Štev. 1. POLITIČEN LIST ZR SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. f Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2 I (vhod čez dvoriSče nad tiskarno). | Z urednikom je mogoče govoriti le od i 10, —12. ure dopoldne. | Rokopisi se ne vražajo; nefrankirana pisma I se ne sprejemajo. L VredutSkega telefona Štev. 74. Izhaja vsak d za celo leto 2|S prejer A. Lijubljani, v soboto, 1. januarja 1904. izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu i: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. -A. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — I n s e r a 11 sc računajo cnostnpna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat 9 h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsla 26 h. — l'ri večkratnem objavljcnju primeren popust. VpravnUkega telefonu štev. lSS. - -oi t«i« oibirat' doklade, da pritrdi tej nameri deželni odbor, drugače pa ne! In liberalni deželni odbor je pritrdil! In še hitro! Lrberalni deželni odbornik Peter G r a s s e I 1 i . ki se sicer ne odlikuje s posebno hitrostjo pri reševanju spisov, ie kar b i p o m a sestavil odgovor na dopia fiaan-8 te direkcije. Dopis finančne direkcije ie bil izdan dne 14 septembra 1902. Ža 20 septembra svoj odgovor, ki (direkciji v Ljub- 190$ je izdil deželni odb| se d o s 1 n v n o glasi: »C kr. finančni Ijani Nanašajoč so na k. dopis z dne 14 septembra t. I. štl 17 025 se o. kr. fi '»nčni direkciji porota da deželni odbor ne vidi povdda, deželnemu sboru predlagati, dk naj se kroš njarska pridobninaloprosti od deželnih doklad. U oktobra na- Ker se, kakor se vedenega t. n. dopisa nikov ie sedaj doklad se sedaj prouiroči, leta 1903 tudi še pri deželne doklade pridobitni plačajo Tako omdepolui odgov bora z dne 20 septembra 1! idi iz zgoraj na-popotnih obrt-pobirajo. naj a počeni! od vi krošnjarji krošnjarski deželnega od-33 Ste v. 11001! Iko slep biti, da Ali more sedaj Se kdo ti na vidi resnice ? In tisti dr. T a v č a r , fli je duša in gospodar našega dež. zbora.Vma drzno čelo, v R bnici, v krošnjarlcem središču, krivdo zavračati od deželnega ^dbora na ka toliško narodne poslanoe ! In njegovi poslušni liberalni hlapoi na shodu so bili tako nesramni, da so vpili »na gavge z dr. Sustor-šičem« — menda kot plačilo z* pošteni moj trud za blagor mojih revnih rojakov. Ali ima slovenski jezik dovoli krepko besedo, ki bi označila tako početje?! Če bi imel naš liboralni deželni odbor kaj sroa in smisla za muke in trpljenje naših krošnjarjev, potem bi bil pa vprašanje fmačne direkcije lahko našel pntvi odgovor. Ta odgovor bi se bil moral glasiti: Deželni odbor ne pritrjuje nameravanemu pobiranju doklad od krošnjarske pridobnine, ker se te doklade od 1. 1857 d&lie niso nikdar pobirale, in no vidi nobenega povoda. da bi se v tem kaj soremenilo! Tak odgovor je bil deželni odbor dolžan dati. Ia če bi gA bit dal, potem se doklade od krošnjarske pridobnine ie danes nebi pobirale! Toda liberalni deželni odbor, ki je s svojim gospodarstvom zagospodanl toliko de želnega premoženja, potreboval ie denar ubogih krošnjarjev. To je vsa tajnost! Pride še boljše! V zadnjem zasedanju dež. zbpra stavila sva s tovarišem Jakličem i nujni predlog, da naj se naši krošnjarji oprostijo d o k 1 al d. In kaj so storili naSi grašlinski mestni liberalci ? Ba»on S c h w imenu Nemcev, dr. Tavčar pa slovenskih liberalcev seji dež. zbora že naprej izjavila{ deta njuni stranki glasova nujnost tega predloga. S to obenem začeto liberalno ob cijo v odsekih, osobito v odseku, ki bi se bi moral pečatu] in Jakličevim predlogom, je bil jin predlog pokopan. P ste ga dr Tavčarjeva in Sohweglowa stranka, ki sel tvorita večino v deželnem zb In v očigled vsemu temu ima drl še čelo v krošnjarskem središču dilske solze prelivali nad usodo našil njarjev! Ali,je še več dokazov treba, kalfl stvar stoji? Žalil bi duševno razsodnostAvojih ribniških rojakov, če bi še več do&oval. igel v imenu t« v javni da bo-zoper ,javo in t r u k -nčnem mojim n a -opali baron še avčar roko-kroš gledal vesele tovariše, ki so odhajali vsak na svoj dom k dragim domačim . . . On pa je bil sam. Izstopil je iz šole in vstopil v pisarno. Pozabil je na ubogo, skrbno mater, pozabil na svoj dom. Hotel je zatreti to dvoje popolnoma, a ni se dalo ■ • . Po izstopu iz šole materi ni več pisal in ji ni hotel povedati, kam bo šel potem. Hotel se je skriti pred materjo, sam ni vedel dobro zakaj: Včasih ga je zapekla vest, ker jo je tako zapustil, a drugič se je spet sramoval, da bi ji pisal in j ■ sil od puščanja. In živel je ono tiho, samotno, nezado voljno življenje, ki vlada po nizkih predmestnih hišah m? d bednejšimi stanovi. Blodil je okrog po svetu, brez stalne službe kot človek, ki je izgubil zavest za svoj obstanek. Sčasoma pa je začel premišljevati, čemu živi, kaj je njegov namen . . . In spomnil se je na nekaj milega, na nekaj svetlega iz dni ozarjene m adnsti. Spomnil se je na svojo mater, ki morda moli doma neprenehoma zanj, za srečo svojega otroka. In — v takih trenotkih je postal vselej nemiren, blodil je okrog kot plašna senca . . . Danes mu je prihajalo to vse živo pred oči, kot še nikdar ne. Prihajali so pred njegovo dušno oko veseli dnevi otroških let, ko je bival ob svoji materi, ko ni poznal sveta niti iz dalje. Zaželel si je spet onih časov, onih gorkih solnčnih dni, ko je cvetela v njegovi duši vesela spomlad. A zdaj je minulo vse, vse ... Pal je sneg na njegovo mladost in pokončal vse upe mladih dni njemu in upe njegove stare matere. Nocoj ga je zapekla vnovič vest in potočil je po dolgem času solze na grob svoje izgubljene mladosti. In sklenil je pri sebi, da začne drugače, da popravi, kar je zamudil in da začne živeti pošteno in z namenom . . . Zunaj so zvonili zvonovi. Pozno v neč je že bilo, Cvetko pa je sedel pri mizi in pisal . . . Pisal je svoji materi dolgo, žalostno — vesele in spokorno pismo. Zunaj so vabili zvonovi ljudi v cerkev molit novorojenega Izveličarja, v sobi pa je plakal Cvetko na razpotju, ko se loči od brezskrbnega pota in začne živeti lepše življenje, polnih svetlih vzorov . . . Stvar je jasna, kakor bali dan Kako liberalci v resnici so krošnjarskih dokladah, to je poved mojem ribniškem shodu i liberalec, ki je, ko sem jaz i da so 83 od letos naprej aačele pobirat! klade, glasno zaklical: „Prav je tal Vsi takratni zborovalci — in bilo je gc petkrat toliko krošnjarjev navzočih kot' Tavčarjevem shodu — so te bestdo s iu tudi vedo, kako nem zavrnil onega ralnega prijatelja Tavčarja, Višnikarja krošnjarjev! Toda on je govoril iz s r kar je v resnici mislil — Tavčar pi prišel v R'bnico. da bi pesek metal in Višnikarju prihranil 200 K. Pride sedaj še druga točka. Na svojem ribniškem shodu sem t: da je deželni odbor s o kri v, da se pob občinske doklade od krošnjarske pridob samo za kočevsko občino, če krošnjar stanuje v Ribnici, v Velikih La ali sploh izven mestne občine kočevske, Tudi to svojo trditev vzdrlEi-jem v celem obsegu in nimam niti manjšega povoda, popravljati jo. V ve< navedenem dopisu finančne direkcije z 14. septem. 1902. št 17025 je finančna rekcija deželnemu odboru naprej poveda da namerava doklade pobirati onem mestu, kjer se krošnjarski vek predpiše. Ker se pa krošnjarska pri dobnina v kočevskem političnem okraji! i predpiše v Kočevji, tedaj je bilo v dopisi finančne direkcije za vsacega razsodnega! človeka, ki o tej stvari kaj razume, jasno povedano, da se bodo občinske doklade pobrale sa kočevsko mestno občino. V svojem odgovoru z dne 20. 1902, katerega sem zgoraj doslovno vel, je pa naš liberalni deželni odbor glede predstoječe točke molčal. Pritrdil je le v obče vprašanju finančne direkcije in o temmolče tudi pritrdil nameri, vse občinskedokladepobratizamestno občino kočevsko. Če to ni res, zakaj pa je potem deželni odbor na ono točko dopisa finančne direkcije molčal? O tako razsvetljenih glavah, kakor so liberalci po svojih lastnih trditvah, vendar ne moremo misliti, da onega odstavka v dopisu finančne direkcije razumeli niso!? Ali so pa vendarle liberalci tako zabiti, kakor so 1. 1900 v „S 1 o v. Na r.u pisali o nas Ribničanih, pa da so se takrat le v adresi zmotili?! Naj še navedem doslovno dotični odstavek v dopisu finančne direkcije do deželnega odbora z dne 14. septembra 1902. Glasi se: „Za splošno pridobnino krošnjarskih in popotovalnih obrti imajo v obče veljati tiste določbe o pobiranju doklad, ki sploh veljajo za splošno pridobnino. Potemtakem se imajo od tega davka (t. j. od krošnjarske pridobnine) pobirati vse one doklade, ki so pobirajo od splošne pridobnine enake visočine na mestu predpisa krošnjarske in popotovalno-obrtne pridobnine, z jedino izjemo doklade za trgovsko in obrtno zbornico." Tako je, gospodje liberalci! Zakaj pa niste, ko ste odgovorili finančni direkciji na ta dopis, ugovarjali zoper jasno izraženo namero, pobirati v kočevskem okraju od vseh krošnjarjev občinske doklade samo v prid kočevskemu mestu? Torej, ali je v tem pogledu deželni odbor sokriv ali ne? Pozneje, seveda, ko je bila krava že iz hleva, so začeli liberalci v deželnem odboru vrata zapirati. Potem, ko so se oglašale krošnjarske občine in ko je mestna občina kočevska že vtaknila krošnjarske doklade za 1. 1903 v svoj žep, se je pričel deželni odbor braniti in prositi, da naj se občinske doklade pobirajo za tisto občino, kjer krošnjar stanuje. Radi tega pa, ker deželni odbor po toči zvoni, pa ni nič zmanjšana njegova krivda, da je opustil v pravem času zvoniti!"-- S tem sem s Tavčarjem in Višnikarjem glede krošnjarske točke gotov. Porabiti pa hočem to priliko, da razložim svoje pravno mnenje glede krošnjarskih doklad. Po mojih mislih je kljub p r i -trjenju deželnega odbora zelo dvomljivo, jeli pobiranje krošnjarskih doklad v zakonu opravičeno. Ne glede na to, da zgoraj navedena ministrska ukaza iz L 1856, s katerima je bila izrečena oprostitev krošnjarjev od doklad, formalno nista bila za Kranjsko nikdar razveljavljena, treba je glede deželnih doklad še posebe sledeče uva-ževati: Vsled katoliško-narodne obstrukcije deželni zbor pobiranja deželnih doklad za 1. 1903 in 1904 ni sklenil. Za 1. 1903 je bilo deželnemu odboru s cesarsko naredbo dovoljeno, da sme pobirati doklade v tistem obsegu, v katerem so se pobirale 1. 1902. Ker se pa 1. 1902 deželne doklade od krošnjarske pridobnine niso pobirale — zato tudi ni bilo opravičeno, pobirati jih zal. 1903. In isto velja v vsakem slučaju tudi za 1. 1904. Kazalo bode torej zoper pobiranje krošnjarskih doklad p r i t o ž i t i se. Za 1.1903 je rok zamujen. Toda za 1. 1904 je svobodno vsakemu krošnjarju, pritožiti se. Nasvetujem sledeče: Krošnjar, ko se mu predpišejo doklade, jih mora plačati, ker sicer ne more krošnjariti, odnosno knjižice ne dobi. Toda ko plača, naj da na zapisnik ugovor in naznani, da bode vložil pritožbo. Zahteva naj torej, da se mu dl natančno razločeno plačilno pave 1 j e v roke. Zoper to plačilno povelje naj se potem pritoži, j Dn/ge volje sem pripravljen, kot posla-j nec pete skupine, iti rojakom v tem pogledu j na roke in samo obsebi se umeje, da b r e z-p 1 a č n o , ker v tem o«iru ne nastopim kot odvetnik, temuč kot poslanec. Gaati hočem stvar do upravnega sodiš ia, da se dr.