DELAVSKA
ENOTNOST
Poštnina plačana v gotovini
AVNOJ je pomenil pogodbo med našimi narodi, ki so št tedaj s svojim lastnim orožjem Szvejevati možnost, da enotni zasedajo v Jajcu, To je bila pogodba naših narodov, da prostovoljno ostanejo v skupni državi s pogojem, da bo ta država res zgrajena na enakopravnosti, to je, da bo zgrajena na federativnem načelu. mvAKD kABDEU
GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE
Leto H., štev. 48
LJuMjana, 28. novembra 1946
Izhaja vsak petek — Cena Din 2.
29. NOVEMBER -
NAŠ VELIKI PRAZNIK
29. novembra praznujemo obletnico dveh velikih, za narode Jugoslavije in
delovno ljudstvo zgodovinsko važnih
dogodkov.
29. novembra 1943 se je vršilo v Jajcu II. zasedanje Protifašističnega Sveta Narodne Osvoboditve Jugoslavije.
36 Hitlerjevih divizij, opremljenih z najmodernejšim orožjem, podpiranih od satelitov in ubijalskih band domačih izdajalcev je v tem času besnelo po Jugoslaviji, ubijalo njene prebivalce, riušiio in požigalo njena mesta in vasi
Toda triletna borba narodov Jugoslavije za svobodo, polna nepopisnega trpljenja in neizmernega junaštva, je kljub tehnični in številčni premoči okupatorja že dosegla odločilne uspehe. Na obzorju so se že pojavljali prvi svetli prameni prihajajoče svobode.
Talk je bil položaj, ko so se 29. novembra 1943 sesitali v Jajcu novi resnični predstavniki narodov Jugoslavije, da položijo temelje novi Jugoslaviji, svobodni državi delovnega ljudstva, prav taki državi, za kakršno so se borih in umirali najboljši sinovi in hčere naših narodov. V resnici so sklepi tega zasedanja popolnoma ipravičili nade, ki jih je vanj stavilo -se ljudstvo Jugoslavije.
V svoji knjigi »Pot nove Jugosla-ije« pravi tovariš Kardelj o zgodo-inskih sklepih, ki so bili sprejeti na
I.	zasedanju AVNOJ-a, sledeče:
1.	»S temi sklepi narodi Jugoslavije :ončno odstranjujejo od oblasti proti-judske Izdajalske reakcionarne klike, icposredno udeležbo na oblasti pa Jrevzamejo osnovne demokratske judske množice po svojih izvoljenih predstavnikih, preizkušenih v ognju triletne borbe proti okupatorjem.
2.	S temi sklepi narodi Jugoslavije postavljajo svoje medsebojne odnose na osnovo popolne medsebojne enakopravnosti in samoopredelitve ter zato gradijo svojo skupno državo na principu federacije.
3.	S temi sklepi so narodi Jugoslavije končno uzakonili osnovne organe ljudske demokratične oblasti, ki so se razvili med dosedanjo borbo — namreč narodno osvobodilne odbore. Istočasno dovršujejo to zgradbo z ustvarjanjem novih vrhovnih organpv te pblasti, vrhovnega zakonodajnega in izvršnega organa Antifašističnega Sveta Narodne Osvoboditve Jugoslavije ter vrhovnega naredbodajnega in upravnega organa — Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije. S tem so si dejansko pričeli graditi novo resnično demokratično ljudsko državo...«
Od II. zasedanja AVNOJ-a pa do 29. novembra lanskega leta je ta naš vrhovni zakonodajni forum sprejel celo vrsto važnih sklepov, od katerih
je vsak pomenil korak naprej v izgradnji naše nove ljudske države. Krona vsem« -pa je bila proglasitev Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Republika, država_____ Ko so nam
delovnim Ajudcm v stari protiljudski Jugoslaviji govorili o državi, smo se takoj spomnili sovražnih nastopov .bivše jugoslovanske žandarmerije in policije proti delavstvu, spomnili smo se Glavnjače, Sremske Mitroviče in drugih političnih kaznilnic, v katerih so mučili in ubijali borce za pravice delovnega ljudstva in še tako zveneče fraze o državi niso mogle vzbuditi v nas najmanjše simpatije, temveč so še poglabljale mržnjo do države, ki je ves svoj aparat uporabljala za zatiranje delovnega ljudstva.
Ustanovitev nove države Federativne ljudske republike Jugoslavije pa je vse naše ljudstvo sprejelo z največjim navdušenjem in s tem dokazalo, kako dobro se zaveda, kakšnega pomena je ustanovitev ljudske republike za vse delovne ljudi naše dežele.
Do ustanovitve Federalne Ljudske republike Jugoslavije je bila samo Zveza sovjetskih socialističnih republik, ki je uživala vse naše simpatije. Za vse druge republike po svetu smo vedeli, da se je spremenilo samo ime, zatiranje ljudstva pa je ostalo ...
Eno leto je poteklo od ustanovitve naše Ljudske republike Jugoslavije. To leto se je v smislu Titovih besed dejansko spremenilo v »leto velikih zmag na polju obnove«. Odveč bi bilo podrobno naštevati vsa velika izvršena dela. O tem priča Mladinska proga, izgradnja takih velikih mostov kot je most pri Pančevu, gradnje novih cest, tovarn, železnic, hidrocentral itd. Delovno ljudstvo je istočasno dobilo celo vrsto najboljših in najnaprednejših socialnih zakonov in uredb, ki so mu znatno izboljšali položaj, katerih blagodejne posledice pa bo v prihodnjih letih še bolj občutil.
Kako neprecenljive vrednosti so za nas pridobitve narodno osvobodilne borbe, bomo boljše razumeli, če se zamislimo v položaj delavskega razreda tam, kjer ga še vedno izžemajo kapitalistični zatiralci.
Da nimamo ljudske republike, ljudske oblasti, bi se morali delovni ljudje naše dežele prav tako boriti za goli obstanek, kakor v letih po prvi svetovni vojni — brezposelne, bedne in izstradane postave delavcev — to bi bila slika naših ulic. Kapitalisti špekulanti in oderuhi vseh vrst bi neusmiljeno bogateli na račun ljudske bede.
Zahvaljujoč Komunistični partiji, tovarišu Titu in njegovim sodelavcem je vse to za nas samo še težka in mračna preteklosti Radostnega srca praznujemo naš veliki praznik 29. ser
Četrti plenum Glavnega odbora Enotnih sindikatov je izvršil veliko delo
Kot smo poročati že v zadnji številki našega lista, se je v dneh od 16. do 18. novembra vršil v Beogradu 4. razširjeni plenum Glavnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije.
Referat o načrtni proizvodnji in nalogah sindikatov je podal tovariš Voja Lekovič. Referat, diskusijo in sklepe smo objavili v 47. številki našega lista. Prav tako smo že objavili tudi govor tovariša D j ure špolja-niča, ki je poudaril ogromen pomen načrtne
proizvodnje. Drugi dan plenuma so se obravnavali problemi kultumo-prosvetnega in fizkultumega dela. Referat je podal tovar riš Josip Gazi, član Glavnega odbora Enotnih sindikatov.
Zadnji dan plenuma so se obravnavala vprašanja organizacijske strukture sindikatov. (Tudi odlok o spremembah v organizacijski strukturi sindikatov smo že objavili.) Referat je podal tovariš Ivan Božičevi č. Po diskusiji je sledil referat tovariša
Adama Katiča o socialnem zavarovanju. S tem je bil dnevni red Plenuma izčrpan. Po končanih referatih je govoril minister za delo Zvezne vlade — tov. Vicko Krstulovič, zaključno besedo pa je imel tovariš Djuro Salaj.
Federalni odbor ESZDNJ za Slovenijo bo izdal brošuro, ki bo vsebovala celotno delo
4.	razširjenega Plenuma Glavnega odbora Enotnih sindikatov z vsemi odloki in odredbami.
Ideološka Ib politična čvrstost, zavest ter znanje članov so osnovni
pogoji za dosego ciljev Enotnih sindikatov
Iz ffefeiLafa Josipa Cazifs* © kaaltara3-p^ž?svet$$cm in fiatikulttemem dela
Tov. Gazi je v svojih izvajanjih poudaril predvsem sledeče: Referat o kuiturno-prosvetnem delu Enotnih sindikatov je v tesni zvezi z glavnimi vprašanji, 0 katerih se je razpravljalo na Plenumu z vprašanj; načrtne izgradnje in nalog sindikatov. V pogojih gospodarske in ostale vsestranske izgradnje naše države, njene elektrifikacije in industrializacije se ustvarjajo Vel ke možnosti za njen materialni in kulturni procivit.
Glavna naloga enotnih sindikatov kot najširše organizacije delavskih množic je mobitiziranje vseh delavcev, celotnega delavskega nalzredia za izgradnjo našega novega narodnega gospodarstva in naše nove družbene skupnosti, v kateri bo izključeno zasužnijevan j e in izkoriščanje človeka po človeku.
Prav sedaj, ko naša država prehaja k načrtni izgradnji svoje bodočnosti, dobiva kulturno-prosvetno delo med delavci prvorazredni pomen. Ideološka in politična izgradnja, zavest in znanje članov sindikata so osnovni pogoji zai dosego ciljev Enotnih sindikatov.
V dosedanjem idejno-političnem in kul-turno-prosvetnem delu sindikalnih organizacij so obstojale resne napake in nedo-statki, V tem delu ni bilo potrebnih izkušenj, občutno pa je bilo tudi pomanjkanje kadrov. Navodila in direktive, dane v tem pogledu, se niso izvajale in prenašale na teren ter se ni o njih diskutiralo. Kjer so obstojali kulturno-prosvetni odbori, niso bilii solidno organiziranj im so životarili več ali manj prepuščeni samim sebi. Kontrola nad temi odbori je bila slaba, delo v teh odborih pa cesto prepuščeno samo enemu ali dvema tovarišema. Na ta način se ni moglo obvladati vseh kompliciranih vprašanj kulturno-prosvetnega dela. Zaradi tega in zaito, ker so posamezniki le formalno prevzemaj;. vsiljene jim naloge, niso p.® za kulturno-prosvetno delo imeli niti veselja, niti sposobnosti, je to delo kaj kmalu zamrlo, odbori pa so razpadli.
Celo v mazivu kultumo-prosvetnega aparata ni bilo enotnosti. Namesto kulturno
prosvetnih odborov, M so formirani na osnovi obstoječih tradicij sindikalnega pokreta, so nekatere organizacije ustanavljale svoje agit-prope, kultumo-prosvetne sekcije, propagandne oddelke in odbore. Takšno razčlenjeno kulturno-prosvetno delo je preobremenilo federalne odbore in krajevne medstrokovne svete v. glavnih mest a in centrih. Na ta način niso mogli biti njihovi kultumo-prosvetni odbori ini-ciiatorji in organ zatorji kultumo-prosvet-. nega dela med delavstvom in niso mogli zadovoljivo opravljati niti vseh tehničnih poslov.
Končno so direktive za kulturno-prosvetno delo podružnic in krajevnih odborov zvez prihajale od raznih stran:: od krajevnih med strokovnih svetov, od Osrednjih odborov zvez, od strani organov prosvetnih oblasti, od mestnih kulturno-pro-svetnih odborov iin od strani propaigand-n h oddelkov Ljudske fronte. Na ta način je nastajala organizacijska zmeda. V prvih dneh po osvobojenju v začetni fazi razvoja sindikalnega pokreta je bilo tako delo opravičljivo, ker je imelo za cdj to, da prebudi med delavstvom interes za kul-tumo-prosvetno delo. To začetno fazo pa smo prešli in moramo v kulturno-prosvetno delo vnesti red ter ga sistematizirat'. Potrebno je vedeti, kdo upravlja, kdo ;'e odgovoren, kdo mora vršiti kontrolo in kdo izdeluje načrte, ter vrši evidenco na kulturnoprosvetnem polju. Skratka osnov, na naloga je organizacij® kulturao-pro-svetnega dela.
Delo in razvoj fizkulture in športa mod delavstvom
Enotni sindikati so na svoj1 ustanovni konferenc; poudarili važnost fizkulture.
S svojo aktivnostjo so Enotni sindikati do sedaj dosegli že znatne uspehe v pogledu razvoj® fizkulture med delavstvom.
Po podatkih, ki smo jih prejeli iz 48 krajev, obstoja 90 fizkulturnih društev in 117 odsekov, v katerih je včlanjenih 60.224 fizkulturnikov. Aktivnih je do sedaj 24.988, pomožnih članov pa je 39.923. Ta društva razpolagajo z 36 domovi in 22
dvoranami z® vaje :n prireditve. Igrišč je -85, 5 bazenov in 2 stadiona.
Številne športne manifestacije in prire-ditvze, katerih so .se delavska fizkulture® društva v največjem štev lu udeležila, dokazujejo, d® so dosežen; v pogledu fizkultumega dela že lepi uspehi. Ti uspehi so' toliko važnejši, ker pred vojno pri nas n; bilo množenega delavskega fiz kulturnega pokreta. Predpogoj za športno udejstvovanje širokih delavskih množic je ekonomska in socialna svoboda. Dokler teh pogojev m; bilo, množičm fizkulturni po-kret delavstva ni bil mogoč, številna delavska fizkulturna društva in aktivi dokazujejo, da ee je položaj delavskega razreda v naš; državi bistveno izpremenil.
V	glavnem vključujejo naša fizkulturna društva in aktivi le delavsko mladino v starosti do 25 let. Opaža se, da žene-delav-ke le v malem številu sodelujejo v fizkul-tumem pokretu. Fizkulturni pokrett je še vedno le mlad nski pekret in niso sindikalne organizacije ničesar p odvzele, da postane fizkultura res last vsega našega naroda, predvsem delavskega razreda.
V	neštetih podružnicah še niso organizirana fizkulturna društva, ozroma aktivi. Tem društvom se ne posveča dovolj p-ažnje in nimajo zadostne pomoči pri delu. Na sejah se ne razpravljajo problemi fizkulture, razen morda vprašanja materialne pomoči.
Dolžnost sindikalnih organizacij je, d® v načrt svojega dela stalno vključuje tudi fizkulturo in šport. Potrebno je, -da se v vseh podjetij h in ustanovah, kjer obstojajo podružnice in ni danih pogojev za ustanovitev fizkultumega društv®, ustanovijo fizkulturni aktiv1, ki naj zajamejo tudi delavce iz bližnjih drobno-obrtniških delavnic in ustanov. Posebno pažnjo pa je treba posvetiti propagandi fizkulture med ženami-delavskami.
Do sedaj se je udeleževalo takmovanja za ZREN le 20—25i>/„ prijavljenih tekmovalcev. ZREN je treba popularizirati, posebno one discipline, k1 bodo delavce in nameščence ter delavsko mladino usposobile za obrambo domovine in obrambo pridobitev narodmo-osovobodilne. borbe.
Strukturo naših organizacij moramo prilagoditi organizaciji
gospodarstva
Iz referata tov. Ivana Božiševlča © corgaiiazacipki stnrictesti sindikatov
Tov. Božičevič je v svojem referatu podčrtal sledeče: Eno najvažnejših organizacijskih vprašanj v tem momentu je: vprašanje organizacijske strukture naših Enotnih sindikatov. Ta struktura je v glavnem enotna za vse strokovne zveze v vseh ljudskih republikah. Odgovarjala je pogojem v pr-
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
vember. Ljubimo to našo novo državo, katero smo z lastnimi silami pomagali graditi, tako kot še nismo nikoli ljubili v svojem življenju! Močni smo, zato ker je zraslo med nami resnično bratstvo vseh narodov Jugoslavije. Močni smo, ker imamo vojsko, prežeto z zvestobo nap ram svojemu ljudstvu. Močni smo, ker je z nami Sovjetska zveza z velikim Stalinom na čelu, močni smo, ker so z nami vsi svobodoljubni narodi sveta. Ta zavest krepi in utrjuje naše upanje, da ni več daleč čas, ko se bodo z nami združili tudi naši zatirani bratje v Slovenskem Primorju in onstran Karavank, da bomo skupaj gradili novi, boljši in pravičnejši svet.
Še z večjim elanom se bomo vrgli na delo za izgradnjo in okrepitev našega gospodarstva, za okrepitev naše ljudske oblasti, še bolj se bomo učili, da naberemo čim več političnega in strokovnega znanja.
Klevetajte vi — sovražniki napredka in svobode — našo ljudsko oblast! Nas ne boste premotili! Mi, svobodni, delovni ljudje nove Jugoslavije vemo, kaj za nas pomeni in vemo, kako osrečuje človeka zavest, da s tem, ko dela za skupnost, dela tudi za sebe.
Naj živi 29. november — naš veliki praznik!
Naj živa naša slavna domovina, Federativna ljudska republika Jugoslavija!	Toma Breje
vem času po osvoboditi, ko. so se ustanavljale organizacije in tvorile zveze. Takrat še nismo imeli nikakega pregleda nad številom delavstva, zaposlenega v posameznih panogah industrije posameznih ljudskih republik in še nismo imeli potrebnih izkušenj. Danes, po letu in pol dela, ko so organizacije vzpostavljene po vsej državi, ko imamo boljši pregled nad zaposlenim delavstvom in ko je organizacija vsega gospodarstva in še prav posebno industrije dobila določeno obliko, je nujno potrebno, da se izvršijo spremembe v strukturi naših sindikatov, spremembe, kakršne zahtevajo današnje prilike.
Vprašanje organizacijske strukture sindikatov moramo reševati iz stališča osnovne naloge sindikatov, to je skrb in delo za ustvaritev boljših materialnih pogojev in za dvig kulturnega življenja našega delavstva.
To nalogo izpolnjujemo z našim zavestnim delom v izgradnji gospodarstva, s tekmovanjem/y ‘delu' za izpolnjevanje gospodarskih načrtov in gospodarskih halog v splošnem. Da bi pa mogli te naloge uspešneje izpolnjevati, moramo strukturo naših organizacij čim bolj prilagoditi organizaciji gospodarstva, posebno pa še industrije, ki je najvažnejši del našega gospodarstva. Ker pa naše gospodarstvo in njegove posamezne panoge niso v vseh ljudskih republikah enako razvite, tudi vodilni gospodarski organi niso povsod enako organizirani. Zato naši sindikati ne morejo obdržati enotne oblike za celotni teritorij FLRJ, temveč se morajo držati osnovnega principa prilagajanja konkretnim pogojem.
Glavna karakteristika sedanje strukture sindikatov je ta, da vsaka zveza organizira delavce in nameščence, zaposlene v najmanjših delavnicah in pisarnah po vaseh in malih mestih pa do največjih tovarn in ustanov. Tako so nastale številne majhne podružnice, o katerih nikdo ne vodi računa in, ki vsled neznanja in malega števila članstva le životarijo, njihovo sindikalno delo pa nima nikakega razvoja. Iz druge strani bi pri sedanjih pogojih večja pažnja, Iti bi se posvečala od strani višjih sindikalnih forumov tem malim podružnicam, bila v ško-
do podružnicam v večjih industrijskih po* jetjih. Zato je predlagana reorganizacija. (Razvidna je iz Odloka o spremembah v organizacijski strukturi Enotnih sindikatov, katerega smo objavili v 47. številki »Delavske enotnosti«.)
Vprašanje kadrov in povečanja aparata sindikalnih forumov
Tovariš Božičevič je v nadaljevanju svojega referata poudaril, da vsa vprašanja, o katerih se je govorilo, čeprav so še tako pravilno postavljena, ne bodo mnogo doprinesla k okrepitvi naših sindikatov, ako se ne bo posvečala večja pažnja vprašanju sindikalnih kadrov in usposabljanju vodstva, sindikalnih forumov. Naši sindikalni kadri še nimajo dovolj izkušenj, poleg tega pa so maloštevilni, kar velja zlasti za višje sindikalne organizacije, od katerih se zahteva večje znanje. Te kadre bo potrebno okrepiti z aktivisti nižjih sindikalnih organizacij.
Pri tem igrajo veliko vlogo sindikalne šole in kurzi, katerim je treba zato posvečati večjo pažnjo. Do sedaj imamo v tem pogledu mnogo slabih izkušenj. Trudili smo se, da bi sindikalnim šoiam preskrbeli dobre predavatelje — v to svrho sc bila izdana znatna finančna sredstva — niso pa doseženi temu primerni uspehi. Mnogo se je govorilo o tem, da je Leba poslati v šolo ijudi, ki imajo za to veselje in sposobnosti, vendar pa se je petem v praksi pokazalo, da so se učenci, ki so končali sindikalne tečaje, ob zaključku tečajev izjavljali, da gre, do raje v industrijo, v vojsko itd.
Od 208 tovarišev in tovarišic, ki so posedali sindikalno šolo pri Glavnem odboru, jih je le 83 v višjih sindikalnih forumih, 46 jih opravlja manj važne funkcije v sindikalnih organizacijah, 18 jih dela izven sindikata, za 61 tovarišev pa nam Federalni odbori niso mogli dati podatkov, kje se nahajajo. Treba je pripomniti to, da stane 1 tromesečni tečaj naše sindikalne šole pol milijona dinarjev. Med tem pa v nekaterih Osrednjih upravah in to v takih, ki štejejo preko 50 tisoč članov, delata le dva, k več j e-(Dal je na 2. strani.
mu trije plačani funkcionarji in dve do tri administratorke. Gotovoj da na ta način ne pridemo do sistematičnega dela. Potrebno je osnovati vodilni in tehnični aparat v sindikalnih forumih in to prvenstveno v Osrednjih odborih zvez. To je ena najvažnejših organizacijskih nalog.
Finančno poslovanje naših sindikatov
O tem vprašanju je tov. Božičevič poudarjal predvsem to, da se je dosedaj vodilo
po sistemu kvoto, ki je bil najprimernejši zaradi svoje enostavnosti.. V prvih začetkih, ko še niso bile s posameznimi organizacijami vzpostavljene trdne zveze, je bil ta način poslovanja najprimernejši. V bodočnosti pa je treba preiti k budžetiranju in sicer k budžetiranju z ozirom na stvarne potrebe posameznih sindikalnih forumov ter Istočasno k budžetiranju z ozirom na finančne možnosti.
5.	Sindikalna vodstva morajo posvečati večjo pozornost tečajnikom - aa splošno izobrazbo delavcev. Pristojnim ustanovam bodo morala pošiljati podrobno tozadevna navodila.
O kulturnem in umetniškem delu
Glede odločitev o kulturno-umettniš kem delu je rečeno:
Kulturno - umetniško dielo v sindikatih je z.elo razdrobljeno. Obstojajo številna kulturna umetniška društva, zbori, skupine itd. Delo v teh organizacijah ima mnogo nedostatkov, dva pa sta najvažnejša: a) V vseh teh organizacijah navadno sploh ni idejnega politično - kulturnega vzgojnega dela, vsled česar je življenje v teh društvih brezidejno in nepolitično in nastaja tako nezdravo ozračje, kjer prevladuje med člani duh malomeščanstva itd. b) Gledališka detla, ki jih predvajajo, pesmi, ki jih pojejo, recitacije itd., vse to .je brezidejno in na zelo nizki umetniški ravni. Nezadostna in neorganizirana je udeležba delavcev v splošnem kulturnem življenju naše dežele pri obiskovanju gledališč, koncertov in predavanj, pri delu kulturnih domov, ljudskih vseučilišč itd.
Zaradi ureditve in boljše organizacije kult-iumo-umetniškega dela je treba izdati sledeče ukrepe:
1.	Tam, kjer so kulturni domovi, je treba prenesti težišče kulturnega, umetniškega in ideolnško-politično vzgojnega, dela v te domove. Obenem z vsemi organizacijami, ki skrbijo za kulturno, umetniško, prosvetno itn vzgojno delo med množicami, je treba organizirati uprave kulturnih domov. Tako bodo prevzele te uprave vse one naloge, k; so jih opravljali do sedaj mestni itn rajonski kultumo-prosvetni odbori, ki so bili ustanovljeni pod vodstvom ali pa na iniciativo 1 ju disk h odborov. Uprave morajo organ?#,rati razna področja svojega dela — predavanja, kulturno - umetniške prireditve, analfabetske tečaje, tečaje za splošno izobraževanje, čitalnice, knjižnice, šah in ostale igre. Tako bo postalo tudi delo ljudskih vseučilišč eno izmed delavnih področij kulturnih domov in ljudska vseučilišča zaradi tega ne bodo več samostojno obstojala. To pa ne pomen i, da bi ne izkoristili prostorov, ki so jih doslej uporabljala. Prostore je treba zadržati, upravo nad njimi pa bodo prevzele uprave kulturnih domov.
2.	Glavni . odbor je že dal navodila o organizaciji delavskih klubov. Te klube je treba ustanavljati v velikih podjetjih, tovarnah, rudnikih, na velikih državnih posestvih in po delavskih naseljih. Delavski klubi imajo na svojem področju iste naloge kakor kulturni domovi č»i slično organizacijo. Prostori delavskih klubov morajo biti ločeni od prostorov tovarn in podjetij.
Tam, kjer ni možnosti za organizacijo delavskih klubov, dalje v malih podjetjih in v posameznih oddelkih velikih podjetij ;; je treba organizirati rdeče kotičke.
3.	Dati je treba vzpodbudo za široko iniciativo pni gradnji kulturnih domov im delavskih klubov. Pri gradnji novih podjetij in pri popravljanju starih je treba zida tli prostore za delavske klube in rdeče kotičke. Kulturne domove in delavske klube je treba graditi načrtno in to delo kontrolirati. Iz tega razloga so določeni referenti za gradnjo kulturnih domov in delavskih klubov v kulturno-prosvetnih oddelkih glavnega in federalnega odbora ESZDNJ-.
4.	Kultumo-prosvetni oddelki im uprave: kulturnih domov ter delavskih klubov se morajo medsebojno povezati in zahtevati pomoč od raznih političnih kulturnih in umetniških ustanov ter posameznih političnih in kulturnih delavcev.
5.	Da hi dvignili raiven kulturno-umetniškega dela in bi postalo delo delavskih kulturno - umetniških društev ter aktivov množično, je potrebno:
a)	da določ; Glavni odbor nagrado in prehodno zastavico za najboljše deilovsiko kultiumo-umetniško društvo v deželi. S tem v zvezi bodo organizirali federalni odbori sporazumno z Glavnim odborom preglede najbol jših kulturno - umetniških društev v pogledu njihovega dela.
b)	Glavni in federalni odbori morajo pričeti z načrtno vzgojo kadrov za kul-tuimo-umetniška društva in aktive s tem, da bodo organizirali strokovne tečaje in da nudijo ž-a njihovo vzdrževanje dovoljno gmotno pomoč.
O agitaciji in tisku
Glede agitacije lin tiska je rečeno:
Voditelji tiska v naših, sindikatih še vedno niso popolnoma razumeti, da so glavne naloge sindikalnega tiska sledečem
Mobilizirati mora delavski razred za zgradnjo dežele, vzgajati ga mora v duhu tekmovanja, udarništva, izumiteljstva, sa-mopožrtvovanja pri delu, delovne discipline, ustvarjalne iniciatve in delovnega hero-izma Dvigniti ga mora idejno in politično. Zaradi tega naša sindikalna šola še ni prevzela vloge vzgojitelja in organizatorja sedanjega delovnega poleta našega delavskega razreda^
Tisk pa mora vzgajati delavski razred tudi v vsakem konkretnem vprašanju, čuvati mora interese, ugled in avtoriteto svoje ljudske države, čuvati mora državno imovino, voditi borbo proti lenobi, vzpodbujati mora k samoiniciativnemu zboljšanju delovnih pogojev, organizacije dela v podjetjih itd. Pri ustni agitaciji med delavci mora biti temeljna naloga mobilizacija delavcev za uresničenje konkretnih nalog v gospodarstvu. in izgradnji dežele. Prav zato pa morajo bitij agitatorji najboljši udarniki, izumitelji in organizatorji, ki dajejo delavcem zgled s svojim delom.
