&iiasia, DsaEEaisSsa essta 73.

C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani.
1726 2-1
I.	Prosilke za sprejem v L letnik c. kr. ženskega
učiteljišča v Ljubljani
naj se zglase pri ravnateljstvu v soboto, dne 2. julija od 2. do 6. Pismena preizkušnja se prične v pondeljek, dne 4. julija ob 8. uri. V II., III. in IV. letnik se gojenke ne sprejemajo, ker ni prostora.
II.	Zglasila za I. letnik c. kr. moškega učiteljišča
se bodo sprejemala v soboto, dne 9. julija od 8. do 12. Preizkušnja iz posluha bo ravno isti dan od 8 do 12 ure.
K zglasitvi je prinesti s seboj krstni (rojstni) list, zadnje šolsko izpričevalo, zdravstveno izpričevalo uradnega zdravnika in izkaz o stavljenih kozah.
Ravnateljstvo c. kr. moškega in ženskega učiteljišča
v Ljubljani, dne 16. junija 1910.
HagbsEiia m fsašsisisrnglia priSifta za štedenje!
Denarni promet do 31. dec. 1909 čez 83 milijonov kron
Lastna glavnica £503.575-98
Stanje vlog one al. marca 1910 čez 21 milijonov kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo	:-:
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
nar 4
o
o
iS'*.
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 44'50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskornptujejo
Dr. Ivan Šusteršič, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Bclec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Fran PovSe, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anion KobI, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici, karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matl|a Kolar. stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovlc, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan PolIaU ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.	1
Pohištvo vsake vrste
od najenostavnejših do najumetnejših.
Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog
Ustanovljeno leta 1857
Zavod za pohištvo in dekoracije :
DOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10
Velika izbera pohištvenega blaga itd.
Enostavne ln razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi.
Uredba celih hotelov in kopališč.
Telefon št. 97
921
Najcenejše
dežnike in solnčnike
domačega Izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
Josip Vidmar v Ljubljani
Milim Stari trd SI- 4. Prešernova ulica st. 4-
3634 Popravila točno in ceno. 52 1
o
JC C m
c
o
U)
ns N
3Č
'č «
o
C
ta
>
o t.
"S
3
C IA
0 <
01 3_
0 ffl 3
5r
N QJ
01 —f O 3
01 3
sr o
Marijin trg štev. 1.
Največja zaloga najfinejših
' barv =====
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnate barve za študije, akvarelne trde ln tekoče, tempera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvnakreda, 2|late in raznobarvne bronoe. Pristno ln kovinsko zlato, srebro in alumlnium v listih. Štampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte ln tuši. Slikarsko platno ln papir. Palete, škatlje za študije. Čopiči za : umetnike, slikarje in pleskarje. ::
= Najnovefši =
slikarski vzoroi in papir zavzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične prstene in rndninske barve. =====
:: Priznano najboljše in najizdatnejše ::
= oljnate barve =
za pleskarje, stavbne in pohištvene mizarje ===== ln hišne posestnike itd., priporoča =
Hdolf Hauptmann
prva kranjska tovarna oljnatih barv, lirnežev, lakov ln steklarskega kleja.
Prodaja najboljšega mizarskega ==
* Uma
po najnižji oeni,
karbolineja
----samo boljše vrste, =
== gipsa =====
alabastra In stukaturnega za podo-365	barfe ln zidarje. 52—1
Ustanovljeno 1882. Zahtevajte cenike.
610 52-1
l
pri nakupovanju vencev!
Fr. Iglic
Ljub lian a, Mest ni trg št. 11
priporoča največjo zalogo krasnih
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
Cene brez konkurence!
Najstarejša domača slovenska tovarna peči.
Ustanovljena leta 1888.
Založnik
zveze ces. kralj.
avstrijskih državnih uradnikov
A® VEČAJ, LJUBLJANA
Trnovo, Opekarska cesta - Veliki stradon št. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo naj-trpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpri-prostejših prstenih peči različnih vzorcev, kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka'
po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1	Za samostane ln župnlšča znaten popust.	1222
0) ■H
• »H
O ffl
U
O
NI O
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki
..Severonemškega Lloyda" __J*
i	BREMENU
NEW-YORK::
s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: helm der Grofie. :: :: '' Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. ■
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886-58
Edvard Tavčar-iu, v KiMnrskin um a. k.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, flriona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
M Velika zaloga juvelov, zlatnine w srebrnine ter raznih ur.
Blago prve vrs^e Točna postrežba ■ Najnižje cene ■
Lud. Čer ne
juuelir, trgouec z urami ter zapriseženi sodnijslsi cenilec.
Ljubljana, Wolfova ulica štev. 3.
v
Klobuke cilindre in čepice
v najnovejših faconah in velikih izberah priporoča 147 52—1
Ivan Soklič.
Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Pod tranto št. 2. Postaja fllBk. železnice.
3
o
192 52
Stambilije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Cerne
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilj e v
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta št. 6.
Ceniki franko.
Tovarna

F. L. P.
za čevlje I
F. L. POPPER, Chrudim. Češko.
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi lc čevlje z znamko F. L. P.
Edina tovarna za Kranjsko:	—
Julija Štor, Ljubljano, Prešernova ul. 5.
Znamka F. L. P.
830 52-1