žene, če ie pobiranje teh doklad sploh v • --t vi opravičeno. Č bodo vapeh ugoden, je stvar v prid krv.iijarjem rešena in liberalci sploh ne bodo /•« gii krošnjarjem deželne naklhde naložiti, rl .. h t e r traja katoliško - narodna obstrukcija. Čn p* b< de pritožba brezvspeina, ostane še vedno odpita pot zakonodaje, v kojem pogledu bodo k;>t( liško - narodni poslanai brezobzirno storili svojo dolžnost V. II. Državne podpore. D r. T a v č a r je bil tako prijazen, da je na svojem ribniškem shoda zadri se v mojo osebo, češ, da nisem prišel v zadnjo * Dalje v prilogi III. \ lovan original I. Priloga 1. £tev. ..Slovenca" dn6 decembra 1904 sejo odseka, ki Be ima pečati s podporami po uimah oškodovanemu prebivalstvu. Ta odsek se nemški imenuje »Notstands-ausscbusB". In ko je dr. Tavčar omenil, da mene k tej seji ni bilo. j* bil, kakor poroča »81. Narod«, »silen hrup. Klioi: Škandali Ceuarčk« pa rad spravlja! Lepkmetski prija j a t e 1 i !" Sedaj pa čuite, ljudje božji Jas niti član tega odseka nisem In torej niti pravice nimam, v ta odsek hoditi! B I sem pač nekdaj član trga od seka, sedaj pa nisem več. Toda dr. T a v č a r je to popolnoma prezrl, ker ga večinoma na Dunaju ni in le konec meseca točno po cenarčke pri h a j a. Dr. Tavčar je sploh eden naj bolj lenih in zanikrnih po s 1 a n c w v, kar jih je v zbornici, kakor je tudi v deželnem odboru njegova nedelavnost znana. To bodi enkrat za vaele povedano, b a m o po denar ne po z a b i dr. Tavčar nikdar priti. -Sicer pa je sam najbolj osmešil svoje parlamentarno delovanje, ko je povedal, da je vse njegovo delo obstalo v tem, da ]e govoril z enim s e k o i j s k i m načelnikom! Tako parlamentarno »delo« ni pečenega groša in tudi ne tistega k n o f a vredno, ki ga je dr. Tavčar ponu jal katoliško-narodnim žirovskim kmetom. Končno bodi še povedano, da je izme katoliško-narodnih poslancev edini P f e i-f e r član navedenega odseka in da le-ta zvesto spolnuje svojo tozadevne dolžnosti. Če pa hoče s kakim sekcijskim načelnikom govoriti, mu to ni treba ravno v pričo dr. Tavčarja storiti. Za to ima prilike zadosti. Sioer bi pa kdo miBlil, da je dr. Tavčvr v odseku predlagal, naj se kredit 5 milijonov poviša na 6 milijonov, in tisti milijon da je za Kranjsko. Človek bi to mislil, ker se je dr. Tavčar na ribniškem shodu tako ustil — obenem pa norčeval iz tovariša Pfeiferja, češ, da je »debelo gledal, kakor na Abra hamovem oltarju zaklano jagnje in gotovo ni vedel za kaj se gre. Njegova usta ostala so, kakor knjiga sv. Janeza, zapečatena s sedmimi pečati«. A glejte — dr. Tavčar ni v odsekovi seji prav nič predlagal in niti beseJice zinil. Debelojegledal, kakorbi Višnikar gledal, čo bi ga ribniški reveži z a r u b i 1 i z a t i s t ih 200 K, katere jim je dolžan. Njegova usta ostala so, kakor Višnikarjeva in dr. Schiffrer jeva m a v h a , zapečatena s sod m i m i pečati! In odsek je sklenil samo 5 milijonov za celo državo, in če bo kaj prišlo ua Kranjsko od tega denarja, bode to za sluga katoliško-narodnih poslancev, ki so v tem pogledu zopet vložili celo vrsto predlogov, dočim se liberalci še ganili niso III. Moja graiSina. Kolega dr. Tavčar je imel dober okus, zaganjati se v mene, ker sem kupil boštanjsko graščino. Povem javno, da jaz lahko kupim, kar hočem, in da to nobenega nič ne briga. Osobito to ne briga dr. Tavčarja, ker mi ni v ta namen nič posodil. Morda je predpravica liberalcev, delati kupčije z graščinami? Seve, preobla dala je izvestne ljudi bleda zavist, ko so izvedeli, da sem kupil Boštanj. Kupil ga sicer nisem sam, pač pa sem drage volje stopil na čelo konsorcija, ki je ta kup podvzel, tembolj, ko je s tem kupom zopet jednemu nemško - liberalnih graščakov vzet političen vpliv v naši deželi. Sevč dr. Tavčarju to ni všeč, kajti on le od političnega upliva nemških grofov in baronov politično še životari. Zato je pa tudi prejšnega lastnika boštanjske grajščine, grofa Kottulinskega, ko mi je prodal grajščino, dr. Tavčar v .Slov. Narodu'- takoj napadel in mu očital, češ, kako more kot liberalec »klerikalcu" prodati svoje posestvo. B o 1 e 1 o je moža, da je na Kranjskem enega nemškega grofa manj. Pod mojo častjo pa je odgovarjati dr. Tavčarju na podlo sumničenje, kakor da bi se bil jaz v javnem življenju okoristil. To sumničenje je tem p o d 1 e j e, ko dr. Tavčar dobro ve, da prinašam le osebne žrtve na premoženju in zdravju v svetem boju za pravice ljudstva. Vsi moji tovariši v državnem in deželnem zboru, od prvega do zadnjega, mi bodo drage volje dali spričevalo, da v tem boju ne poznam nobenega ozira na svojo osebo in da se ne strašim nobene žrtve. Čez t o Vašo podlost, dr. Tavčar, pre-idem mirnim srcem na dnevni red. Prišel bode čas, ko Vas bode sram, četudi pozno, morebiti prepozno! IV. Rlbniiki konsum. Več let že hujska dr. Tavčar s svojimi kumpani strastno v liberalnih listih, po c hodih, v državnem in deželnem zboru zoper kmetijska društva, zahtevajoč, da se vsa uni Čijo. Na pomoč je klical vse človeške mod i vlado, sodnije, žandarje, policaje. Vse na| bi mu šlo na roke, da se uniči zadružna misel mej kmetskim narodom Dosegel je, da dežela ni ft>riia nič za prospth zadružništva na kmetih. S pomočjo deželnega pred sodnika barona H e i n a je tudi kolikor toliko zaprečil večjo dtživno pomoč. »Gospodarska z»eza«, središče zadružne kmetske organizacije, ni imela sredstev na razpolago, da bi zadruge tako nadzirala, kakor bi bilo potrebno. Tako je prišlo, da jo je semtertje kaka z»drupra zavozila, d* ih opevala in pro pala. To ee je zgodilo tudi v Rbnict. On-dotno kmetijsko društvo je šlo v konkurz Nepopisno veselje je zbog lega zavladalo mej liberalci. Ubogi kmet je sicer prišel na škodo — toda kaj to briga liberalca. Pač, briga ga nekaj. Liberalni ribniški lrgo\ci so hitro onzabili to škodo in poviiali cene v svojih trgo vinah! To je bil pravi liberalni odgovor. Dr. Tavčar, kralj in bog teh liberalnih trgovca v, je pa sedaj prišel v Ribnico kro kodilske solze pretakat. Znotraj poln radosti nad polomom kmetov, je na zunaj hinavsko žaloval in tožil Ravno tako tudi liberalni trgoveš ki so bili cene povišali, so pa hinavsko ž njim žalovali. Toda, dr. Tavčar, za Ribničane so Vaši nameni preprozorni. 01 nesreče kmetov, katero ste Vi po Vaši brezvestni gonji zoper vse »konsume« sozakrivili, hočete politično profitirati. Nesrečni kmet Vam bode, tako ste sodili, svojo dušo prodal. Moral bi se silno varati nad zna čajnostjo in razsodnostjo svojih višjih rojakov, da bi mogel misliti, da se Vam ta hinavska in podla nakana tudi le deloma posreči. R b-niški kmet bode svojo nesrtčo mirno in po nosno nosil. Vi in Vaši kumpani ste z adn j i, katerih tolažba je potrebna 1 Zagnal sa je dr. Tavčar se\e tudi ob tej priliki v mojo osebo. S povzdignjenim glasom je v Ribnici rekel, da je od mene pričakoval, da bodem v Ribnico privleke celo torbo srebrnih grošev, da priskočim njimi na pomoč ubogim kmetom, »katere sem jaz sam zapeljal in zavodi v sedanjo nezgodo.« Ribniški kmetje, v kolikor so bili na Tavčarjevem shodu navzoči, so ga morala pač pri teh besedah debelo gledati, kajti vsakemu, ki o ribniškem konsumu res kaj \e, je znano, in to je treba vendar enkrat glasno povedati: da jaa pri ribniškem kmetijskem društvu nisem imel prav nič opraviti. Jaz tega društva nisem nasvetoval, še manj pa ustanovil, nisem imel pri vodstvu nobenega opravila — skratka, to društvo mi je bilo od zači.i..a naprej popolnoma tuje Vsakdo, ki je pri društvu kaj opraviti imel, mi bodo to potrdil. Mene ni niti kdo vpra šal, če naj se to društvo ustanovi ali ne. Vsi udeleženci nasprotno dobro vedo kdo je to društvo ustanovil, ki pa ni »klerikalec« in še manj duhovnik in ki se za društvo po »srečni« ustanovitvi ni čiato nič brigal. Dr. Tavčar, pojdite v Ribnico povpraševat, pa bodete vse natančno izvedeli ! — Ko je društvo že zdavnaj ustanov ljeno bilo, me je enkrat ali dvakrat vprašalo za svet v malenkostnih pravnih zadevah, ka> terega sem mu dal, ne da bi zato sioer pla čila dobil, ali zahteval. To je bila ona moja zveza s tem društvom. Mene toraj prav nič vest ne peče in tudi peči ne more, ker nisem osebno prav nič prizadet. Pač pa me srce boli radi nesreče svojih dobrih, poštenih rojakov, in brez ovinkov povem : Č e b i jaz podedoval dva taka fa-rovža, kakor jih je dr. Tavčar, bi brez pomisleka segel v svoj žep in sam pokril ves p r i -aj ribniškega in doke g a „k o n s u m a". I ekaj je dr. T a v č a r na rib-du „razodel". Pravil ie, da sem manjkj 1 e n j e v Pa še mškem sh s 1f< ne di ■ . je,----- poprej, ko sem se iz Ljubljane podal na svoj ribniški shod. zaukazal »Gospodarski zvezi", da mora svojo terjatev pri Do-lenjevaščanih do zadnjega v i n a r j /a izterjati. In v »Slov. Narodu" je /čitati, da je pri teh besedah zavladalo p& liberalni druhali, ki kakor znano, nima napade mojih terjatev izterjati, »silno r č p n i e , klici: Škandal o g o nje ali so nas.'" pa naj se pomisli, da sem iaz ž e poletje, julija 1902, predsedstvo »Gospo- zveze da sem niti v od tistih-načelstvu in da jej torej prav azovati nimam in jej _ r a v nič ukazal nisem. S a ss/njaio se mi ni o tem! Vse to je dr. Tavčarju prav dobro znano, saj je »Sk>v. Narod" svojedobno ta moj odstop tudi zabeležil, Baj so se še celo vsi du /tajski in drugi avstrijski listi pečali s tem odstopom, tako da je bil splošno man, osobito tudi tisti liberalni druhali, kijeploskala Tavčarjevim surovostim v Ribnici. Toda kaj to Tavčarja breja! Sij ni fiel v Ribnico resnico govorit. Č> bi hotel to storiti, bi bil v petih minutab ojravi, ker pokazati bi bil moral sebe in stoto stranko v p r a v i luči — in tJ«?a bi še nekateri liberalci ne bili prenesli Calo tisti liberalni A n d o 1 š e k bi bil potem svoje žuliave ptsti utegnil drugače porabiti, kot bi bilo dr. T*vč«riu ljubo. Dr. Tavčar je prišel v Ribnico silo delat resnici. Prišel je pobijat resnico. Prišel je pesek v oči metat. Prišel je političen kapital kovat iz nesreče ondotnih kmetov. Prišel je duše lovit. Prišel je Višnikarja reševat plačila 200 K. Prišel je hujskat zoper poštene zastopnike ljudstva. Prišel je ljudstvo varat, da bi je pripravil ob vo-livno preosnovo, ki edina more kmeta privesti do večine v deželnem zboru in tako do gospodstva na svoji lastni zemlji. N i pa prišel v Ribnico resnico govorit in je tudi ni izustil vcelem svojem govoru! Menim, da sem to v predstoječem zadostno dokazal. S tem sem spolnil svojo dolžnost napram svojim ožjim rojakom in nimam povoda, dalje se pečati s klavernim nastopom dr. Tavčarja v Ribnici. Moje skromne moči ostanejo slej ko prej posvečene blagru in napredku mojih ribniških rojakov. S združenimi močmi in božjo pomočjo si bodemo priborili boljšo bodočnost. V Ljubljani, meseca dec. 1903. Dr. Ivan Susteršič, drž. in dež. poslanec. Poročila iz Hrvatske. (Izvirni dopisi iz Zagreba.) Hrvatska avtonomija nemogoča brez finančne samostalnosti. Hrvatski opozicionalni časopisi so v svojih božičnih uvodnih člankih polni nade v boljžo prihodnjost hrvatskega naroda. Novi pokret v narodu jim daje pogum, da pride na red kmalu narodna vlada. Uradni časopisi so pa seveda s sedanjo vlado popolnoma zadovoljni ter zatrjujejo, da po sedanji vladi napočijo Hrvatski malo boljši dnevi. Boljši dnevi? In kako se to ujema z njihovo pisavo o poprejšnji vladi, katero niso mogli nikdar dosta prehvaliti? So pač veliki licemerci vsi taki uradni novinarji! Od opozicionalnih časopisov proro kuje Hrvatski slabe čase le nemško gla silo, in sicer radi nove finančne nagodbe, ki ne more dobro izpasti za Hrvaško poc sedanjim madžarskim sistemom, ki hoče za-treti vsako slobodo in samostalnost ogrskih narodnosti, a tudi same Hrvaške. To se je pokazalo tudi pri razpravi zakona o podaljšanju finančne nagodbe med Hrvaško in Ogrsko v ogrskem saboru. Ko je opo zicija oponašala vladi, da velikodušno (!) poklanja Hrvaški tri milijone kron, mesto d; skrbi zase, je sicer zagovarjal Tisza hrvaške zahteve, češ, da je pravično, če se Hrvatom prizna davek užitninski, ki po priliki toliko znaša vsako leto. Ko se je pa na to oglasil drugi opozicionalec ter rekel, da bi mogla Hrvatska sčasoma zahtevati za svoje avtonomne potrebe še več nego tri milijone, je odgovoril finančni minister, da se to ne more zgoditi, ker avtonomni proračun hrvaški mora najprej odobriti ogrska vlada. To je tedaj jasna beseda, da mora ogrska vlada uplivati na avtonomni proračun Hrvaške kakor jej je volja, četudi po nagodbi iz leta 1868. nima te pravice. In vendar se tako dela, pa je potemtakem vsa hrvaška avtonomija vrlo problematična, ker ogrska vlada more po teh nazorih brisati stroške za tri avtonomne oddelke po svoji volji. Ta praksa mora prenehati, a to je mogoče le po samostalnih financah, katerih pa Madžari ravno radi tega vpliva na hrvaško avtonomijo ne bodo zlepa izročili Hrvatom. To so za nas slabe nade. Talijanski jezik v hrvaških lukah. Poznato je, kako Madžari po hrvaškem Primorju po vseh pomorskih uradih širijo italijanščino, ker ne morejo naprej iz Reke s svojo madžarščino. Toda v novejšem času so se tej praksi uprli Hrvati. V lukah so povsodi za reševanje ponesrečenih pripravljeni jermeni. Na le-teh pa je napis italijanski, a boje so madžarske. Vse to bode Hrvate v oči, pa so nekega dne izginili vsi jermeni, in vkljub najstrožji preiskavi se niso našli več niti jermeni niti krivci. Dali so nove