Glede sindikalnega tiska je treba storiti . sledeče:
1.	Glavni odbor bo izvedel revizijo sindikalnega tiska in prepovedal časopise, ki niso neobhodino potrebni in ki nimajo pogojev za razvoj.
2.	Vse sindikalne organizacije morajo organizirati sodelovanje v centralnem sindikalnem glasilu »Rad«, organizirati pa morajo tudi prodajanje in čitanje tega sindikalnega lista mod vsemi organizacijami in delavca.
-3. K sodelovanju v sindikalnih časopisih jiei treba pritegniti čim več lj-udii iz sindir
kateiih organizacij in forumov.
Materialna pomoč države Je omogočila socialnemu zavarovanju, da zadovolji obveze
do zavarovancev
Iz referata tov. Adama Katica o socialnem zavarovanju
V svojih izvajanjih ie tov- Katic prikazal socialno zavarovanje v stari Jugoslaviji, ki je bilo po svojih organizacijskih oblikah odraz družbeno-ekomomskih razmer v katerih je bil delavski razred po zakonu kapitalistične akumulacije obsojen na siromaštvo in bedo.
Tedanje socialno zavarovanje je obstojalo le kot protiutež naprednemu delavskemu gibanju, ki je po prvi imperialistični svetovni vojni vedno bolj naraščalo. Vladajoči razred je bil prisiljen, da z malimi in brezpomembnimi privilegiji posameznih skupin delavcev in nameščencev razbije enotnost delavskega razreda tii na ta način dalje zavaruje oblast domačega in tujega kapitala. Neenotno socialno zavarovanje je bilo tedaj razbito na več kot 75 raznih samostojnih uradov, zavodov, blagajn in fondov z neenakimi pravili in dolžnostmi zavarovancev ter neenakimi dohodki in dajatvami zavarovanja. ‘Slabo upravljanje socialnega zavarovanja, pomanjkanje kontrole od strani zavarovancev stalno zniževanje dnevnic in zniževanje bremena, katerega bi v socialnem zavarovanju moralo nositi gospodarstvo., ter neprestano zavlačevanje uvedbe pokojninskega zavarovanja je privedlo do tega. da je namesto socialnega zavarovanja obstojala socialna nesigumost za čas, ko delavec zaradi primera nesreče, onemoglosti, bolezni ati starosti ni mogel delati. Ko se je končno uvedlo pokojninsko zavarovanje, je to doseglo največ 200 dinarjev mesečno in še tu je bil pri nekaterih • delavcih stavljen nemogoč pogoj da morajo biti stari 70 let.
Popolnoma razumljivo je, da delavski razred na ta način ni imel zaupanja v takšno socialno zavarovanje.
Vojna in fašistična okupacija je že itak slabo socialno zavarovanje privedla v še slabši položaj.
Razrušeni objekti, uničena administracija in kartoteke ter poškodovana imovina — takšno je bilo stanje socialnega zavarovanja ob osvoboditvi.
Vsedržavne sindikalne konference', ki so se vršile od 23. do 25- januarja 1945, so postavile zahtevo po združitvi vseh prizadetih nosilcev socialnega zavarovanja.
Z zakonom o izvajanju socialnega zavarovanja na področju DFJ, ki je bil izdali
2.	maja 1945, je bil napravljen prvi korak na tej poti.
Materialna pomoč od strani države je omogočila socialnemu zavarovanju fizpo1-njevanje obveznosti do zavarovancev. S priključitvijo sindikalnega gibanja -vodstvu ustanov socialnega zavarovanja preko začasnih poslovnih uprav je ustvarjena kontrola in vpliv na delo teh ustanov. Social-
no zavarovanje je od osvoboditve do zdaj doseglo že lepe uspehe, kar dokazujejo naslednje številke:
V času od 1- julija 1945 do 31. avgusta 1946 je socialno zavarovanje izplačalo 375,703.183.— dinarjev rent lin pokojnin; 404,892.777 dinarjev hranarine; 15,427.183 dinarjev porodniških podpor; 75,912-964 dinarjev sanatorijskih stroškov- Kljub temu pa ne moremo biti zadovoljni z delom socialnega zavarovanja v času od osvoboditve do danes.
Predvsem še do sedaj ni popolnoma izvedena unifikacija vseh nosilcev socialnega zavarovanja. Še vedno obstojajo posebni fondi — n. pr. zavarovanje železničarjev, ki je izven splošnega socialnega zavarovanja. Druga objektivna zapreka, da socialno zavarovanje še ni izenačeno, je ta. da ni izvedena materialno pravna enotnost, to pa zaradi tega, ker je v veljavi še nekaj desetin raznih zakonskih predpisov. ki regulirajo vprašanje socialnega zavarovanja. V množici predpisov, neurejenih vprašanj In improviziranih rešitev zavarovancu res ni lahko doseči svojih pravic. Tret,je, kar je tudi pomenilo veliko motnjo v razvoju socialnega zavarovanja je to. da gotovi del aparata ni v socialnem zavarovanju razumel vloge in pomena tega zavarovanja danes. Delal je po ustaljeni praksi, brez iniciative, brez perspektive in razumevanja sprememb, ki so se Izvršile v naši državi v času narodno osvobodilne borbe-
Oportunizem in birokratski odnosi do zavarovancev na eni strani in primeri nezavednih zavarovancev, ki poskušajo izrabljati socialno zavarovanje na drugi strani, so ovirati utrditev novih odnosov zavarovancev do socialnega zavarovanja in na ta način otežkcčaM njegovo izboljšanje. Razširjala se je tendenca odpora do ljudske države iri tendenca odvajanja socialnega zavarovanja od ljudske države in ljudske oblasti, češ, da je delavski razred zrel. da socialno zavarovanje sam upravlja. S ciljem nekih posebnih interesov so hoteti oddvojiti delavski razred od ljudske oblasti. Nosilci takšnih tendenc pa so odstranjeni od sindikatov in od socialnega zavarovanja. Z ozirom na sedanjo stopnjo razvoja naše. države je potrebno, da socialno zavSroVanje preide v državne roke.
Rezultat potreb, da se socialno kavarovan j e postavi na novo bazo, in rezultat prizadevanja Zvezne vlade v tem smislu je zakon o socialnem zavarovanju delavcev in nameščencev, ki je bil izdan 20- avgusta 1946.
Novo socialno zavarovanje ml rezultat pogajanja, temveč sestavni del skrbi nove ljudske države za delavce, nameščence in uslužbence.
Sklepi © kiilturno-pmsvetsiem deliš sindikalnih organizacij
V orgaTifimrifi kultumo-prosvetn ega dela v sindikatih je treba izvesti sledečo reorganizacijo :
1.	Pri vseh federalnih odborih krajev-
nih med sit rokovnih svetov v glavnih mestih ljudskih republik in v večjih industrijskih centrih je treba organizirat;	k ul tur no-
prcnsvrine oddelke.
2.	Pni krajevnih medstrokovnih svetih v mestih, kjer ni mnogo delavcev in pri podružniiških upravah in njihovih pododborih je treba organizirati kultumo-prosvetme komisije.
3.	Pni . centralnih upravah zveze in pri
njihovih federalnih sekretariatih in krajevnih odborih ostanejo še nadalje referenti za kulturno - prosvetno delo, ki pa postanejo člana tozadevnih kulturno-pro-svetniih oddelkov pri posameznih vodečih organih Enotnih sindikatov Jugoslavije, n. pr.:	kulturno - prosvetni referenti pri
upravah morajo biti obvezno člani kultur-no-prosvetnega oddelka Glavnega odbora ESZDNJ.
4.	Pr; kulturno - prosvetnih oddelkih je
teh a organizirati sledeče odseke: a) odsek za vzgojo, ki mora skrbeti za delo sindikalnih šol, tečajev, predavanj v sindikatu, skrbeti pa mora tudi za splošno izobrazbo, za splošno vzgajanje za strokovne tečaje in analfabetske tečaje itd. b) Odsek za agitacijo in tisk, k; mora skrbeti za vsakdanjo ustno agitacijo glede konkretnih vprašanj, predvsem gospodarskih:	dalje
voditi mora evidenco o sindikalnem tisku in mu nudit; pomoč, da organizira stien-Čase, izdaja aktualne parole, organizira čitalnice itd. c) Odsek za kulturno-umet-niško delo, ki mora skrbetii za celotno delo kultumo-umetniških društev, pevskih zborov, dramskih skupin, .orkestrov, folklornih skupin, popularizirati mora napredno književnost in umetnost pni delavcih, skrbeti mora za razširjenje takP literature, oskrbovati mora delavske kinematografe z dobrimi filmi, organizirati obisk gledališč, kinematografov, umetniških razstav itd.
d)	Imenovati je treba referenta za izgradnjo domov kulture, klubov in rdečih kotičkov.
e)	Določiti je treba referenta za vzgojo otrok, k; mora skrbeti za izboljšanje gmotnih pogojev delavskih otrok in njihovo vzgojo.
5.	Kulturno - prosvetne komisije mora jo imeti v glavnem iste naloge, delo pa jo treba razdeliti po danih možnostih.
6.	Voditelji kultumo-prosvetmh odsekov morajo hiti čim bolj sposobni, požrtvovalni im agilni tovariši. Njih ni treba obremenjeval ti z drugimi sindikalnimi posli, kakor je bila to navada do sedaj. Razen voditeljev posameznih odsekov je treba pritegniti k delu tudi večje število sposobnih tovarišev iz sindikalnih organizacij, pri čeuruer pa jih le treba osvoboditi drugih
obveznosti tako v sindikalnem gibanju, kakor v drugih množičnih organizacijah.
Ideološka vzgoja
Glede idološkega dela je v sklepih rečeno sledeče:
Sindikati morajo vzgajati delavski razred vedno v duhu Marxove,ga, Engelsovega, Leninovega in Stalinovega nauka. Delavski razred je treba vzgajati pod sedanjimi pogoji v naši deželi, istočasno pa graditi našo deželo ter našo družbeno im državno skupnost, ker mora biti popolnoma izključeno, da bj človek izkoriščal človeka. Ideološki, politični im kulturni dvig delavskega razreda mora služit; splošni mobilizaciji vseh ustvarjalnih sil našli narodov za izgradnjo naše dežele.
Pri tem je pa treba vedno upoštevati, da morajo vplivati delavci s tako samo-vzgojo tudi na vzgojo vseh delovnih in miroljubnih ljudi naše dežele v duhu napredne ideologije.
Pr; sedanjem idejno-političnem vzgajanju v sindikatih je treba storiti sledeče:
1.	Federalni odbori Srbije, Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Makedonije morajo organizirati sindikalne šole. Federalni odbor Črne gore bo poslal svoje sindikalne funkcionarje v sindikalne šole sindikalnega odbora Srbije. Sindkalne šole je treba organizirat; na tak način in s takim programom, kot je to določil Glavni odbor ESZDNJ.
2.	Krajevni med strokovni sveti morajo organizirati večerne tečaje, ki jih bodo obiskovali nižji sindikalni funkcionarji in oni delavci, ki so sposobni, da postanejo sindikalni funkcionarji. Ni dovoljeno samovoljno spreminjati programa večernih sindikalnih tečajev, kakor to delajo nekateri krajevni sindikalni sveti, kar pa istočasno tudi pomeni, da je treba te programe izboljšati.
3.	Krajevni med strokovni sveti morajo organizirati obvezno, podružnice pa po možnosti, stalna predaianja, zlasti o takih temah, ki pojasnjujejo današnje naloge sindikatov v gospodarstvih ali pa so v oz.ki zvezii s tem; nalogami.
4.	Glavni odbor smatra kot prvo nalogo boj proti nepismenosti, zlasti med sindikalno organiziranimi delavci. Posebno pozornost je treba posvetiti pobijanju nepismenosti v Makedo.nii, Kosovu in Metohiji, Bosni iin Hercegovini ter Črni gori. Sindikalna vodstva morajo izdati v tem pogledu načrtno in v sporazumu z ljudskimi oblastmi ter s podporo organizacije zveze prosvetnih delavcev potrebne ukrepe. To zimo je troha zmanjšati število nepismenih na minimum. Na tečajih za nepismene in na tečajih za. strokovno in duhovno izobraževanje je treba imeti od časa do časa ijm po načrtu predavanja., ki morajo pomagati pr; idejno-političnem vzgajanju tečajnikov.
Tretja obletnica smrti naroduega heroja
IVE LOLE - RIBARJA
Dne 27. t. m. so potekla tri leta od. smrti narodnega heroja Ive-Lole Hi-ba-ija, sekretarja centralnega komite ta SKOJ-a. Narodnj heroj Ivo Ri.bar-Lola je padel 27. novembra 1943, zadet od sovražne bombe, tik pred svojim odhodom v inozemstvo, kamor ga je pošiljala demo vina izvrševat nove važne naloge. Istočasno, ko se spominjamo zgodovinskega drugega zasedanja AVNOJa, ki se je sestal dan po Riharjevi smrti, itsočasno ko se spominjamo zgodovinskega rojstva Republike, dve leti kes-neje, se spominjamo tudi smrti tega junaka.
Govoriti o Ivanu Ribarju-Loli nj lahka stvar iz preprostega razloga, ker je zgodovinska osebnost. Za oceno neke zgodovinske osebnosti ni dovolj osebno poznanstvo,
žinskj vzgoji je dobil Lola ono, kar mora imeti vsak mladinec: jeklen značaj in visoko moralo. Dobil je tudi visoko kulturo, ki jo sicer redko srečujemo med našimi mladinci. Na univerzi je dobil borbenega duha. Do zadnjih dni svojega življenja je ostal zvest svojemu plemenitemu značaju in borbenemu duhu, ki ga je dobil na beograjski univerzi.
Lola-Ribar je odigral ogromno vlogo v tej vojni. Čeprav' ne bi upoštevali velikanskega političnega in organizacijskega dela, ki ga je dovršil Lola pred vojno, ampak bi upoštevali le ono, kar je storil Lola med vojno, postang Lola ena največjih osebnosti našega časa. Med vojno je bjl Lola dvakrat v Zagrebu, kjer je opravil posle, ki mu jih je zaupal Vrhovni štab in tov. Tito.
Samo ta dejstva govore o ncizmem; hrabrosti, iznajdljivosti in veliki inteligenci, ki
Narodni heroj Ivo Ribar - Lola in Milovan DjMBe
niti cs-ebna ljubezen, niti dolgoletno skupno delo, ampak je potrebno, da preteče nekaj desetletij, potrebno jo, da izrečejo zgodovina in zgodovinarji točno ocene te osebnosti.
Lahko bi vam govoril, kolikor hočete o Leti-Ribarju, toda ne bom vara mogel dati topne zgodovinske oc°ne njegove osebe. Skušal pa vam bom vendarle povedati nekaj besed o Ldli, ne o prijatelju, s katerim sem dolga leta delil dobro in slabo, ne o prijatelju, kj ga ne bom pozabil vse življenje, ampak vam bom govoril o Lolj-Rjbar ju kot o zgodovinski osebnosti ne le v času vojne, ampak tudi v predvojnem času.
Lola-Ribar pripada onim ljudem, ki so pripravljali in organizirali osvobodilno borbo naših narodov pod ne«iško okupacijo. Se pred vojno so se pod vodstvom tovariša Tita začeli zbirati najboljši sinovi naše domovine. da se uprejo nemškim osvajalcem. Eden teh ljudi, eden najbližjih Titovih sodelavcev, najbližji Titov sodelavce med mladino, človek, ki je prenašal Tit»v duh v mladinske vrste, kj dim je dal kr; in meso in ki jih je vnesel v tisoče mladine, to je bil Ivan Ribar-Lola. Lola-Rihar je stopil na čelo našega mladinskega gibanja že leta 1937. V zgodovini ilegalnih gibanj se zelo redko dogodi, da bi tako mlad človek stopil na njegovo čelo. Toda pokazalo se je, da je Lola hitro dobil izkušnje in da jih je tudi hitro prenesel tisočem mladime. Vsi poznamo vlogo mladine v tej vojni. Predstavljala je večino naše vojske, predstavljala je nepremagljivi element v borbi proti fašizmu.
Lola je izšel z meščanske rodbine, ki pa ni poznala običajne konvencionalnosti, ampak je živela močno duševno življenje. V hiši Lelinega očeta so bile stene od stropa do tal polne knjiig. V tej hiši, s takimi roditelji, je Lola dobil vzgojo, ki mu je dala pošten in plemenit značaj.
Osebnost Lole je tesno povezana z gibanjem na beograjski univerzi. Že od prvih dni se je nahajal na čelu borbene vseučili-ške mladine, nahajal se je med onimi slavnimi mladinci, k j se niso nikdar pustili vkovati v verige in od katerih so mnogj pustili svoja življenja po vsej Jugoslaviji, v španski državljanski vojni m drugje; povsod v ogorčenj borbi proti fašizmu. V dru-
go bile Leline odlike. Lola je sodeloval ▼ organizaciji partizanskih odredov v Srbiji, Hercegovini, Bosni. Sodeloval je pri organiziranju naše mladine in je na osnovi zamisli in iniciative tov. Tita na prvem mladinskem kongresu dejansko organiziral USAOJ.
Katere odlike je imel Lola? Odlikoval se je s sposobnostjo, ki bi jo moral imeti in b| se moral potruditi, da H jo pridobi vsak mladinec. To je bila nenavadna elastičnost. Poleg tega je bil človek široke družbenopolitične razgledanosti, kar si je pridobil z neprestanim delom in učenjem, učenjem
in delom.
Jasni nazori, bistrost, spretnost v postopanju z ljudmi, so omogočili Ivanu Ribarju-Loli, da je vzbudil tisoče junakov, da j® zgradil čvrste temelje, jz katerih rastejo dan na dan novi mlad; heroji Jugoslavije.
Seme, ki ga je sejal Lola, je neumrljivo. Od rane mladosti pa do konca svojega življenja je bil Lola povezan z mladino. Morda bi bilo bolje reči: borba mladine je bila vsebina njegovega življenja. Drugega življenja, kot vzgajati mladino in jo voditi na pot lepše bodočnosti, Lola ni poznal. Stvar, za katero se je boril, je zmagala in je nesmrtna.
Novi stotisoči stopajo na pot, po kateri je hodil Lola. Po poti, ki jo je zarisal tov. Tito in Id so jo hodilli naši padli heroji, hodijo danes vsi narodi Jugoslavije.
Lolina smrt je vezana z važnim dogodkom — z drugim zasedanjem AVNOJ-a, ko je svet zasedal, ko je donašal važne zgodo-dovinske sklepe, ki so Jugoslaviji prinesli ugled v inozemstvu, ki so znotraj naše države utrdil bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije jn ki so odkrili syetu izdajalska delo emigrantske vlade v inozemstvu. Ko so sprejemali te sklepe, je izguba Lole Ribarja kot črna senca visela v dvorani. Zdelo Se nam je, da Lola prisostvuje zasedanju, da prinašamo sklepe v imenu mrtvega Lole, ki je sedaj ležal v neki kapelj v Jajcu. Vedeli smo, da se skupaj z nami veseli velikih zmag narodov Jugoslavije, za katero je dal svoje življenje.
Milovan Djilas.
Industrializacija In elektrifikacija
bolni klic delavskega razreda In vsega delovnega ljudstva
Brzojavno sporočilo četrtega pl enuma Glavnega odbora Enotnih
sindikatov maršalu Titu
Tovariš maršal, četrti plenum Glavnega odbora Enotnih sindikatov s ponosom izjavlja; da je delavski razred s svojim neumor. nim in požrtvovalnim prizadevanjem dosegel, da so pripravljeni pogoji,, da se izvrši zgodovinska naloga — industrializacija in elektrifikacija naše dežele.
Delavski razred bo stal v prvih bojnih vrstah, da se izpolni to veliko delo, ker se zaveda, da bo samo na ta način učvrstil
pridobitve narodnoosvobodilne borbe, zboljšal materialni položaj delavskega razreda in vsega delovnega ljudstva, da bo samo tako učvrstil gospodarsko moč, svobodo in neodvisnost naše dežele.
Odlok četrtnega plenuma o spremembi naziva
Glavnega odbora ESZDNJ
Glavni odbor ESZDNJ na četrtem plenarnem zasedanju 16., 17. in 18. novembra 1946 v Beogradu odloča:
1.	Ime Glavnega odbora'ESZDNJ se menja in se glasi: Centralni odbor Enotnih sindikatov Jugoslavije,
2.	Imena Federalnih odborov se spremenijo in se glase;
Industrializacija in elektrifikacija naše dežele, dviganje produktivnosti dela, izboljšanje kvalitete naših proizvodov, zmanjšanje proizvodnih stroškov za pogonski in ostali material — to je bojni klic delavskega razreda in vsega delovnega ljudstva naše dežele, to je naša zaocljuba Tebi, našemu voditelju in učitelju.
S četrtega plenuma Glavnega odbora Enotnih sindikatov so bile poslane brzojavke tudi CK KPJ, predsedniku Načrtne komisije, tov. Andriji Hebrangu ter predsedniku Gospodarskega sveta in ministru industrije pri Zvezni vladi, tov. Borisu Kidriču.
Glavni odbor Enotnih siridiikatov Srbije,
Glavni odbor Enotnih sindikatov Hrvat-ske,
Glavni odbor Enotnih sindikatov Bosne in Hercegovine,
Glavni odbor Enotnih sindikatov Makedonije,
Glavni odbor Enotnih sindikatov Črne gore in
Glavni odbor Enotnih sindikatov Slovenija,
(	«« « NAJ ŽIVI NAŠ VELIKI 29. NOVEMBER » • »
AVNOJ je potrdil težnjo naših narodov, da. bodo enakopravni v Jugoslaviji... Ljudske množice Jugoslavije so doslej sodelovale in se aktivizirale v osvobodilni borbi v skladu s_ svojimi patriotičnimi ter demokratičnimi čustvi in težnjami, toda formalno državno vodstvo je bilo še vedno v rokah tistih, ki so bili v taboru sovražnikov naših narodov. Poslej imajo ljudske množice za svojo demokratično bodočnost garancijo v novo ustvarjenih organih ljudske oblasti, od najnižjih do najvišjih.	EDVARD KARDELJ
Maršal Tito leta 1943. v Jajcu
UK MARŠALA TITA
Josi|p Vtimac
Vtira v 'OBefbnmt irt- znafi03kio zanimanje ■BE130 je dediščina toJjižeroaoislti jn vzg-oje, kil ae jiu. ne bom otresel nikoli. Zato sera tudi na močnih pohodih na poti v Jajce marsikateno uro prebil v ugibanju o oseb-, nesti Tita, čigar ime. glasno ztoigovaino kot
Tir-to, Ti-to___, seirn cul na tolstih. zborova-
ngih m raiitiaLgijh im ki na vsakem takem zborovanju od Gorice pa globoko tja w Ma-Acbonijo jn Albanijo isprožii vihar navdušenje in odobravanja.
Kdo je Tito, kakšen je njegov notranji Sk, njegova človeška podoba? sem se vpraševal poln nestrpnega pričakovanja Kdo je ta kmecitl sin -iz hrvatskega Zagorja, sin Hrvata jjn Slovenke, iin iindiustrijskjj pcoleta-rec. strugar, ki se je udeležil bojev ruske diužavljanske vojne in ki stoji danes na čelu iugcsioivanskega osvobodilnega gibanja, ka-t^rega je pokienil v prvih dm&h narodne VB±aje v Srb ji, origanialral prve odrede par-fezauov, stopil v zvezo z vsemi svobodoljub-ttirai skupinami in tako polagoma v neprestanih bojih, siredii akciji, nBmškabh ofenziv, ustvaril ogromno in čudežno enoto Narodno osvobodilne vojske in partizanskih od-ceoiuv Jugoslavije, Uporniško armado, kj, je trajno obdana in obkoljena od sovražnikov, neprestano raatia, se sproti oboroževala in vdzbala, dokler nii dosegla čeitrirailijonske moči, trdne organizacije z vzorno disciplino, s strokovnjaškim vodstvom, tvso prežeto z enotnim narodno revolucionarnimi in pravljično junaškim duhohm? Kdo je Tito? sep se vpraševal in ga v mislih primerjal z junaškimi osebnostmi iz zgodovine drugih narodov, za katerimi' voditelj naše osvobodilne borbe v ničemer me zaostaja. Primerjal eem ga z rusk.ma osivoibodilnima borcema, z MinjJiacm in Fožairskim, z mehikanskim junakom Juarezcm, z orleansko junakinjo hrano DArcavo in s podobnimi zgodovinskimi heroji jn sem pri vsakem od mjdh mogel ugotoviti, da ni nobeden v tako težkih okoliščinah dosegel takih uspehov kakor Tito. In čim jasnejša mi je postajala njegova zgodovinska veličina, tuni večje je bko moje zanimanje za živo pojavo tega moža, tem 'bolj nestrpno me je zanimal neposredni vtis njegove osebnosti, tem bolj Sem si želel žive opore za spoznanje njenih Osnov in posebnosti.
Poznal sem nekaj njegovih slik. fotografij in grafik, kil so. nam jih prinesi^, kurirji 2 juga in ki sem si jih bil pozorno ogledal Nobena izmed fotografij mj o njegovi osebnosti ni kdo ve kaj razodela. Bile so medle, kazale so obraz, ki je imel nekoliko bujo izraaittost, nikakor pa ne pravega pečata veličine. Grafike pa so predstavljale nekakšno tipično balkansko obličje, v katerem je umetnik očitno skušal stopnjevat;, silo in tooč, energijo, ne pa tiudii duha ali kakršne kolj višje človečnosti, ki jo je moral vsakdo puliti v dejanjih tega moža poleg junaštva in energ.je. Vse te slike so me navdajale samo z neko skrbjo, z nekim nemirom: kdo in kaj je ta človek, ki vodi našo veliko stvar? Ali je v njem dragocenost, veličina, ki ni zgolj energija jn moč?
Tako ugibanje in hkrati globoka, radostma zavest, da živi sredi nas mož, kakršne Poznamo samo 'iz zgodovine, da ta resnični Jtinr ix alj tvorec usode narodov živi v naši bližini in da mu bom v kratkem segel v očko ter ,ga v razgovoru spoznam neposredno, sta me spremljala na naših nočnih Pohodih, na dolgih vožnjah s kamioni in spet na nočnih pohodih in vožnja s partizan: ^Inii kamioni ter z vlakom, ki nas je na-PPsled pripeljal v Jajce.
Na postaji nas je pričakoval častnik, kj das je odvedel v Vrhovni štab, kjer sem se kctnaj utegnil pozdraviti z nekaterimi znanci, ko mi je bilo sporočano, da predsednika dr-ja Ribarja, popa 'Zečevilča in ®ene prifejto^e tovariš "Tito. Sledil setn-de-Burnjemu jn po kratki ,p@ts. stopil. v dhktoateo
komandanta Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije. Biiilo je v večernem mraku in snažna, preprosta, ne velika soba je bila poilna električne luči. Opazil sem nekaj naslanjačev, na dveh iizmed njih sta že sedela tovariša, ki sta bila povabljena hkrati z menoj, poleg vrat je nepremično stal komandantov osebni dežurni častnik, nasproti vratom je stala velika pisalna miza. osvetljena še močneje od ostale sobe in polna papirjev. Za njo je sedel Tito. Stopil sena k njemu, se mu predstavil jn sproščeno zavzet sedel na prostor, ki mi ga je ponudil Motril sem njegovo pojavo z yso pozornostjo in z vso zbranostjo, ki jo premorem, Srednje visok1 j©, čvrste rasti, glavo nosi ponosno. Obraz blede polti, obrit, lasje plavi, na sencih rahlo osiveli, čelo visoko, oči mu leže globoko, svetlomodre so jn nekoliko zastrte ter utrujene, a polne moči. nos izrazito upognjen, izraz ust nepregledno kompliciran, brada krepka, celoten izraz obraza je energičen in očarljiv, nekaj napoleonskega je v njegovi teži, a mogel bi biti tudi obraz umetnika. Njegovo vedenje je zadržano in mirno, toda njegove kretnje eo hlastne, nervozne.