F. P. Vidic & Komp., Ljubljana
tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini patent. duo]no zarezani
strešnik - zakriuač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom »sistem Marzola".	480
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Včšr IfcST Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. \ Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	Spretni zastopniki se ISCelo.
Men Schusfer
Ljubljana <J
P Stritarjeva ulica 7 <|
priporoča
S
■ novosti i konfekcije
za dame in deklice, bluz, m modnega blaga za dame ™ in gospode, delena cefira, platna in batista.
Najboljše belo blago različne garniture in [r=ii vsakovrstne [D] [D] preproge ' "
/ffi) Vzorci na zahtevanje poštnine prosti.
I
o
Solidno blago, se Nizke cene. m
A
\I r
m B||BV	m BV
Pritlična basa
1734 4-1
v Ljubljani, Zalokarjeva ulica št. 10
ter nekoliko Vrta se takoj poceni proda. Več se izve v Rcvnikarjevi ulici št. 15.
• Naravna zdravilna grenka vola jterniof
i
učinkuje vsled svoje velike množine zdravilne soli že pri majhni vporabi Vs do i/4 litra kot odvajalno sredstvo, in je preizkušena kot najizbornejše učinkujoče
......................... :-: zdravilno sredstvo :-:
S Glavna zaloga za Kranjsko: o P" slabi prebavi, kroničnem kalenju
čreves, motenju jeter, bolečinah v haemorroidah, debelosti, nevralgiji in pri ženskih boleznih. 1392 13—1
> viavim	.vi "..jo.vu . m
i A. Šarabon, Ljubljana, i
Jtfodni salon ja dams^e klobuke
P. JY[agdič, Ljubljana
onporoča svojo bogato zalogo modernih m okusnih slamnikov po $elo ugodnih in brezkonfarenčnih
cenah. Naročila z debele izvršujem s obratno pošto.
0000 0000
0000 0000
00000000000000000000000000000000000000
000000000000(5100000000000000000000000000
1491
Varstvena znamka
K3hiespjewa cementna 62 strešna opeka ♦♦♦♦♦
z zarezo in brez zareze
1611 8 1
V zalogi
Zahtevajte cenik!
je trpežnejša in cenejša kot vsaka druga opeka, jo iina v poljubnih množinah izdelovatelj:
JEIiAČIN, Ljubljana.
—	Ravnotam vedno velika zaloga Portland-cementa.

kosilne stroje
„Deering" t604 1_t
najnovejše In lahke konstrukcije po zmerni :: ceni ::
priporoča
vina z
železnino, motorji in poljedelskimi stroji
Fr. Sfupica
o Ljubljani, niarlje Terezije cesta St.!.
Pridna, poštena
1786 3-1
prodajalka
nekoliko vešča knjigovodstva, zmožna slov. in nemškega jezika, z dobrimi spričevali, želi službo premenitl. Cenjene ponudbe pod — poštena — na upravo ..Slovenca".
Otvoritev hotela
Vljudno naznanjam, da sem na Dobravi pri Bledu na Gorenjskem, postaja državne želenizce, otvoril prenovljen
hotel „STOL".
Hotel s 16 sobami je popolnoma novo in moderno opremljen. V dobro urejenih restavracijskih prostorih postregel bodem cenjenemu občinstvu z dobro jedjo in pijačo.„ Senčnati park in novo kegljišče sta na raz-g polago. Razgled in lega krasna. Kraj jako-miren in letovičarjem zelo priporočljiv. V" bližini naravno lepi Vintgar in Bled. Cene nizke, postrežba dobra in točna. Priporočam se v prijazno upoštevanje. Z odlič. spošt
Alojzij Zajec.
Motorji na bencin m
FELIKS REUHUER
tovarna za motorje
Gloggnitz, Nižje Avstrijsko 15.
so si pridobili zbog svoje priznano izborne zgradbe (konstrukcije, Langsatnlaufer)
zelo štedljive porabe snovij in dolgoletnega brezhib-	J ----1
nega obratovanja popolno zaupanje v vseh krogih. nH||rt||Hl -S K"* Kot dokazujejo vsak dan dohajajoče HUIIUUUB I ^pUng? priznalnice mojih velecenj. odjemalcev
najzanesljivejši in vselej delujoči pomožni motor, za vse rokodelce, ki so navezani I na strojno delo, kot mizarje, kolarje, tesarje, Žagarje, strugarje, ključavničarje,
bmoai
mehanike, usnjarje, mlinarje, peke, klavce itd.
ki se da tudi prepeljavati med zadružnike.
. .	L J I ' ! v najpopolnejši izvršitvi. Proračuni,
za stroje za olilavaii o iesa
oskrbi brezplačno	1760 1
Centrala tovarne za motorje jlgjj^
ali nje zastopnik PETER ANGELO v Gradcu flnnenstr. 9/II.
Kamnoseški izdelki iz marmoria za cerkvene in pohištvene oprave, spominki iz marmoria, granita ali sije-nifia, apno živo fin ngašeno se dobi pri
Vodniku
hamenarshem mojstru
:: Ljubljana:: Koloduorska ::: ulica :::
KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Rent davek plačuje društvo samo. Druge hra-
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje
PO 4VI0
nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebn1 kredit, vračljive v 7'/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
Prelat A. Kalan 1.
predsednik.
Kanonik I. Sušnik 1. r.,
podpredsednik.

Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Štefe.