jermene, toda tudi le-ti so izginili. Tako se je zgodilo tudi v tretjič. V jredzadnji saborski seji pa je glede te stvari interpeliral vlado dr. Mažuranič ter zahteval od nje, da da sama odstraniti ne-jostavne napise v italijanskem jeziku po vseh lukah, ker si bode drugače narod sam začel pomoči v takih stvareh. Podban je jriznal nepostavnost italijanskega jezika, obljubil pomoči, ker se je v tej zadevi obrnil še na ogrsko vlado; pristavil pa je, da ne bode dovolil, da narod v takih vprašan.ih s silo nastopa; on bode silo s silo odbil. Poslanec Mažuranič je podbana malo potolažil, da on ni govoril o tej stvari zato, da narod podpihuje proti vladi, nego zato, da se krivica odstrani. In tako je tudi v redu. Narodu naj se dd njegova pravica, in narod bo spoštoval postave Če pa vlade prezirajo postave, potem pa same povzročajo nemire, kakor je to bilo na Hrvaškem pod bivšim banom. Vlada naj le vrši postave, in nikdar se ne bode treba narodu groziti. Dober znak pa je vendar to, da sedanja vlada prizna krivice in da je pripravna odstraniti jih, kar se od poprejšnje vlade ni moglo nikdar pričakovati. Ogrsko. Na vso Ogrsko je napravila velik vtis novica, da Ugronova stranka ustavi opozicijo v državnem zboru. A to poročilo, ki je bilo kot gotovo vrženo med svet, ni resnično. Na stvari je le toliko resnice, da so obstrukoijonisti v sobotni seji izjavili, da ustavijo vsaj deloma obstrukcijo 5 janua-rija. Ugron in njegovi pristaši so sklenili, da nadaljujejo obstrukcijo; oglašeni so še trije govorniki. Glasovanje o rekrutnem predlogu se vrši danes ali jutri. Po speci-jelni debati bo Ugronova stranka pri vsaki točki zahtevala besedo in obstrukcijonirala, kar se bo dalo. Poslanec H o U o je poslance opozoril, naj se pripravijo na govore. Opo-zicijonalci upajo, da razpravo o drugem načrtu rekrutnega zakona podaljšajo za mesec dni. Finančni odsek poslanske zbornice je 30. decembra začel posvetovati se o proračunu za leto 1903. Košut je dejal, da želi, da predloga ne bo vsprejeta. Finančni minister Lukacs j« izjavil, da je bilo vsled obstrukcije letos 50 milijonov kron davka premalo plačanih. Odsek je vsprejel predlogo. Narodna stranka Bkliče velik protestni shod zoper sklicanje nadomestnih rezervistov. Jioteutotska vstaja v nemški .Južni Afriki. Iz Kimberley % se poroča, da vlada tamkaj veliko razburjenje radi sovražnega vedenja Hotentotov proti Nemcem in belim sploh. Hotentotje pustošijo deželo in posestva belih. V Oabis med Warmbadom in Violdriftom se nahajajočo posadko so baje premagali in poklali vse bele razven treh holandskih rodovin. Poglavar prvotnih na-selnikov, kateremu so Nemci dali orožja, da bi jim pomagal zadušiti upor, se je pridružil vstašem. Nek naselnik v bližini Karress-berga trdi, da se je bati, da se upro vsi prvotni naselniki v nemški Južni Afriki. Četudi je poglavar Hendrik Witbooi med nemškimi četami, vendar se bo tudi ta pridružil vstašem, ako se ne bodo pričele nemške oblasti resno pečati s to zadevo. Turčija. Evropska diplomacija se še vedno ni ničesar naučila. V makedonskem vprašanju še vedno zaupa — turški vladi. Po moritvah v Armeniji še vedno računa na sultanovo »dobro voljo«. Evropa, oziroma Avstrija in Rusija ne nameravata s silo prisiliti Turčije da izvrši reforme. Govori se vedno ie o moraličnem pritisku. Tako se Turčija samo navidezno udaja, v resnici pa ničesar ne stori. Da zadovolji vlasti, je nastavila mej orožništvom nekaj kristijanov, toda mej temi novimi orožniki skoro ni poštenega moža. Turčija je izbrala za ta mesta jako dvomljive elemente. V principu Turčija sprejemlje nasvete Avstrije in Rusije, končno pa izjavlja, da mora vse skupaj še proučiti in naposled bo izjavila, da bi prava kontrola ne bila več »status quo". Avstrija in Rusija ste izjavili, da hočete obdržati »status quo« Balkanu, a temu stališču že samoobsebi nasprotujejo reforme, ki bi pomenile, ako bi Be izvedle, konec turškemu gospodstvu. Ali naj pa to stališče evropske diplomacije razumemo tiko. da bode nastopila za sedanji položaj na B»lkanu proti Macedon-o e m, ako l^odo prihodnjo spomlad zopet dvignili orožje za svobodo. Gotovo je, da prihodnjo spomlad Makedonci zopet prično ustanek. Takrat ne bodo na bojišču več sami. N<« nj hovi strani bode stalo združeno Slovanstvo na Bilkanu. O Srbiji. Zagrebški »Novi Srbobran" prinaša sledečo izjavo srbskega poslanika Simiči: »Vprašanje, ki je desetletja dolgo oviralo srbskega orla, je zdaj že rešeno. Srbija mora delati na svoji notranji konsolidaciji ia se spominjati svoje naloge napram bratom v inozemstvu. Ako današnja vlada ne odgovarja svojemu času in je slaba, Be mora pomisliti, da je izšla iz kompromisa obeh radikalnih gruč. Medtem sta se obe gruči združili in v tem smislu se mora sestaviti tudi ministrstvo. Srbija upa, da bo vkljub grškim spletkam zopet Srb imenovan me-tropolitom v Skoplju, ker jo podpira pri tem vprašanju Rinija Med R«*Hn ~ ni »kakega nesoglasja in medsebojne zveze so dobre. Srbija in Cmagora gresta roko v roki, glede srbsko-bolgarske zveze je dejal Simie da je narodna bodočnost Srbov in Bolgarov zagotovljena samo v sporazumnem delovanju, in do tega bo tudi prišlo. lir-vatsko-srbsko zbližanje je dejanjska potreba. Pogodba z Italijo. Začasna trgovinska pogodba z Italijo velja do 1. oktobra 1904, ako ni ie preje uveljavljena nova definitivna pogodba. Bistvena prememba je ta, da vinska klavzula velja le do 1. svečana. Torej ta mesec še velja za italijanska vina carina 3 gld. 20 kr. od kvintala, za avstrijska 5 lir 77 cent To olajšavo pa imajo še ta mesec le ona italijanska vina, ki so bila do novega leta odposlana iz Italije, ali če je do 20. jan. pri avstrijskih konzulih dokazano, da so prodana v Avstrijo. Vse druge določbe ostanejo, torej tudi prosta carina za les in konje. Koroške novice. Cene mesa, katere so ljubljanski mesarji zvišali Se le sedaj, imamo mi tukaj na deželi med Celovcem in Beljakom že davno desti višje. Govedine I. vrste „nas eden" ne : dobi med zobe, zato ne vem, kako jo pla I čujejo. Navadno govedino II. in nižje vrata ' pa plačujejo po 1 28 K kilo. No naš kmet j pa ima \rlo dobro sredstvo, da te draginje še občuti ne; naš kmet je namreč zadovoljen z „domačo robo", s svinjetino. Govedino rad pusti „gospodi". Veseli ga pa draginja giveje živine, ki je vladala celo leto. Povprečno se je povzdignila cena za 20 do 25%. Prašičja cena pa zelo pada. Plačujejo kilo že po 48 kr. Prej so jo plačevali de čez 60 kr Celoviki vsenemci in kranjske klobase. Hijlovsti profesorji a !a Angerer, ki ga je, mimogrede povedano, škofova do ! biota redila sedem let v semenišču, s d oj- ! stro napadali na shodu meisarjev Kranjioe, ; ki prodajajo špeb, klobas i it J. na mestnem trgu, češ: to žali nemški značaj c3lovškega • mesta. Neki meščan pa se mu je odrezal, ■ dokler iščejo nemški trgo\ci pravnega sveta j pri dr. Brejca, bodo tudi nam še dišale : kranjske klobase. Konec »mastne" debate ! pa je bil, da so sklenili, pustiti Kranjicam če za naprej njih obrt, ker one povzročijo zdravo konkurenco, kar je konsumentom v j korist Novi osrednji kolodvor v Celovcu. Pred kratkim je predložila generalna direkcija južne železnioe železnišscmu stavbnemu ravnateljstvu načrt osrednjega kolodvora v Celovcu Vprašanje je !e, v ka kem obsegu se sezida ta kolodvor. Ko bo to vprašanje rešeno, pridno se pogajanja radi razdelitev stroškov za zidavo kolodvora ' med državno železniško upravo in južno i železnico, oziroma o tem, ga li sezida ie- ! lezniško stavbno ravnateljstvo ali južna- ! železnica. Stavba se odda v začetku po -mladi. ___i t Štajerske novice. Gledališko predstavo pri red... .10 in pevsko drufctvo „M*ribor« v nedeljo, dne 3. januarja 1904, v veliki dvorani »Narodnega doma« v Mariboru »Na Oso j ah«. Ljudski igrokaz v petih dejaojih. Poslovenil j J Ogrinec. Med posameznimi dejanji svira veteranska godba mariborska. Začetek ob I 8. uri zvečer. Vstopnina: Sadeži v dvorani od 1.-5 vrste no 70 kr., od 6 —10 vrste po 50 kr., od 11 —16. vrste po 30 kr.; stojišče v parterju po 25 kr., za dijake po i 15 kr.; sedeži na galeriji po 25 ki., stojišča na galeriji po 15 kr. — Vutopnics se dobe i v nedeljo, dne 3. januarja, od 2—4. uri popoldne in zvečer od 6 —8. ure pri blagajni v „Narodnem domu«. K obilni udeležbi vabi ; uljudno odbor. i Poštna vest Poštar 2 razreda prve • stopnje g Franc B a k š i č deniče in goapodarje poučuje učitelj Klein ančič v vinogradništvu. Nesreča. Pred tednom dni je konj tako udaril s kopitom hlapca pri Kukcvcu na Ščavnici v trebuh, da se je moral takoj uleči. Zadnji četrtek je že umrl. Bil je rajni Jurij Kramar priden mladenič in vrl ud bene-diške mladeniške Marijine družbe. Novi porotniški imenik sa okr. sodišče v Celju sa 1.1904 je sedaj prišel, ki je zeio zanimiv. Glavnih porot nikov je 363. iz mesta C-*lja 49; nadomestnih porotniaov je 68; od teh iz C»l'a 48. Mesto Celje broji nekaj čei 6000 duš. torej ni slabo za«tnpano. Okolica celjska broji čez 4000 duš. pa niti eden ni bil najti med njimi, da bi ga bilo okrožno sodišče spoznalo za vrednega, da bi se mo gel vpisati v porotniški imenik, akoravno je občina naznanila v porotnem imeniku nič manj kot 52 izvrstno za porotniško službo usposobljenih mož Umrla je v Št Juriju ob Ščavnici dne 29 deoembra m. 1 Tereziia B r u m e n roj. Korošec, mati g. dr. Antona Brumena, odvetnika v Ptuju Blsg ji spomin! V Slov Bistrici v urij&znih Visolah obhaja velezasluim g. dr. J i« V o š n j a k, nbč č slan prvak štajerskih S-ovencev, dne 4 jan. 1904 svojo 70.etnico. Bog ga živi še mnogi let! Loške novice. Za župana v Stari Loki je izvoljen Franc Dol ene c, Jožek s Fare. Nekateri hočejo vedeti, da je on edini zaveden liberalce na Fari. To je gotovo, da je „Narod" njegova vsakdanja dušna hrana in da svojih liberalnih nazorov tudi ne prikriva. Kako je mogoče, da je on prišel na županski stolček? Ker so čuvaji ne samo dremali, ampak popolnoma spali. Oni, katerega so možje iz starega odbora imeli na svoji listini za svojega kandidata, je pometel ves odbor s površja in se nam vsedel na županski stolček. Ali bodo vsaj zdaj spregledali ? Javeljno. Kaj smešno se čuje izgovor nekaterih mož, da niso vedeli, da bo volitev, ko so vendar imeli pred volitvijo posvet radi kandidatov. Stara Loka bo v ..melesovo gosposko." Kaj pa je to? Dokler so bile v Velesovem še nune, imel je njihov samostan tudi v loški okolici svojo desetino, in nekatere kmetije so bile pod velesovsko sodno gosposko. Samostan je zginil, tlaka je nehala, izraz: „biti v melesovo gosposko" je pa še ostal in pomeni toliko kot biti pod žensko oblastjo, pod pantofeljnom. Kakor se čuje, bo odslej na Fari pod novim županom ženska opravljala tajnikovo službo, in zato že ljudje zmajejo z glavo rekoč: „slaba je ta, spet bomo prišli v „melesovo gosposko." Ako se to uresniči, se ne bomo čudili, saj je do-tična kandidatinja za tajnikovo službo največ storila za izvolitev novega odbora, ker je bila središče vse agitacije. Huda sver bo nova želesnica iz Loke v Železnike. Se predno je kaj videti od nje, da, ko je še komaj v načrtu, je že raztrgala stari občinski odbor starološki. Kako to? Največ se je agitiralo zoper njega z žuganjem: „če boste volili star odbor, boste morali plačati 1000 kron za novo železnico." In ljudje so se tega bolj bali, kakor Kitajci svojega zmaja, in nasledek strahu: nova občinska gosposka. Načela naprej! Odločnost velja! Pri nas se ne manjka ljudi, ki se nobene stvari bolj ne boje, kakor načel in odločnosti. Le boja ne! Glavno njihovo vodilo je: nikomur se ne zameriti, posebno liberalcu ne. Zato pa pri nas ni nič nenavadnega, da vidiš dan na dan pri maši ljudi, ki precej na to uživajo duševno hrano še ^hlov. Naroda" in krepko udrihajo po škofu in klerikalcih. A med klerikalce še vseh duhovnov ne štejejo. Zakaj ne? Pridi v Loko in boš na lastna ušesa slišal pravi vzrok, ki je posebna loška specijaliteta. Stbro drevo. Virmaže pri Stari Loki Jel!ah°je^postain(poštar lrazreda 5SW? i K^erjev oreh, nje; poštar 2. razreda druge stopnje g. Karo! £ kl ]e bl1 gotovo do 300 Iet stan Ta bivšl Jakobi na Pragarskem pa je dobil ro*«to peštarja 1. razr. četrte stopinje v E sr-, Is Ptuja. Obč. svet je odklonil prošnjo občine Središče za pritrdilno izjavo o vpeljavi prašičjih semnjev. Ptuj h /če eam napraviti take semnje. Glede vidnega draženja mesa je obč. svet sklenil priporočiti mesarjem, naj opuste s'---! kar tel, ker bo sioer občina dovolila prod*><. t tuji" mesarjem. Seji je zopet predsedoval župa. Ornig, ki je zopet opustil misal na odstop. — Pokopali so tu upok. inšpektorja južne železnice g. Avg. E i c k h o f f a. Umrl je * Gradcu upokojeni generalni major L o t a r gi-oi Rothkirch P a u -t h e n. Pri Sv. Antonu v Slovenskih go ricah ima katoliško bralno društvo v nedeljo, 3. jan., svoj občni zbor, kateri obeta biti jako zanimiv. Govor ie prevzel b^nedi-Ski kaplan Gomilšek. To društvo ne jp v zadnjem času vzbudilo iz spaoj*. N osnovana mladeniška in dckl.