Opazoval sem ga sproščen, skoraj bi' dejal olajšan. Vprašanja, ki so me navdajala na poti z nemirom in skrbjo, so bila zdaj odgovorjena. Ne znal bi tedaj odgovoriti zakaj, toda že sem si bil na jasnem, da se v tem možu družita energija in čar, energija in neka fascinirajoča moč, ki je dana samo dragocenim in žlahtnejšim naravam. Čutil sem v n jem nekaj, zanosnega in vznesenega, nekaj trdo realnega in hkrati vzvišenega.
Tak je bil moj prvi vtis o Titu. Ves čas mojega bivanja v Jajcu sem obedoval in večerjal na njegovi levj, strani nasproti dr-ju Ribarju in moja pozornost ni mirovala. Zbral sem veliko vtisov o njegovi osebni zadržanosti 'in nervoznosti, o njegovi molčečnosti, kj se druži v njem z naravno pro-Bitadušnostjo, o njegovi disciplinirani in pni-rodho neugnani delavnosti, A vse to so drobni vtisi, kj. nikakor n© povedo o Titu toliko kot vtis prvega srečanja in še neki kasnejši vtis, ki ga nameravam še opisati.
Rilo je na zgodovinskem zasedanja AV-NOJ-a. Podal sem v imenu slovenske delegacije predlog o ustanovitvi naslova »maršal . Jugoslavije« v Narodno osvobodilni vojski in sem prosil Predsedstvo AViNOJ-a, naj ta naslov kot prvemu podeli komandantu tovarišu Titu. Predlog je bil z viharnim navdušenjem sprejet. Takoj nato se je novoizvoljeno predsedstvo sestalo in podelilo naslov, kakor je bilo predlagano. Ril je to nedvomno velik trenutek v Titovem življenju. Opazoval sem ga v©s ta čas z nenasitno, ostro pozornostjo. Ko mu je bil podeljen visokj naslov, smo mu vsi člani Predsedstva čestitali. Vsakemu izmed nas je stisnil roko, s svojimi ožjimi, starimi sodelavci pa se je poljubil. Nobena črtica na njegovem obrazu mi nj ušla. Bil je srečen in prevzet, toda, ko je objemal svoje stare prijatelje, sta njegov izraz in kretnja govorila: »Tovariši, dopolnili smo važen del svoje naloge. Velik in težak kos našega dela je opravljen.« Skratka, to ni bila sreča osebne zadcščenosti, temveč sreča nad uspehom stvari. In to je velika in visoka sreča. Izmed vseh močnejših vtisov je ta najmočneje potrdil moj prvi vtis in tisti trenutek sem bil srečen tudj sam, ker sem smel sodelovati pri dopolnitvi velikega in slavnega poglavja naše osvobodilne borbe in ker sem z vso gotovostjo vedel, da je vodstvo naše zgodovinske stvari v pravih rokah, v rolkah človeka, ki je živeč zanjo znal pozabiti na vse nebistveno, nevarno in tudj nase — v rokah človeka, kj je posvečen. Resnično velika dela nastajajo samo iz posvečenosti. Lik maršala Tita- priča o veličini naše borbe, je= upravičeno njen simbol. Prejel jp od nje svojo veličino lisi zdaj-ijp-tudi'-ona pre-
TUJEM NOČEMO - SVOJEGA NE MM9
Komaj tri leta so pretekla od velikega zgodovinskega dne, ko se je na, drugem zasedanju AVNOJ-a v Jajcu ustvarila nova Jugoslavija. Danes po treh letih praznujemo ta dan v znamenju velikih pridobitev, ki so jih narodi Jugoslavije dosegli od onega slavnega dne do danes in v znamenju širokih perspektiv bodočih pridobitev, bodočega razvoja naše ljudske države.
Drugo zasedanje AVNOJ-a je uzakonilo stvarno stanje, ki ga je do takrat ljudstvo Jugoslavije s svojo borbo ustvarilo: potrdilo je demokratično ljudsko oblast, enakopravnost vseh narodov Jugoslavije in pravico ljudstva do samoodločbe o bodoči ureditvi nove države.
Vse te, na II. zasedanju AVNOJ-a uzakonjene pridobitve naše borbe, so narodi Jugoslavije do danes še bolj razvili in utrdili.
Samo za eno našo pridobitev, ki jo je prav tako potrdilo II. zasedanje AVNOJ-a — priključitev Slovenskega Primorja k Jugoslaviji -— še teče pravda.
Narodi Jugoslavije niso nikdar priznali krivičnih sklepov londonskega pakta, M je odtrgal velik del slovenskega narodnega telesa in ga dal v oblast italijanskemu imperializmu. Borba primorskega ljudstva za svojo svobodo, za svoje pravice je tlela vso dobo fašističnega zatiranja, dokler ni ob vstaji vseh narodov Jugoslavije proti okupatorju vzplamtela In se zlila v skupno borbo vsega jugoslovanskega ljudstva. S svojo herojsko borbo, s svojimi žrtvami je ljudstvo Julijske krajine pred vsem svetom na najbolj jasen način povedalo svojo voljo za priključitev k svobodni Sloveniji.
Ker je skupna borba že od vsega začetka združila vse narode Jugoslavije, zato je bila priključitev Slovenskega Primorja k Jugoslaviji že od vsega začetka stvar vseh jugoslovanskih narodov.
To so izpovedali narodi Jugoslavije v besedah svojega voditelja maršala Tita: Tujega nočemo — svojega ne damo!
Volja ljudstva Julijske krajine je bila volja vsega slovenskega naroda. To voljo so
spremenili v zakon predstavniki slovenskega naroda na Kočevskem zboru odposlancev slovenskega naroda.
Volja primorskega ljudstva, ki je bila obenem volja vsega slovenskega naroda, je bila tudi volja vseh narodov Jugoslavije. To voljo so spremenili v zakon predstavniki vseh narodov Jugoslavije na II. zasedanju AVNOJ-a:
»Potrdi se odlok Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju o priključitvi Slovenskega Primorja svobodni Sloveniji, s čimer postane Slovensko Primorje skrb vseh narodov Jugoslavije.«
Osvoboditev Slovenskega Primorja s Trstom in Gorico je postala delo v ceh narodov Jugoslavije. Herojska JA je v svojem zmagovitem zaletu za ceno velikih žrtev prinesla svobodo vsej Julijski krajini, Trstu in Gorici.
Imperialistične klike zapadmh zavezniških držav hočejo v svojem pohlepu po tuji zemlji preprečiti združitev Julijske krajine z Jugoslavijo.
Morali smo ponovno v borbo za naše že priborjene in svete pravice. Vsakodnevno se bori vse demokratično ljudstvo Trsta, Gorice, Tržiča in vseh krajev cone A za svoje demokratične pravice, za ljudsko oblast, za samoodločbo. Naša delegacija s tovarišem Kardeljem na čelu se je na par riški konferenci vztrajno in dosledno borila za pravice ljudstva Julijske krajine, za pravično stvar slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov. Vse demokratične sile sveta s Sovjetsko zvezo na čelu so podprle našo borbo za priznanje in uresničenje naših pravičnih zahtev.
Velike pridobitve, ki jih je uzakonilo H. zasedanje AVNOJ-a, so plod naše težke, uporne borbe proti okupatorju. Naša borba ne bo končana vse dotlej, dokler ne bo slednja ped slovenske zemlje združena v ljudski republiki Sloveniji v okviru FLRJ.
Zato veljajo še danes, ob proslavi tri-letnice zgodovinskega dne, za vse narode Jugoslavije besede maršala Tita: Tujega nočemo — svojega ne damo!
/	------------------------------------------------N
Zgodovinska deklaracijo zvezne Ustavodajne skupščine o proglasitvi FLR Jugoslavije
BEOGRAD, 29. novembra 1945 ob 17-23 nad.
V	teku 22 let obstoja Jugoslavije pred vojno njeni narodi niso mogli nres- -ničiti svojih stoletnih teženj — narodne enakopravnosti in socialnih pravic. Namesto, da bi ustvarila njihovo bratstvo in enotnost na osnovi enakopravnosti, je neljudska vladavina hegemonistične klike ustvarjala med njimi vedno globlji prepad in medsebojni razdor. Taka politika zatiranja posameznih narodov in njihovega razdvajanja, kakor tudi brutalna politična in socialna reakcija, ki so jo izvajale reakcionarne klike z monarhijo na čelu, je oslabila državo od znotraj in nasproti zunanjemu svetu, kar je pripeljalo do katastrofalne posledice v času vdora fašističnih sil v Jugoslavijo aprila 1941. V času aprilskega vdora Nemčije in drugih fašističnih sil v Jugoslavijo ni imel Peter II. Karatijordjevic niti sposobnosti, niti volje, da organizira odpor ljudstva proti okupatorju, temveč je pobegnil v inozemstvo ter narode Jugoslavije prepustil njihovi usodi S svojim postopanjem v čašo narodmo-osvobodilnega boja je Peter H. Karadjordjevic oslabil odpor ljudstva nasproti okupatorju. Z vsemi sredstvi je pomagal narodnim izdajalcem, ki so od leta 1941 neprestano vodili boj proti Narodno-osvo-bodilni vojski, odnosno proti osvobodilnemu gibanju ljudstva, ter so sodelovali z okupatorjem. Narodi Jugoslavije so se dvignili v boj proti fašističnim okupatorjem in domačim izdajalcem, čvrsto odločeni braniti svojo neodvisnost in svobodo ter doprinesti svoj del k splošnim naporom Združenih narodov proti skupnemu sovražniku. V štiriletnem boju so narodi Jugoslavije ustvarili svoje čvrsto bratstvo in enotnost. Oni so s krvjo in življenji svojih najboljših sinov ne samo premagali okupatorje in njihove domače sodelavce, temveč so odstranili vse ono, kar jih je v preteklosti razdvajalo. Trdno so odločeni, da ustvarijo tak notranji red, ki jun bo omogočil miren razvoj in uresničenje boljše in srečnejše bodočnosti. Narodi Jugoslavije so se tako v dobi med prvo m drago svetovno vojno, kakor tudi v samem teku štiriletnega osvobodilnega boja, prepričali, da je bila monarhija največja zapreka za ustvaritev nove Jugoslavije, bratske demokratične skupnosti, enakopravnih narodov. Prepričali so se, da je monarhija glavni krivec tudi za vse postopanje neljudskih režimov tako pred vojno, kakor tudi za ono, kar so morali narodi prenesti od domačih izdajalcev, ki jih je podpirala monarhija.
Na temelju tega in v soglasju s svobodno izraženo voljo vseh narodov Jugoslavije je Ustavodajna skupščina na skupni seji Zvezne skupščine in Skupščine narodov sklenila in sklepa v imenu ljudstva in na temelju zakonitih odločb obeh domov:
1.	Demokratična federativna Jugoslavija se proglaša za ljudsko republiko pod imenom: Federativna ljudska republika Jugoslavija. Federativna ljudska republika Jugoslavija je zvezna ljudska država republikanske oblike, skupnost enakopravnih narodov, ki so svobodno izrazili svojo voljo, da ostanejo zedinjeni v Jugoslaviji.
2.	S to odločbo se v imenu vseh narodov Jugoslavije končno ukine monarhija v Jugoslaviji, Petra IL Karadjordjeviču pa se s celo dinastijo Karadjpr-
1 djevičev odzamejo vse pravice, ki so pripadale njemu in dinastiji Karadjor-: djevičev.
V	Beogradu; glavnem mestu Federativne ljudske republike Jugoslavije, dne 29. novembra 1945.
v_____________________________________________________________________)
<3kmi AVNOJ-a fcc Hrvatske in Slovenije na poti v Jajce na II. zasedanje AVNOIta. rafti- JSa~čelu kolone generallajtuant Jaka
Pred tremi leti so se odposlanci jugoslovanskih narodov zbrali v Jalen
Iz razgovora s tovarišico Mico šlandro-vo
29. novembra' 1943. leta so bili v Jajcu postavljen; temelji bodočemu razvoju naše Jugoslavjie, ki so omogočili, da je bila dve letj kasneje proglašena FLRJ. Roj kot kdaj koli se te dni spominjamo dogodkov, ki so se vršili v burni dobi naše osvobodilne borbe v mestu Jajcu.
Obiskala sem tov. Mico šlandrovo, ki je pred tremi leti skupno z ostalo slovensko delegacijo odšla iz Slovenije v Bosno na II. zasedanje AVNOJ-a.
Zamišljena v tiste dni, ko je po Sloveniji in vsej Jugoslaviji odmevalo grmenje topov m reglanje strojnic, je tovarišica šlandrova pripovedovala o naporni poti slovenske delegacije, o Titu m o zasedanju.
»V Glavni štab Slovenije sem prišla tik po nemški ofenzivi, ki je s poslednjimi močmi divjala le še v nekaterih krajih Slovenije. Takrat je prišel nalog, da moramo poslanci nemudoma odpotovati v Jajce.
In smo šli .
Založeni s suho hrano, v veliki konspiraciji, mimo ustaških postojank čez Kor-dun in Lito v O-točac ter dalje v Bosno. Do tal požgane vasi v Kordunu, beda redkih prebivalcev, ki so preživeli več nemških ofenziv, ter so sedaj prebivali v šapah in šotorih, vse to je napravilo na nas silen vtis. Ne, s temi kraji se tudj trpeča Slovenija ni mogla primerjati! Ljudstvo pa je bilo tu zavedno, bolj kot kje drugje.
Deloma peš, deloma s kamion' in vozovi smo se pomikali preko hribovitega) ozemlja, ki ga je pokril novo zapadli sneg:
V	Otočcu smo se srečali s hrvaško delegacijo. Tu je s težkm srcem ostal tovariš Nazor, ki bi strašno rad nadaljeval pot skupno z nami, a ne bi prenesel naporov težavne poti. Ostali smo nadaljevali pot čez ustaške kraje, večinoma ponoči, mimo popolnoma uničenih naselij. Na naši poti smo videli morje gorja: starce, žene in otroke, ki so živeli v blatu in snegu po gozodovih, kamor so jih pregnal; fašistični morilci. V nekaj besedah se tega gorja ne d& popisati.« —- Ko sem pogledala pri teh besedah tovarišico šlandrovo, sem videla, da tega tudi pozabiti ni mogoče.
»Cesta, ki veže Bihač s Primorjem, je bila velika ovira na1 naši poti,« nadaljuje tovarišica šlandrova, ki je takrat skupno z ostalimi odposlanci ležala ves dan skrita) v grmovju intposlušala govorjenj e in - vpitje Švabov, ki so stražili cesto in kamione.
»Ponoči smo jo srečno prečkali in prišli v Liko, kjer smo pri vsakem koraku videli novo opustošenje. Pot do Livnega je bila zvezana z neštetimi težavami:	so-
vražniki, dež in snežni zameti so ovirah vsak naš korak. V Livnem nas je zapustil tovariš Kidrič, ki je pred narta odpotoval v Vrhovni štab. ostala) delegacija pa je čakala, da se zaključi zasedanje ZAVNOBIH-a.
27. novembra smo zvedeli, da potuje tovariš Lola Ribar z važno nalogo v Kairo. Tisti dan smo ga še srečali na cesti. Popoldne je prišla vest, da so nemški lovci zbili naše letalo im da je mrtev točil Lola.
Kako težka in grozna je bSa ta vest. žalosti in bolečine vseh, ki so ga poznali, ni mogoče opisati, še pod vtisom te vesti smo odpotovali in drug večer prispeli v Jajce.
Na dvorišču neke kemične tovarne, v bunkerju, izkopanem v hrib, variti m pred vsakem napadom, smo se srečali s Titom. Ko je stopil v sobo s tovariši sode-delavci, smo ga takoj spoznali.
Tito...
Mnogo smo čital o njem, a tu je stal živ pred nami. Mislim, da so vsi občutili isto, kar sem začutila jaz. — Prišli smo tja, kjer je bajo jedro maše borbe
Zanimal se je za položaj pri nos, poudarili velik pomen Osvobodilne fronte in njeno važnost za vso Jugoslavijo. Pr.poročil mam je, naj našo enotnost čuvamo ln jo poglabljamo.
Vedela sem, kdo je pred menoj — Tito, ki bo s svojim duhom in silami, ki ga obdajajo, strl okove težkega suženjstva. Vse to sem vedela, čeprav nisem m stila na to, obenem pa mi je bil tako blizu, da nisem občutila nobene zadrege.
Ko je odšel, smo ostali v sobi sami s tovarišem Kardeljem, še vedno ood siSnini vtisom je nekdo v razgovoru o njem predlagal: Kaj ko bi bil tovariš Tito maršal! Tovariš Kardelj' je pomislil in obljubil, da bo naše želje sporočil naprej.
Vso slovensko delegacijo je presenetil odnos ostalih delegacij do naš — tako neverjetno je bil prisrčen! Kjer koti smo se pojavili, povsod je zašumelo: »Evo, naša brada Slovencu« Spoštovanje in prednost so nam izkazoval; vsepovsod. Vsi so poznali tudi vojaški in politični položaj ter vse geografske težave v Sloveniji.
Na zasedanju sem videla Tita še enkrat, to pot kot velikega državnika. Zasedanje je trajalo vso noč.
Ko je bil prečitan predlog slovenske delegacije, da se mu podel naziv maršal, je nastalo v dvorani navdušenje — tako navdušenje, da 'se je Tito lahko ponovno prepričal, da ima okoli sebe res predane ljudi, ki! mu neomajno zaupajo in ki jim tud; sam lahko zaupa.
Naslednjega dne smo pokopali Lola Neizmerna žalost in prav tako neizmerna upornost je bila v ljudeh. Vsi smo takrat občutili in vedeli, kaj smo izgubili s tov. Ivo-Lolo Ribarjem in kaj je z njim Izgubila mladina, ki je po njegovi smrti tako hrabro jurišala na sovražne postojanke in se tako vztrajno borila za ideale, za katere je žrtvoval življenje njen ljubljeni voditelj.
V	Slovenijo smo se vračali skupno s hrvaško delegacijo po drugi poti, kajti v krajih, skozi kafer e smo prišli, je že divjala nova.' ofenziva, večina krajev in pre-
(Dalje na 4. strani spodajj
KULTURA
Delovno ljudstvo in književnost
Ko je mladi F. Engels 1. 1845 pisal svojo znamenito knjigo »Položaj delavskega raz. reda v Angliji,« je v poglavju o delavskem gibanju podčrtaval, kako si želi delavski razred resnične izobrazbe. Engels je poudarjal, da se buržuj križa pred vsem, kar je v znanosti i numetnosti resnično naprednega, medtem ko ima proletariat odprto oko za to in proučuje to z užitkom in uspehom.« aZto je tudi resnično velika književnost blizu delavskemu razredu in mu je ljuba. Engels pravi: »Shelley, genalni preroški Shel-ley in Byron s svojim čutnim žarom in svojo trpko satiro obstoeče družbe sta našla največ bralcev med delavci; buržuji imajo samo okrnjene izdaje, »family-edltiona«, ki so prikrojene današnji svetohlinski morali primerno.«
Ravno tega dejstva, ki ga je tako genialno odkril že Engels pred sto leti, se je zavedel naš ustvarjajoča umetnik-književ-nik posebno živo med veliko narodno-osvo-bodilno vojno. Zavest, da je le delovno ljudstvo pravi spoštovalec in ocenjevalec resnične umetnosti, je bila živa tudi v vseh, ki so se udeležili prvega kongresa jugoslovanskih književnikov v Beogradu. Ta zavest pa je postala še bolj jasna z referati in razgovori na samem kongresu. In morda je to eden največjih uspehov tega prvega sestanka jugoslovanskih pisateljev.
Velik uspeh tega kongresa je tudi to, da bo se jugoslovanski pisatelji med seboj spoznali. Doslej so živeli le preveč ločeno po svojih republikah in so se uktvarjali vsak s svojimi krajevnimi razmerami. To pa nikakor ni bilo v skladu z našo novo resničnostjo, ko so jugoslovanski narodi v boju ustvarili novo družino prijateljskih in svobodnih narodov v svoji federativni ljudski republiki. Tov. Zogovič je v svojem referatu poudaril, da se mora to novo dejstvo v Jugoslovanski zgodovini prav tako Izražati v književnosti, kakor se mora v njej izražati vse tisto, kar nam je življenje jugoslovanske družbe pokazalo čudovitega in raznoličnega v zadnjih junaških letih boja in zmage. Kljub temu pa. ne sme biti pisateljev pogled prav nič omejen, temveč mora seči nazaj in naprej, tako da bo zajel ves razvoj v celoti in v gibanju. Popolnoma pravilno je tov. Zogovič v svojem govoru dejal, da je edini odgovor na vprašanje: »Ali bo megel pisatelj dati vsej tej ogromni množici novih stvari obliko in podobo?« novo vprašanje: »Ali je sploh mogoče, da bi pisatelj tega ne! mogel storiti?«
Vse pisatelje je na kongresu prevevalo prepričanje, da se morajo za tisto, kar je storilo jugoslovansko ljudstvo za zaščito ne le svoje domovine, temveč tudi za zaščito civilizacije in kulture — torej umetnosti v celoti in književnosti še posebej — oddolžiti s še večjimi deli kakor med narodno-osvo-bodilnim bojem samim. To njihovo prepri-
(Nadaljevanje s 3. strani.)
hodov je bilo že zasedenih. Tudi mg smo hiteli, da bi se čim prej vrnili. Kljub temu smo v vseh večjih in manjš h krajih Imeli mitinge in zborovanji®, na katerih smo obveščali ljudi o odlokih H. zasedanja AVNOJ-a.
»Maršal Tito, maršal Tito...« je prepevalo ljudstvo pri plesu svojih narodnih plesov/ Vest, da je ljubljeni Tito maršal, je potovala namreč pred nami, od ust do ust...
Tako smo se vrnili v Slovenijo, v Bosni pa se je razplamtela šesta nemška ofen-z va.
In zdaj ? Od 1941. leta smo vedeli, da Hitler Sovjetske zveze ne bo nikdar premagal. Vsa leta borbe nas je spremljalo to zaupanje v SZ in v končno zmago naše borbe. Na II. zasedanju AVNOJ-a pa smo spoznali, da. ne bo več dolgo trajalo to da je svoboda pred nami. Koliko zdravega je bilo v našem ljudstvu in kako pravdno je bilo delo našega vodstva! Sicer pa, ali je zdaj drugače ? Jugoslavija še ni dve leti svobodna, pa smo dosegli več kot kateri koli narod, ki je bil pred dvema letoma mnogo manj uničen in prizadet.
V Jajcu sem spoznala tov. Tita, med osvobodilno borbo naše ljudstvo. Danes vem, da ni pri nas ničesar več nemogočega. S takim vodstvom in s takim ljudstvom bomo dosegli vse.«
S tem- besedami je tov. Mica Slandro-va končala svoje pripovedovanje o zgodovinskih dnevih pred tremi leti.
Čanje jim je g svojimi toplimi besedami potrdil tov. Ansimov, ki je v imenu sovjetskega ljudstva pozdravil kongres, to prepriča-nje jim je potrdil tov. maršal Tito, ko je sprejel predstavnike jugoslovanskih pisateljev in jim podčrtal bodoče naloge naše Literarne umetnosti. Posebno pomembno je opozorilo tov. maršala Tita, na nam je treba ohranjati zveze z naprednimi pisatelji v zahodnih državah, kajti položaj je danes na svetu tak, da je mogoče le z združitvijo vseh naprednih sil ostvariti resnično demokratičen mir in zagotoviti vsem narodom varnost in lepo bodočnost. Jugoslovanskim pisateljem morajo biti na tej poti vzorniki Maksim Gorki, Henri Barbusse in Romain Roli and.
S svojim prvim kongresom so si jugoslovanski književniki začrtali na podlagi temeljite ocene vsega, kar se je spremenilo v življenju jugoslovanskih narodov v zadnjih letih, svoje nove naloge, ustvarili so si močno organizacijo, ki bo skrbela tudi za njihovo materialno življenje in sedaj je najvažnejše, da se s še večjo vnemo lotijo dela ter ustvarijo svojemu ljudstvu umetnine, ki ne bodo v čast m ponos le njim samim in njihovim narodom, temveč vsemu svetu,
Košir Mirko
StroHmvm literatura — pomoč delavcem pri študiju
IVed vojno pn nas nismo toveU dovolj strokovnih kadrov. Takrat so bivši režimi — zaradi cehovskih in kapitalističnih Interesov — ovirali in onemogočali strokovno izpopolnjevanje in prosvetljevanje širokih delovnih množic. Sedaj je potrebno, da nadomestimo ogromne izgube, ki smo jih imeli med okupacijo in osvobodilno borbo v vrstah strokovnih kadrov, prav tako pa je treba izpopolniti mesta, s katerih so bili odstranjeni sovražni elementi.
Sedaj, ko je pred nami nova naloga, naloga, da se proizvodi pocenijo in Izboljša njihova kvaliteta, kakor tudi naloga, da pripravimo potrebne kadre za velik razvoj in mehanizacijo našega gospodarstva, se pred delovne ljudi postavlja novo vprašanje, vprašanje izboljšanja njihove strokovne kvalifikacije.
To vprašanje je dobilo velik značaj zlasti z uvajanjem plač po delovnih normah in s predpisi, k; dovoljujejo, da nekvalificirani delavci polagajo izpite za kvalif-cirane delavce. Cilj izpopolnjevanju delovne kvalifikacije je predvsem ta, d.a se izpolni in prekorači delovne norme m proizvodne naloge. Prav tako je važna izboljšava kvalitete in štednja materiala. Delavci morajo spoznati svoje stroje, da bodo znali izkoristiti vse njihove sposobnosti, delati na njih hitreje in sami popravljati manjše napake in okvare.
A tempo naše obnove in izgradnje je prehiter, strokovno šolstvo Pa vse preveč nepopolno, da bi le strokovne šole mogle uspešno rešiti pereče vprašanje vzgoje strokovnih kadrov.
Tečaji ,W jih lahko organizirajo ustanove, podjetja in organizacije, so osnova v borbi za povišanje kvalifikacije. Predavatelji na taikih tečajih bodo morali biti najboljši strokovnjaki iz podjetja ali izven njega.
Tečaji so lahko različni: kratkotrajni za proučevanje posameznih strojev. Taki tečaji so važni zlasti za pomožne delavce in začetnike; kratkotrajni tečaji za vse uslužbemstvo, na katerih se tečajniki seznanijo z vsemi strokami, ki so zastopane v podjetju. Šole, M pomagajo tistim delavcem, kateri ne dosežejo postavljene norme in tako zvane udarniške šole za najboljše delavce.
Velilka ovira pri študiju je pomanjkanje programov In učbenikov. Sindikalna založba »Rad« je napravila prvi korak v tem pogledu — pričela je izdajati sindikalno strokovno biblioteko. Omenjena biblioteka izdaja brošure o raznih strokah, ki imajo praktičen značaj. Ker so enostavne m brez višjih teoretičnih razlag, so lahko razumljive in interesantne za naše delavce brez višje izobrazbe, ki želijo zvišati svojo strokovno kvalifikacijo. Izkušnje lz prakse in nove načine dela, ki jih prinašajo brošure, lahko delavci z uspehom porabijo pri svojem delu.