šia -jve«.* u.u je krepka opora. Obe zvezi pc gostoma zbo-rujeti. Vsako nedeljo po večernicah pa mla- je bil gotovo do 300 let star. Ta bivši f orjak je videl razne rodove, divje turške čete, mogočne Francoze. Ognjene strele so švigale , nad njim, ustavljal se je močnim viharjem, ; ni ga upognila časov sila, pač pa vrgla na . tla — tesarjeva sekira. Jeseniške novice. vv Božičnico je imelo kat. del. društvo na Novega leta večer v svojih društvenih prostorih. Na praznik sv. Treh kraljev pa jo bo napravila tukajšnja podružnica družbe t sv. Cirila in Metoda v restavraciji pri kolo-; dvoru. Rodoljubi jeseniški, udeležite se je ' polnoštevilno. Lepo novoletuo darilo smo dobili jeseniški Slovenci. Mnoge« lužna družba ! sv. Cirila in Metoda nam je preskrbela zasebni otroški vrtec, katerega otvoritev je te dni dovolil deželni šolski svet. Če se pomisli, kako da delajo tukajšnji tjeraci, katerim ho „Siidmarka" v kratkem preskrbela nemški otroški vrtec, potem, Slovenci, veste, kai j. naša dolžnost: v novem letu le še I bolj podpirajmo družbo sv. Cirila in Metoda. ** O ta alkoho1! Na sv. večer se je na tukajšnjem pokopališču vstrelil delavec Andrej Pesjdk. Bil je strastno udan pijači; že nekaj časa sem je nosil pri sebi revolver in ko so ga mu hoteli vzeti, je rekel, da hoče enemu še posvetiti. V pijanosti pa je posvetil samemu sebi. Bog nas varuj take smrti! w Slovesna sprava se je izvršila preteklo nedeljo po dopoldanski službi božji na tukajšnjem pokopališču, ki je bilo oskrunjeno vsled samomora. Bila je to redka, ginljiva slovesnost, katere se je udeležilo mnogobrojno ljudstva. ** k. a kosami je umrl eden Makedonec na Hrušici. Takoj so ga pokopali in pa skrivaj, da bi nihče ne izvedel; ali jeseniški novičar je tudi to iztaknil. Drugi mrlič za kozami leži na Novo leto. Na novo zbolela sta zopet dva Med ljudmi je strah. .-Šole nočejo, tako se pripoveduje, naši občinski odborniki. Pri sv. Križu nad Jesenicami bo treba nove šole. A občinski odbor je sklenil, naj se s to šolo počaka še nekaj let. Potem bo manj otrok, pravijo, torej šole ne bo treba. Čuden ta sklep. In v tem odboru sede trije učitelji. mi Drva so posebno zelo draga na Hrušici. Delavcem jih prodajajo kar na vago. ** Na protestnem učiteljskim shodu v Ljubljani, kjer so protestirali zoper upravičeno obstrukcijo in Šusteršičevo delovanje za pravico ljudstva imenovali prazno šarla-tanstvo, sta bila tudi naša učitelja Rant in Guštin. Potem pa besedičijo ti ljudje, da v ljudstvu nimajo prijateljev! Kako, če se bra-tijo s sovražniki ljudstva! "*„Slov Narod" se zdaj ob novem letu grozno nerodno usiljuje tudi po Jesenicah in Savi. Mi se le čudimo, kako se more še dobiti kak Slovenec, hi bi podpiral ta list. Ne samo, da je najbolj grd list, ki v tem presega vse judovske liste, tudi zadnji čut ljubezni do slovenskega ljudstva je že davno vrgel čez plot, a vkljub temu misli, da ga moramo upoštevati. Pa mu povemo, da bo pri nas malo opravil. Zna vjeti k večjem kakega pročodrimca ali pa socijalnega demokrata -- a te mu radi prepuščamo. »Slovenec" in jeseniški novičar, gorje vama. Obsodil vaju je jeseniški občinski tajnik, ki je navdušen za „Slovensk Narod*. No, g. tajnik, dober tek! i Tudi za imena takihv mož ve jeseniški novičar, ki pravijo: „Šel bi v to ali ono gostilno, ko bi imeli notri tudi Slovenca"; ker pa imajo samo nemške liste ali samo umazani »Narod", ne grem noter." Dvogovor: Anton: „Ali že veš, Peter, da te je „Narod" strašno zagrabil." Peter: „Kaj pa mi pravi?" Anton: „Grdo te obdelava, vse ti reče, samo dobrega nič. Ali ga ne boš tožil ?" Peter: „Nikakor; tožil pa bi ga, ko bi me h v a 1 i 1." ** Veliko snega je padlo za novo leto. Pešci reveži! Načelnik jeseniške postaje, Wieser, je pravi tip nacijonalnega nemškega uradnika. Mnogo se je že pisalo o njem v časopisih in vendar imamo gradiva še v izobilju. Ker se pa na pristojnem mestu, kakor se kaže, nič ne zmenijo za utemeljene pritožbe slovenskega prebivalstva, moramo sklepati, da se najbrže strinjajo z drznim postopanjem tega državnega uradnika. Treba bo toraj poiskati drugo pot, da se temu nemškemu gospodu pojasni, kako se naj vede državni uradnik nasproti slovenskemu občinstvu. Za danes navajamo le nekaj kričečih dejstev ki jasno osvetljujejo Wieser-jevo in '-nnost. Mož je postal tako mogowa, a«. ^ prepovedal slovenskim uradnikom in uslužbencem vpisarni govoriti slovenski. Zagrozil jim je, da jih bo kaznoval, ako jih zasači slovenski govoreče, češ, da to ni „službeni jezik"! Usojamo si vprašati, kateri odlok ministrstva daje načelniku Wieserju oblast prepovedati uradnikom govoriti v deželnem jeziku in pravico jih kaznovati, če se ne pokore tej j prepovedi ? Sploh pa so Wieserju slovenski liradniki in uslužbenci trn v peti. Na vse kr pije deluje na to, da bi jih do poslednjegi spravil z Jesenic in na njihovo mesto dobil nemške nacijonalce, kajti tudi mirnim Nemcem ni naklonjen. Mož hoče tudi pri nas uvesti nekak Gleispachov sistem. Znana sta nam že dva taka slučaja in v kratkem se prigodi še tretji, če se temu zagrizenemu Nemcu ne stopi bolj trdo na prste. Kadar i le začuje slovensko besedo, postane strašnoi jiervozen in kakor strele švigajo njegovi pogledi po jeseniškem kolodvoru, da bi zasačil pre-drzneža, ki si upa tukaj govoriti slovensko. Čudimo se samo, da še ni staknili kakega paragrafa, po katerem bi smel odstraniti še slovenske napise s kolodvora. Če b i si kak uradnik ali uslužbenec v njegovi bljižim zapahi cigareto s slovenskimi užigalšcami, bt AVieserja od same razburjenosti zadScla kap. Pred njegovim prihodom so bili octoošaji med tukajšnjimi Slovenci in Nemci cfovolj ugodni, po njegovem prihodu se je toVaz-merje poojstrilo do skrajne meje. SiceiVpa je pri njem prvo BSiidmarka" in kantini potem šele urad. Pri „Siidmarki" gotovo nt, zamudi nobene seje, v pisarni pa ga človek išče ob devetih, pa pravijo, da gospod na- čelnik še spi. Če pride kak tujec ali nov I inženir v Jesenice, ga on ujame na kolodvoru in mu gorko priporoča, naj zahaja v kantino; če se kdo pelje v Ljubljano, mu naroča, da mora kupiti pri nemških trgovcih, ako hoče, da ostaneta dobra prijatelja. Naročil je tudi za c. kr. uradnike neobhodno potrebne „Siidmarkine koledarje", katere sedaj vsiljuje Slovencem. Opozarjamo naše gg. poslance na tega gospoda. Njegova naj-iskrenejša želja je, da bi bilo krog njega vse nemško; naj se potrudijo, da se mu ta želja izpolni; prestavijo naj ga med same Nemce, mi bomo zadovoljni, on pa ne bo več nervozen, ker mu ne bo treba poslušati slovenske govorice. Mi pa zahtevamo, in do tega imamo pravico, da se nam dd načelnik zn^ožen slovenščine, nepristranski, kakoršen bi moral biti državni uradnik. Idrijske novice. Pri nas so začeli pobijati velike steklene šipe pri prodajalnah in kavarnah. Po nesreči je zalučal kamen otrok, ki se je s tovariši na velikem trgu igral, in prebil močno šipo pri izvložbenem oknu Nalašč pa je te dni zabrusil kamen odrasel človek proti kavarni v mestni hiši in prebil veliko šipo. B lo je nekaj ljudi v notranjih prostorih, a k sreči ni bil nobeden zadet. Prijeli so ga in ne taji dejama Storil je neki namenoma, da bi Bedaj v ojst-i zimi dobil stanovanje in hrano zastonj. Naši lovci trdijo, da bode letos še huda zima. Divjačina prihaja že sedaj iz visokih hribov in zaraščenih gozdov v nižavo. Save, da bode s tem zelo ustreženo našim Nim-rodotr. Cesarski erar prizanaša srnam v pro stranih svojih gozdih, a zasebni lovci imajo kaj malo prontora okoli naSega mesta. Naj gre kateri s psom na lor, zbaži divjačina naravnost v goščavo, na cesarsko lovišče, in ako pes ne zna meje svojega gospodarja, plača velihrat svojo nevednost s pasjim živ Ijenjem. Državni logarji in njih pomočniki so vedno na nogah in ne poznajo pardona. Najbrž se bodo sedaj zasebniki odškodovali. Ko bodo srne iz cesarskih gozdov radi veli-cega snega prihajale na naše travnike, jim pa ti ne bedo pritanesli. Dva učitelja naše o. kr. rudarske ljudske Sole kličeta v „Slov. Narodu" »na boj na divje Amonite", na katol. narodne poslance namreč, ter jim podtikata krivdo, da se učiteljske plače niso zboljšale. Znano pa je, da se je naše učiteljevo že večkrat obrnilo na državne in deželne poslanca, naj bi se za nje kaj storilo. Urad. so plače regulirali, rudariem so zboljšali, paznikov so se letos spomnili, le učitelii so še vedno pri starem ostali. A kaj so storili poslanci zanje? Dr. Feriančič je rekel, da imajo že tako 100 ll. več kakor njih tovariši na deželi, dr. Majaron ni za nje odprl svojih ust. Le kat. narodni poslanci dr. Krek, Povša in Arko, so se potegnili in kazali na krivico, ki sa jim godi. Gotovo ni na nobeni šoli v Avstriji takih razmer, da bi šolski sluga imel večjo plačo, kakor po lovico učiteljstva. Pri nas plačuje erar ozir. rudnik učitelje in šolskega slugo. In glej kako! Sedem učiteljev in učiteljic ima večjo letno plačo, kakor sluga, devet učnih moči pa manj! To je posebno označil v letošnjem deželnem zboru poslanec kat. narodne stranke. Za plačilo mu kličeta učitelja na naši šoli: na boj! Znano je pa, da ravno liberalni poslanci, med njimi tudi Hribar, so bili proti povišanju plače naših učiteljev. Hribar pravi, da bi bili iz deželnih d hodkov nakazali plače učiteljem do 9. činovnega razreda. Kaj pa da bi te dežela plačala z novimi groznimi davki, dežela, ki ima sedaj veliko dolga, a za Idrijo pa ni hotel dovoliti zboljšanja, ker bi bilo to le državo bolelo. In naša učitelja ga hvalita, a kat narodnim poslancem pa napovedujeta boj?! Bog ve, ali bode ta dva učitelja v novem letu za kakim idrijskim oglom pamet srečala? Zaleti bi jima pač bilo. Pretečeno leto ie bilo v Idriji Dorečenih 34 parov, rojen h 208 in umrlo 155. Cerkveni letopis. Tržaška Marijina družba je imela od 26. do 30. dtcambra duhovne vaje. Vodil jih je voditelj družbe, prečast. g. kanonik Franc K o s e c. Pri njegovih govorih je bila posebno ob dveh praznikih armenska cerkev natlačeno polna. N/egovi govori so globoko segali do srca. Ssupno sv. obhajilo dne 30 m. m. se je vršilo vžupni cerkvi sv. Antona novega; 400—500 družabnic je prejelo sv. obhajilo. To je mnogo, če se pomisli na zelo zgodnjo uro, na hudi mraz in na okoliščino, da mnoge, ki služijo, niso mogle priti. Velik pomen in sijaj slovesnosti skupnega sv. obhajila je dal pa naš mil gosp. škof d r. N a g 1 , ki je prišel ub tako zgodnji uri, imel sv. mašo, sv. obhajilo in nazadnje imel v lepo umljivi slovenščini krasen, ganljiv nagovor Marijin m hčeram in sestram. Srčna hvala bodi mil. gospodu vladiki, ki si je s svojim nastopom pridobil naše vsestransko zaupanje. Obenem je za vselej spodbil strankarsko govoričenje, da se bodo odvzele slovenske propovedi pri novem sv. Antonu ! I Dalje v prilogi II. II. Priloga 1. štev. „81ovencaM dn6 53. decembra 1904 Omenim naj tudi, dtt so na kcru krasno pele Mhri|ico hčere ped spretnim vodstvom gdč. učiteljice Rtiehmar.n Vsi so se divili kiasi»mu petju ! V nedeljo bo vmešfienje novega iup nika dr. Pederzellija. Zjutraj cb 61/, uri se predstavi slovenskim vernikom z govorom v alevt nekem jeziku. Čudno naključje : Prvi govor, ki ga je imel naš škci v naši cerkvi, je bil slovenski; prvi govor, ki ga bo imel novi župnik, bo tudi n 1 o v e n b k i. Dnevne novice. V L i u b I u II i, 1. jar uvarija. Spremembe pri sodiščih. Okrajni sodnik v Podklcštru gesp. Anton A p p e 1 -m a n n je prestavljen v Pliberk. Za ekraj nega sedniba v Podkh štiu je imenovan sedni sdjunkt g. Robert E n g 1 i s o h na Vranskem. Za sednijsba tajniba sta imenovana okrajna sednika gg Henrik Detitscheg v Pliberku za Maribor in dr. Jež Kotnik za Celje. Za sedne adjunkte so imenovani gosp. dr. Ludovik K a s p a r za Podklešter, gosp 1. J a n y za Vransko in dr. Herman L o r b e r za Brežice. Avsbultsnti so imenovani pravni prabtibantje: pri dež. sodišču v Gradcu: g. Jožef G 1 o b o v n i k ; pri dežel. Godišfu v Ljubljani: gg. Ivan Šinkovec in Ernet S t o c k I ; pri okrožnem sodišču v Celju gg. Anton Z d o 1 š e k in Jožef D r o b n i č ; pri obrežnem sodišču v Novem mestu g Frarc K a 1 a p. Dva brata enako plemenitega mišljenja sta Malovrh m gret Barbo. Grof Barbo s priznanjem v nemških listih piše o Malovrhovi žurnalistiki, in Malovrh si misli: »Roka roko umiva« in hvali v »Narodu« gre fa Barbcta duševne produkte. Zadnji »Narod« pogreva neresnico grofa Barbota, da je katoliško - narodna stranka ponudila Nemcem zvezo. Poivali smo grofa Barbota, naj to dokaže — a on je utihnil. »Narod« kar tja vendan laže, a tudi on ne more dokazati niti sence kake zveze. Liberalci pa nimajo zdaj samo zveze, ampak tudi z a -vezo, imajo pismen pakt z Nemci, so zavezani varhi in podpiratelji nemško liberalnih teženj. To je istina, dična gospoda Malovrh in grrf Bajrbol Falzlfikatorji pri »Narodu" še zdaj niso popravili sramotne falzifikacije papeževega p^iina. Na dan s ponarejenim uka7; m! Umrl je dne 29. grudna m 1. v Sko-cijanu pri Divači zlatomašnik, č. gosp. F r. K 1 e m e n e c. Rojen je bil na Planini leta 1823, v mašnika posvečen 1.1849. Siužboval e po raznih krajih tržaške škofije in 21 let v Škocijanu, kjer je tudi dokončal tek svojega življenja. Bil je splošno priliubljen, kar je de kazal tudi njegov pogreb. N. v m. p.! „Naša straža". »Narod" vprašuje, kje je »Naša htraža". Ali ne ve, kako jo je s poleni v družbi »Tagblatta" in »Tagespošte" pobijal ? »Narodu" povemo, da načelništva nima dr. Šusteršič, pač pa gospod dr. Krisper, ki ni v naši stranki. Obrne naj se na dotični naslov, da prične »Naša straža" zopet delovati Ker vprašuje po »Naši straži", naj bi bil »Narod« tudi tako dosleden, da bi napram »Straži« ne opravljal službe za — Nemce. Slepljenje samega sebe. Liberalna stranka je podobna noju, ki vtika glavo v pesek, da ne bi videl nevarnosti. V »Narodu" piše ob novem letu: »Roko v roki, s tem rase tudi naša kulturna moč. Kako beraštvo je vladalo še pred četrt stoletjem v našem kulturnem življenju in kako lepo smo vtem času napredovali! Res, ni treba, da bi se po temnogledih pesimistih dali zapeljati in da bi obupavali nad lastno prihodnostjo." Le slepite se! A taka stranka ne bo vodila nikoli več slovenske javnosti. Pred četrt stoletjem je stala slovenska stvar bolje, kakor danes. Napredovali ste tako daleč, da ste izdali slovensko zastavo. Vaša kultura je propadla tako daleč, da ste zdaj pamfletisti in pornografi. Vaše časopisje je pa umazano, kakor nobeno drugo. To je »napredek", s katerim se baha liberalna stranka! Slepljenje ■ podporami. »Narod« zopet pise o velikanskih podporbh. ki bi jih deželni zbor dajal ljudstvu, ako bi opustil obstrukcijo. A kaj je resnica? Primanjkljaj v deželni blagajni znaša že okoli enega milijona kron. Za učiteljske plače pride tudi okoli enega milijona kron več, ki ga zdaj še nikjer ni, brez ozira na par sto novih Sol, ki jih bodo morale občine še zidati. Poleg tega se zdaj deželna blagajna zadolžuje pri deželnih zakladih. S tem se primanjkljaj na zunaj pokriva, a notri pa le ostane. Te zaklade bo treba dopolniti. Tako je zdaj stanje deželnih financ. In liberalci pravijo, da bi podpor kar deževalo, če bi dalo slovensko ljudstvo iz rok edino orožje, ki ga ima danes — obstrukcijo svojih poslancev! Prvo delo deželnega zbora, kadar pride skupaj, ne bodo podpore, ampak sklepanje o novih dokladah. Slovensko ljudstvo se je že preveč privadilo obstrukcije, ki mu doslej šenidoklad zvišala, da bi za prazne obljube vrglo puško v koiuzt ! Deželna vlada kranjska. Uradni list z dne 31 decembra 1903 prinaša na zadnji Btrani lista osebe, ki se v prid nemškemu šulferajnu odkupujejo od novoletnih voščil, med mnogim* dru gimi državni uradniki posebno ime gre fa b o h a f f g o t s c h - a c kr. dvor. svetnika pri tukajšnji vladi. Nam je naravnost nerazumljivo, da funkeijonar, či gar g'avna naloga je, in ki je v to plačan, da dela v smislu socijalnega sporazumljenja in socijalnega napredka, javno z denarjem podpira društvo, kojbgc cend .iO<* je sovražna domalega vsemu kranjskemu prebivalstvu. Ali ni imel g. svetnik na razpolago diugih društev in korporacij, pri katerih podpiranju bi bil pokazal svoje eminentno patriotično mišljenje ? — Notar g. dr. I. W i n k 1 e r v Tržiču je prestavljen v Rožek. — Predrzni tatovi so udrli 30 doc. po noči v p. šini urad v Barkovljah. Odnesli so 2000 kron in mnogo vrednostnih papirjev. — Kako bo 1 1904? Letni vladar je Mars. A tronomi trdijo, da so Marsova leta suha in malo rodovitna. — Promet na železnicah. Tržaški vlaki južne Zeieznice so imeli vsled včerajšnjih snežnih žametov na Krasu po poldrugo uro zamude. Tudi na državni in dolenjski železnici I ee in jih eksportirajo večinoma iz dežele. Gospodarsko zadružništvo vseh vrst se bo pa še bolj razvilo. To je tako getovo, kakor amen v očenašu, in potem bo malemu obrtniku, uradniku in delavcu v mestu še bolj otežkočeno, sklepati kupčne neposredno s producentom živil. — To je le nekaj migliajev mestnim očetom, da premišljujejo, kako obrniti del zadružnega prometa z živili tudi na ljubljanski trg. Salato in druga zelišča bodo že naše krakovske gospodinje pri skrbovale kakor dosedaj v splošno zadovoljnost; so pa tudi druga tivila, katera ali ne pridejo na trg ali pa ro izredno draga, ker dohaiajo iz druge ali celo tretje roke. Tu je trebi premišljevati in tudi kaj ukreniti. A ne zadostuje samo malo poropotati v občinski svetovalnici zoper prekupovanje itd. Takega peska se je večkrat že natres'o v oči občinstvu, a pomagalo ni nič. Trbiglio, ko je koncer-toval po francoski Rivieri, in eno „Gtiarne-riievo" mecena Ctoptona v New Yorku. — Zanimanje za ta koncert je uprav velikansko po Ljubljani, zato se opozarjajo zlasti rojaki z dežele, da si pravočasno osigurajo sedeže, ki se po 4, 3 in 2 kroni dobivajo v trgovini gospoda L jzarja. Ker bo koncert ob peti uri popoldne, so občinstvo z dežele lahko udeleži tudi obeh slovenskih gledaliških predstav ob pol tre ji inobpolosmiuri. 4 O knjigah družbe sv. Mohorja za 1. 1908 je prinesla zadnja številka hrvatskega leposlovnega lista »Prosvjeta« podrobno kritiko iz peresa gosp. Jankota B a r 1 e -ta. G ocenjevalec omenja zelo pohvalno letošnjih knjig, češ: »Prem smo na-vikli, da dobivamo od družbe lieps knjige, ipak nas svakogodišnja izdanja obično izne-nade, dobijem > više, nego što smo očeki-vali, a očakivali smo mnogo .... Iz ove kratke ocjene može svatko da uvidi, koliko se družba sv. M >horja trudi, pa pruži svojim članovima mnogostraie i doista birane duševne brane, i Itako da družba zaslužuje, da sa s njom ponosi svaki pravi dlovenac. .....Družbi, koja medju svojim narodom vrši tako uspješno i požrtovno emi-nentno kulturnu i uzgojnu zadaču, želimo svaki usoieh i nspredak !« * Muaica saora. V stolni cerkvi v nedeljo 3. januarja (oktava svetega Janeza Evangelista) velika maša ob 10. uri: Mašo v F-dur zložil Feliks Uhl, graduale „Exiit sermo" Ant. Foerster, ofertorij „Justus ut palma" Jurij Veselak. Preteča vojna med Rusi in Japonci. Japonsko-ru9ka voiska se vrši lahko na suhem ali na moriu. Ali Rusija se hoče na vsak način ogniti pomorski vojni, ker bi najbrže podlegla. Japonsko ladijevje je zgrajeno šele zadnjih šest let in je najboljše oboroženo. Obstoji iz 6 linijskih ladij, 6 oklopnih križaric 7 malih križar c in več manjših ladijic. Japonski mornarski častniki so izvežhani po nemškem vzorcu. Iz Tokia poročajo, da je položaj zelo resen ; zdi si celo, da se je poslabšal. Rusija je celo leto pomnoževala svoje vojne ladije v vzhodnji Aziji. Mornarica je pripravljena za vojno. Strašen požar v Čikaji. Zadnja poročila o strašnem požaru gledališča Iroquois v Čikagi, pri katerem je zgubilo življenje okoli 600 oseb, se glase: V bolnicah je 157 ranjencev, od katerih pa bo komaj polovico mogoče ohraniti pri življenju. Mrtvašnice oblega na tisoče ljudi, ki iščejo svoje znance in sorodnike. Ognjegasci, ki so bili mej predstavo na odru, so popolnoma zgubili hladnokrvnost, ko so ugledali ogenj ter so najprej pričeli bežati. Varnostno zagrinjalo iz asbesta ni pravilno funkcijoniralo. Palo je samo do polovice odra, delavci pa se niso dalje brigali zanj, ampak so takoj pobegnili. Občinstvo je vedelo samo za tri izhode in je hotelo samo skozi te izhode ven, dočim je bilo v resnici nad 40 izhodov za slučaj nevarnost i Bežeče občinstvo se je divje bojevalo mej seboj, kdo bo prej zunaj. Ko so ognjegasci nastavili na balkon rašilne lestvice, se je občinstvo tako dre njalo na lestve, da si mnogi padli v glo bočino in se ubili. Novo giedališče še ni bilo popolnoma gotovo Tako je na stotine občinstva se hotelo rešiti po nekih stop-njicah, ki še niso imele spodaj konca in katerim je do tal manjkalo še 50 čevljev. Mnogo žanak, ki so bile v prvih vrstah ba-žočih Ijudij, je bilo od zadaj pritiskajoča množice pahnjenih s st >pnjic na tlak, na nje so zopet padali drujji ter se ubili, ali zadušili .... Mnogo oseb se je v gledališču zadušilo. Ojfniegasci si našli mnogo mrtvih osab sedečih na neležih, obraz obrnjen proti odru Od 1200 oseb, ki si bile v gledališču, je našlo na stotine oseb žalostno smrt ne toliko vsled ognja, kakor pa vsled silne zmešnjave in medsibojnega boja za iz hode. Vaa varnostna sredstva si ničeva proti zmešnjavi pri požarih! V bližini le žeče Michingantko jezero je bilo zamrznjeno in cgnje^asoi niso imeli dovoli vode za gašenje. Kakor sedij poročajo od igralnega osibia, ki šteje 290 oseb, ni nihče zgorel, ker sa jim je posrečilo be rešiti skozi mala okenca v ozad|u odra, pač pa ima mnogo igralcev nevarne opekline. S kako strašno hitrostjo je ogenj divjal, pri dejstvo, da je 10 minut po izbruhu ognja na stotine ljudij se zadušilo ali bilo zmečkanih. Mnogo oseb je gorečih skočilo z višine na cesto Videlo se je, kakor da bi padale goreče baklje na tlak. Policija je zaplenila vse vozove, ki so bili takrat na cesti ter je spravljala v kraj mrtvece in ranjence. Ker v Čikagi sedaj stavkajo vozniki, so se vozniki branili voziti mrtvece, vendar jih je končno policija v to prisilila. Gledališče je vse razun železa zgorelo. Avstrijsko ministrstvo zunanjih zadev se je takoj obrnilo do avstrijskega generalnega konzulata v Čikagi ter zahtevalo brzojavnega odgovora, ako je ponesrečenih tudi kaj avstrijskih podanikov. Dr. Lueger je imenom Dunajčanov odposlal obč. svetu v Čikagi sožalno brzojavko. Mesto Čikgo je že 1. 