Do sedaj e» Mb iMbbb tabli
1.	Llvenje metala od watw. docenta ML
Milana 2. Trbojeviča,
2.	Beton 1 armirani betom od MdL °-*L dara Furundžiča, vodje Kaeistniktoeakaga biroja Projektivnega zavoda Srbija
3.	Proveravanje rudarskih JtmnKfc-lfc postrojenja od inž. Vasilija Pavloviča.
4.	Unutrašnje električne instalacije od inž. Marsela Korafortija.
5.	Električno zavarivanje od Stavami Radenoviča, vodje strokovnih tečajev za električno varjenje pri ministrstvu industrije Srbije.
Federalni odbor ESZDNJ za Slovenijo pa je izdal naslednjo strokovno brošurico:
A. Kuhar: »Male obratne izboljšave«, do-
čim je v tisku:
A. Pod Javoršek: »Ljudska mčnnlea*.
Te brošure bodo lahko koristno uporabljal: tečajniki, prav tako pa bodo v pomoč delavcem in amaterjem pri njihovem individualnem študiju.
Zaželjeno in pravilno bi bito, da bi take brošure še nadalje sestavljali naši najboljši strokovnjaki, znanstveniki in izumitelji. Na ta način bodo pomagali našim predanim delavcem, ki žrtvujejo vse moči za uspeh v proizvodnji in M se bodo — oboroženi z znanjem — lahko usposobili za nadaljnje zmage na gospodarskem polju.
Primer Sovjetske zveze najboljše dokazuje, koliko lahko doprinese dobra Mte-
D on baški radarji ponovno otvar-jajo svoje klube
V rudarskem mestecu Krasni Luč, v Vo-rošilovgrajski oblasti (Donjecki bazen) bo v polnem zamahu dela za otvoritev Doma kulture, ki so ga porušili nemško-fašistični barbari. 7/ novembra, na dan 29. Oktobrske revolucije bo v tej lepi zgradbi ponovno zasijalo na stotine žarnic, rudarji pa bodo napolnili ogromno gledališko dvorano, ki lahko sprejme 1200 ljudi, lepo urejene fo yer-je, čitalnice in ostale klubske prostore. Sedaj v letnih mesecih predstavlja za rudarje park, M se nahaja poleg nove zgradbe, prostor za kulturno delo in odmor. Tu se vršijo skušnje dramske, muzikalične in Igralske skupine, pevskega zbora, tu se vršijo predavanja in se prikazujejo filmi.
Pri sindikalnih klubih Donbasa je danes 800 Amaterskih umetniških krožkov z
20.000	člani — dvakrat toliko kakor lansko leto.
Centralni komite sindikatov delavcev preš. mogovne industrije je nabavil dz sredstev sindikata, in poslal klubom Donbasa 475 klavirjev, 6000 m svile, baržuna in drugih tkanin za zavese in dekoriranje odrov, 1500 gledaliških kostumov, 12 radio-instalacij ter stotine glasbenih instrumentov in akorde-onov.
Orkester na pihala moskovskih tramvajskih uslužbencev
Za časa dnevnega premora igra na dvoriščih moskovskih tramvajskih depojev orkester na pihala. Njegovi člani so delavci moskovskih podjetij mestnega električnega prometa.
Ta orkester pripada klubu sindikatov delavcev mestnega električnega prometa. V njem je zbrano 30 mladih ključavničarjev, strugarjev in monterjev pod vodstvom izkušenega dirigenta. Oni se ne bavijo samo z izvajanjem maršev in pesmi, temveč tudi z odlomki klasičnih glasbenih del, na primer iz Glinkine opere »Ruslan in Ljudmila« in baleta Čajkovskega »Labudje jezero«.
Klubski orkester prireja često koncerte na mali radio postaji moskovske tramvajske uprave, ki se prenašajo preko 2500 radio-zvočnikov po podjetjih in stanovanjih tramvajskih uslužbencev.
780.000 rabljev za popravilo Doma kulture
Dom kulture delavcev trgovskih podjetij v Leningradu ima 35 prostorov, katerih površina znaša okoli 4500 kv. m. Zgradba je za časa obleganja mesta zelo trpela. Prejšnja leta je bila delno popravljena. Letos je CK sindikalnih delavcev državnih trgov, skih podjetij odobril 780.000 rubljev za temeljna popravila Doma kulture.
Zgradba se popravlja del za delom tako, da se kulturno-prosvetno delo vrši normalno. Delavci trgovskih podjetij v Leningrad
rahutc M Mfuja Mokondi kttjroc.
Strokovni kadri ao rešili vprašanje mehanizacije to industrializacije, ki Je pogoj aa prehod k socializmu.
♦♦♦♦♦♦»•♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦e
V Ljubljani je odprta razstava češkoslovaškega narodnega odpora
V soboto 23. ti m. se je vršila v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani otvoritev razstave češkoslovaškega narodnega odpora. Razstavo je otvorii predsednik Slovanskega komiteja LRS dr. Ferdo Kozak. Navzoči so bili češki in slovaški pisatelji, ki se te dni mudijo v Ljubljan1, pesnik Oton Župančič, univ. prof: dr. France Kidrič, univ. prof. dr. Anton Melik in drugi predstavniki našega kulturnega žlvljenja. O češkoslovaškem narodnem odporu sta na otvoritvi govorila češki general in dramatik dr. František Langer in slovaški romanopisec-revolucionar Peter Jilem-rickl. Poudarila sta skupne napore češkoslovaških in jugoslovanskih narodov v borbi proti fašizmu.
Razstava prikazuje s številnimi fotografkami in drugim dokumentarnim materialom življenje češkega in slovaškega naroda v letih okupacije ln njuno borbo za svobodo. Ta dokumentarna razstava bo odprta do 5. decembra.
dn el morejo kakor prej v kinu ogledati novi film, poslušajo predavanja ali prisostvujejo gledališki predstavi. Poleg tega organizira Dom kulture tudi obiske v muzeje in izlete v okolico Leningrada- V enem tednu je odšlo 370 delavcev trgovskih podjetij s parobrodom na izlet v Oranienbaum
Poletni oddih delavcev ktmgurske kožne industrije
Obsežni klub Kungurskega kožnega kombinata na Uralu ima v poletnih mesecih malo obiskovalcev, ker se preselijo v bližnji senčnati pank.
Upravnik kluba Rosenko, bivši delavec kombinata, je prenesel vse kulturno življenje v naravo. V parku gestuje Bereznikov-sko dramsko gledališče, člani Udmurtske filharmonije in revijska gledališča. Nastopajo pa tudi diletantske skupine delavcev kožnega kombinata, ki so v treh poletnih mesecih imele 60 predstav z raznovrstnim programom.
Za mladino, ki tvori največji del delavstva kombinata, se organizirajo večeri in plesne vaje.
Klubsko življenje med tiskarskim delavstvom Minska
Mesto Minsk, prestolnica Belorusije, je za časa vojne zelo trpelo. Vsi delavski klubi so bili razrušeni. Tako so tiskarski delavci Minska ostali brez kluba. Začasno, do ki er se ne zgradi klubska zgradba, je sindikat grafičarjev vzel za svoj klub del prostorov Doma tiska v Minsku. Tu se skoraj dnevno vršijo predavanja, koncerti in prikazujejo se filmi. Ob sredah so v klubu mladinski večeri, na katerih se udejstvujejo umetniki in književniki.
Delavci — člani diletantskih skupin tovarne »Kavčuk« se pripravljajo na revijo
Sindikalni klubi SSSR — se sedaj pripravljajo za vsezvezno revijo delavskih umetniških diletantskih skupin, ki jo orga-nizira Vsezvezni centralni svet sindikatov.
Na letnem gledališču moskovske tovarne gume »Kaučuk« se dnevno vršijo vaje in zborovanja najboljših amaterjev za revijo vseh tovarn, ki bo v septembru.
Razen prijavljenih 700 rednih članov diletantskih krožkov v klubu v podružnici, se dnevno prijavljajo za udejstvovanje desetine novih delavcev-igralcev, pevcev, in muzt-čarjev.
Delavcem in članom njihovih družin, kateri žele, da se udejstvujejo pri reviji,-potna, ga klub, da se pripravljajo za nastop. Stav-lja jim na razpolago godbene instrumente, gledališke kostume in prostore za delo. V podružnici in klubu pomagajo delavcem s svojimi nasveti izkušeni nastavljen«^ in umetniki.
O. Prohorova'

Tako delajo r Sovjetski zvezi
Pogled v delavske klube v Sovjetski zvezi
L L0“n”1 VELIKO
(črtice o
Osrtea Katarina H. Je leta 1762 lme-no-
mla »Komisijo za ured tev mest Moskve bi Peterburga«, deset let nato pa posebni oddelek »za sestavo generalnega načrta za ureditev Moskve«, ki mu je stal na čelu vrhovni komandant ruske vojske.
Toda planiranje ulic in trgov ter regulacija gradenj sta naletela na velik odpor pri duhovščni, graščakih in trgovcih.
Ko Je 1. 1812 -Moskvo opustošil požar, je btfo treba na novo zgraditi skoro dve tretjini poslopij. Vendar so tudi tokrat gradili na prejšnjih mestih, kajti sporazum z lastniki je b i še vedno neizvedljiv.
Mcskva je zamudila tudi to priliko za planiranj.?, večjega dela svojega teritorija.
»Komisija z>a Izgradnjo mesta Moskve« Je 1. 1816 sklenila razkopat' Zemljani val in speljati na tem mestu ulice, toda šele Sadovi obroč, ki obdaja mesto s 16 kilometrskim širokim pasom, je uresničil poizkus, k' je bil storjen pred več kot 100 leti. Do zadnje rekonstrukcije so bile Sadove ulice stisnjene med stanovanjske hiše in druga poslopja, ki so stala večkrat sredi križišč in zap rala ulice.
čim bolj je Moskva rastla, tem manj so skušali vplivati na njen razvoj.
Mestni svet, ki je bil ustanovljen leta 1863., ves čas svojega delovanja rut izdelal nobenega načrta, ter se je omej 1 le na kontrolo izvedbe tehničnih in zdravstvenih predpisov.
<5e pogledamo dokumente, lahko ugotovimo, da so številna poslopja dočakala naravnega konca, čeprav je Mestni svet odločil, du jih je treba podreti.
Nasprotje" med skupnim' in zasebnimi interesi je postajalo vedno ostrejše.
MESTO
Moskvi)
Najbolj znana je dolgotrajna pravda zaradi parcele, ki je bila last upokojenega poročnika Homjakova.
Ko je zgorela njegova pritlična hiša na oglu Kuznecke ulice, je mestna občina prepovedala postaviti novo hišo na istem mestu, ker je parcela zavzemala dobršen del ulice. Homjakov se je nekaj upiral, končno je pa le popustil.
Tod,a mestna občina se je ves-Ula pre. Egodajj.
Poročnik je sklenil, da se bo maščeval za vmešavanje v njegove »zasebne zadeve«: naredil je okrog parcele ograjo, zasadil nekoliko dreves in grmičkov, ter ponudi mestni občini, naj odkupi ta »vrt«, ki je meril komaj 59 kva<Iratnih sežnjev za .. • 100 tisoč rubljev.
Vše mesto je zvedelo za ta dogodek.
Mestni očetje so se zgražali ter napadali sebičnega lastnika v svojih doneč h govorih, šaljiva gledal'šča so služila na račun tega dogodka lepe denarce, časopisi so pisali o moralni pokvarjenosti.
Poročnik pa je čital časopise, pil je na svojem vrtu čaj in ponavljali 100 tisoč.
Ko je mestna občina končno obupa.a nad učinkovitostjo vpliva javnega mnenja se je obrnila na sodišče.
Pravda se je vlekla skoraj 15 let. Končno so Homjakova razlastili, vendar pa je dobil 38 tisoč rubljev odškodnine.
Takih primerov je bilo v stari Moskvi precej.
Mijasnicko ulico (ulico Kirova) so razširili šele po 57. letih: dve generaciji sta morali »vplivat’« na hišne posestnike.
»Reči vam moram,« je oznanil nek »prerok« v časopisu »Zgodnje Jutro«, »da bo Moskva najkasneje v 500 letih popol-
noma moderna prestolica, ki bo lahko tekmovala z vsemi sedanjimi inozemskimi tovarišicami.«
Ko je 1. 1914 izbruhnila prva svetovna vojna, je prenehalo sleherno delo za ure-•ditev Moskve.
Ne, nove Moskve mi mogoče graditi tako, kakor so jo gradili njeni prejšnji gospodarji in. poizkus predrevolucijskega planiranja mesta je poučen le zato, ker nam kaže nemoč, lenobo in razredno orne jenost upravljačev buržuazne Moskve.
Morda je treba pr; planiranju in izgradnji Moskve slediti zgledu prestolnic za-padjioevropskih dežel? Saj vendar le od časa do časa rekonstruirajo najpomembnejša buržuazna mesta ne glede na težave.
Vzemimo na primer prestolnico Francije, 2000 letni Pariz.
V 60 letih prejšnjega stoletja je bilo mesto močno modernizirano. Modernizacijo je vodil pariški župan Haussroann.
Po tem plan ranju so bili v centru Pariza izpeljani veliki bulvarji in široke, razkošne avenije. Mestne ulice je presekalo nekaj radialn'h magistral.
Toda to je ena stran stvari.
Modernizacija mesta za časa Hauss-manna je z druge strani povzročila poslabšanje stanovanjskih razmer osnovnih množic pariškega prebivalstva in odmikanje delavskih četrti v predmestja in izven mestne meje.
Radialno prepliamiranje to Izgradnja sred Snega dela prestolnice, ki je dala mel atu im.pozatno in razkošno podobo, je pustila osnovne pariške stanovanjske četrti v prejšnjih nehlig eniških in primitivnih razmerah. Tu ni bilo govora o arhitektonskem edimstvu: ostalo je staro, neurejeno mesto, konglomerat kaotično stisnjenin posolpij in umazanh ulci. še več: Hauss-
maimov plan ne samo da ni dal pobude za razvoj novih mestnih četrti, temveč je celo podpiral nadaljnjo špekulativno eksploatacijo starih in prenatrparih predelov.
Za gradnjo Elizejskih poljan, vel.kih bulvarjev, okolice opere in drugih razkošnih mestrih predelov je baron Hauss-mann porabil milijardo frankov. Toda reveži, kt jih je bil Haussmann izselil iz prejšnj h hiš, niso bili deželni'teh lepot: prisiljeni so bili stiskati se v mračnih in umazanih predmestjih.
Zgodovna ogromnih gradbenih ukrepov, ki jih je vodil Haus-smann, je epope. ja velikanskih zlorab in špekulacij, ki so tako značilne za razdobje Drugega cesarstva.
Engels je ugotovil, da so to preplanira-nje Pariza »kar največ izkoristili za goljufije in osebno obogatitev«. Marsikateri načrti so bili spremenjeni, toda ne v tote-resu celotne podobe mesta, temveč zgoij zaradi sebičnih računov. Glavni cilj teh ogromnih del pa je bil drugačen, namreč narediti iz Pariza mesto, kjer bi, kakor se je izrazil najnovejši raziskovalec Haussmannovega načrta Casiot — »bilo lahko vzdrževati red in socialni mir«.
Sam Haussmann je v svojih .spomrifh še bolj jasno označil cilj svojih naporov za preureditev mesta.
»Da obvladamo stari Pariz,« — je pisal Haussmann — »to središče neredov in barikad, moramo 4zpeljat} velike ravne ulice, ki bi bile neprikladne za navadno taktiko krajevnih vstaj.«
Za izvedbo načrta so delali več deset let. Bulvar Haussmann, ki je bil odprt leta 1928, so gradili 75 let, na levem bregu Selile pa še do zdaj niso uresničili Haussma.nnovih načrtov.
Mnogi štejejo Dunaj za zgled rekonstrukcije mesti
Pogled po domovini
TITOGRAD VSTAJA IZ RUŠEVIN. Is večjega mesta črne gore, ki »o ga leta 1442. porušile bombe, vstaja danes mesto, ki bo center Črne gore. Povezano bo i morjem ter bo postalo središče črnogorske Industrije.
GRADNJA NOVE TEKSTILNE TOVARNE. Pri Novem mestu so v jnnijn letos začeli a pripravljalnimi deli za gradnjo nove tekstilne tovarne. Vsa poslopja, razen prizidka k tkalnici, ki stoji že nekaj let in jo bodo s prizidkom povečali, so v surovem stanju že izgotovljena.
UDARNIŠKI TEDEN ZA ODKUP KROMPIRJA. V Ljudski republiki Sloveniji je sedaj udarniški teden za odkup krompirja. V vsej Sloveniji je bila postavljena obveza za odkup 14i!2 vagonov krompirja. Dosedaj je odkupljenih 132 vagonov ali 75.<•/•. Odkup se Se nadaljuje.
MARIBORSKI OTOK ZAVAROVAN PRED POPLAVAMI. Ker je pretila nevarnimi, da Mariborski otok zaradi stalnih poplav v nekaj letih Izgine, so zgradili sedaj 200 m pred otokom 200 m dolg nasip, visok ponekod po 5 m in širok 6 m, ki bo ubranil otok pred nadaljni-ml poplavami.
MELJSKI MOST V MARIBORU BO V KRATKEM DOGRAJEN. Prejšnji leseni most če* Dravo v Melju Je letos v Juniju odnesla voda. V oktobru so pričeli graditi nov, 165 m dolg most iz železne konstrukcije, ki bo odprt za promet že ta mesec.
GRADNJA SLADKORNE TOVARNE Letos so pričeli v Županiji pri Vlnkovcih graditi novo veliko tovarno, ki bo predelovala sladkorno peso, pridelano v Sremu. Poleg tovarne se gradi delavsko naselje s 114 dvosobnimi in trisobnimi stanovanji za delavce, ki bodo zaposleni v tovarni.
3,366.60» DINARJEV PROSTOVOLJNEGA DELA. Slavonsko ljudstvo Je pri gradnji nasipa na Crnar—Polju, ki bo obvaroval polje pred poplavami Save, naredilo do sedaj za 3,300.06i dinarjev prostovoljnega dela.
GRADNJA ŠOLE V PREDVOLTVNEM TEKMOVANJU. Prebivalci vasi Trtnik pri Glini na Hrvatskem so v predvolivnem tekmovanju s pomočjo ljudske oblasti pričeli s gradnjo nov« šole.
OBNOVLJENA TOVARNA KONZERV V ČAKOVCU. Med vojno eo bila v Čakovcu uničena predvsem podjetja živilske Industrije, med njimi tudi podjetje E. Vajda, ki je proizvajalo maslo, sir in mesne konzerve. Novi upravi in delavcem se Je sedaj posrečilo obnoviti tovarno. Poleg tega podjetja ho obnovljena tudi tovarna bonbonov. V obeh tovarnah bo našla zaslužek preko 266 novih delavcev.
OBNOVA V BIHAČKEM OKROŽJU. Tehnične baze v hlhačkem okrožju so obnovile dosedaj 508 hiš In pomagale pri gradnji 1168 hiš. S. temu uspehu go veliko pripomogle množične organizacije.
POSTAJA KLJUČ IZROČENA PROMETU. Med vojno popolnoma porušena in največ s prostovoljnim delom obnovljena železniška postaja Kljnč je bila pretekli teden izročena premetu.
NOV MOST NA ILIDŽT. Železniški delavci lz Sarajeva so v novembrskem tekmovanju zgradili nov most na Ilidži. Poleg tega so zgradili tudi nov vodni rezervoar in stolp za preskrbo sarajevske železniške kurilnice z vodo.
UIDROTEHNIČNA DELA V BANJALUŠKEM OKRAJU. V banjaluškem okraju so bili v zadnjem času popravljeni vsi nasipi ob Savi In njenih pritokih. Doslej je bilo porabljenih za ta dela 3,67(1 006 dinarjev. S temi deli so številna zemljišča obvarovana pred poplavami.
V SUBOTICI SE GRADI ZAVOD ZA PROIZVODNJO VETSERUMA. V Subotici gradijo nov moderen zavod za proizvodnjo seroma zoper svinjsko kugo, ki ho kril potrebe vse Gornje Bačke In ho zlasti važen za zelo razvita živinorejo v tej pokrajini.
USPOSABLJANJE TOVARNE ZA PREDELAVO BAKRA IN ELEKTROTEHNIČNEGA MATERIALA V BORU. Delavci tovarne za predelavo bakra in izdelovanje elektrotehničnega materiala usposabljajo tovarno za moderno proizvodnjo, pri čemer so pokazali veliko samoiniciativnost.
POGOZDOVANJE GOLIČAV V ČRNI GORI. Črnogorsko ljudstvo pogozduje v stari Jugoslaviji in med vojno Izsekane gozdne predele. Pogozdovanje goličav je v Črni gori eno najvažnejših gospodarskih vprašanj.
naročit*
iaiidlkalne koledarčke
Vse podružnice Enotnih sindikatov
vabimo, naj takoj narode sindikalne koledarčke za leta 1947., da lahko določimo naklado. — Le tisti, ki bo pravočasno naročil koledarčke, lahko računa, da jih bo tudi dobiL
Natisnilo se bo le toliko koledarčkov, kolikor bo naročil, — En izvod koledarčka stane 20 Din; pri naročilu 20 komadov ima podružnica 10 % popusta. — PoStnino krije podružnica. _
Naročila pošljite na naslovi
Glavni odbor Enotnih sindikatov, Ljubljana.
Toda tudi tam gradbena dela, ki Jih Je po prvi svetovni vojni "zvrStia socialnodemokratska mestna uprava, niso izboljšala življenjskih pogojev delavstva.
č'm lepši je bil aristokratski center Dunaja, tem bolj se je omejeval od delavskih četrti.
Preplaniranje se je vršilo s sijajnim geslom »spremenimo Dunaj v socialistično mesto«, v resnic; pa so bila delavska stanovanja potisnjena daleč v predmestja.
Fašisti so leta 1934 izkoristili te okoliščine in s topovi razbili osamljene hiše delavcev »socialističnega Dunaja«.
Ni takega mesta, kjer bi lahko opazili resnično skrb za potrebe osnovnih m nož c prebivalstva. Znan angleški arhitekt je nekoč rekel o Londonu:
»Porušili smo marsikatere stare ln ne-higlen čne hiše v prestolnici, toda prebivalci iteh hiš so Se morali preseliti v nove luknje. Nazadnje so morali zasebni in državni arh tekti krpati in maskirati podobo mesta, ki nikakor ni mogla postati popolna.«
Ko so leta 1923 ponovno gradili Tokio, ki ga je bil porušil potres, so zemljškim posestnikom izplačali za njihove parcele, ki so bile potrebne za razširjenje ulic, 40 milijonov jenov odškodnine. Razumljivo je, da je ves načrt propadel.
Konkurenca posameznih podjetnikov še bolj ovira razvoj enotnega mesta.
Različni stili kvarijo ulice in silhueta mesta postaja nemirna. Arhitekt Corbu-sier je napisal v knjig; »Urbanisme«: »Gledati hiše, ki se dvigajo visoko na obzorju, nas le redko veseli: po navadi visoke hiše vplivajo na naše razpoloženje zelo moreče.«
Kakšna je morala biti torej osnova n** črta za rekonstrukcijo socialistične Moskve ?
r
/
v.
Uspehi novembrskega tekmoval
29. november - zmaga dela in dan novih obvez
K zaključku novembrskega tekmovanja
Delavski razred nove Jugoslavije se s ponosom spominja obeh velikih obletnic 29. novembra, ki predstavljata mejnik in prelomnico, ko se je rušila Stara ter se na zdravih in pravičnih temeljih gradila nova državna zgradba. 29. november 1943 in 29. november 1945 predstavljata za delavski razred velik uspeli, ko je suženjstvo zamenjala svoboda in pravica, ko je preganjanje in trpljenje zamenjala demokracija in ljudska oblast, ko smo postali kovači svoje usode.
Delavski razred se bo vedno spominjal velikih žrtev, ki so bile potrebne za veliko zmago ter bo vedno imel pred očmi svojo osnovno nalogo: ohraniti in razvijati pridobitve ljudske revolucije. Nadaljeval bo borbo proti vsem notranjim in zunanjim sovražnikom naših pridobitev. Premagati hoče vse težave in zapreke pri delu za politično in gospodarsko izgradnjo države.
Delavski razred praznuje letošnji 29. november, dan tretje obletnice II. zasedanja AVNOJ-a in prve obletnice proglasitve republike s tem, da zaključuje novembrsko tekmovanje in poklanja domovini uspehi svojih šestmeseč. ih naporov. Obenem sprejema ta dan nove obveze v zvezi z industrializacijo in elektrifikacijo naše države, ki jo predvideva prvo leto načrtnega gospodarstva.
Dosedanji uspehi tekmovanja dokazujejo, da so sinovi delavskega razreda najzvestejši graditelji FLRJ, njene moči in neodvisnosti. Novoletno poslanico maršaa.1 Tita: »Leto 1946 naj postane leto obnove in delovnega poleta« — je delavski razred smatral za svojo nalogo in obvezo. Toda tudi ostale ljudske množice v Jugoslaviji, kjer same sodelujejo v oblasti in so soodgovorne za njen uspešen razvoj ter tudi same uživajo sadove svojega truda, so dosegle uspehe, katerih ni mogla doseči nobena druga država, razen Sovjetske zveze.
Prvomajsko tekmovanje je rodilo div-ne rezultate. Toda rezultati novembrskega tekmovanja prav nič ne zaostajajo, temveč nasprotno dokazujejo, da tekmovanje pri nas ni le .časovno, kampanjsko ali borba za neko prvenstvo, temveč, da je tekmovanje nastalo nov način dela, da je rodilo nov odnos do dela in do gospodarstva, ki je naša skupna last. Na zasedanju Ustavodajne skupščine. LB Slovenije je tov. Kardelj dejal:»Na delu pri nas ni več pečata sužnosti in zaostalosti, delo ni več nuino zlo brez perspektive in priznanja. Delo je pri nas postalo — kakor je nekoč rekel tov. Stalin — stvar časti in slave našega človeka.«
Da, delavski razred je osvojil delo kot čast in slavo, s katerim gradi sebi in bodočim pokolenjem nOvo obliko človeške družbe.
Ko stofla naše ljudsko gospodarstvo v dobo velikega gospodarskega načrta za leto 1947, bo delavski razred iz lastne globoke zavesti in predanosti, oborožen z ideologijo Marx-Lenin-Stalinove teorije junaško izvršil vse naloge, ki se stav-ljajo pred njega. Mobiliziral bo vse svoje ustvarjalne sile ter dvignil tudi vse one, ki še niso v celoti doumeli, da hočejo razni prišepetovalci kovati iz njihove nevednosti le svoj osebni dobiček. Dvignil bo tudi one, ki še niso v celoti spremenili svojega odnosa do dela in ki se hočejo kriti za uspehi in produktivnostjo sodelavcev. Prepričal jih bo, da pomeni tudi tak odnos izkoriščanje človeka po člove&u. Razkrinkal pa bo vse one, ki z omalovaževanjem, in zasmehom gledajo na ustvarjalni napor in polet ljudskih množic ter jih izločil iz skupnosti.
Na plenumu Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije, ki se je vršil od 16. do 18. XI. t. 1. v Beogradu, je delavski razred sprejel nove velike obveze: industrializacijo in elektrifikacijo naše države, ki sta osnovni nalogi v našem načrtnem gospodarstvu. To nalogo bomo mogli izvršiti le s sodelovanjem vsega delavskega razreda. Naša dežela je dovolj bogata na surovinah, dovolj imamo tudi delovnega elana. Poleg tega nam prihaiajo na pomoč naši bratje — izseljenci, ki so bili v stari Jugoslaviji prisiljeni odhajati v tujino, ker jim domovina ni nudila zaslužka. V letu 1947 se jih bo vrnilo 40 do 50.000. Domovina jih z veseljem sprejema in pozdravlja.
Delavski razred Se zaveda, da bo načrtna izgradnja gospodarstva terjala novih naporov, ki pa bodo bogato poplačani. ker nam bo industrializacija ustvarila take nogo je živlienja, kakršne zasluži naše delovno ljudstvo.
Kot do sedaj, nam bodo naši udarniki. izumitelji in novotarij tudi v bodoče svetilniki na poti k napredku.
Pri izvrševanju naših obvez v načrtnem' gosnodarstvu, ki bo uvod v še večje načrte bodočih petletk, bomo storili vse, da bo zmaga čim popolnejša in veličastnejša. S tem bomo najlepše proslavili 29. november, s tem se bomo naj-dostojnejše oddolžili padlim tovarišem, s tem bomo najprimernejše izrazili zahvalo za vodstvo Komunistični partiji in največjemu voditelju ter učitelju — pro-leteru tov.' Titu.
Mavrici] Bore
Stavttfnei „Gz*adisa“ v Celju pri izgradnji domovine
V	Celju so v gradnji novi objekti tovarne sadnih sokov ter Javne bolnice, stanovanjska poslopja ter palača Federalnega zavoda za soc alno zavarovanje, kjer so se pričela deal 1. oktobra t. 1. z lepo otvoritveno svečanostjo ob navzročnosti predstavnikov oblasti, sindikatov ter ostaiih množičnilf organizac j.
Delavstvo na teh stavbtščih se zaveda važnosti svojega dela pri izgradnji naše domovine ter je pokazalo že lepe uspehe v tem prizadevanju, kar potrjuje tud" prekoračenje norm, kjer so dosegli nekateri tovariši prav dobre rezultate.
Sindikalna podružnica pri podjetju je včlanila skoro vse delavce, ustanovila vpia-čiilnice na več j1 h stavbiščih izven Ceha ter deluje povezano z upravo podjetja pri reševanju raznih tekočih vprašanj.
V	kratkem bo ustanovljena tudi sindikalna kuhinja za delavstvo, ki je nujno potrebna, posebno še v zimskem času.
Letošnje leto se nag ba h koncu. Pogledi na storjeno delo nam dajejo zavest, da smo tud stavbinci razumeli in izpolnjevali besede maršala Tita v novoletni poslanici: »Leto 1946. naj bo leto vsesplošne obnove.*
Na dosedanjih izkušnjah in izpopolnitvah pri delu bomo v bodoče še z večjim poletom grad li svojo domovino, kajti zavedamo se, da bomo le z ustvarjalnim delom dosegli to, kar si vsi želimo in kar je tudi naš cilj: biti srečni in zadovoljni državljani v enotni in močni Titovi Jugo-slavjli.	S. M.
ftudUtiška stanovanjska t#a v Velenju mod gradnjo
Kakor povsod v naši domovini, se je tudi v Celju ter bližnji m daljnji okolici že m,ars kaj obnovilo in izgradilo. Pred meseci še porušeni mostovi v Savinjski dolini bodo predvidoma do konca leta dograjeni in izročen' svojemu namenu. Od teh mostov, ki ijh gradj uprava »Gradisa« v Celju, je že gotov 110 m dolg železo-betonski most preko Savnje v Grižah, po katerem vozi industrijska železnica, premog iz rudnika Zabukovca na železniško postajo Žalec. Na mestu v Letušu in Na-zarju se gradbena dela dokončujejo, dočtm so dela na mostu v št. Petru in Kaplji v polnem teku.
K dograditvi petih žeilezobetonskih mostov v kratkem času nekaj mesecev je pripomoglo smotrno gradbeno vodstvo ter delovna vnema zaposlenega delavstva, ki dela po normah vsa detet, ki so tehnično izvedljiva. Odltino se je pri teh delih izkazala skupina železokrivoev, ki je na vseh mostovih hitro in točno izvršila vse armature ter visoko prekorafr la delovne norme. Pa tudi ostalo delavstvo, med katerimi se nekateri posebno odlikujejo s svojo pridnostjo, je Izpolnilo svojo dolžnost in doprineslo svoj delež k skupnemu delovnemu uspehu.
Izven Celja grad »Gradis« stanovanjsko hišo v Zabukovci in Velenju ter tovarniške objekte v Zrečah in Konjicah, d očim je bil veliki železnišk; viadukt v Gornjem Doliču dograjen že v letošnjem juliju.
ja - poklon sindikatov domovini za 29. november
A
Zmagovalci
v novembrskem tekmovan u
Po sklepa Glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije so posamezna zvezna tajništva v Sloveniji na podlagi prejetih podatkov o novembrskem tekmovanju razvrstila uspehe najboljših delovnih kolektivov v svoji zvezi. Na podlagi istih podatkov je Glavni odbor Enotnih sindikatov za Slovenijo na svoji seji 25. novembra 1946 na predlog tarifne komisije proglasil nekatere delovne koletktive za najboljše kolektive v Sloveniji, in sicer:
1.	Delovni kolektiv kovinarjev Jeseni-ce-Javomik, ki prejme v znak priznanja zastavo od GO ZS Slovenije.
2.	Delovni kolektiv rudarjev Zagorje kj prejme v znak priznanja knjižnico od GO ES Slovenije.
3.	Delovni kolektiv železničarjev v Mariborskih delavnicah, ki prejme v znak priznanja knjižnico od GO ES Slovenije.
4.	Delovni kolektiv gradbenih delavcev na progi Preserje—Borovnica, ki prejme od GO ES Slovenije diplomo.
5.	Delovni kolektiv tekstilcev v tovar-
ni »Hutter i dr.« Maribor, ki prejme od GO ES Slovenije diplomo.
6.	Delovni kolektiv kemične stroke v tovarni dušika v Rušah, ki prejme od GO ES Slovenije diplomo.
Podrobnejša objava uspehov, na podlagi katerih so bili ocenjevani navedeni delovni kolektivi, bo objavljena v eni prihodnjih številk »Delavske enotnosti«.
Na podlagi doseženih uspehov je še več zelo dobrih delovnih kolektivov. Delovne kolektive vseh strok in obratov vabimo k nadaljevanju tekmovanja in povečanju tekmovalnih obvez po vseh sektorjih sindikalnih nalog ter s tem k doprinosu za izpolnitev velikega gospodarskega načrta 1947. to j p k izgradnji industrializacije in elektrifikacije naše domovine in s tem k skrnišaniu in utiranju poti do blagostanja delovnega ljudstva.
Ljubljana, 26. novembra 1946.
GLAVNI ODBOR ES SLOVENIJE
številke in graSIksmi
so najboljši dokaz uspehov v tovarni Remec
Lesnoindustrijsko podjetje Remec v Duplici pri Kamniku je leta 1941 požar močno poškodoval. Objekti so bdi 68 odstotno uničeni. Po osvoboditvi, koxje delavstvo Jugoslavije z velikim delovnim poletom stopilo v novo dobo, je tudi delavstvo tovarne Remec stalo pred velikimi nalogami. Obnoviti poškodovano podjetje, dvigniti proizvodnjo, poceniti izdelke — vse to je bilo potrebno doseči v najkrajšem času.
Predvsem je to zasluga vsega delovnega kolektiva v tovarni, kjer vlada pravo tovarištvo in razumevanje med sindikatom in upravo podjetja ter med posameznimi delavci. Poleg tega pa si delavstvo neprestano izpopolnjuje svoje strokovno in politično znanje. Disciplina je na višku. Seveda pa je tudi požrtovalnost velika, število prostovoljnih ur znaša 14.538. Zaslužek teh ur so delavci darovali za obnovo, za fizkultume
kcfjuvdaitjL žtolcuM/
2. ox**onv
t.ooo ■
Danes je obnovljeno 92% vseh poškodovanih objektov, poleg tega pa stoji ob cesti mogočno, novo dograjeno, večnadstropno poslopje — nova strojna delavnica, zgrajena že po osvoboditvi. Enako je tudi z delom v tovarni sami. Grafikoni prikazujejo, kako so delavci iz dneva v dan, iz meseca do meseca dvigali proizvodnjo. Samo proizvodnjo stolov so dvignili cd meseca marca do oktobra letošnjega leta za 89%. Delovni čas, ki je potreben za Izdelavo posameznih predmetov, so temeljito znižali pri vseh izdelkih.
V pisarni stoje miniature pisarniških miz, strojepisnih mizic, pisarniških omar itd. Le nekaj centimetrov veliki modelčki so do podrobnosti točen posnetek predmetov, ki jih v tovarni v serijah izdelujejo. Zraven
naprave, socialni fond, prosveto in Mladinsko progo.
Vse delo so si pri Remcu uredili tako, da s prevažanjem še ne izgotovljenih predmetov iz obrata v obrat ne izgubljajo časa. Hlode spravijo po najbližji poti na žago ter od tu v oddelek fini ris, kjer les še precizneje razrežejo. Vsak oddelek, kamor nato roma les, da izdelku popolnejšo obliko. Iz oddelka v oddelek po naj bližji poti, v oddelku pa iz rok v reke — kot na tekočem traku — in delo gre hitro in sistematično od rok. Tu krivijo, tam sestavljajo, končno polirajo. Tov. Letnar Milan, ki dela šele od februarja v tovarni, napravi 120 stolov v času, ko njegovi tovariši oddajo po normi le po 100 komadov. Tudi pri delu se vidi, kaj je dober in zaveden SKOJ-evec! Udarnik je in to hoče tudi ostati.
KcuvCidida. mlcaeivfc
it'1 A
so seznami o znižanju potrošenega delovnega časa in 0 znižani ceni. Pri pisalni mizi so znižali število potrebnih delovnih ur za 34,8%. Zdaj napravijo mizo v 49 urah, pred tekmovanjem pa so rabili 76 ur. Strojepisne mizice napravijo zdaj 3 ure hitreje, prav tako tudi velike registrirne omare, male registrirne omare pa celo 7 ur hitreje kot pred nekaj meseci. Mizama je znižala in Izboljšala svojo delovno normo za 34,8%, štolama pa za 22%.
Kako so bili doseženi vsi ti uspehi?
V najrazličnejših krajih Jugoslavije nar ročujejo in kupujejo izdelke tovarne Remec, stole, mize za šole in pisarniško pohištvo. Delavstvo se trudi, da zadesti vsem potrebam in z navdušenjem govori o načrtih za bodoče leto. že novembrsko tekmovanje, ki se zdaj zaključi, je prineslo velike uspehe, prihodnje leto pa bo obrat povečan in več novih, modernejših strojev bo pomagalo delavcem pri njihovi prizadevnosti.
N. M.
Zagorski apneničarii tekmujejo
Okupator je zapustil naš obrat s kamnolomom vred v skrajno slabem stanju. Za vzdrževanje obrata ni bilo ves čas okupacije nič storjenega. V kamnolomu ni bilo niti najmanjših varnostnih naprav.
Po osvoboditvi smo krepko prijeli za delo. Vse peči je bilo treba temeljito popraviti. Prevsne skale rad kamnolomom so pretile, da se zvalijo na peči ln jih porušijo. Da bi se to preprečilo, so minerji najprej zavarovali peči z zaščitnimi ograjami. Potem so pristopni k vrtanju in razstreljevanju nevarnih skal. Bili so trenutki, polni' nevarnosti in napetosti, ko se ni vedelo, če se skale pr' razstreljevanju le ne bodo zvalile na peči.
Da se je delo v redu izvršilo, gre za. hvala minerjem Bajdi Janezu, Tomc Jožetu, Lokar Martinu, Dolenc Vinkotu, Re-povž Janezu in Drnovšek Antonu ter paznikoma Slaku in Pustotniku,
Poleg teh del je bilo odstranjeno preko
10.000	m3 zemlje ter izvršeno temeljito popravilo vozičkov, motal ln drugih naprav. Vse je bilo izvršeno ob velikem pomanjkanju potrebnega mater ala, orodja ln delovnih moči. Kljub tem težavam je bila že lansko leto dosežena proizvodnja tz leto 1939.
Z letom 1946. je bila postavljena pred nas nova naloga: še bolj dv gniti proizvodnjo, da bi s tem v še večji meri prispevali k obnovi naše industrije in stanovanjskih zgradb. Pristop il smo k izgradnji novega rova in jaška, da bi se moglo začeti z izkoriščanjem novih delov kamno'oma. Naročili smo nove naprave aai Izvlek jaškovnih peči. Izdelali smo nova motala. S tem se je povečal dovoz kamna v peči.
Ker so sedanji kamnolomi že precej izčrpan’, se odkrivajo sedaj novi, ki se bodo pričel; izkoriščati z novim letom.
S tem bo zagotovljeno delo obrata za več let.
Pristopili smo tudi k pripravljanju zimske zaloge kamna, da bo tud v zimskem času zagotovljeno obratovanje apnenice in s tem tudi zaslužek delavcev. V ta namen se gradi sedaj nov rov, po katerem se bo odvažal kamen. Tisti deli kamnoloma, kjer se lahko vrši delo brez nevarnosti tudi v zimskem času, se poleti niso izkoriščali.
Letos smo prekoračili produkcijo iz L 1939. za 61.41 <Vn. Odkar obstoja apnenica, še n bila dosežena tako visoka proizvodnja. Za uspeh se moramo zahvaliti v precejšnji meri tudi vodstvu obrata. Poleg tega p» je bilo opravljenih tudi več kot 2700 prostovoljnih ur.
Delavstvo je trdno odtečeno, da v prihodnjem letu dvigne pro zvodnjo še na višjo stopnjo. Obenem z zvišanjem proizvodnje se stremi tudi za tem. da bi se čim koristneje izkoristila precejšnja kol čina odpadkov, to je drobnega kamenja ln gramoza.
Sindikalna podružnica v obratu se lepo razvija. Urejuje se tudi knjižnica. Na se-stank h in v večernih čitalnih krožkih ima delavstvo vse možnosti, da sa strokovno In politično Izobražuje. Z novim letom bo ustanovljena v obratu sindikalna menzx
Delavstvo naše podružnice se zaveda svojih dolžnosti, ki jih Ima. kot del delovnega' naroda do vsega delovnega ljudstva ter pridno tekmuje. Ta,ko kažejo naši delavci visoko delavsko zavest ln ljubezen do rove ljudske države.
Savšek Franc
Uspehi državnega lesno* industrijskega obrata in . parketame na Verdu pil Vrhniki
Delavci lesno-industrijskega obrata na Verdu pri Vrhniki so že takoj po osvoboditvi dosegli zadovoljive rezultate pri delu. Proizvodnja se je stopnjevala od dne do dne, dosežene pa so bile 'tudi znatne izboljšave v delovnem procesu, tako, da so bili v mesecu septembru, letošnjega leta, doseženi že zavidanja vredni uspehi.
Na žagi, kjer se reže okrogli jelov les, je bila v primeri z avgustom 1946 presežena produkcija za 42%. K temu so mnogo pripomogli delavci na skladišču okroglega lesa, ki so si pridobili taka izvežbanost, da so vse, v ogromni množini pripeljane hlode sproti spravljali na svoja mesta.
Ko je podjetje dobilo izvanredno nujna naročila zabojev za embalaža jabolk v Sloveniji, so delavci v zabojarni pskazali veliko razumevanje in požrtvovalnost. Naročila so morala biti Izvršena do konca septembra. Delavci so se zavedali nujnosti takojšnje izpolnitve naročila, saj bi v primeru, da naročilo ne bi bilo o pravem času izvršeno, lahko nastala ogromna materialna škoda. S požrtvovalnim delom tega oddelka je bilo doseženo, da se je produkcija'v primeri z avgustom dvignila za 112% in obenem pocenila za 7%.
Vsi delavci podjetja so, zavedajoč se važnosti higiensko tehničnih izboljšav, naprar vili skupno 118 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 1480 dinarjev. Ta znesek se bo porabil za čim hitrejšo dovršitev delavske sobe s kopalnico.
Prvi udamfk v „Jugobrssmu u igranju
O udamik h naše tovarne, ki zaposluje skoro 2000 delavcev, še ni bilo ničesar slišati enostavno zato, ker smo napačno tolmačili uredbo o proglašanju udarnikov. Sedaj bomo skušali nadoknadit , kar smo zamudili oziroma opustili, ter bemo tudi našim udarnikom dali pr znanje.
Naš prvi udarnik je Monfardini Alojzij, doma iz sončne Florence, kjer se je naučil sovražit fašizem, kot najhujše zlo za delavski razred in je zato izrabil prvo priliko, da je — ne da bi sprožil strel proti part zanom — pobegnil iz italijcmske vojske k partizanom v Gubčevo brigado ;n se ramo ob rami s slovenskimi borci boril tudi za svobodo italijanskega delovnega ljudstva ter dosegel č n vodnika.
Udarnik Monfardini Alojzij
Ko je bil demobiliziran, je začel z ’«to vztrajnostjo, vestnostjo, čutom odgovornosti in dolžnosti kakor prej v borbi, delati v naši tovarn . Dvignil je normo na trgalnih strojih za 35»/o in omejil požare, ki nastajajo pri tem stroju, na minimum. Omenimo naj, da se je 'zkazal s pravim junaštvom in veliko požrtvovalnostjo tudi pri večjem požaru v naši predilnici, ki pa n nastal po njegov; krivdi, niti pri njegovem stroju.
V znak priznanja mu je sindikalna podružnica zplačala nagrado 1000 din.
Uprava podružnice Enotnih sindikatov v »Jugobruni«, Kranj.
MOLOTOV IN VIŠINSKI
v boju za uspešno delo Organizacije ZN
že na pariški mirovni konferenci si je mednarodna reakcija prizadevala, da bi razbila enotnost med tistimi tremi velesilami — Sovjetsko zvezo, ZDA in Anglijo — ki so s svojim soglasnim delom mogle prema-gati fašistične napadalce in osvajalce. Ti poskusi se še vedno nadaljujejo tudi v Organizaciji Združenih narodov, toda razbijajo se ob odločnem odporu sovjetskih predstavnikov na sedanjem sestanku Organiza-cije Združenih narodov v New Yorku.
Sovražniki načela soglasnosti med velesilami, pošiljajo vedno znova v boj svoje najemnike, tovariša Molotov in Višinski pa prav tako neutrudno odbijata vse te napade. Govorimo o najemnikih zato, ker vemo, da se za tistimi, ki danes govore o spremembi statuta Organizacije Združenih na* rodov, skrivajo popolnoma drugi, vplivnejši krogi, le da se ti krogi nočejo razkrinkati pred očmi vsega sveta. Sovjetski predstavniki so to dejstvo podčrtali v svojih go vetih in tako s prstom pokazali na prave povzročitelje vseh nesoglasij in sporov v Organizaciji Združenih narodov.
Tov. Višinski je v svojem velikem govoru na Glavni skupščini Organizacije Združenih narodov odločno branil načelo soglasnosti med velesilami, zakaj le ta soglasnost je človeštvu lahko porok za ©stvaritev trdnega in trajnega miru. Zavrnil je zlobna podtikanja, da bi Sovjetska zveza zlorabljala pravico tako imenovanega veta in je dokazal, da je vsem tem podtikanjem namen, da bi se spremenil statut Organizacije Združenih narodov m da bi se tako omogočilo nekaterim državam oblačiti in vedriti v tej mednarodni organizaciji. Da bi se znova pokazala enotnost med resnično demokratičnimi in miroljubnimi silami, bi bili potrebni
odločni ukrepi proti Francovi vladi v Španiji. Zato ni bila podpora, ki jo je Sovjetska zveza dajala predlogom za strmoglavljenje Francove vlade, nikaka zloraba njene pravice veta, temveč ravno nasprotno — bila je edino pravilna uporaba te pravice.
Tudi tov. Molotov je branil na sedanjem sestanku Organizacije Združenih narodov, načelo soglasnosti med velesilami, čeprav na drugem področju in z nekoliko drugač-nimi sredstvi, če naj odločujoče tri velesile delujejo soglasno, tedaj morajo biti iskrene druga do druge. Da bi se dokazala ta iskrenost, je tov. Molotov predlagal, naj vse tiste države, ki imajo še po končani vojni svoje čete v zavezniških deželah, povedo, koliko imajo teh čet v teh deželah in kako so porazdeljene. Ta predlog je v živo zadel nekatere države v Organizaciji Združenih narodov, ker vedo, da razkrinkuje imperialistične namene teh držav. Takim nev-šečnim vprašanjem bi se rade izognile na ta način, da načenjajo vprašanje splošne razorožitve, toda tov. Molotov je v svojem zadnjem govoru v Organizaciji Združenih narodov razbil te nerodne poskuse, zabrisati pravo sled in je pokazal, da pomeni njegov predlog reševanje nalog današnjega trenutka, medtem ko je vprašanje splošne razorožitve naloga, ki se je bo mogla Organizacija Združenih narodov lotiti šele pozneje.
Tako se bojuje danes v Organizaciji Združenih narodov ester boj za to, da postane ta organizacija resnično orodje miru in varnosti, sovjetski predstavniki pa stoje v tem boju na čelu vsem naprednim, demokratičnim in miroljubnim silam.
Košir Mirko
Barliarsfco pustopm vofaksv
ife astglu-ameriiMli v Geriči

Kot je le poročal tisk ta radto, so anglo-
ameriške okupacijske oblasti zaplenile Ljud. ski dom v Gorici. Pri tem so ameriški vojaki barbarsko postopali z antifašisti, kot tudi s slovenskimi in italijanskimi knjigami ter zastavami.
V	Ljudskem domu je deset tovarišic, M so stražile svoj dem, vztrajalo tri dni in noči brez hrane, katero so jim odvzeli ameriški vojaki. Ko se niso hotele odstraniti iz poslopja, so jim pobrali vse žarnice, da so criale v popolni temi. Nasilje in nedostojno izražanje ter obnašanje vojakov, ki so žaBli naš pokret in naše ljudske voditelje, je antifašistke še bolj podžigalo k vztrajnosti. Prišel je ameriški oficir in snel dimno cev pri peči, da se je napolnil prostor z dimom, ki je dušil tovarišice. Toda tudi to ni pomagalo — ostale so vztrajno na svojem mestu. Ko so vojaki uvideli, da ne gre drugače, so vztrajne antifašistke s silo izgnali iz Ljudskega doma, po treh dneh zastraševanja in gladu.
V	tem času ni smel nihče v zgradbo, kdor pa se je nahajal v njej, jo je moral zapu-
stiti. Le na tai način so dosegu izpraznitev poslopja.	ji! !-si|
14. in 15. t. m. so anglo-ameriške vojaške oblasti odpeljale iz Ljudskega doma polnih pet kamionov slovenskih in italijanskih knjig ter antifašističnih zastav na mestno smetišče. Tam so jih polili z bencinom ter zažgali.
Temu vandalskemu početju so sledile radijske in časopisne izjave, s katerimi so skušali demantirati požig knjig in zastav. Toda velik kup pepela in množica napol dogorelih knjig ter zastav na smetišču v ulici Scoglio na obali Soče prepričljivo do kazuje barbarstvo reakcionarnih elementov v anglo-ameriški vojski.
Toda volja primorskega ljudstva po priključitvi k FLRJ se ne more uničiti s še tako divjaškimi ukrepi. Prav zaradi takšnega postopanja zapadmh reakcionarjev se antifašistični Slovenci in Italijani še bolj zavedajo, da je njihov nacionalni, politični, gospodarski in kulturni razvoj zagotovljen ie v TStovi Jugoslaviji.
Eabrie Albin
Desistal^a asmada severne Gmti$e maslaffssfe z
V severni Grčiji, kjer je bili teror mo-narhofašistov najhujši, se čedalje bolj širi upor proti moffiarhotfašistom in britanskim intervencionistoim. Demokratska armada severne Grčije je dosegla že vrsto uspehov v bojaih proti nadmočnim monarher fasistiranim silam, ki jih spremljajo angleški »vojaški opazovalci«. Poslanec Kanelo-pulos, ki se je pred kratkim vrnil s potovanja po severni Grčiji, je na zasedanju v parlamentu izjavil, da vasi severno od Ctiimpa niso več pod kontrolo vlade- Vladni uradniki so se umaknili tudi iz nekaterih mest. Upor pa se čedalje bolj širi tudi na jug.
Na osvobojenem ozemlju vzpostavljajo partizani ljudsko oblast Ljudstvo množično beži izpod terorja vladinih čet % se pridružuje partizanskim ediinicam.
Momrhbfašisti in njihovi pokrovitelji z zapada so v zvezi s tem začefi. z novo kampanjo proti Jugoslaviji in ostalim demokratičnim balkanskim državam. Njihov reak-
cionarni tisk objavlja poročila o »pravcati neobjavljeni vojni. Boi jo vodijo proti Grčiji njeni severni sosedi«- Svoja poročila detajl irajo z lažnivimi trditvami o »uinifonni-ranih jugoslovanskih vojakih«, ki se po »dobro informiranih vesteh« nahajajo baje v partizanskih edinicah v severni Grčiji.
S to gOnjo proti balkanskim demokratičnim državam tod grški monairhofašisti in britanski intervencianisti radi prikrili; svoj popolni neuspeh, ki so ga doživeti pril poizkusu, da hi vzpostavili v Grčiji stabilen kolonialni režim kateremu' je Winston Churchill nameni posebno vlogo v svoji težnji za monopolistično britansko kontrolo nad Sredozemljem
Toda te reakcionarne naklepe je preprečilo grško ljudstvo, ki Se je — izzvano po divjem tenorju monarhofašistov — dvignilo k herojskemu odporu, ki resno maje pozicije domačih in tujih imperialistov v Grčiji
6eoe^| BimStrov je sestavil nov® vlad® v Bslgarlp
Ustanovitelj Domovinske fronte Bolgarije Georgij Dimitrov je sestavil novo bolgarsko vlado, ki je sestavljena s stališča utrjevanja Domovinske fronte.
V sestav vlade je prišlo 10 predstavnikov delavske partije (komunistov), 5 predstavnikov kmečke zveze, 2 predstavnika socialdemokratske zveze, 2 predstavnika narodne zveze ZVENO in 1 neodvisnih.
Opozicija ni stavila nobenega predloga o
sodelovanju z Domovinsko fronto ali glede udeležbe pri vodstvu mlade republike. S tem postane jasno, dejstvo, da se opozicionald še niso otresli tujega varuštva m stremljenja za lastnimi interesi.
Ministrski predsednik nove vlade Georgi Dimitrov je izjavil, da vidi v sestavi nove vlade enega izmed najbolj ugodnih pogojev za plodonosno in ljudstvu koristno delo tretje-domovinsko-frontovske vlade.
V Ljubljani se je te dni mudila grška mladBnska brigada, M Je bBa za »voje <Mo laa »Mladinski progi« odlikovana z redom bratstva in edinstva L stopnje. Mladi EEAS-ovei so si ogledati Ljubljano, zdaj pa so odpotovali za nekaj <ta$ na Gorenjsko. Reed Domom sindikatov v Ljubljani, kjer je bilo preskrbljeno za njihovo pnehrsasa, so- ved dni prepevali narodne pesmi in plesali svoja kola,
za Albanijo
Delavci in nameščenci Slovenije se v polni meri odzivajo pozivu za pomoč ponesrečencem v bratski Albaniji, kar dokazujejo vedno novi prispevki. Od prošle srede do danes so prispevali;
Tovarna perila v Mur. Soboti . . 10-000 Tovarna Zorn, Domžale ... . 10.000 Sindikat zdravilišča Rog. Slatina 9.330 KOZ denarnih podjetij Ljubljana . 16.896 Predilnica in tkalnica Maribor . . 30.006 Obrtniki in industrijald Celje . . 2L236 Idrijski rudarji so darovali zaslužek
enega dne v znesku .... Ilir 25.000 Sindikalna podružnica v Ptuju . . 15.708 Sindikat Nazarje ....*»■ 10.000 Sindikat predilnice Litija ...» 49.951 Delavci tovarne Sigla, št. Peter . . 10.000 Ostale sind. organ, so prispevale 190-000 Vse sindikat organizacije Slovenije
so doslej prispevale preko . . 2,000.006 Prispevki vse LR Slovenije znašajo
do danes.......................4,412d)Q2
Sindikalne organizacije naj pošiljajo svoje prispevke direktno Odbora za pomoč ponesrečenim v Albaniji, na čekovni račun Poštne hranilnice št. 14.870.