1871 doživelo strašen požar, ki je takrat uničil skoro vse mesto in napravil 200 milijonov dolarjev škode. Takrat je zgorelo 200 oseb. Odkar je zgorelo gledališče na dunajskem „Ringu", pri katerem je izgubilo življenje 450 oseb, še ni bilo tolikega gledališkega požara. Čikago ima 25 gledališč. Gledališče Jaro-quis, ki ima svoje ime po prebivalcih Amerike, so pričeli graditi še-le pred dvema letoma. Veljalo je 200.000 fantov. Ognjegasno društvo je bilo polnošte-vilno 10 minut po izbruhu ognja na licu mesta. Druga došla poročila javljajo, da je število mrtvih čez 700, od katerihso mogli spoznati šele 183 oseb. Bati se je, da število mrtvih naraste še za 200 oseb. 306 oseb pogrešajo. Mnogo oseb je pred plameni zbežalo na streho, od koder so poskakale v globočino. Mnogo izhodov za silo je bilo z železnimi drogi zaprtih ne da bi jih kdo odprl. Vsi izhodi za silo so bili zaprti. V gledališču so še velikanski kupi mrtvih trupel Večina trupel ima rane na glavi, iz česar se lahko sklepa, kako srdito se je občinstvo za izhode bojevalo mej seboj. Na mnogih obrazih se poznajo sledovi udarcev od nog. Mrtveci so skoro same ženske in otroci, ki so bili pri popoldanski predstavi. Na cesti so se dogodili srce pretresu-joči prizori. Nekega moža, ki je videl, da so se njegovi otroci rešili iz gledališča, je od veselja zadela kap. O pričetku požara se poroča: V gledališču je bilo nad 1700 oseb. Naenkrat je vstal nek gospod iz prvih vrst in gledal proti desnim kulisam, drugi so sledili njegovemu izgledu. Videli so — ogenj. Nastala je najprej grobna tihota. Orkester, spo-znavši nevarnost, je igral dalje. Neki igralec je stopil na konec odra in zaklical: „Ni nikake nevarnosti! Prosim, sedite mirno I" Počasi je padalo ognjevarno zagrinjalo. Naenkrat nekdo zakriči: „Ogenj!" Nastala je strašna panika. Ognjevarno zagrinjalo je prišlo samo do srede odra in velikanski plameni so švigali mej občinstvo. Junaško dejanje je storil katoliški škof Muldon, ki je. ko se ie požar pričel, šel ravno mimo gledališča. Splezal je na najviSjo galeriio in obdan od plamena, delil nesrečnežem zadnjo tolažbo. Niegov »zgled je navdušil druge za rešilno akcijo. Šaolaso morali s silo odstraniti, ker bi s j bil sicer tudi on ponesrečil. Vzrok požara je bila pomanjkljiva električna naprava. Na pogorišču so aretirali mnogo tatov, ki bo ropali mrtvece in ranjenca. D^a tata sta prinesla seboj košari. Po ivkagi je silna žalost. Vse prodajal-nioe so v znak žalosti zaprte Včeraj tudi ni bilo običajnega novoletnega zvonenja. Iz brzojavk. B e 1 g r a d. Pjvodom novega leta je kralj Petar brzojavno častital avstrijskemu cesarju, ki mu je odgovoril: „1 z polnega srci in goječ najboljša voščila za Va^o Veličanstvo, zahvaljujem se Vam za novoletno voščilo". Dunaj. Član gosposke zbornici H u g o Salm Reiffenscheidt jo umrl. R i m. Listi poročajo: Posvetovanja veto-pravici seje udeležilo le 11 kardinalov. Mnogo kardinalov je trdilo, da nima nobenega smisla, protestovati sedaj proti vetu Avstrije, vendar naj se pa tako početje v prihodnjosti onemogoči. Predlog, naj se kardinalu Puzyna izreče graja radi veta, je bil odklonjen. Dunaj. Poveljniki avstrijskih čet so dobili naznanilo, naj podčastnikom povedo, da jim je slobodno, ako hočejo prositi za svojo uvrstitev v turško žandarmerijo. ternovice. Bukovinski deželni zbor je imel 31. dec. zadnjo sejo. Bile so rešene vse točke razun volilne reforme, ker je večina predlogo v odseku obstruirala. R i m. Papež je 30 m. m. popoludne vsprejel nadškofa dr. Kohna v privatni av-dijenci. Dan pozneje je konferiral nadškof z državnim tajnikom Merry del Val-om. Pariz. Novoimenovani avstroogrski poslanik grof Khevenhiiller-Metsch je izročil 31. m. m. predsedniku Loubetu med navadnimi ceremonijami svojo poverjenico. Belgrad. Končni računi za 1901 in 1902 kažejo 11,759.618 frankov primanjklaja. Od tega pripade letu 1901 8'/2 milijonov frankov. Zofija. Podpolkovnik Svetkov, ki je bil pred kratkim odposlan v Pariz, da prevzame topničarski materijal, je tam nenadoma umrl. Knez Ferdinand je določil, naj se truplo prepelje v Zofijo ter slavnostno pokoplje. D u n a |. Kakor sa poroča, |e salami državni poslanec m dvorni in sodnijski odvetnik dr. Pattai pu-ititi advokaturo, da sa popolnoma posveti politiki. Bukarešt. Nadvoivoda Fran Fjrdi-nand bo 8. januarija obiskal rumunski dvor, kjer ostane več dni. Belgrad Čaje se, da bo v kratkem odstopile G^učevi ministrat/o. Nivo uaini-8trat"v» bo vodil Paiič Černovice. Bukovinski deželni zbor je včeraj sklepal pri točki „deželno-kulturne zadeve" o preosnovi poljedelskega šolstva in nameščenju potovalnih poljedelskih učiteljev, o ustan vitvi deželnega zavarovalnega zavoda za živino in glede razdelitve slador-nega kontingenta med Avstrijo *in Ogrsko ter o nameščenju živinozdravnikov. Deželni zbor je vsprejel resolucijo, v kateri od vlade zahteva, naj poskrbi za varstvo izseljencev. Pri razpravi o občinskih zadevah se je glede rcsolucije za opravo izločenih posestev vnela viharna debata. Bil je strašen vrišč, poslanci večine, Rumuni in Armeno-Poljaki, so vsled osebnih psovk od strani Rumunov zapustili zbornico. Resolucija je bila odklonjena. Černovice. V torkovi seji je deželni zbor sklenil zidati novo vseučiliščno poslopje. Dovolilo se je v ta namen 250.000 kron, ki se izplačajo v 25 obrokih. Posl. Wassilko je napadal sedanjo izključno nemško smer na univerzi. Solun. Zasledili so zaroto, ki je hotela na Razaman slavnoati uprizoriti atentat. R i m. Predieraj popoldne je bila gotova začasna trgovska nagodba mej Avstro-Ogr-sko in Italijo. Danes dopoldne je bila pogodba podpisana. London. Londonski poročavalec »Ma-tina« pišo, da bo Rusija odklonila zahteve Japonske. Inomost. Nedavno umrli tirolski dež. poslanec Jožef Klotz je zapustil za katoliške misijone 80.000 kron in za Petrov novčič 40.000 kron. Dunaj. Bivši poslanec dr. Magg pravi, da se tudi s sedanjim poslovnikom drž. zbora lahko odpravi obstrukcija, ako se v tem smislu predsedstvo o taki porabi poslovnika dogovori s strankami in v zbornici poda tozadevno izjavo. Ker ni upati, da bi bile vse stranke v tem zadovoljne, je ta predlog mrtvorojeno dete. R i m. „Messagero" zatrjuje, da pride Loubet v drugi polovici v Rim. Došel bo po suhem, odpelje se pa z ladijo iz Nea-polja. Listi pišejo da je dohod ruskega carja za mesec april 1. 1904. v Rim zagotovljen. Brno. List ?Hlasy z Hane" poroča razpravah na Dunaju, naj se češka univerza na Mo^avskem ustanovi začasno v Krome-rižu. Od tam se bo tekom let prestavila v Brno. V Kromerižu so prostori za juridično in filozofsko fakulteto pripravljeni. Držav-bi ne bilo treba zidati novega poslopja. Madrid. Vesti, da st bo kralj Alfonz poročil z neko bavarsko princezinjo, so ne resnična. Njegova mati želi, da se ne poroči pred 20. letom. R i m. Laška vlada še ni dobila odgovor od Avstrije na svoj predlog naj se glede trg. pogodbe podaljša status quo j;a en mesec in da se določi šest- do osemmesečni provizorij. Dunaj. Poslanca dr. Karola pl. Gra'b-mayerja je odlikoval cesar z redom železne krone druzega razreda. Dunaj. Družba „Rdeči križ" je sklenila, poslati Macedoncem 10 000 K podpore. Poslaniku v Carigradu je že izročila 3000 K. S t. II i p o 1 i t. Pri 30. m. m. se vr-šečih volitvah v okrajni šolski svet so zma gali povsod krščanski socijalisti. Med izvoljenci sta tudi poslanca Wohlmeyer in Lechner. Brno. „Lidove noviny" prinašajo članek atranskyjev o političnem stališču, kjer se med drugim glasi: Edin pripomoček proti krizi je revizija ustave. Vladar naj naroči deželnim zborom, da naj se izvolijo člani, ki bi potem izdelali novo ustavo. Po tem koprni cela država. Praga. „Katholicki listi" so radi denarnih razmer prenahali izhajati. Na mesto njih izhaja „c,ech."_ Razne stvari. Najnovejše od raznih strani. Katar, katertga se dobi od prahu in dima na potovanju, popolnoma prepreči, ka kor trdi nek zdravniški list, nosUnje močnega tobaka. — Časopisje. Nsjnovejša statistika >ika?.u<«. da imajo Nemci 4994 ^a sopisov, Č h' 975, Hrvatje 57, Ane \*t> 478 Francozie 586 L hi 332 Poliak' 322 Rjsi 171 Rušim 48 Srbi 26 S ovaki 5 Siov noi 59 Turki 10 Midjari 22, Bolgari 15. Š.e-vilo slovansmh časopisov se je v ravnokar preteklem letu pomnožilo za 98. — N a -učni minister H a r t e I b) 1. marca prihodnjega leta praznoval soomin na avojo promocijo dne 1. marca 18G4 Na dunajski univerzi bo tem povodom \eč slavn«sti. — Velika povodenj je okolu Sltadra — Veliki vojvoda h e s e n s c i se je udeležil božičnioe v zivstišču z t potujoče rokodelske pomočnike ter je n»vz >če pomočnike obdaroval. — Z* 80.000 K gosli poneveril. BudimpešUnika policija zaaedue lvovškega izdaiovatalja g>sii, Tamašovsitega, ker jo poneveril v popravo mu izročene gosli v vrednosti 80.000 kron. Med njimi so bile tudi Paganinijove gosli, vredne 53 000 kron. splošno se namreč misli, da s j Tomsšovski Bkriva v Budim jesti.— Gavni dobitek ogrske drž. loterije v znesku 200.000 kron je dobil nemški paro-brodni kurjač Jožtf Torsig. — 4 0 0 0 delavcev odpuščenih je v tovarni bombaževine v Filadelfiji. — Vodovod zgorko vodo bodo napravili poleg navadnega vodivoda v Draždamh. — Napad v b 1 a z n 1 c i. Iz Krakova poročajo, da je v ondotni blaznici blazni grof Diiedus ycki napadel ravnatelja zavod * s škarjami in ga ranil* 2 2.000 kron za zaušnico. So di4če v Hi bu 'e obsodilo kmet* Adalberta Naderja na 22 000 kron odškodnine, ker je svoji dekli neiuč priložil tako zaupnico, da je izgubila posluh. — Tovarna pogorela. V tovarni za bigijenične stvari v Lvovu je eksplodiral jodfjrmov plin t-jr povzročil požar. Tovarna je pogorela. — Ruski car — skladatelj. Angleški tednik „The W<-c'>iiy D.spath" prinaša bož čno pesem, kateri je besedilo in melodijo napisal rusii car. — Državna nagrada za poezije. Kakor so poroča iz Bruslja, je belgijska vlada podelila petletno državne nagrado v znesku pet tisoč frankov ea naiboljše poezije v francoskem jeziku E nile Verbaeren u za njegovo zbirko pesmij »Les visages de la vie«. — Iz Hamburga, 30 m. mes.: Tu so je izvršil v neki tukaišnji banki drzen roparski napad. Neki poštni uradnik je hotel vložiti 500 mark. Neki poleg njega stoječi mož mu je vrgel na«nkrat, p >pra v obraz mu iztrgal dotičnib 500 mir* in zbežal. Ven4ar pa se je posrečilo, prijeti ropi>r|a. Ropar je brezposelni trgovski pomočnik. — Velika tatvina na pošti v Rimu. Včeraj ponoči sta se v oddelek za poštne pakete v Rimu utihotapila d »a kot poštna uslulben^a preoblečena moža ter sta odnesla za 150.000 frankov vrednostnih p-pirjev. _u Telefonska in brzojavna poročila. Najnovejša poročila o strašnem požaru v Čikagi. Čikago, 2. januarja. Mnogo mrtvecev so danes spoznali. Pogreb spoznanih mrličev bo večinoma pojutraj-šnjim, nekaj jih pa pokopljejo že jutri. tjikago, 2. januarija. Pogorelo gledališče so z bakljami preiskali. Sedaj je le še malo mrtvecev v gledališču. Število ponesrečenih je po najnoveisih poročilih nekoliko manjša Mnogo rešenih je šele danes prišlo domov. Bežali so kakor blazni iz mesta in tavali do danes po okolici. Pravijo, da ne ved6, kako so se rešili. Vse je v divjem teku rinilo k izhodom. Ogenj se je pričel na desni strani odra vsled pretrgane električne napeljave. Dasi je bil že ves oder v ognju, vendar do takrat še ni bilo zmešnjave. Komik je miril občinstvo, ko pa rešilno zagrinjalo ni moglo pasti, nastala je zmešnjava. Gledališko osobje je zapustilo svoia mesta in nesreča je bila gotova. Nato se je še raz-letel kalcijev aparat. Ko so došli ognje-gasci, bilo je treba le par vodnih žar kov, da so pogasili ogenj. Od mrtvih je dve tretjini otrok in žensk. Čikago, 2. januarija. Vse mesto je polno hvale o junaštvu tukajšnjega katoliškega škofa. (Glej poročilo o požaru. Ured.) Škof je vrgel gorenjo obleko raz sebe, skočil v goreče gledališče in osebno vodil rešilna dela. Čikago, 2. jan. Najbolj je pri požaru prizadeta rodbina Avstrijca dr. Aleksandra. Zgorela mu je vsa rodbina. Čikago, 2. jan. Mestni župan je dal zapreti 19 gledališč v mestu, ker niso dovolj varna. Celovec, 2. januarja. Dekan Janez M u 11 e r v Kotmarivasi včeraj umrl. Pogreb bo v nedeljo ob treh. Celovec, 2. januarija. Slovenci malone enoglasno zmagali pri občinskih volitvah na Diekšah, v ŠUocijanu in Smihelu nad Pliberkom. Budimpešta, 2. januarja. Škode v pogoreli tovarni petroleja je okoli 80.000 K. Budimpešta, 2. januarja. V Bileku se je uprlo 4U0 madjarskih vojakov tretjeletnikov, ti bi morali dalje služiti. Voditelji upora so aretirani. Budimpešta, 2. januarja. Listi poročajo, da bo ministrski predsednik Tisza sklical tekom prihodnjih dni konferenco zaupnikov vseh delo ljubečih strank, da določijo, na kak način naj pride državna zbornica do dela. Zagreb, 81. dec. Rimska kurija je potrdila zagrebškega kanonika Krapaca kot nadomestnega škofa. Gradec, 2. januarja. V graški so-cij. dem. organizaciji je zmanjkalo 40.000 K. Praga, 2. jan. „Politik" poroča: Vedno večja je možnost, da Avstrija spomladi poseže v balkanske razmere. Bosna in Hercegovina ste vojaški skladišči. Tretjeletniki 15 voj. kora, ki je v zasedenih deželah ostanejo pod orožjem, železnico od Šarajevega v Novi Bazar pa grade noč in dan. Albanski katoliki se vsled upliva Avstrije začno gibati, makedonski odbori prično delovati. — Avstrija morda zasede Makedonijo. Praga, 2. januarija. Zaupni shod staročešve stranke se vrši v Pragi koncem februvarja ali začetkom marca tek. leta. Praga, 2. jan. Soproga nadvojvode Frana Ferdinanda spomladi povije. London, 2. januarja. Z Japonskega prihajajo vedno kritičnejša poročila, ki zagotavljajo, da bo skoro gotovo vsak čas vojska izbruhnila. Rusija je prišla do sklepa, ki bo Japonsko gotovo izzval in povzročil vojsko, dasi se Francoska in Angleška na vso moč trudite (?) preprečiti vojsko in spor poravnati mirnim potom. Japonci se za vojno < skoro odločijo, ako iz Petrograda ne bo j spravljivega odgovora. Tokio, 2. januarija. Tukaj so bile velike demonstracije za vojsko z Rusi. Razburjenje prebivalstva je vedno večje. Pariz, 2. januarija. Novim predsednikom zbornice bo skoro gotovo izvoljen B r i s s o n. Brno, 2. januarija. Moravski listi javljajo, da je zadeva škofa Khona prišla v kritični stadij. Preiskava je poverjena trem kardinalom, mej katerimi sta kardinala Gotti in Vanutelli. Poročila avstrijske vlade o škofa Khonu v I Rim so neugodna. I>ruš« va. (Društvo „Zvezda" na Dunaju) ima v nedeljo, 3. januarija, v dvorani „Zum Regensburgerhof", I., Sonnenfelsgasse 2. peti občni zbor. Začetek ob petih popoludne. Dnevni red: Nagovor g predsednika, poročila gg. tajnika, blagajnika, pregledovalcev; volitve, slučajnosti. Občnemu zboru sledi društvena zabava s sodelovanjem g. Avgusta Janša in društvenega pevskega zbora pod vodstvom g. V. Krušiča. Vspored: 1. A. Haj-drih: „Mladini", moški zbor. 2. P. H. Sattner: „Na planine", moški zbor. 3. Prizor iz „Revčka Andrejčka", predstavlja g. Janša. 