Fantje odhajajo k vojakom
Že nekaj dng poje po ljubljanskih ulicah hi četo v tramvajih harmonika. Fantje s cvetjem na prsih in s težkimi kovčki v rokah odhajajo k vojakom. Brez žalosti odhajajo z doma in tudi pijančevanja je mnogo manj, kot ga je bHo nekdaj ob takih prilikah. Saj jim zdaj ni treba dušiti žalosti v vinu, brez tega so veseli in razpoloženi. Stopiti v vrste JA, izvežbati se v hranilce naše svobode, pripraviti se za čvrste graditelje naše domovine — kdo bi se tega bai in se žalostil tal
Razparava o ckspazefu predsednika vlade LRS Mihe Marinka
V	diskusiji o poročilu predsednika vlade Mihe Marinka na zasedanju Ustavodajne skupščine LR Slovenije je ljudski poslanec in minister za industrijo ter rudarstvo Franc Leskošek govoril o uspehih naše industrije. Iz številk, ki jih je navedel, je razvidno, da smo skoro v vseh panogah že dosgeli predvojno proizvodnjo, v nekaterih strokah pa «dq jo celo presegli.
Prebredli smo najtanjše težave glede oskrbe podjetij s surovinami. Naši izdelki bo po kakovosti vsak dan boljši. Mnogo predmetov je že v prosti prodajL Z ozirom rta leto 1939. in 1945. je proizvodnja v letošnjem letu narasla zai ti) do 20<y<>. Število zaposlenih delavcev je v večini panog doseglo, v nekaterih panogah pa že preseglo število pred vojno zaposlenega osebja.
Poleg obnove smo pristopiš* že k Številnim novogradnjam, med testerimdi se najvažnejše: tovarna za stroje »Litostroj« v Ljubljani, tovarna za ulsnje na Vrhniki, tekstilna tovarna v Novem mesta in druge.
Struktura industrije v stari Jugoslaviji je temeljila zgolj mai donosnosti, ne pa na osnovi potreb. Zaradi te nenačrtnosti smo stali po osvoboditvi pred težkimi problemi. Mnoge izmed njih smo do sedaj že ugodno rešili. Danes izdelujemo doma že marsikatere izdelke, ki smo jih pred vojno uvažati.
Ljudska oblast je dosegla velike uspehe v elektrifikaciji dežele, kljub pičlim materialnim sredstvom. Predvojne stanje smo prekoračili za 33o/<-
Nato je govoril ljudski poslanec to predsednik Načrtne komisije LRS tov. Sergej Kraigher, M je med drugim opozoril na osnovne naloge, ki jih moramo Izvesti, če hočemo zagotoviti izdelavo načrta samega, kakor tudi potem v prihodnjem teta izvedbo tega načrta. Voditi moramo najoistrejšo borbo proti lokalnemu, regionalnemu partikuliarizmu, M je v ostrem nasprotju z vsakim načrtnim delovanjem m se z njim vežejo ostanki kapitalistične izkoriščevalske reakcije. To se pravi, da prt izdelovanju naših investicijskih načrtov za gospodarsko delovanje v LR Sloveniji ne smemo nikoli pozabiti na dejstvo, da predstavlja Jugoslavija v gospodarskem pogleda celoto, na podlagi katere gradimo skupni zvezni načrt to da je republiški načrt vsake ljudske republike v Jugoslaviji le sestavni del tega zveznega načrta.
Potrebno je, da lastno akumulacijo pravilno razdelimo predvsem in prvenstveno med tiste proizvodne panoge, ki nam bodo omogočile v prihodnjih letih, da bomo pristopili k še večjemu dviganju našega gospodarstva.
V	osnovi naše gosopdarske politike je to, da ljudski odbori zagotove sebi trdno gospodarsko osnovo, ki jih bo spremenila res v faktorje ljudske oblasti, ki bodo sposobni voditi in usmerjati politiko vseh treh Sektorjev gospodarstva nat svojem področju.
V	zvezi s pripravo *sa Izvedbo načrta moramo v naših podjetjih nujno premagati ostanke kapitalističnega gledanja na podjetje, kjer se postavlja stališče rentabilnosti za vsako ceno. Proti rentatoiliteti za vsako ceno je tov. Kardelj že v juliju pristavil načrtno rentabilnost.
Ljudski poslanec Sat minister za finance Zoran Polič je naglasil, dai je potrebna za dvig industrializacije in elektrifikacije naše dežele najvišja možna akumulacija vseh razpoložljivih sredstev. Prav zato smo že v prvem letu po osvoboditvi pristopili k pravilni in pravični odmer} davkov. Razviti moramo visoko zavest davkoplačevalcev, ki bodo po lastn- iniciativi smatrali za dolžnost, dai poravnajo svoje obveznosti napram skupnosti.
V	diskusiji o poročilu predsednika vlade je nato ljudski poslanec in minister za trgovino in preskrbo Tone Fajfar govo-
. ril o uspehih, ki smo jih dosegli na tem področju. Slovenija je v agrarnem oziru globoko pasivna dežela in uvoz} letno 10.000 vagonov žita, predvsem iz KR Srbije jn Vojvodine. Presežek dosežemo edino pri pridelovanju krompirja. Zaradi odstranitve špekulantov }z naše trgovine smo bili v stanju znižati stroške veletrgovine od 15 do 20«/o na 3 do 5»/*.
Za tov, Fajfarjem je ljudski poslanec in minister za kmetijstvo in gozdarstvo Janez Hribor orisal razvoj kmetijstva to gozdarstva. Veterinarska služba je dobro organizirana. V sadjarstvu smo Imeli dobro letino. Izvedena je bila agrarna reforma. V LR Sloveniji imamo do sedaj že 31 poljedelskih zadrug, katerih število pa stalno narašča. V našem kmetijstva igrajo važno vftogo stro^oo-traktorske postaje in državna posestva. Pogosti® srn® ps»-komplekse
nm pa bo naslednje leto zavzel izvoz lesa četrtino vsega	izvoza v inozem-
stvo.
V poročilu ljudskega poslanca to predsednika Kontrolne komisije tov. Vide Tomšič je orisano delo Kontrolne komisije kot organa ljudstva za pomoč in nadzor nad pestovanjem drž. organov, t. j. usposobit} organe ljudske oblasti, da čim uspešneje, čim vestnejše in čim cenejše — ob sodelovanju vseh detovnh ljudi izvršujejo svoje gospodarske, kulturne to prosvetne, zdravstvene in socialne naloge v duhu pridobitev naše Ijudlske revolucije.
Ljudski poslanec in minister za notranje zadeve Boris Kraigher je prikazal notranje-politčrti položaj. Volitve v Ustavodajno skupščino dokazujejo enotnost ter visoko politično zrelost delovnih množic. Domačo reakcijo predstavlja le <M starih voditeljev vaznih strank, M?so ostati osamljeni od ljudstva, ki se je tešim oklenilo Osvobodilne fronte. Poteg" teh prritiljud-skih politikantov Imamo še del tiste duhovščine, ki se noče sprijama* z Tednom razmerami pri maa, fct noče sprejeti načela lodtve cerkve od države. Toda naše delovno ljudstvo ne bo nikdar Izpustilo iz svojih rok velikih pridobitev narodno-osvo-bodilne borbe to Be tesne oklepa svoje ljudske oblasti.
Ljudski poslanec to minfster za-prosveto Lidija Sentjurcc je obrazložita našo prosvetno politiko, ki- gre v smer? dv*gaaz$a delovnih množic na višjo toutta-mo in politično stopnjo.
Obnovi® smo že večSno poraštotib šefi ter osnovah mnogo novih 5oL
Naše kulturne delavce čaka Se Ježka, toda častna naloga, katero jim je začrtal že maršal TSto. »Vzgojit! Kova pokotenja to prevzgojiti tiste, ki so BS} vzgojeni pod prejšnjimi pogoji do vojne to med okupacijo;«
Med ostaOmg. dtakutantt ee je oglašaj k besedi ljudski poslanec hi član Glavnega odbora enotnih sindikatov Slovenije te«. Janko Rudolf, kt je med dragim šfcdečes
»Slišali,,sano že od predgovornikov, zlasti od ministra za industrijo, o dvigu produkcije v Sloveniji Brez dvoma je delavski razred pri tem doprinesel svoj častiti delež. Razen povišanja produkcije v tovarnah je delavski razred Slovenije v tem času po nepopolnih podatkih napravil skoraj 3 milijone prostovoljnih delovnih ur v skupni vrednosti nad 36 milijonov dinar-jev in prispeval v raznih denarnih akcijah nad 40 milijonov dinarjev. V tem tekmovalnem poietai je dal iz svojih. vrat nad 600 udarnikov in novatorjev, junakov na frcati dela.
Ta zavest delavskega razreda, da v konstruktivnem, delu za rffcapnost dela rase, pa je-bala že v kratkem času opravičena s konkretnimi rezultati, s pridobitvami, id jih je delavski razred v tem kratkem času dosegel. Poleg številnih zakonov in uredb je delavski razred dobil Imetje bivših borz dela in vso imcevino, M Je bila napravljena z delavskimi denarjsa, v vrednosti nad 70 milijonov dinarjev. S tem mu je taia popravijo nn krivica, M mu jo jemapravil bivši protiljudski kapa-CaiEističnl režim. — Naj omenim sssno Š9 trredibo o jšačanšh dopustih, (katerih je delavEkl razred v polni meri deležen ta ki bo po grobih cenitvah znašala vrednost nad 150 mSijonov dinarjev samo v letošnjem letu.«
Svoj govor Js tov. Janko Rudolf za-kijo-ča z naslednjo izjavo:
»Ko izjavljam, da bom glasoval za eko-poze predsednika vlade tovariša Marinka, ne izjavi jem tega samo v svojem imenu,
temveč foSasfjam v tmereu vseh xmeai delavcev zato, ker z glasovanjem- za ekspo-ae predsednika vlade glasujem za program, za. svoj program, za program delavskega razredu, za katerega ustvaritev bo delavk? razred doprinesel največje napore in katerega tetvaritev pomeni ogromen korak riaprsj' v lepšo bodočnost delovnega ljudstva.«
V diskusiji k ekspozeju predsednika vlade Mihe Marinka so ljudski poslanci enodušno odobrili politiko vlade KR Sloveni je, kii. predstavlja pot k učvrstitvi, pridobitev ljudske revolucija
MiiiiI četrte skupite naših izseljencev
iz Francije
V soboto 23. novembra Je prispela na Jesenica četrta ritaptoa Izseljencev iz Francije. Večina od njih je delala v rudnikih v Mastile et Meurthe—MoseBe. K sprejemu se je žbralo vtiiko število jeseniških deSravcev ter predstavniki oblaste to množični h ergmSzaiclij.
Ves transport šteje 466 oseh. 9® jlit je lz drsnih federatnh republik ta so takoj drugi dan odpotovali v Zagreb. Ostati izseljenci so -odšli deloma v bazo v Karmtfte, deloma so ostal na Jesenicah, mnog- pe so odšli k svojcem Strem vse Stovenjge.
Rredsedn&VEatietov. Milsa Marinič® |e sprefel sfeiegaeff®
eesd^encev
V sredo 20. t. m. je predsednik vlade tov. Miha Marinko sprejel delegacijo izseljencev, k* bo se vrnili iz Francije. V delegaciji so bili tovariši Močilnikar Franc, Gole Franc in Trampuš Pepca. Izseljenci so se tov. predsedniku zahvalili za pomoč države pri njihovi vrnitvi v domovino. Prosili so ga. naj to zahvalo sporoči todiZvezni vladi v Beograd. Predsed-
nik vlade se je zelo zanimal za živ izseljencev v Franciji, vsem pa, M so ra vrnili, je želel, da hi se skoraj pritegod® razmeram in da bi pri svojem delu za obnovo imeli mnogo uspehov. Povab i jih je, naj kot gostje prisostvujejo zasedanju Ustavodajne skupščine LRS, kar 9» delegati z velikim veseljem sprejeti.
Tudi pomeni vabijo naša $etovi«Ba in zdrarvrltšža
B» nem svete znano zdravilišče Rogaška Slatina, ki e zdravilnimi vrelci, petnimi adkalno«aluiične enoti, vrača zdravje in moča bolnikom, M bolnjejo na želodcu, č» ves|a, ledvicah, jetrih in podobnih boleznih, bo mudilo svojim gostom vso skrit, ne@e ta atthnt tmH v dnntom časa. Tudi primi privlačna in lepa okolica bo mnoge gripetaeg)«, dtoSt hofariBa ta ekrev^jočt naberejo novih moči, pozabijo na	ta -S*
■ka*4 weeg»-k swyein« delo,	j
Postavljena je organizacija našega novega socialnega zavarovanja
Ena od bistven h sprememb, Id označuje naše novo socialno zavarovanje od prejšnjega, je podržavljen je vsega socialnega zavarovanja. S tem je bila na eni strani ukinjena prejšnja lažna »avtonomija« socialnega zavarovanja, kajti v ljudski državi, kjer je vsa oblast zasnovana na samovladi ljudstva, logično tudi ne more in ne sme biti poleg te samovlade še neka posebna avtonomija, ki bi se postavljala nasproti dosledno izvedeni naši Ljudski avtonomiji, to je samovladi. Na drugi strani pa je država obenem prevzela nase garancijo za vse obveznosti, izhajajoče iz s obalnega zavarovanja in imamo torej s tem podano neprimerno večjo varnost za pravice zavarovancev, kakor Pa jim jo je moglo dati prejšnje »atonom-no«. socialno zavarovanje.
Skladno z načelom, da; mora biti socialno zavarovanje čim bližje zavarovancem, je postav 1 novi zakon o socialnem zavarovanju iz meseca julija t. 1. vso organizacijo socialnega zavarovanja na teritorialni jn na profesionalni temelj. Edini nosilec socialnega zavarovanja v naši državi je poslej Državni zavod za socialno zavarovanje kot samostojna pravna oseba, poleg tega pa ustanova splošnega državnega pomena pod neposrednim vodstvom in nadzorstvom ministra za delo FLRJ. Kot posvetovalni organ pomaga ministru za delo svet socialnega zavarovanja FLRJ z nalogo, da obravnava važnejša vprašanja iz socialnega zavarovanja n spravlja njegov razvoj v sklad s splošnim državnim gospodarskim in finančnim načrtom. Podrobnejša določili o ustroju in pristojnosti Državnega zavoda ea socialno zavarovanje je zakon prepustil vladi FLRJ, ki je 8. novembra; t. 1. res izdala uredbo o ustroju in pristojnosti Državnega zavoda za socialno zavarovanje, objavljeno v Uradnem listu FLRJ z dne 22. novembra t. 1. in ki je s tem dnem tudi stopita v veljavo.
Po tej uredbi je Državni zavod za so-eialno zavarovanje edini nosilec državnega socialnega zavarovanja na vsem pod-rtJčju Federativne ljudske republike Jugoslavije in kot tak dolžan in uprav-čen uveljavljati v imenu maše države vse pravice in dolžnosti po predpisih o socialnem zavarovanju. Državni zavod za socialno zavarovanje je pod neposrednim vodstvom in nadzorstvom ministra za delo FLRJ, ki more določene svoje kompetence, zlasti one republičnega pomena, prenesti na ministre za delo ljudskih republ k. Tudi ti ministri imajo v svojem delokrogu določene, v uredbi naštete kompetence, med 'drugim tudi prav co zadržati sklepe in odločbe Državnega zavoda za socialno zavarovanje, če so v nasprotju z zakonitimi določi]; ali če so v škodo koristim socalnega zavarovanja. O takem zadržanem sklepu odloči potem dokončno minister za delo FLRJ. Končno im.ajo tudi naši ljudski odbori v svojem območju splošno nadzorstvo nad izvajanjem socialnega zavarovanja: predvsem} se morajo prepričat, ali dobivajo zavarovanci pravilno dajatve socialnega zavarovanja, ali pravilno posluje zdravniška služba socialne-ga zavarovanja jn ali delodajalci izpolnjujejo svoje dolžnosti po predplsh socialnega zavarovanja.
Državni zavod za socialno zavarovanje trna za izvajanje socialnega zavarovanja Bvoje organe, jn sicer ravnateljstvo, podružnice, izpostave podružnic in poverjeništva podružnic.
Ravnateljstvo Državnega zavoda za socialno zavarovanje je osrednji organ socialnega zavarovanja in vodi njegove posle Da celotnem področju Federativne ljudje republike Jugoslav’je. Načeluje mu
glavni ravnatelj, ki ga Imenuje minister za delo FLRJ v soglaju s predsednikom vlade FLRJ. Vendar je treba omeniti, da ravnateljstvo nima v rokah operativnega vodstva poslov socalnega zavarovanja, temveč upravlja neposredno samo tiste posle, ki so po svoji naravi centraflnega značaja.
Pmlmžnica Državnega zavoda je po tej uredbi tisti organ, ki mu pripade največji del poslov državnega socialnega zavarovanja. Podružnice imamo dveh vrst: ene izvajajo socialno zavarovanje, lorganizi-rano na teritorialnem temelju, in sicer naj ozemlju celotne ljudske republike ali tudi v manjšem območju; druge pa so organizirane na profesonalnem temelju m Izvajajo socialno zavarovanje oseb, ki tvorijo z ozirom na značaj njih službe enotno organizacijsko skupino na vsem državnem področju (železu'čar ji iin podobno). Te druge podružnice se ustanove v glavnih organizacijskih središčih službe svojih zavarovancev, pri ravnateljstvu Državnega zavoda z a socialno zavarovanje pa se formira poseben oddelek, ki bo skrbel za povezavo tega zavarovanja, organiziranega na profesionalnem temelju, z zadevnim resorom državne uprave (na primer z ministrstvom za promet). Zaradi te povezave socialnega zavarovanja z zadevnimi resorji je tudi potreben pristanek dotičnega resornega ministra vlade FLRJ za imenovanje ravnatelja podružnic, organiziranih na profesionalnem temelju. Sicer pa se funkcija teh ravnateljev v ničemer ne razlikuje od funkc'je ravnateljev ostalih podružnic, ki so organizirane na teritorialnem temelju.
Izpostave podružnic Državnega zavoda za socialno zavarovanje se ustanove v gospodarsko pomembnejših krajih, zlasti onih, ki so bolj oddaljeni od središča podružnice, pa tudi pri posameznih podjetjih, ki so pomembna In zaposlujejo veliko število delavcev, nameščencev in uslužbencev. Izpostavam načeljujejo šefi, ki za svoje delo odgovarjajo neposredno ravnam telju podružn ce. Ustanovitev, razmejitev ali ukinitev izpostav odredi ravnateljstvo Državnega zavoda za socialno zavarovanje, in sicer glede onih, ki so organizirane na teritorialnem temelju, v sporazumu z ministrom za delo dotične ljudske republike, glede on"h, ki so organizirane na profesionalnem temelju, pa v soglasju z resornim ministrom vlade FLRJ.
Poverjeništva podružnic Državnega zavoda za socialno zavarovanje so pomožni organi soc alnega zavarovanja in se ustanove povsod tam, kjer ni pogojev za ustanovitev izpostav. V poštev bodo prišla predvsem v manjših krajih in pri večjih podjetj h, ki pa nimajo pogojev za ustanovitev izpostave. Poverjeništvo vodi poverjenik; v manjših krajih pa se morejo ti posli poveriti tudi kakemu nameščencu podjetja ali drugi osebi, ki dobiva za opravljanje teh poslov določeno nagrado.
Opisana organizacijska shema našega novega socialnega zavarovanja je torej prilagojena naši državni ureditvi in se izogiblje, kakor smo videli, centralističnemu pritegovanju neposrednih operativnih poslov v oajvišjo instanco, kakor je bil to le prevečkrat primer pri prejšnjem SUZOR-ju. Tudi v socialnem zavarovanju imamo torej izvedeno načelo demokratičnega centralizma, na katerem sloni celokupna naša državna zgradba. Obenem pa odgovarja opisana organizacija socialnega zavarovanja tudi načelu, ki ga je postavil zakon o socialnem zavarovanju: da se mora namreč socialno zavarovanje čim bolj približati onim, ki jim je namenjeno, to je zavarovancem samim.
DR. LEV SVETEK.
članom sindikatov ne sme biti vseeno, kako se odmerjajo in plačujejo davki
Kakor brez žrtev ni bilo mogoče doseči svobode, tako tudi brez žrtev ne moremo dvigniti našega gospodarstva, ki bo delovnemu ljudstvu prineslo kot povračilo za te žrtve dostojno življenje in blagostanje. Ne le obnova, ampak tudi izgradnja novih tovarn, železnic, elektrarn ter dvig kmetijskega gospodarstva na nove, naprednejše temelje, poleg tega pa nujni upravni stroški ter vojska, ki stoji na straži naše svobode in ostalih pridobitev narodno-osvobo-diine borbe — vse to zahteva velikih finančnih sredstev.
Samo po sebi se razume, da mora ta finančna sredstva zbrati predvsem delovno ljudstvo, toda s to razliko, da ono sedaj žrtvuje za svojo državo in ustvarja s tem lepšo bodočnost sebi in svojim otrokom, do-čim v preteklosti cd vseh velikih dajatev ni imelo nikake koristi.
Davki danes še vedno krijejo največji del naših potreb. To pa ne bo trajalo večno, kajti z razvojem naše industrije bodo rasli tudi dohodki iz nje, ki bodo krili vedno več potreb. Vendar pa se davčna politika nove Jugoslavije bistveno razlikuje od davčne politike, kj je bila vpeljana v stari Jugoslaviji. Namesto, da bi z davki vzdrževali policijski in birokratski aparat, kot se je to dogajalo v preteklosti, so davki namenjeni krepitvi našega gospodarstva, katerega dobiček se ne bo stekal v žepe male peščice ljudi, ampak bo prinašal blagostanje množicam delovnega ljudstva. Tudi odmera davkov ni več suhoparen predpis, ki bi izže-tnal delovne ljudi, ampak je osnovana na Principu demokracije. Vse ljudstvo ima pravico sodelovati pri tej odmeri, tako, da davkoplačevalce ne obremenjuje preko njihove gospodarske sposobnosti. Pri odmeri davkov so pokazale najboljši uspeh prav tiste davčne komisije, pri katerih se je njihovih 6eJ in sestankov udeleževalo vse prebivalstvo, ki je s pravilnim ocenjevanjem m primerjanjem doseglo pravično odmero v so. Razmerju z dohodki posameznikov. Kot primer pravilne odmere davkov lahko služijo kraji: Maribor, št. Lenart, Ruše, Lendava m Radgona. Nasprotno pa ni pravilne odmere davkov v tistih krajih, kjer prebivalstvo z davčnimi komisijami ni sodelovalo in kjer so davčne komisije sestavljene name-®to iz predanih ljudi, pretežno iz visoko-davkoplačevalcev, ki v skrbeh za sebe odmerjajo drugim visokodavkoplačevalcem Prenizke dajatve.
Delavskemu razredu, ki i>3 v proizvodnji »prinaša največje žrtve in izpolnjuje svo-dolžnogt tudj pri plačevanju davkov —
J so v tem pogledu prav delavski centri
pokazali najboljše uspehe — ni jn ne more biti vseeno, da je zaradi malomarnega pla. čevanja davkov s strani nekaterih kmetov, trgovcev in obrtnikov izpolnjen davčni proračun za leto 1945 komaj do polovice.
Zato je pri vprašanju davkov prva in najvažnejša naloga vsega delavstva, da pazno sledi delu davčnih komisij v svojem kraju kakor tudi v vaseh okrog delavskih centrov, da'se zanima kako je z davčno odmero, kako je s plačevanjem davkov, predvsem pa, da ve, kakšni ljudje so v davčnih komisijah ter da doseže, da bodo v njih zares ljudje, ki zasledujejo interese skupnosti, ne pa svojih privatnih. Sodelovanje z ljudsko oblastjo vedno in povsod, to je ena od prvenstvenih nalog Enotnih sindikatov. Isto velja tudi za davčno vprašanje, pri katerem delavstvo nikakor ne more biti nezainteresirano, temveč mora zastaviti vse sile, da se v naši davčni politiki dosežejo boljši rezultati.
Največ pa sindikalne organizacije lahko pripomorejo s kontrolo o izvrševanju davčne discipline pri svojih podjetjih. Niso redki primeri, da privatna, včasih pa tudi državna podjetja, namenoma ali zaradi malo. marnosti, ne odpošiljajo uslužbenskega davka pravočasno pristojnemu forumu. Tako zavlačevanje, tudi če gre pri tem le za nekaj dni, zelo škoduje celotnemu gospodarstvu. Ješe Ignac, čevljarna v Tržiču, tvrdka Peko ter podjetje Ahačič Kajetan istotam ne plačujejo uslužbenskega davka redno. — Vrsto takih podjetij bi lahko našteli skoraj v vsakem kraju in vsote, ki niso pravočasno oddane, niso malenkostne. Ta denar ves zamujeni čas ne služi dobrobiti skupnosti, ampak ostaja največkrat v rokah privatnikov, ki z njim operirajo.
V takih podjetjih je naloga sindikata, da se pozanima, kako je z rednim odpošiljanjem, da opozori podjetje na zamudo, ter javi nepravilnosti, ki se vršijo.
Prav tako važna je tudi kontrola o tem, kako go podjetniki, obrtniki in trgovci ocenili svoije dohodke in jih prijaviLi. Nešteto je primerov, da se prijavljajo lažni podatki, da bi se dosegla nižja davčna odmera.
Tak način prijavljanja dohodkov škoduje vsemu delovnemu ljudstvu, ki se dan na dan trudi in doprinaša nove žrtve za korist skupnosti. Zato je potrebno, da vodijo sindikalne organizacije v podjetjih strogo kontrolo nad izvrševanjem davčnih obveznosti ter da preprečujejo vsako tako škodljivost.
Tako bo največ pomagano naši oblasti, ki se trudi, da odmeri tistim, ki imajo več, višje dajatve in razbremeni one, ki jim po pravični razdelitvi pripada manjša odmera davkov,	AL n.
Poživimo akcijo za socialni Sond Osvobodilne fronte
V mesecu juniju t. L je bila pni IOOF Slovenije ustanovljena Uprava socialnega fonda Osvobodilne fronte s posebnim statutom in poslovnikom z namenom, da bi se uredilo pobiranje prostovoljnih prispevkov v različne socialne namene. Obenem je izšla uredba Ministrstva za notranje zadeve vlade LRS, s katero se je prepovedalo vsakršno pobiranje prispevkov v razne namene, v kolikor te akcije niso posebej dovoljene od oblasti. Člen 3 uredbe pravi: »Prispevke, določene za reševanje posebnih in splošnih nalog socialnega skrbstva, so upravičene pobirati izključno le Uprave socialnega fonda OF. V vsakem drugem primeru Ue treba imeti za pobiranje posebno dovoljenje, kj ga izda okrajni LO.«.