4. K. Mašek: „Pri zibeli", četverospev. 5. J. Tomaževič: „V krčmi", moški zbor. 6. F. S. Vilhar: „blovenac i Hrvat", moški zbor. —_ Ottt < • Darovi, poslani našemu uredništvu. Za družbo sv. Cirila in Metoda pod geslom : »Naša Jerca se je izkazala, Ivan pa še bolj." Bog plača' I — Dobro zdravilno sredstvo. Mej vsemi zdravili, ki se rabijo kot nolest olajšujoče sredstvo pri prehlajenju, zavzema prvo mesto v laboratoriiu R chterjeve lekarne v Praski pridtilovani L'niment, Cepsici comp. s »sidro". Cjna je nizka: 80 v., 1 40 K, 2 K steklenica ; vsaka steklenica se nahaja v lepi škatl'ici in io in i«h'<-> «io»nati no .^dri". Meteorologlčno porodilo. Višina nad mori »ta 306.2 m,»rednji tračni tlak 738-0 m« ! Cm up»-tertaji Stanje barometru. t mm. Temperatura po Celiljo ! Vetrerl. Nebo m M 1 : a *• ® ► 31| 9 zveC. | 38 3 — 6'1 | brezvetr | sne? 12'8 1 7. ijutr. 2. oopol. 737-5 787-6 —4-a -2-9 si. svzb. si. vzjvz. » obl. 9. zveC. 739 3 1 3 2 si. svzh. | obl. 24 2 7. z.',utr. 2. popol. 739 7 739 7 —62 | » del. jasno —12 | > | jasno Srednja temperatura Četrtka —5'3°, norm. — 2'6" Srednja temperatura petk* —3 7°, normale — 2-7" 1~55 Zahvala. Za vse prisrčne izraze sočutja in sožalja med boleznijo in ob smrti našega nepozabnega ljubljenca Ivana za prekrasne vence in šopke na njegov prerani grob, za mnogoštevilno častno spremstvo na njegovi zadnji poti in ganljivo petje, se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno hvaležno-dolžne se čutimo preč. g. prof. dr. M. Opeki, blag. gosp. šol. svetniku ravnatelju dr. Junowiczu, slav. prof. kolegiju ljubljanske realke in nje dijakom, prečastiti duhovščini, gg pevcem, slav. gasilnemu društvu v Trbovljah ter slav. vodstvu ljudske šole trboveljske. Bog plačaj vsem! Ljubljana - Trbovlje. Rodbina Kramerjeva. Lepe sani eno in dvovprežne, se po nizki ceni prodajo. Blagovoli naj se vprašati v Puntigamski 1—1 pisarni na Marija-Terezije cesti. Poskusite pristni rastlinski liker ,Florian' Varstvena znamka. Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva in oživlja tel6, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: Edmund Kavčič v Ljubljani. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. 1741I Južna vina Vabilo na občni zbor slov. katol. izobraž. društva v Mengšu, ki se vrši v društvenih prostorih na dan sv. Treh kraljev-, 6. januarja 1904., ob pol 3. popoldne. Dnevni red: 1. Pozdrav načelstva. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo knjižničarja. 4. Predavanje. 5. Razni nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor. K©mpt©ri$tinjei, ki ima absolviran trgovski tečaj, želi službe. — Naslov: N. N. Poste re-stante v Ljubljani. 1717 3-2 £ tttfMfMMM Franc Oblak pom«Boštjancov v Poljanah nad Škoijo Loko št. 32. izdeluje točno in po nainižji ceni 1761 vsakovrstne ter najfinejše 3-2 mreže za pesek, va\ oknst Uri. Priporoča se za obilna naročila. proda se pritlična hiša z gospodarskim poslopjem ter sadnim in zelenjadnim vrtom ; hiša primerna za trgovino. Pojasnila daje iz prijaznosti upravništvo Slovenca. 3 3—1 Jamburaški in pevski 3bor Vodmat-sfcga bralnega društva priredi v nedeljo, dne 10. januarija 190U., v tfoslerjevi jim^i pivarni svojo društveno veselico 3 raznovrstnim vsporedom■ 2 1-1 Vsak duhovnik potrebuje za znanstveno izobrazbo in za prakso strokovnega stanovskega lista, in kot tak se častiti slov. duhovščini priporoča domač list T IH.-*- naravnost od soda, najboljše kakovosti, toei po najnižji ceni Avguštin Zajec, 1—1 restavratCr, 1 ljubljana, Uiinska cesta št. 24. ki izhaja četrtletno v Mariboru, vsakokrat po 8 pol, in velja na leto 5 K. Naročnina se pošilja na Upravništvo „Voditeljau v Mariboru. List obdeluje znanstveno in praktično vse panoge bogoslovne vede ter hkrati zasleduje razvoj bogoslovnega znanstva. 2 6—1 mdfkmmmMmMmmmKMMMK | Jernej Bahovec|| trgovina papirja, pisalnega in ri- jftj salnega orodja v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 2 2 52—1 Filijalka Resljeva cesta štev. 7 priporoča najbolje urejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov, beležnic, črnila itd. Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih Iiteratov, razno galanterijsko blago itd. Nizke cono, točna in solidna postrežba. i Ernest Hammerschmidt-[a nasledniki dilc, lUatjcjjcr s- C©. trgovina železnia in kovin Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 6. Največja zaloga železnega pohištva, posteklcnih umivalnik garnitur i. t. d. 1536 12-6 Lepe p©se$ttfe v Zagr&dcu na Dolenjskem, na katerem je stara, dobro obiskana gostilna, vaga za prašiče, pripravno za vsakovrstno trgovino, ob okrajni cesti, blizo župne cerkve, z 10 orali njiv in 6 oralov lepo zaraščenega gozda, se zaradi rodbinskih razmer prostovoljno pod ugodnimi pogoji proda. 1688 3-3 ' Več se izve pri lastniku Jožefu Horvatu istotam. Pošta: Zagradec Fužine. SQr* Na pfodaj sta 2 križe va pota 2 jeden 95 cm visok velja gld. 65'— drugi 150 „ „ „ „ 250— pri 1591 9 Tomati-u podobarju in pozlatarju ? Ljubljani, Valvazorjev trg štev. 1. [čjiSjZIE ISlZElS Cene brez konkurence! M. MB » & mm mizarski mojster V Lijubljani, jviedjatova hiša štev. 19 11 m i m [ki. *NDR0P0G0J1 li 97 (Iznajditelj F. Herrmann, Zgornja Poljskava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo »rasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. __Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiljatev~v^Ljubljani pri gospodu 274 (73, Vaso Petriči6-u. V zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnkčczy, Anton Kane in Ernst SarK v Uubllanl, fi. Rant v KranJI, in lekarn« „Prl angelju" v Novem mestu. ■ Preprodajalci popust. : Zdravje je največje bogastvo! priporoča Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice se uporabljajo zanctranie in zunanje bolezni. Učinkujejo nedosef?ljno in spasonosno pri boleznih na želodcu, ublažujejo katar, ure)ujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezih ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico. Te kapljice so n»jboljše sredstvo proti bolezni na "" " maternici in modremu ter raditega no bi smele manj- kati v nobeni meščanski in kmeč*i hiši. Naročuje se edino in točno le podnaslovom: Mastna lekarna, Zagreb, Gornji grad št. 25, poleg cerkve sv Marka. Denar se p> šilja naprej av Cirila m Metoda Zaloga pri Jv Perdano vLjt:jl|ani 1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52 — franko Ljubljana, 2% popusta. Marija Sattner, Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša), se priporoča preč. duhovščini za izdelovanje cerfivenifi para~ mentov. 1724 1 |. mm m: f. % \ a Izdeluje oele ornate, kazale ▼ vseh liturgičnih barvah, pluvljale, obha-Jllne borze, itole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. - Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvrSuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cen« po mogočnosti nizko, zagotavlja trpežno, vestno delo inhilro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame. Izborna pijača je 1697 10—2 Talanda-Ceylon-čaj Ne učinkuje vznemirljivo, marveč pomirljivo na duha in telo. Štev. 1 v zavojih od 20, 50, 125 vinarjev. n 2 „ „ 24, 60, 150 » 3 » n » 32, 80, 200 v vsaki večji drogueriji in trgovini za špecerijo ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih: motenem prebavljenju, želodčnem kataru, slabem želodcu, pomanjkanju slast •do jedi, zgagi itd., ter katarih v sapilih, zaslizenju, kaliju in hrlpavosti. (III.) 38 l l Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, ielez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlu Jfrospekti zastonj in franko. V LJubJanl se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicab in trgovinah z jestvinaiui m vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Pete' Lassnik n v Ljubljani _____ b piif 5. u« i zvečer. Dvanajst filijalk in prodajaln. Higijenični prevozni vozovi za kruh in drugo pecivo. Jurija Jankoviča po domače Habeta, obstojeio te nad 80 let, znan. po vsi Ljubljani in po dei-li. namreč prevažanje vsakovrstnega blaga s kolodvora na kolodvor, • kakor tudi pri stavbah. M^4 13-1* Prevzamem tudi selitve po najnižji ceni. Se priporočam slavnemu občinstvu za mnoffi-Stevilni obisk Mirtin Lutipzrb. Angeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo z znamko 449 104-82 sta najbolj koristni t©dila£ xxxili za hišno rabo. dobivate jih po špecerijskih ftacunahf Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sv« 4 v Ljubljani. 1586 Absolutno zajamčeno 3 pristno masno vino priporočal je knezoškortjski ordinarijat ljubljanski 1. 1898. veleč, duhovščini za nakup pri »Kmet. društvu v Vipavi" zato, ker je društvo pod strogim nadzorstvom dekana vipavskega. Razpošilja se od 56 litrov naprej čista bela vina od 42 do 50 kron za 100 litrov loeo kolodvor Postojna. Kdeče hri-bovško namizno vino po 3fl kron. Vino je jako milega okusa, ker je napravljeno pc; novem francoskem načinu. Višje množine se zaračunijo nekoliko ceneje. V zalogi je tudi tinejše sortirano vino, kakor: kraljevina po 50 kron, plnela po 55 kron, beli burgundec ln laški rizling po 60 kron. ter staro vino v buteljkah, beli burgundec ln renski rizling. »Kmetijsko društvo v Vipavi". Slab tek, pomanjkljivo prebavnnje. slabosti v želodcu. glavobol iz želodca, otnedlevico, zaprtje in druge želodčna bolesti in težkoče odpravljajo Bradyjevc kapljiceza želodec (Marija-Goljskc) izborno preizkušeno sredstvo. Naj se zahteva izrecno Uradyjeve želodčne kapljice. Dobivajo se v lekarnah, kjer jih pa ni, pa neposredno pri le-karju V. HltAJ)Y DVKAJ, I. 1'leischmarkt it. 1. Cena ene stekl. K — SO in vel steklenici K 1-40 z navodilom p porabi. 1299 I!—5 Istrsko vino lastnega pridelka teran in muškatelj rudeče in refoško se dobiva pri Antonu Ferlan di Giorgio v f^euinja (l^tra). Na prodaj ima tudi izboren i55o 12-10 tropinjevec. Vzorci in cene na zahtevanje. pojasnilo! Vsostransko priznane Anker-remontoir ure, sistem Koakopf, ž niklastimi okrovi kupuje že leto dni velik del mojih odjemalcev, posebno poljedelci, uradniki, uslužbenci orožnistva, finance in železnic v svojo največjo zadovoljnost. Pošiljam svoje prihtno ameriškega sistema Roskopf-patent anker remontolr ure štev. 99 (zelo priporočljiva službena ura) z emailirem kazal iščem in fino poliranim dobro zapirajoči m nikelnastim okrovom, pozlačenimi kazalci, natančno regulirana in 3G ur idoča, triletna garancija, naravnost na zasebne odjemalce kom. za 2-50 gld., 3 kom za 7 6 kom. za !tf*50 gld. Primerna nikel- nasta verižica z lepim kompasom komad >'{0 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se pošlje denar, če ura ne ugaja ali pa zadovoljivo ne funkcionira. Hanns Konrad prva tovarna za nre ▼ Mostu štev. 613, Češko. c. kr. sodni zapriseženi cenilec. Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. avstr. drž. orlom, z zlatimi in krebrnimi razstavnimi svetinjami in z več nego 10.000 priznainimi pismi, ki so mi došla iz celega svota. Moja tvrdka je kot, eksportna tvrdka v tej stroki brez samohvale največja in najstarejša in izvaža v vse dele sveta. Ustanovljena je 1. 1H87. Ilustrovani cenik o urah, zlatnini In srebrnlnl se poBlIJu na zahtevo r.aatonj in franko 1420 20—10 Nove zboljšane gramofone z glasovno-, ročno- in varstveri omarico, zelo priliublieiio duhovščino, po društvih in med zasebniki. Gramofon *** avtomate za gostilne zelo pridobitne prodajam tudi na obroke. ■ Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare ViiHiija naročila se rešujejo z obratno pošto. 