Kakor je razvidno iz Statuta socialnega fonda OF, obstojajo uprave Socialnega fonda na sedežih okrožnih, okrajnih in krajevnih OF odborov, za vso republiko pa, kakor smo rekli, pri Izvršnem odboru OF. Četrti člen Statuta pravi glede sestave uprave sledeče: »Upravto socialnega fonda pri okrožnih, okrajnih in krajevnih odborih sestavljajo po en član okrožnega, okrajnega oziroma krajevnega odbora OF, član okrožnega, okrajnega oziroma krajevnega ljudskega odbora, ki odgovarja za socialno skrbstvo in po en zastopnik množičnih organizacij ESZDNJ, LMS, AF2 in RKS, ki delujejo na sedežu dotičnega odbora OF. Pri upravah krajevnih odborov OF lahko član krajevnega odbora OF istočasno zastopa tudi LMS, AF2 in RKS.«
Način pobiranja denarnih 'prispevkov se vrši, izključno z enotnimi bloki. Od- nabranih prispevkov ostane krajevni upravi 20 odstotkov, okrajni 20 odst., okrožni 20 odst. in glavni upravi 40 odstotkov in sicer za socialne namene na njihovem področju. S takim načinom morejo priti do podpor tudi oni kraji, kj doslej sami niso mogli zbrati dovolj sredstev za podpiranje pomoči potrebnih na njihovem področju. Z novim načinom se zbrana sredstva razdele sorazmerno na vsem področju republike Slovenije.
Dosedanje delo Uprav socialnega fonda ni zadovoljivo
Glavna uprava socialnega fonda pri IOOF je y časopisju objavila dvoje mesečnih poročil in sicer z avgust in september. Podrobno poročilo je objavljeno v Slovenskem poročevalcu z dne 13. 11. L 1, katero priporočamo v pregled. Iz poročila je razvidno, da je bilo v avgustu 89 aktivnih uprav, a v septembru 444. Te so imele v avgustu 23.165 rednih podpornikov (2 odstotka na število prebivalstva), a v septembra 53.182 podpornikov (4.6 odst. na število prebivalstva). Omenjeno število podpornikov je prispevalo v avgustu 559.532.— din, v septembra pa 934.863.85 din. Povprečno na prebivalca Slovenije pride. v avgustu 0.48 din, a v septembru 0.80 din, dočim pride na podpornika v avgustu 24.10 din, v septembru pa 17.50 din. Pri zgoraj navedenih odstotkih so všteti tudi zneski za patronate in zbirke »B« (na podlagi nabiralnih pol). Brez teh zneskov znaša skupna vsota, nabrana na podlagi blokov za avgust 518.532 din, za september pa 760.237.85 din.
Ka(j nam povedo navedene številke? Predvsem, da akcija za nabiranje prispevkov za socialni fond še ne uspeva tako, kot je to potrebno. Saj prispeva v ta fond le 4.6 % prebivalstva, kljub temu, da je prav gotovo ogromna večina prebivalstva pripravljena prispevati svoj delež v ta fond, samo če bi vse uprave socialnih fondov tudi izvrševale svoje naloge. Poročilo za avgust navaja 444 uprav, obstoja pa okrog 3000 krajevnih odborov OF, kjer bi morale te uprave tudi poslovati. Ni prav, da ostale ne delajo. Tudi ni prav, da ne pošiljajip poročili v slučaju, če so le storile svojo dolžnosti Spiičo razmer, v katerih se v pogledu socialnega skrbstva še nahajamo, je še vedno potrebna skupna pomoč vsega prebivalstva, kar Se nanaša razumljivo tudi na one, ki sio doslej premalo ali pa sploh niso ničesar prispevali. Stremljenje gre za tem, da bi vsak državljan prispeval mesečno vsaj 5 din, kar gotovo ne preobremenjuje nikogar. Toda po podatkih, ki nam jih glavna uprava navaja, vidimo, da zavzema prvo mesto okraj Jesenice, kjer pride na enega prebivalca 2.82 din. Vsi nadaljnji prispevki so nižji, tako, da pride na enega prebivalca doLnje-lendavskega okraja, ki stoji po vrktnem redu okrajev na 22. mestu, 0.03 din, dočim okraji: Mozirje. Murska Sobota, Konjice, Maribor-okolica, Ljutomer in celo 'Maribor-mesto v poročilu niso navedeni zaradi tega, ker glavna uprava od njih
ni prejela tozadevnih poročil v objavo, kljub temu, da to predvideva Poslovnik v čl. 18 ter Statut v točki 8.
Člani sindikatov, ki go doslej nemalo prispevali v različne socialne namene jn tudi ostali podporniki, upravičeno pričakujejo redno objavljanje vseh nabranih prispevkov.
Naše prizadevanje gre za tem, da bi se mesečni zneski za socialni fond dvignili. 2avedajoč se, da to ni stvar uprav samih, temveč vsega prebivalstva, apeliramo na vse člane in članice sindikatov, naj po možnosti prispevajo v socialni fond tako vzgledno, kakor so prispevali doslej, čeprav fond še nj obstojal.
Takoj po ustanovitvi socialnega fonda je bilo treba prenesti nabiranje prispevkov na teren. S tem je akcija postala resnično prostovoljna, Vsakršno nabiranje prispevkov v tovarnah ali ustanovah — kaj šele, da bi se tozadevni zneski odtegovali od plače — je s tem prepovedano. Dosedanji način, ki je bil mmogokje v veljavi, nasprotuje načelom OF. Čeprav je bil z novim načinom predviden manjši efekt, se od tega načela ni moglo in se ne more odstopiti. Priporočamo pa, da bi se delavci in nameščenci ne o-dfegnili nabiralnem akcijam, ki se vrše vsak mesec, temveč, da bi po finančni zmogljivosti prispevali svoj delež v socialni fond. Pravtako ja potrebno,_ da vse uprave socialnih fondov organizirajo nabiranje tako, da bo tudi povsod izvedeno. V tem pogledu je na žalost še tako. da v mnogih predelih prebivalstvo niti še ne ve, tia obstoja socialni fond, čeprav imajo vsa okrožja že štiri mesece na razpolago bloke za vse kraje na njiovem področju.
S tem v zvezi naj omenimo še patronate. Ponekod so že napravili sklep, da nalj se ukinejo prispevki za patronate, z ozirom na obstoječi socialni fond. To bi se moglo zgoditi le tedaj, če bi bili zneski za omenjeni fond zadostni tako, da bi z njimi mogli kriti tudi izdatke za patronate. Vse dotlej, dokler to ne bo doseženo, patronati ne morejo biti ukinjeni. Če je n. pr. Ljubljana-mesto prejelo za avgust na svoji kvoti 112.574 din, a so itodatki na podporah socialno potrebnim in za patronate višji, tedaj so na vsak način prispevki za patronate še vedino potrebni, ali pa na; gre akcija za tem. da se bo dvignilo število rednih podpornikov socialnega Sonda, kar je sicer pravilnejše.
Akti viz acija Uprav socialnega fonda — važna naloga sindikatov
Kakšna je naša skupna dolžnost?
Predvsem moramo skrbeti za pravilno delovanje Uprav socialnega fonda. Zato niso odgovorni le posamezni predsedniki Uprav, ki so vedno vsakokratni predstavnici OF ali tajniki, k; so predstavniki socialnega skrbstva dotičnega področja, temveč tudi predstavniki sindikatov, ki imajo v vsaki upravi svojega delegata. Naravno, da zastopa sindikate vedno delegat KMS-a, če ta obstoja, v manjših krajih pa mere to delo uspešno, vršiti delegat sindikalne podružnice, saj obstojajo te skoraj povsod. S tem ko bomo dosegli delavnost uprav, bodo tudi uspehi večji. Saj je socialni fonid med drugim tudi politično pomemben, hkrati s tem pa bomo mogli na najboljši način docela omiliti rane vsem onim, ki so bili v tej vojni kakor koli oškodovani. Tu mislimo predvsem na sirote, saj jih imamo obojestranskih 1509, brez očeta ali brez matere 11.488 ter vdov 7812. Skrb in prizadevanje oblasti gre sicer za tem, da nudi podporo vscm omenjenim še za naprej, toda vsakršen naš prispevek ho velikega pomena. Poleg tega pa ne pozabimo, da imamo še neobnovljena ali napol obnovljena naselja ter marsikaj, kar še potrebuje naše pomoči. Iz objave glavne upraive je razvidno, da je n. pr. izročila razne zneske za obnovo požganih in uničenih vasi, kalkior Dražgošam nad Škofjo Loko, Rašici pri Ljubljani, 2vir-čain v Suhi Krajini, partizanskim vdovam v Novem mestu in Ljubljani za kurivo. Akademskemu kolegiju v Ljubljani, kjer so nastanjeni študentje iz vse Slovenije itd. V gornje namene je bil izročen skupni znesek 301.600 din.
Sindikati bodo torej storili svojo dolžnost s tem. da bodo po svojih predstavnikih uspešno sodelovali pri upravah socialnih fondov OF ter s 'tem, da bodo člani s pravio zavestjo in čutom dolžnosti do vojnih žrt®v, prostovoljno in redno prispevali v socialni fond, s čimer ne bodo storili le veliko socialno dejanje, temveč bodo s tem tudi služili za vzgled ostalim državljanom. J- J-

Preskrba delavcev in nameščencev z industrijskimi potrebščinami
Mnogo podružnic še vedno ni na jasnem, kako naj vršijo uspešno preskrbo. Vedno postavljajo razna vprašanja, poleg tega pa še vedno vlagajo prošnje, naj bi Federalni odbor ESZDN Slovenije preskrbel razne nakaznice ali celo potrebščine same; zato dar jemo sledeča pojasnila:
Glede plaščev in zračnic je bilo pojasnjeno vse v »Delavski enotnosti« št. 42 od dne 18. oktobra 1946. Treba je samo prečitati ter se po tem ravnati. Dodajemo samo to, da velja isti postopek sedaj za vse ustanove ali podjetja v Sloveniji, brez ozira ali so zvezna ali republiška.
Zaradi potreb po tekstilijah in usnju pa ponovno priporočamo proučitev »Navodil« od dne 20. septembra 1946 pod št. 3317-946, izdano od ministrstva trgovine in preskrbe VLRS. Vsem podružnicam so bila ta »Navodila« dostavljena po pošti, nabavijo pa se lahko na okraju.
Zlasti je važen člen 10., ki govori, da dobe delavci in nameščenci potrebne bone poleg točk pri vodstvu, kjer so zaposleni. Za oceno potrebe posameznikov sodeluje sindikalna podružnica. Tam, kjer pa je manj od 5 uslužbencev, pa ta dolžnost preide na podružnico, ter ona tudi dobi bone od O kr. L. O. Prav tako jih dobijo tudi brez lastne krivde nezaposleni.
Nadaljnji člen 12. pravi, da na isti način kot pri členu 10. dobe bone tudi družinski člani uslužbencev. Podatke potreb potrošnikov je treba napraviti za tri mesece skupaj, ter število moških, žensk ter otrok in kaj potrebujejo. »Navodilom« je priložen vzorec
M t-ffii-K-k.
Člen 13. opozarja, kdo in kedaj ima prvenstvo do teh bonov, toda vedno le v okviru možnosti.
Člen 14. daje navodilo, kako naj se dvignjeni boni v podjetju ali podružnici razdelijo. Prejemnik mora prejem podpisati, poleg tega pa se ga vpiše še v industrijsko nabavno karto.
Člen 16. naroča, da mora ljudski odbor, ko prejme spisek po členu 10. rešiti in izdati kontingent bonov v roku treh dni, podjetje ali podružnica pa potrošnikom v dveh dneh. Nakazilo za blago je veljavno 30 dni od izdaje.
Posebno važen je še tudi člen 18., ker pove, da ima podjetje možnost na svoje ime dobiti delavske obleke, bluze, halje, predpasnike, čevlje in škornje za posebna specialna dela.
Važni so tudi členi. Zato je tudi važno, da jih poznamo. Navedeni so vsi predmeti: kaj je samo na točke, kaj z bonom, kaj še z nakazilom in kaj je v prosti prodaji. Poleg tega pa so v »Navodilih« tudi vzorci formularjev za prijavo potreb uslužbencev. Sindkalne podr. so dolžne, da po teh »Navodilih« sodelujejo in poslujejo. Sicer se bo zgodilo, da bo prav delavski razred, ki te predmete izdeluje, ostal brez njih, ker mu zaradi dela v produkciji primanjkuje časa za nabavo potrebnih predmetov na kateri koli drugi način. To preprečiti in olajšati delavcem in nameščencem, ki so produktivno zaposleni, postopek pri nabavi industrijskih potrebščin, je namen »Navodil«.
Prav tako je treba tudi paziti, da ne bo izrabljanja. Potrebe in pridnost vseh uslužbencev se morajo upoštevati nepristransko.
Vai..ost načrtnega zfojania kosti
Vsaka vojna pusti za seboj razdejanje. To velja tem bolj za minulo vojno, ki je s svojim razdiralnim delom kot nobena doslej skoro popolnoma uničila industrijo, prizadejala ogromno škodo kmetijstvu in živinoreji, uničila prometne naprave in prizadejala neprecenljivo škodo vsepovsod. Skratka: poleg ogromnih človeških žrtev je pur stila za seboj uničeno deželo.
Nujna posledica vsake vojne je pomanjkanje raznih surovin v industriji. Na kratko se hočem dotakniti pomanjkanja surovin v kemični industriji, predvsem v tovarni za klej v Ljubljani, ki je poleg manjše tovarne v Zemunu, edina na vsem balkanskem polotoku in se ji zato stavijo v bodočem načrtnem gospodarstvu zelo važne naloge v pogledu kritja vseh potreb v državi sami in tudi v inozemstvu.
Iz teh razlogov se pojavlja vprašanje pravilne in smotrne organizacije zbiranja kosti, ki so najvažnejša surovina v naši industriji.
Razlikujemo sveže kosti, to so mesarske, ki v prehranbeni industriji ne prihajajo več v poštev, prekuhane kesti, to so kuhinjska kosti, ki so svoj namen v prehrani že odslužile ter zemeljske kosti, ki so bile kratko dobo že v zemlji. Vse tri vrste prihajajo v poštev za predelavo v naši industriji. V vsakem gospodinjstvu, v mesarijah, gostilnah, menzah, vojašnicah itd. se uničuje mnogo tega dragocenega odpadka. Kosti se običajno sežigajo, oddajajo smetarjem itd. Tako se izgublja ta, za nas tako važna surovina, namesto, da bi s pravilnim ravnanjem ter zbiranjem koristila svojemu namenu. Prav malo je ljudi, ki bi se pečali z zbiranjem kosti in oddajo teh na pravo mesta Naj nekoliko pojasnim vic go, ki jo ima ta surovina v naši industriji.
Predelava kosti se vrši takole:
Kostem se najprej odvzame vsa maščoba. Ta maščoba se uporablja v razne industrijske namene. Predvsem je uporabna za izdelavo mila, katerega nam danes še tako zelo primanjkuje. Razmaščeniim kostem se potem odvzame kostni klej, ki je neobhcd« no potreben v mizarstvu in razni lesni industriji. Kosti so na ta način prešle že skozi dvojno predelavo. Odbrane cevkaste kosti se oddajajo tovarnam za izdelavo gumbov. Vse ostale kosti pa se petem predelajo odnosno zmeljejo v kostno moko, ki je edino domače fosfatno gnojilo. Iz nerazklejenih kosti se izdeluje surova kostna moka, iz razklejenih pa razklejena kostna moka. Kostna moka je že nekdaj znana našim kmetom. Že dolgo so zbirali kosti, jih žgali in mleli, pepel pa trosili po travnikih. Šele pozneje je znanost odkrila veliko korist te moke. Vredna je toliko več, ker je edino fosfatno gnojilo, izdelano dama iz domače surovine ter je izmed vseh gnojil najcenejša. Ima visoko gnojilno vrednost, izboljšuje zemljo, ne le S fosforno kislino, katero vsebuje, temveč tudi z apnom. Predvsem koristi lahki, peščeni in nekoliko kisli zemlji, kateri primanjkuje apna Zelo koristna je nerazklejena, surova kostna moka ker vsebuje dušik v klej as ti obliki, ki pomnoži talne sestavine in dela prst bolj kompaktna Najbolj učinkovita je na peščeni zemlji, kateri primanjkuje apna, na osušenih močvarah in na peščeno ilovnati zemlji. Ne učinkuje pa na apnenih ali težkih ilovnatih tleh. Kostna moka deluje sicer počasi, toda trajno delujoča fosforna kislina daje predpogoj za gnojenje dolgo časa rastočim rast. linam, katere ne potrebujejo hitro topljive hrane, pa tudi ne mnogo apna. V prvi vrsti prihajajo v poštev travniki in pašniki, kjer deluje do treh let. Učinka kostne moke se ne sme presojati po učinkih prvega leta. Številni poizkusi so dokazali, da kostna moka najbolj koristi za ozimno rž tn ječmen, za oves, krompir, zelje, koruzo, deteljo lucerno, za trto in hmelj. Popoln uspeh pa se doseže, če se kostni moki primeša kalijeve soli. Kjer pa se gnoji z gnojnico ali hlevskim gnojem, deluje kostna moka tudi brez primesi kalijeve soli.
Iz navedenega je razvidno, kako važna surovina so kosti, ki prinašajo koristi mizarski, lesni ln kemični industriji, kmetijstvu in živinoreji. Iz kosti se namreč izdeluje tudi poklajno apno, ki uspešno koristi živini v slučaju pomanjkanja vitamina D.
Nujno je potrebno organizirati množično zbiranje vseh odpadnih kosti, da se ta važna surovina reši pred uničenjem, ter odda tovarni v predelavo. Organizirano zbiranje kosti bi moralo zajeti vse potrošnike mesa v mestu in na deželi. Mesa prihaja na trg vedno več. Za našo industrijo pa je nujno potrebno, da dobimo v predelavo vse kosti. Vse gospodinje, gostinski obrati, menze, ustanove in podobno, naj bi kosti odlagali v posebne zaboje, ločeno za posamezno stranko ali skupno za vso hišo in naj bi jih hranili do prevzema. KLO na deželi in ulični odbori v mestu naj bi sp razumno z ostalimi množičnimi organizacijam določili osebe, ki bi v gotovem času, morda enkrat ali dvakrat mesečno obiskale vse hiše, ter prevzele tako nabrane kosti in jih oddale na določena zbirališča, ločena za vsako četrt v mestu ali krajevni odbor na deželi. Nato bi se kosti prevzemale po načrtu ter odpiemljale tovarni v predelavo. Organizacija tega dela naj bi zajela predvsem mladino, kar ne bi bilo težko doseči s pomočjo primernih predavanj o važnosti zbiranja te surovine za našo industrijo kleja. To bi bila predvsem naloga našega učiteljstva v šolah.
Tudj sindikalne podružnice so pri tem močno zainteresirane. Njihova dolžnost je, da to zbiranje vsestransko propagirajo in podpirajo. Vzporedno s to akcijo naj bi se izvedla obenem tudi akcija za zbiranje železa, pločevine, cunj in raznih tekstilnih Odpadkov, stekla, gume, papirja itd. Te akcije naj bi bile stalnega značaja in obvezne. Uzakonilo naj bi se v obliki uredbe s pravilnikom za izvajanje in dobili bi mnogo dragocenih surovin, obenem pa bi izvršiti svojo dolžnost v korist skupnosti.
S samoiniciativnim delom bomo prešli krizo pomanjkanja surovin in zmagali na gospodarskem polju tem lažje in hitrejše.
Krašnja -Frane
Berite in širite »DELAVSKO ENOTNOST*!
IZ LJUBLJANE-
Zavlačevanje v
Ministrstvo za premet je izdalo naredbo in tolmačenje ped štev. 8491-45 z dne 20. decembra 1945 v kateri daje možnost progovnim delavcem, da se prevedejo v pol-kvalificirane. V območja železniške uprave v Ljubljani se to ni izvajalo zaradi nezadostnih kreditov. Na intervencije pa je ministrstvo za promet ponovno izdalo tolmačenje v »Službenem glasniku«, štev. 11-46 in št. 14-46, vendar je ostalo pri gradbenem oddelku Železniške uprave vse po starem z izgovorom, da ni kreditov, popolnoma jasno nam je vsem, da je ministrstvo za promet. ko je izdalo'naredbo, tudi računalo s tem, da bodo železniške upraive zahtevale kredite za povečanje urnih mezld,- Treba je bilo le prikazati, kakšni zneski so potrebni in iizvesti po progi polkvatoikacjio progovnih delavcev, ki bi prišli po tej naredbi v poštev. S tem se je odlašalo in še do danes ni izvedeno po vsej progi Tudii tukaj bo treba drugače gledati na izvajanje naredb, ki Jih izdaja ministrstvo za promet z namen cm, da se pomaga do boljšega zaslužka onemu, k; je tega vreden. Izgovor na nezadostne kredite in prezaposlenost z administrativnimi posli ni zadosten razlog za tako zavlačevanje. Temelj vsega je v stari miselnosti, da se z delavcem lahko postopa na stari način z izgovorom »na nezadostne kredite««. Treba bo kreniti na nova pota ter se otresti birokratskih predsodkov, kajti sindikati budno zasledujejo izvajanja naredb, ki Jih izdajajo naša ministrstva.
Izrazit primer napačnega tolmačenja odredb in dbloob o pravicah delavstva je tudi sledeči ob raeformiranju DASP-a je vstopilo 22 šoferjev k železniškemu autamo-biilskemu oddelku (ŽAO), ki razvaža komad-ne in vagon:-ke pošiljke strankam na domove itn obratno. Našel se je nameščenec na Železniški upravi v Ljubljani, ki je stal na stališču, da kdor je sprejet na novo v železni-.
izvajanju uredb
ško službo, prejme začetno plačo. Tako je tem šoferjem določil plačo od din 9.— do 11.— na uro. Na intervencijo, ki je bila pofcrenjena zaradi tega, da se jim dotoči plača, ki jim pripada po »Uredbi« in je predvidena po izdani začasni »Odluki« ministrstva za premet, je referent odločil, da se ieprememba ne more izvršiti, češ, da nimajo strokovnega izpita ter se ne morejo imenovati šoferji, ampak le podšoferji. Od kdaj obstojajo tudi »podšoferji«, nam ni znano. Znano pa nam je, da če ima šofer izpit položen pred komisijo in poseduje šofer, izkaznico že 15 let, ter ima poleg tega tudi zadostno prakso, da je to šofer in nič manj kot šofer, lahko pa še na podlagi dela in izkušenj priučen mehanik poleg svoje šoferske prakse.
Ko se je referentu stvar dokazala, jim je določil začetno plačo zaradi tega, ker so novinci v železniški službi, čeprav vozijo po cestah že od 10 d’o 15 let in bodo, tudi če so v železniški silužbi, prav tako vozili samo po cestah. Po »Uredbi« znaša začetna plača šoferja din 2600, naj višja pa din 3900 mesečno. Všj prizadeti so prejemali pri prejšnjem podjetju DASP din 3000 mesečno ter jim vsled tega, alko so samo menjali podjetje, ne bi smeli okrniti palce, katero jim je priznalo prejšnje' podjetje zaradi njihove sposobnosti, vestnosti in večletne prakse.
Iz vsega tega zveni stara pesem birokracije in zaostalosti v presojanja delaviltih pravic. Živimo v novi dobi, v kateri se določajo novi zakoni, ki so sad pridobitev narodno osvobodilne borbe. Zato Je potrebno, da se marsikateri nameščenec dobro seznani z uredbami in zakoni in iih tolmači tako, — kot so v resnici mišljeni — da bodo zaščitene pravice delovnega ljudstva.
Tajništvo Zveze železničarskih in progovnih delavcev.
z zakoni ljudske oblcsti
Seznanimo naše vajence
Za pravilno in dosledno izvajanje zakonov naše ljudske oblasti, je potrebno, da se z njimi seznanimo. Naši zakoni ščitijo delavski razred in mu dajejo pravice, iz katerih nujno slede tudi dolžnosti. Tega se mora zavedati sleherni delovni človek.
Predvsem moramo skrbeti za to, da seznanimo našo mladino — naše vajence po tovarnah in ostalih obratih državnega in še prav posebno privatnega sektorja, kjer se vajeniški zakon često krši — z vsemi podrobnostmi tega zakona.
IZ TRBOVELJ
V mizarskem podjetju Tominca Janeza v Butajnovi so n. pr. zaposleni 3 vajenci, ki delajo po 14 ur dnevno in niso zakonito plačani. To je le eden izmed mnogih primerov.
Naj ne bo nikogar med nami, ki se ne bi do podrobnosti seznanil z našimi socialnimi in ostalimi zakoni. Potrebno bi blo, da se uvede po vseh sindikalnih podružnicah sistematičen študij zakonov.
Podlogarjeva.
Za nove predloge in vestno delo —
proglašeni
V reparaturni delavnici rudnika Trbovlje do zdaj še ni bilo proglašenih udarnikov. Nikakor pa ne ne smemo misliti, da tam niso delali in tekmovali.
že v prvomajskem tekmovanju je bilo nekaj delavcev, ki so bili za požrtvovalno in iniciativno delo nagrajeni ali pa pohvaljeni. Kasneje so uvedli v reparaturni delavnici knjigo, v katero vpisujejo vse predloge za izboljšanje delovnih pogojev, pridnost in iniciativnost posameznikov.
Zbrali so dokaj materiala. Tiste delavce, ld so bili najboljši, pa so proglasili za udarnike.
Tov. Leskovec Anton je bil že v prvomajskem tekmovanju nagrajen od uprave rudnika, ki mu je v priznanje dala 1000 dinarjev. Posebno vidno pa je njegovo sedar nje delo: izboljšanje črpalke »Klein Schanz-lin«. Tov. Leskovec se dobro zaveda, kakšni državi pomaga, ko izboljšuje orodje, s katerim dela. Sam pravi, »da bi bilo prav, če bi vse tiste, ki še nergajo proti naši oblasti, poslali tja, kjer je delavec samo še delovna živina, kjer je še vse porušeno in v neredu. Tam bi znali ceniti to, kar imamo pri nas — ljudsko oblast in videli bi, kako je pri nas po enem letu vojne in kako pri njih. Zavedati se pa moramo, da bomo edino s svojo močjo in voljo ter izboljšano proizvodnjo ustvarili boljše življenje — vredno delovnega, svobodnega človeka«.
Tov. Plevnik Karel je zaposlen v Osrednji delavnici TPD Vrbovlje. Izdeluje nova jamska orodja. S svojim izredno vestnim delom je zgled vsem tovarišem. Nedavno je stavil predlog za izdelavo Cevnih spon namesto dosedanjih krempljev, ki jih ni mogoče dobiti. Spone popolnoma nadomeščajo kremplje, celo boljše so, ker ne kvarijo cevi.
za udarnike
Tov. Hribovšek Jože je pričel delo kot 17 letni fant. V zapadnem obratu rudnika Trbovlje je bil vozač. Sedaj je delovodja na električnem obratu Osrednje delavnice. S pametnim razporejanjem dela je njegov oddelek dosegel lepe uspeh; električne naprave v rudniku ves čas nemoteno delujejo. Pri svojem delu je dosegel izredne rezultate in presegel norme.
Tov. Grebenc Alojz je varilec v reparaturni delavnici rudnika TPD Trbovlje. Uprava mu je v prvomajskem tekmovanju dodelila 1000 dinarjev kot nagrado za požrtvovalno delo. Uspehi njegovega dela so sedaj še večji.
Prav tako sta se pri delu izkazala tovariša Ložina Franc in Andrinek Mihael, ki s svojo vztrajnostjo in pridnostjo presegata storitve sodelavcev. Njuno delo je zgled vsem tovarišem.
Novi udarniki s še večjim elanom opravljajo svoje delo. Skupno s tovariši, ki posnemajo njihovo vztrajnost in pridnost, so dosegli v reparaturni delavnici lepe uspehe.
Dvajsetletna tovarišica Beravs Jožefa je bila 13, oktobra proglašena zš prvo udarnico rudnika Trbovlje. Je hčerka rudarja in pozna vse grenkobe rudarskega življenja v predaprilski Jugoslaviji, že zgodaj si je sa-ma služila kruh kot gospodinjska pomočnica. Med okupacijo so jo Nemci poslali na prisilno delo v Nemčijo. Novembra 1945, je dobila službo pri trboveljskem rudniku.
Delala je najprej v sipinah, potem pa je bila dodeljena k vožnji z vzpenjačo. Zavedno opravlja svoje delo in je kmalu dosegla to, da opravlja sedaj sama isto delo, ki so ga preje opravljali trije moški. Izven svojega dela sodeluje tudi v četrtnem odboru LMS in v obratnem aktivu mladine.
Misla
IZ ZAGORJA
Zahvala odbora za upravo ljudske prosvete, sindikatu
zagorskih rudarjev
SfeedSkaZlfaia podSmžnioa rudarjev v Zagorju ob Savii je v poldrugem letu svojega obstoja napravila že minoigo dobrega za vso zagorsko kotlino bi okolico. Poleg političnega in kuifamo-prosveitnega dela, ki ga opravlja med svojim članstvom, ima podružnica mnogo zaslug na socialnem polju. Partizane lxe vdove in sirote, lastniki požganih in porušenih domov v okolici in vs; ostali obdarovane! so zagorskim rudarjem zelo hvaležni, ker so od njihovega sindikata prejeli že prav lepo vsoto.
Maj obdarovane! sindikata rudarjev ata bila tudii Dom ljudike presvete y Zagorju in Fizkuiturno društvo. Dem je bil po okupa-
torju zelo prizadet, zato j« hlo treba mnogo tisočakov, da smo ga vsaj za silo spravili v red. K tej obnovi je sindikat rudarjev prispeval* največj j znesek, lani 20.000 din in letos še 10.000 din. Tudi FizkuiMurno društvo je prejelo podpore enkrat din 7000, za nabavo krojev pa 20.000 dim. Tako je sindikat zagorskih rudarjev mnogo prijoemo-gel, da se lahko prosvetno-kulturno delo v Zagorju vrši v boijjšjh okoliščinah in z večjim uspehom. Vise Zagorje rhu je hvaležno. Tudi sindikat epneničartjev gre po isti poti, saj je priklonil FD 5000 din. Obema se vsa javnost, posebno pa fticuttUraiM, praiv • iskreno zahvaljujemo.
IZ PTUJA:
Lep primer zavednosti in požrtvovalnosti
TovarlSa Vrabl Anton In Graber Ivan sta zaposlena kot zidarja pri okrajnem gradbenem podjetju Ptuj. V pretekli gradbeni sezoni sta se s svojim marljivim delom izredno odlikovala. Posebno hvaležni so jima vaščani vasi Stoperce pri Rogatcu za njuno požrtvovalno delo pri obnovi šolske zgradbe.
V treh mesecih sta sama sezidala in ometala 361 kv. m novega stropa, 60 kv. m.
strešnega napušča, vzidala 21 okenskih in 6 vratnih podbojev, prebelila 460 kv. m zunanjega zidu in izvršila še mnoga manjša popravila.
čeprav nista domačina, sta razumela potrebe naše vasi in s prostovoljnim delom, ki znaša skupno 160 ur, mnogo doprinesla naši skupnosti. Njuno delo je bilo zares požrtvovalno In vzgledna
OBJAVE
Opozorilo vojnim invalidom, vdovam, sirotam, staršem in starim staršem padlih, umrlih in pogrešanih borcev in umrlih vojnih invalidov
Za priznanje prejemkov in pravic po novem zalomi o vojaških vojnih invalidih z dne 25. mar ja 1946 in uredbi o invalidskih prejemkih z dne
4.	maja 1946 se morajo prijaviti vsi vojaški vojni invalidi in osebe, ki izvajajo svojo pravico za pomoč in zaščito po padlih, umrlih in pogrešanih borcih in umrlih vojnih invalidih. To so osebni invalidi, vdove, otroci (sirote), starši in stari starši ipo padlih umrlih in pogrešanih bor* c ih in umrlih vojnih invalidih.
Vdove
po padlih, umrlih in pogrešanih borcih M so bile dne 8. junija 1946 mlajše od 40 let, imajo pravico do invalidnine samo, če imajo otroke ali ce so za delo nesposobne. Za invalidnino pridejo v poštev tudi vdove brez otrok, ki so dne 8. ju-njia 1946 dopolnile 35 let starosti, prejemale pa bodo invalidnino šele od dneva, ko bodo dovršile 40 let starosti.
Vdove Po umrlih vojnih invalidih imajo pravico do invalidnine ob pogojih, navedenih v prednjem odstavku, samo če je imel pokojni mož najmanj 50% nesposobnosti, t. j. ako je bil invalid I.—Vil. skupine.
oziroma otoo« po padlih, umrlih to pogrešanih b-ireih to umrlih vojnih invalidih od I. do X"' skupine imajo pravico do invalidnine do l/. _ leta starosti, če pa se šolaj o, imajo pravico do invalidnine do 23. leta starosti, toda le, ako ne prejema mati zanje družinske doklade, ako Ima popolno pravico do invalidnine in ako ne pre-J'ema družinskih doklad pri svoji morebitni plači.
Starši
^	uviuiLi m umr-
lih vojnih invalidih icd I,—VII. skupine imajo piavico do invalidnine, če so siromašna in stari nad 60 let ali za delo nesposobni in če umrli sm ni zapustil žene ali otrok, ki hi prejemali invalidnino.	J
Stari starši
po očetovi in materini strani po padlih, umrlih ln pogrešanih borcih in umrlih vojnih invalidih
I.—VII. skupine imajo pravico do invalidnine, ce so siromašni in stari nad 60 let ali za delo nespooibni in če umrli vnuk ni zaputil žene, otrok ali staršev, kd bi prejemala invalidnino.
Za siromašne veljajo osebe, ki plačajo manj kakor 200 din letnega neposrednega davka na dohodek.
Vdove, sirote, starši in stari starši po padlih, ■umrlih in pogrešanih borcih ter umrlih vojnih invalidih, ki ne pridejo v poštev za invalidnino, se lahko prijavijo za priznanje ostalih pravic po zakonu o vojaških vojnih invalidih.
Za prijavo pridejo v poštev vojni Invalidi in svojci ostalih umrlih in pogrešanih:
1.	iz narodno osvobodilne borbe,
2.	iz bivše jugoslovanske vojske Iz ejprila 1941 ali iz vojnega ujetništva,
3.	iz prve svetovne vojne in iz prejšnjih vojn.
4.	iz zavezniških voj sik,
5.	Iz vseh borb proti fašizmu kjer koli in kadar koli (na pr. v španski državljanski vojni Primorskem in podobno).
V poštev pridejo tudi!
invalidi-aktivisti,
to so tisti, ki so zaradi sodelovanja v narodno osvobodilni borbi izven sestava POJ, NOV in JA postali invalidi — in svojci padlih umrlih in pogrešanih aktivistov.
Invalidi aktivisti morajo v prijavil Izrecno nar vesti, da so v narodno osvobodilni borbi delali za vojaške cilje in cilje državne varnosti in zar radi tega sodelovanja postali invalidi. Konkretno morajo navesti, kako so sodelovali v narodno osvobodilni borbi (na pr. kot funkcionarji OF, obveščevalci, sodelavci v tehnikah, zbiralci »orožja, prehrane, obleke in podobnega za vojsko, izvrševalci mobilizacije itd.). Isto morajo navesti družim© padlih, umrlih, usmrčenih ali pogrešanih aktivistov. Ni nujno, da so postali invalidi, oziroma umrli pri samem sodelovanju; zadostuje, da je bila invalidnost oziroma smrt posledica njihovega dela za vojaške cilje.
Pod invalidski zaklon spadajo tudi oni, ki so postali
invalidi.
ki so padli ali umrli pri opravljanju kakršnih koli dolžnosti po nalogu vojaških oblastev. kakor na pr. vozniki, vodiči, zdravniki tn podobni — ter njihove družine.
Pr javiti se morajo vsi invalidi in svojci, ne glede na to, ali so že priznani po prejšnjih predpisih, oziroma ali že prejemajo invalidnino.
Prijave
se pošiljajo invalidskim sekcijam pri načelstvih vojnih okrožij, ki jih pregledajo ter ugotovijo, če so pravilno opremljene in jih v rešitev dalje predlagajo Invalidski komisiji pri Štabu IV. Ar-mije v Ljubljani.
Tiskovine za prijavo
se dobe pri krajevnih odborih Združenja vojnih invalidov, oziroma, kjer teh ni, pri okrajnih odborih Združenja vojnih invalidov, ki prijar vi tel jem dajejo vsa potrebna pojasnila in pomoč.
Kakšne dokumente je treba priložiti prijavam, Je razvidno na hrbtni strani vsake posamezne tiskovine za prijave (obrazci: 1, 2 in 3).
Osebe, katerim Je invalidnina oz. invalidska zaščita že priznana z odločbo armijskega štaba ali z odločbo bivšega Vrhovnega invalidskega sodišča v Beogradu, ali s prevedbeno odločbo bivših finančnih direkcij, ali z odločbo bivših višjih Invalidskih sodišč po osvoboditvi, bo invalidska komisija pri Armiijskem štabu prevedla na prejemke, oziroma pravice po novem invalidskem zakonu z izvršnimi prevedbemimi odločbami. Te osebe se prijavijo samo za prevedbo na tiskovini obrazec 3.
Vse ostale, katerim še ni bila pravomočno priznana invalidnina ali invaldske pravice, se prijavijo, če so invalidi — na obrazcu 1, če so družinski člani padlih ali umrlih — na obrazcu 2. O njihovih pravicah odloča invalidska komisija pri Armijskem štabu v I. stopnji. Vrhovna invalidska komisija pri ministrstvu narodne obrambe, ki jim izda izvršno pravomočno odločbo, pa v drugi stopnji.
K osebam, ki jim še ni priznana invalidnina, spadajo tudi vojne vdove, sirote ali starši padlih in umrlih borcev in aktivistov, ki prejemajo začasne podpore, priznane z odločbami okrajnih, oziroma okrožnih komisij za podeljevanje podpor, dalje osebe, ki jim je bila invalidnina svoj-čas priznana, pozneje pa odvzeta.
Po členu 47. zakona o vojaških volnih Invalidih smejo vložiti prijave vse osebe, M mislijo, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev invalidskih pravic, tudi one, ki so svoj čas vložile prijavo, a so bile zavrnjene. Ravno tako vložijo lahko, prijavo tudi one osebe, ki so dobile svoj čas odkupnino invalidnine, ne glede na to, ali jim je odkupna doba po prejšnjih predpisih že potekla ali ne.
Za slaboumne, umobolne, mladoletne in odsotne osebe podajo prijave njihov^ zakoniti zastopniki, skrbniki, oziroma najbližji sorodniki ali pristojni državni orgamii; če so v zavodih, pa uprava zavodov.
Bok za prijave
traja do vključno 7. julija 1947. Kdor se prijavi do tega dne. mu pripadajo invalidski prejemki od 1. julija 1946 dalje, enim. ki bi ta rok zamudili, pa od dneva prijave dalje.
Za prijavo
bolezenskih invalidov
traja rok izjemoma samo do vključno 7. decembra 1946. Kasnejše prijave se bodo zavrnile, ne da bi se jim priznala pravica do zaščite po invalidskem zakonu.
Vendar naj se vse prizadete osebe prijavijo čimprej, ne glede na rok. da bodo tako prišle v najhitrejšem času do invalidnine in ostalih pravic. Pri prijavljanju naj se ravnajo po prednjih navodilih in naj ne pošiljajo prijav in prošenj drugam.
Prija#
ni treba vlagati
onim osebam, ki so se prijavile za priznanje invalidnine in zaščite po osvoboditvi na okrožna sodišča, a njihova zadeva pri okrožnih sodiščih še m bila rešena, ali pa je bila rešena, a še nepotrjena po bivšem Višjem invalidskem sedišču v Ljubljani. Za te osebe 60 okrožna^ sodišča predložila njihove invalidske spise v rešitev invalidski komjsljii pri štabu IV. Armije in Jih bo ta komisija obravnavala, ne da, bi se bilo treba ]pr.isT«ifto±iin>	posebej prijavljati.
Mirnodobski vojaški invalidi.
to so oni, ki so bili onesposobljeni pn vojakih v mirni dobi, in njihove družine, — ne pridejo v poštev za prijavo po zakonu o vojaških vojnih invalidih.
Pač pa lahko zaprosijo oni mirnodobski vojaški invalidi, ki so se onesposobili v sedanji jugoslovanski vojski po 9. maju 1945. ali družine onih, ki so umrli v vojski JA po 9. maju 1945, In var lidsfco komisijo pri štabu IV. Araiije v Ljubljani, da jim prizna začasno podporo po odloku ministra narodne obrambe PO V. štev. 57 z dne
5.	avgusta 1946.
Zaščita mirnodobskih vojaških invalidov iz stare jugoslovanske vojske in avstrijske vojske še ni urejena.
žrtve fašističnega terorja,
ki niso aktivno delale za narodno osvobodilno borbo in pokret, n,e pridejo v poštev za prijavo po zakonu o vojaških vojnih invalidih, temveč naj se -obračajo za priznanje podpore na Okrajne komisije za podeljevanje podpor.
Invalidi iz okupatorskih vojsk in njihovih pomagačev ne pridejo v poštev za prijavo po zar konu o vojaških vojnih invalidih.
Med tednom Bdečega križa od 1. do 7. decembra, naj vsak zaveden član ljudskega občestva izkaže svojo človekoljubnost ter razumevanje za veliko akcijo, ki jo vodi Bdeči križ. V ta namen je organizirano zbiranje prostovoljnih prispevkov, ki so takio« nizki, da nikomur ne padejo v breme. Tako bodo dne 30. novembra v vseh vozovih cestne železnice pobirali doplačilo v znesku enega dinarja k vsaki vozovnici, enako doplačilo se bo pobiralo k vsem računom v gostinskih lokalih ves teden, v vseh trgovinah pa bo naša spomenica opozarjala občinstvo, naj žrtvuje pri vsakem svojem nakupu L— dinar za Bdeči križ v pomoč sirotam.
Bdeči križ Slovenije.
Uprava socialnega, fonda pri Izvršnem odbora Osvobodilne fronte obvešča vse krajevne, okrajne in okrožne uprave socialnega fonda, da ima Uprava socialnega fonda pri Izvršnem odboru Osvobodilne fronte svoje uradne prostore v Ljubljani, Erjavčeva cesta 12/11. — telefon: 21-84.
Vsa poročila, dopisi in. slično naj se v bodoče naslavljajo na navedeni naslov.
Uprava socialnega fonda pn Izvršnem odboru Osvobodilne fronte Slovenije
Ministrstvo za trgovino In preskrbo vlade LRS nas je obvestilo, da so vedno bolj pogosti primeri, ko se posameznte sindikalne podružnice obračaj © direktno na MTP ali pa na okrajne, odnosno Okrožne ljudske odbore s prošnjami za nakazilo raznih racioniranih živil (klobas, hrenovk, sladkorja, moke itd.) za prireditve.
Opozarjamo vse sindikalne forume, da so upravičeni do kontingenta živil samo oni, ki prirejajo večje prireditve, ki presegajo lokalni pomen. Za manjše prireditve se kontingent živil ne nakazuje. Ker je ministrstvo dodelilo manjše kontingente hrane okrožnim lju-dskim odborom, naj se forumi obračajo direktno na okrožne ljudske odbore, ne pa na ministrstvo.
Glavni odbor
Enotnih sindikatov za Slovenijo.
Vsem prijateljem slovenske knjige
Splošno znižanje produkcijskih stroškov je Slovenskemu knjižnemu zavodu omogočilo, da bo dal naročnikom svoje glavne knjižne serije namesto napovedanih sedem del v osmih knjigah ob dosedanji naročnini in dosedanjih plačilnih pogojih tri knjige več. Tako bodo prejeli naročniki v letošnjem poslovnem letu
za din 720 (broširajia serija) odnosno
za din 900 (vezana serija) enajst knjig.
Namesto napovedanega romana Miška Kranjca »Pisarna«, ki ga pisatelj ne ho mogel pravočasno dovršiti, izide novi roman Antona Ingoliča.
Naročniki glavne serije Slovenskega knjižnega zavoda prejmejo potemtakem naslednje knjige-:
1.	Prežihov Voranc: Borba na tujih tleh.
Evropski potopisi (že izšlo).
2.	Marie Pujmanova: Ljudje na fazpotju-
Češki socialni roman (že inžIoV.
3.	—4. Anton Ingolič: Vinski vrh.
Homan v dveh knjigah: L Žeja, H. Trgatev (v tisku).
5.
6.	Ivan Potrč: Kočarji (n droge povesti.
(Že izšlo).
7.	-8. Anatoliij Vinogradov: Tri barve časa.
Roman v dveh knjigah (v tisku).
3. Izbor pripovedne proze iz let narodno osvobodilne borbe z uvodom J. Vidmarja
(v pripravi).
10. Puškin-KIopčič: Izbrane pesmi- H- knjiga
(v pripravi).
1L Matej Bor: Pesmi. Z umetniškimi prilogami akad. slikarja Franca Miheliča (že izšlo).
Naročila na snbskripoOo sprejema SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD V LJUBLJANI in vse njegove podružnice.
Romain Rolland: Miklavž Breugnon. Zgodovinski roman v izredni opremi (v
tisku).
Nova številka »Tekstilca«.
Izšla Je druga, številka »Tekstilca«, organa Zveze delavcev to nameščencev tekstilne industrije Jugoslavije List je lepo opremljen in obsega 32 strani. Vsebina je pestra, posebno zanimivi so članki o sindikalnih in strokovnih vprašanjih tekstilcev ter o njihovem kultaimoprosvetnem delovanju.
Posamezna številka staine 8.— din to se naroča pri Upravi v Zagrebu, Stalinov trg 8a, UL nadstropje, štev. 32, teletom 54-75.
IZGUBLJENE ČLANSKE IZKAZNICE:
Zveza delavcev in nameščencev rudarske industrije:
Stepišnik Franc, štev. članske izkaznice 207090, zvezna številka 107090. Sotošek Jože, štev. članske izkaznice 210500, zvezna številka 110500; No.-čan Rudolf, številk^ članske' izkaznice 210466, zvezna štev. 110466.
Zveza del. in nam. kovinske industrije:
štembalj Marija, štev. član. Izkaznice 1304999, zvezna štev. 87399; Obradovlč Anka, štev. član. izkaznice 908215, zvezna številka 37750; Večemik Edvard, štev. član. izkaznice 1309464, zvezna štev. 87864; Petek Mirko, štev. član. Izkaznice 1309434, zvezna številka 87834; Ornik Ivan, štev. član. izkaznice 1309484, zvezna številka 87884; Šerdioiner Franc, šitev. član. Izkaznice 1309486, zvezna štev. 87886; Gajšek Silvester, štev. član. Izkaznice 261040. zvezna štev. 33244; Cafnik Ivan, štev. član. izkaznice 1309559, zvezna štev. 87859; Bajer Alojz. štev. član. izkaznice 1309520, zvezna štev. 87820.
Zveza železniških in prevoznih deL in namešč.:
Kancler Franc, šrtev. član. izkaznice 256336, zvezna štev. 68336; žandar Stanislav, štev. član. izkaznice 253399; Volčič Anton., štev. članske izkaznice 253371- Bajt Janez, štev. član. .izkaznice 253458.
Zveza zdravstvenih in socialnih del. in nam.:
štarbek Ciril, štev. članske izkaznice 1247044, zvezna štev. 34054;
Zveza delavcev in nam. gradbene industrije:
žitnik Josip, štev. član. izkaznice 1231097, zvezna štev. 030097; Tretjak Franc, štev. član. izkaznice 906760, zvezna štev. 61545; Oprešnlk Jurij, štev. član. Izkaznice 905795, zvezna štev. 61580; Gros Silva, štev. izkaznice 29018-902016; Jeršino vec Ignac, štev. članske izkaznice 233487, zvezna štev. 21990; Krašovec Roberta, štev. članske izkaznice 282023, zvezna štev. 24962; Kerbič Lovro. štev. članske izkaznice 234228. zvezna štev. 22731; Ogrinc Marija, štev. članske izkaznice 234639, zvezna štev. 23143.
Zveza delavcev in nam. tiskarske industrije:
Faletič Dragica štev. član. izkaznice 910727; Vidmar Lojzka, štev. članske Izkaznice 232959; Goli Marija, štev. član. izkaznice 231744; Pečnik Albin, štev. član. izkaznice 232027. zvezna štev. 12027. Vtoiterhalter Ivanka, član. Izkaznica štev. 1289255, zvezna štev. 13502; Verdoušek Inge,
članska izkaznica štev. 1288039. zvezna štev. 13282.
DROBNE VESTI:
Iz Ljubljane: V nedeljo 24. t. m. ob 10. dopoldne se bo vršila v tovarni Saturnus žalna svečanost ob priliki odkritja spomenika sedemnajstim padlim borcem-delav-cem, ki so dali življenje za našo svobodo.
Iz Maribora: Delo pri obnovi delavn-ce državnih železnic v Mariboru se po zaslugi celokupnega delovnega kolektiva bliža koncu. Delovni kolektiv delavnice smatra to za velik praznik in prireja 30. novembra ob 15. v prostorih novo zgrajene delavnice za popravilo potniških vagonov revijo vsega dela na gospodarskem, kulturno prosvetnem in fizkulturnem polju. Ob tej priliki bodo proglasili tudi nove udarnike.
Iz Kranja: Delavci in nameščenci tekstilne tovarne »Intex« v Kranju so postavili veličasten spomenik svojim tovarišem ln tovariš'cam, ki so žrtvovali svoja življenja kot borci, talci in interniranci za boljšo bodočnost delovnega človeka.
Odkritje spomenika se bo vršilo 1. decembra 1946 ob 10. dopoldne v tovarni.
Iz Trbove-lj:	V nedeljo popoldne so v
Trbovljah razvile svoje sindikalne zastave: podružnica Zveze delavcev in nameščencev usnjarsko-predelovalne industrije, podružnica Zveze uslužbencev zdravstvenih in socialnih ustanov ter Krajevni odbor Zveze zadružnih, denarnih in trgovskih uslužbencev.
SOVJETSKA ZVEZA. — Na tisoče novih stanovanjskih zgradb. Ministrski svet ZSSR je sprejel sklep o povišanju plač ia gradnji več tisoč stanovanjskih zgradb za delavce in inženirsko--tehnično osebje, kakor tudi za gradbene delavce nai Uralu, v Sibiriji in na Daljnem vzhodu.
Obisk zastopnikov britanskih sindikatov. Te dni je odpotovala v Sovjetsko zvezo delegacija britanskih Trade Unionov, voditeljev in članov združenih sindikatov tehnikov. Delegacija bo razpravljala tudi o vprašanju ureditve trgovinskih odnošajev med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo.
POLJSKA. — Obnova Varšave. V Poljski so do sedaj zbrali za obnovo Varšave preko 100 mili jenov zlotov.
ČEŠKOSLOVAŠKA. — Poljska premog za češkoslovaško. Iz premogovnega bazena K-aitowice na Poljskem bo v smislu sklenjenega sporazuma pripeljanih 16.000 ton premoga za češkoslovaško industrijo.
Odobritev sporazuma, o preseljevanji ča. hov in Slovakov iz Romunije. Češkoslovaška narodna skupščina je odobrila sporazum, ki je bil sklenjen med češkoslovaška ln Romunijo glede preseljevanja Čehov in Slovakov iz Romunije.
50 letnica rojstva predsednika vicule Klementa Gottvvalda. Predsednik češkoslovaška vlade Klement Gottvvald je ob priliki 50 letnice rojstva prejel številne pozdravne brzojavke iz Češkoslovaške in inozemstva. Z Gottvvaldovim imenom je tesno povezan razvoj Komunistične partije češkoslovaške.
Gospodarsko sodelovanje s sosedi, češkoslovaški industrijski minister Laušman ja po vrnitvi v Prago razložil na tiskovni kon. ferenci svoje vtise z obiska v Bukarešti, Sofiji, Beogradu in Varšavi ter izjavil, da je povsod naletel na iskreno željo po gospodarskem sodelovanju s češkoslovaška
AVSTRIJA. — Reakcionarne klike privedle deželo v slepo ulico. Predsednik Ko munistične partije Avstrije, Johan Koplenig je v svojem programskem govora izjavil, da so nove volitve edini izhod iz slepe ulice, v katero so privedle deželo reakcionarna klike v sedanji vladi.
Ustanovitev pokojnin nacistom. Zavezniški svet za Avstrijo je pozval avstrijsko vlado, naj ustavi izplačevanje pokojnin nacistom, M so bili po zakonu o denacifikacijl odpuščeni iz službe.
Na volitvah so v središču kovinske indn. stri je zmagali komunisti. Pri volitvah delavskih poverjenikov v največjem središču kovinske industrije »Alpine Montane« v Do-navvitzu so zmagali komunisti.
MADŽARSKA. — Zahteva po izročitvi nadvojvode Jožefa. Madžarske oblasti so zahtevale od zaveznikov izročitev nadvojvode Jožefa Habsburškega in bivšega madžarskega ministra za finance Tihamerja F»-binya.
ITALIJA. — Togliatti za neodvisnost Italije. Sekretar Kompartije Italije, Palmi-ro Togliatti je naglasil v svojem članku, da je prvi korak na poti k neodvisnosti Italije sporazum o rešitvi sedanjih problemov s sosedi. Togliatti trdi, da je poslabšanje položaja Italije v svetu vpliv Vatikana in de Gasperijeve politike.
FRANCIJA. — Odgovor socialistov is pismo KP Francije. Francoska socialistična stranka je poslala Komunistični partiji FTancije odgovor na njeno pisma V odgo voru socialistična stranka meni, da mora dati pobudo za razgovore glede sestave nove vlade stranka, ki je dobila na volitvah večino glasov.
ŠPANIJA. — Spopad m®d partizani in policijo v Madridu, španski partizani nadaljujejo borbo proti Francovim silam. Pred kratkim je prišlo v četrti ministrstev v Madridu do puškarjenja med partizani in policijskimi oddelki.
BELGIJA. — predsednik K »m partije Bet gije izvoljen za podpredsednika parlamenta. Predsednik Komunistične parrtije Belgije, Labeaut je bil izvoljen za podpredsednika parlamenta s 95 glasovi proti S9.
ANGLIJA. — Angleški delavci proti Francu. V tovarni »Metro Vikers« v Manchestru so delavci odklonili, da bi delali električne centrale za Francovo Španijo.
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE. —
400.000	rudarjev stopilo v stavko. Po preteku roka, ki ga je objavil Luis, predsednik sindikata ameriških rudarjev, je stopilo v stavko 400.000 rudarjev v rudnikih črnega premoga. Stavka se je razširila tudi na rudnike antracita v Pennsylvaniji-
Avtomobilska tovarna »Hudson* zaprla obrate. Avtomobilska družba »Hudson« je sporočila, da je zaprla svoje tovarne in odpustila 12.000 delavcev zaradi pomanjkanja jekla.
VI. zasedanje UNRA-e bo v Wash6ngtcnu.
V Washingtonu je bilo uradno sporočeno* da bo imel svet UNRA-e svoje šesto zase-danje v VVlashlngtonu,