1079 60—39 Utidclf UJeber, urar v Ljubljani, stari trg 16. Domača umetalna steklarija Avg. Agnola v Ljubljani, se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom, s steklom z umetno slikarijo strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpiiprostejšega do najfiejšega (S Z? > (S a a? h o« a u 0) o ■§ S. t 2 e. « d +1 .S n © M a « > " 2 'S a 5 o 04 ti T? > -M O d •o« lifl Št. 50/Z. Spričalo, s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka z« stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGNOL* V Ljubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Smartnem pri Litiji. Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela. V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega. Župni urad v Šmartnem pri Litiji dne 9. februvarija 1901. Ivan Lavrenčič, župnik in dekan. Prevzema tudi vsa stavblnska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga. 927 52—24 ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo Bratje Novakovič lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem primorju v Dalmaciji. OOOOO ooooo Prodaja v steklenicah in pisarna: Stari trg št. 15 Skladišče in prodaja cah in pisarna: I illhlidnS na debelo:Spodnja L|UUIJdlld Šiška,Vodnlkona Priporočajo svoja črna, krvna, rudeča cesta. d _ JJ _ in bela izborna na- O m Q C Q mizna, desertna dalmatinska vina dalmatinski tropinovec, dalmatinski vinski konjak in dalmatinsko maslinovo olje po nevrjetno nizkih cenah. Pošilja se v sodih po 100, 300 in 600 litrov. Ako kdo odpošlje svojo posodo, dobi vino mnogo ceneje. Vzorci in ceniki zastonj in franko. 1279 20—15 OOOOO ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo SOOOO ooooo OOOOOOOOOIOOOOOOOOOOOO< OOOOOOOOOlOOOOOOOOOOOOž »olooot OOSOO ooooo ■oooo oooo Brez operacije brez bolečin t odstranite kurja očesa, otisko in trdo kožo z mojim 1447 13 _5 balzamom za kurja očesa, ki se pošilja franko, če se dopošlje 40 kr. S. Mittelbach, Sal|atorjeva lekarna v Zagrebu. OGLAS! MEW-Y0RK in LONDON A " nittn nrivnnninlfi niti mrrnMcti nn- nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmeta le proti temu, da se mi povrne jld. G'60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nO« Žev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih VlJiC iz anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnlft Žlic; 1 kom. amar. pat. srebrna zajemal-niča za juho; 1 kom. amer. pat srebrna zajemal-nlca za mleko; 6 kom. ang. Viktoria čašič za pod-klado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. slpainice z a sladkor.. 42 komadov skupaj samo (Jld. 6'60. Vseh teh 42 predmetov je poprej: stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni (}ld. 6*60. Ame-ričansko pat. srebro je znano, je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdop ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno božično in novoletno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v 1428 9 A. HIRSCHBERG-či eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga. na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 1459?. Pošilja se v provincijo proti povzetju, . ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Ji Pristno le z zraven natisnjeno varst- * A' veno znamko (zdrava kovina). -^TS« Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku, S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik. _ 1357 82 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 18 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške oblek« iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = Izgotovljene obleko posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah Dobavitelj uniform avstrijskega dmštva železniških uradnikov Vinska trgovina Jeglič Vinotoč v lastni kleti Preti škofijo št. 1-- 1692 10—7 priporoča belega in črnega istrijana, štajarca, belega, rebulo, muškat, belo, sladko, Vino de Rosa, rudeče, sladko, kot tudi staro ogrsko vino; dalje posebno: Rnnion izsušenega grozdja, črno, sladko, ste-l\Uyibd, klenica T/10 litr.........80 k r. RpfnSkn star0-sladko- 7/<°,itr......70 » UGlUdlVU, novo, iz soda, 1 liter.....64 „ Prosekar, star, 1 liter........48 „ Vinfl 'astneSa pridelka iz Krškega, ) belo . . 40 „ V 1I1U Trške gore izb. kakov., rebljan j rudeče . 36 „ S5T Varstvena znamka: Sidro. LINiMENT. GAPSIGI Comp. iz lekarne Rlchterjeve v Pragi. priznano izvrstno bolečine olaj šujoče mazilo je dobiti steklenica po K - 80, K 1-40 in K 2 - v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo vedno le v izvirnih steklenicah z naSo varstveno znamko ,,sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosli le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek. Rlcbterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elisabethstrasse 5. 1343 34—15 i Perje za postelje in puh «71 67 priporoča po najnižjih cenah F. HITI, Pred škofijo štev. SO. Zunanja naročila se točno Izvršujejo. G. PICCOLI lekarnar v Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmacevtiCnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo. Plccolljeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. Piccolijevo železnato vino se uporablja primalokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polliterska steklenica 2 K. Plccolljevl sirupi U malin ali tama-rlnde dajo^ z^vodo pomešani izvrstno m zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30. Zunanja naročila po poštnem POVZetjU. 708 (50-45) P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij )l„Grasid Prix". IV j v i A j ji, odlika: Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano. '-<£3% ^^ _ 1592 10-6 ^ gtfA* " Vsak dan jih izdela ^ tovarna 40.000 parov! Edini kontrahenti: Jlesstorft, ISehn Co„ Wien, I. Na debelo in drobno pri Anton Krisperju v Ljubljani kakor -pri sledečih trgovinah: V LJubljani so na prodaj pri CeSkuti Marija, J S. Benedikt, Petrlfild Vaao, Persohe Alojzij, Treo Karollna, Ant. Leut^eb, Julije Stor, Ernest Sark, I. C. Hamann, Vikt. Gerhauser Brlnšek Ivan T-novo, Engelsberger Bud. Krško, Homann Friderik, Homann Oto, Fur-sager Leopold v Hadoljici, Gratner Jurij Kamnik, Gatsoh A* Kostanjevica, Lapajne Valentin Idrija, Pollak Marija Kranj Petelin Andrej Ribnica. Trevn Valentin Idrija, Trevn Anton Jesenice, Verblo Auton Sevnica Leblnger & Borgmann Litija E. Hoffmann Kočevje, Jonke Frano, Bartelme Josip Kočevje 'm^Mmmmmmm ustanovljeno 1.1832. ® JD OB •O a a a e$ O % K Priznano najboljše oljnate barve zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann v tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. ne 46 Električni obrat £ m ►i o PU «£. p Ci 9> K "ustrovani ceniki se dobž brezplačno. Iščem dobro izurjenega strugarskega pomočnika oziroma strugarja. Plača po dogovoru. Služba stalna in takoj Fran Švigelj 149515 tovarna stolov na Bregu pri Borovnici. 79« 100-68 Zahtevajte brezplačno in franko moj ilustrovani cenik z več ko H00 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reči HANN8 KONRAD gi. 2.B0 tovarna za ure In Izvozna trgovina Za vsako jjj^ ^ ggjj Ce5ko pism. jam. CD < Gamase, galoše. 133552-12 Zaloga obuval D. H. POLLAK & Co. Dunaj. Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron. 'c, 1902: | r kron. Najboljša in najsigurnejša g* prilika za šfedenje! 00 Pt*eje: Gradišče št i, Denarni promet y letu 1902: čez 32 milijonov kron. LJUDSKA POSOJILNICA sedaj: Kongresni tt*g št. 2, L nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj t. ure popoldan ter jih obrestuje po =============== 41 brez kakega odbitka, tako, da sprejme q vložnik od vsacih vloženih <00 K čistih 4 F so h na leto. Stanke vlog 31. deeembPa 1902: 9,501.351 H 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,6: ,32 ^ 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po ^ošti sn poštno- V i.ihifcie položnice na razpolago. V Ljubljani, dnč 1. januarija 1903. Dr. Ivan Šusteršifc, Josip Šiška, knezoskofljski kancem, predsednik O d b O P fl i k i I podpredsednik. Anton Belec pvMaunk. vudjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr Andrej tiariinstolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauechegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. -Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljant — Frančišek Leakorlc, vsebnik in blagainik .Liud. pos." - Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Siibar župnik na Rudniku - Dr Ale4 USeničnik profesor bogoslovja v Ljubljani. Podpisana ima v /alotfi nairaznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretoljo. prte itd sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji oeni bandera in vso drugo obleko. Preeastite gospode prosim, da ae blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočiti agentov. Zagotavljaje hitro in najpostenejso postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjSe naročilo. Najodličnejšiui .^postovanjam se priporoča 780 52-tO Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja on posode V Ljubljani, Wolfove ulloe 4. Naznanilo. Za zvišanje in uravnavo sveta nasproti rampe državnega kolodvora, kjer imam lesno skladišce.rabimrazličenmaterijal kakor šuto, razbito opeko itd. P. n. lastnike podobnega materijala uljudno prosim, da se blagovole odslej ozirati na-me ter naroče odvažujočemu uslužbencu (vozniku), naj popelje na moj prostor, kjer imajo poleg krajše vožnje tudi to udobnost, da so iri napornem odkladanju na razpolago moji delavci. Vsak voznik dobi tudi 10 v. v dar Ker je omenjen prostor v mestu, je upati, da se vsak ozira na mojo prošnjo, kajti že pri času se bode precej pridobilo, m bedo imeli poleg posestnikov tudi odva-ževalci priličnejše ugodnosti. lesa 52-3 Anton Deghenghi. .................................. J-ane^a Jrdine ^branih spisov je pravkar izšla prva knjiga: Sob®1*' jjuzarji m Iliri. Prejanimiua epizoda iz južno-slovanske zgodovine. BI" Jfnjiga, važna za vsakega za- ||!j. vednega Slovenca. Cena tf 3—, po pošli Jf 3'20. |;E Založil L.^cl^Lucntncr \y Ljubljani. '651 49 '••WMitMtMM«m....»WM.MMaH««tMMMt»» :!«tStS!!!!i! 11 f ! t S ! ! 111 J ! 11 ? J S ! { S ! t ! ! 8 ! S t S S S S ! SH J a i ji 5 ■3 Prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom uljudno naznanjam, da imam zelo veliko zalogo cerkvenih posod in orodja. mmmmBmmmmaammammmm^immmmmmmB^mamm Zaradi pomanjkanja prostora prodam prav zelo poceni več lepih iestencev, svetilnic, kelihov itd. JCST Prosim prečastite gospode žup-JtS- nike, naj si blagovolijo ogledati. ij fJafoeena dela se izvrže pravilno v najkrajšem času. Slavnemu občinstvu pa priporočam lepa in ■o*, praktična svetila za električno luč. ."I Priporočam s spoštovanjem ti Leopold Tratnik, J 1118 38 pasar Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27. 42 60 Prva kranjska mizarska zadruga v Šent Vidu nad Ljubljano se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča jQS Arhar načelnik. v lepem kraju ob novi državni železnici v Kožni dolini na Koroškem. P(se3tvo obstoji iz njiv, travnikov icv gozda; v hiši je stara krčma, prodajalnioav ter prodaja tobaka. Ista je pripravna tudi za kako drugo kupčiic. Cena posestvu je 10.600 kron. Plača po dogovoru. Naslov posestnika pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«. 1522 J5 Posestvo je naprodaj 1 1 dlncjlešfio sfiladišče oGlefi. JUjuBljana, cMestni trg J. Kožuhovina se od 1. januvarija 1904 prodaja za vsako ccno. V zalogi so mej drugim skunks - kolier - mufi, potem kožuhovinaste jopice, kožuhi za mesto in potovanje, mikado itd. itd. I Globoko znižane cene za obleko za gospode in dame. Velespoštovanjem 1722 3—3 im m Oroslav Bernatovič. I MiMMMMMMMi V Nakup ln prodaja vsak ovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrrbanju najmanjšega dobitka — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarična delniška družba „91 'KRČU R" I., Wollzeil810 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. ___Pojasnila ""•H v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasv&tl za dosego kolikor je mogoče visocega oorestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 278 Izdajatelj"in odgovorni .urednik: Dr. Ignacij Žitnik, Tisk .Katoliške T "arne" v Ljnhljani.