Kaf vse pišefo o utlielt&tvu, šoll, prosvetl in JVV —1 Uradniški prejemki se bodo najbrže zvišali, tako je izjavil linančni minister v Banji Luki. Vlada stoji namreč na stališču, da morajo biti uradniki dostojno plačani, in da se tudi med moškimi ne smejo delati razlike. (»Jugoslovenska pošta« in »Jutro« od 31. XII.) —1 Povišanje uradniških plač v Italiji. Zaradi stalnega višanja cen življenjskih potrebščin so povišali v Italiji drž. uradnikom plače za 8 %. (»Naš glas«, 1. I.) —1 Tudi »Gorenjec« se je zavzel za državne nameščence. V uvodniku, ki ga priobčuje v svoji številki od 2. I. »Državni nameščenci in njih slabo gmotno stanje«, govori o korupciji državnega uradništva, se zavzema za uradniško zbornico in piše med drugim: Od 1. aprila 1. 1931. do danes so se v II. draginjskem razredu znižali prejemki pri uradniku VII. skupine za 24'9 %, VIII. skupine za 24'37 %. IX. skupine 25'97 % in X. skupine za 26"95 %. Razmere glede nakupa življenjskih potrebščin so se še poslabšale. Zato bi bilo prav in pravično, če županstva opozore tudi bansko upravo in le-ta osrednjo vlado na izredno slabo stanje slovenskega državnega nameščenca. Nujno je potrebna hitra pomoč. — Glede očitka korupcije odgovarja »Gorenjcu« »Slovenski narod« od 8. I. —1 Premestitve so draga reč, državo stanejo mnogo denarja. Premeščenci morajo včasih čakati dolgo časa na povrnitev stroškov. Iz poročil posameznih finančnih direkcij je razvidno, da dolgujejo finančnim organom na preselitvenih stroških: zetska 200.000, zagrebška 200.000 in ljubljanska 70.000 din. (»Delavska politika«, 1. I.) —1 V uvodniku »Vprašanje malega naroda« objavlja »Slovenija« od 8. I. med drugim tudi tole: Mladine ne smemo vzgajati v duhu nacionalističnega udrihovstva, da po spreglcdu smešnosti tega vzgojnega načina ne pride v nasproten ekstrem. Vzgajati jo moramo odkrito v zavesti, da smo majhen narod z razvito kulturo in umetnostjo. Za svoje narodne vzore ne smemo iskati vzorcev pri Rusih, Angležih, Francozih in Nemcih, ampak pri visokokulturnih malih narodih, ne med zagovorniki surove sile, ampak med pionirji kulture. Vse učne knjige bi morale imeti skupno osnovno misel in ideal, a ne kot zdaj dvomljivo jugoslovenstvo. —1 Glede na igralski nastop gluhonemih v Ljubljani prinaša tudi 11.-12. št. »Zdravja« daljšo oceno, kjer pravi, da je predstava podala sijajen dokaz za veliki pomen zavodov in šol za gluhoneme. —1 Banska uprava je kupila tovarno slamnikov v Domžalah, katero priredi za zavod za slepo deco, ki se preseli iz Kočevja. (»Zdravje«, 11.-12.) —1 Za reformo našega šolstva je govoril pri Pedagoškem društvu v Ljubljani tov. Hreščak. Zanimiv izvleček predavanja prinaša »Jutro« od 7. I. —1 Učiteljski dom v Mariboru je gorel. Vendar škoda ni velika. (Mariborski večernik«, 7. I.) —1 Glede Bežigrajske šole odgovarja dr. Ravnihar na članek v »Slovencu«, ki ga je indirektno napadel, češ, da je uporabil za dograditev šole posojilo, ki je bilo namenjeno za premestitev smodnišnice. On priznava, da je storil in ne smatra za greh, ampak za zaslugo, da je na ta način mogel dograditi potrebno šolo, ko premestitev smodnišnice tako ni bila več aktualna. (»Slovenec«, 5. I.) —1 Papež in šola. Papež je dejal: »Šole so danes v mnogih primerih važnejše od samih cerkva. Ako se nam v osnovnih šolah ne posreči obdržati vero v srcih naših otrok, bomo kmalu imeli cerkvene stavbe brez cerkvenih občin.« (»Nedelja«, 3. I.) —I Ni bilo pritiska na uradništvo za udeležbo pri volitvi v Škofji Loki, tako piše »Gorenjec« od 2. I. in v dokaz, da je res, navaja: Izmed vsega učiteljstva. se je volitcv udeležil samo 1, od drugega uradništva le par, od financarjev nobeden. —1 Priznanje učiteljske službe na šolah sv. Cirila in Metoda. Načelnik ministrstva prosvete je izjavil na učiteljskem zborovanju, da pride v finančni zakon za 1. 1937./38. tudi določba, s katero se prizna kot efektivna državna služba tudi poučevanje na šolah sv. Cirila in Metoda. (»Naš glas«, 1. I.) —1 Pod naslovotn »Sodne zanimivosti« prinaša »Jutro« od 7. I. sledeče: V avtobusu lenarške avtobusne družbe je lani 25. januarja gospodična Anica Leskovarjeva, učiteljica v Kamnici, dejala neki svoji tovarišici od Sv. Ane v Slovenskih goricah, da mora biti njen nadučitelj (g. Jakob Stuhec, starosta sokolske čete pri Sv. i\ni) »grozen denunciant«. Zaradi tega je g. Stuhec vložil pri mariborskem sodišču tožbo proti Anici Leskovarjevi, ki pa se je zagovarjala, da ni mislila pri tem g. Stuhca, marveč, da je hotela le zagovarjati učiteljske premestitve, češ, da ni bil noben učitelj premeščen brez vzroka, marveč, da so bili premeščeni na lastno prošnjo ali pa ker so se pri volitvah preveč eksponirali, oziroma denuncirali. Zanimiva zadeva je zdaj prcd sodiščem končana. Sodnik je po zaslišanju vseh prizadetih prič obsodil 22. julija 1936. g. Anico Leskovarjevo na denarno kazen 180 dinarjev, kise odloži pogojno za eno leto, ter na plačiio sodnih stroškov. To sodbo je kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča dne 29. decembra 1936. potrdil, ko je ponovno zaslišal vse prizadete priče. Ker ni proti tej sodbi nikakšnega pravnega leka, je pravda s tem končnoveljavno končana. —1 V članku »Narodni pomen šolskega radia« si je privoščila 2. številka revije »Radio - Ljubljana« hudo kritiko našega osnovnega šolstva. Tu piše: Naša uradna šolska politika tako v svojih načelih kakor v stvarncm delu ne daje jamstev za slovenske narodne potrebe, naše osnovno šolstvo, ki so ga predstavljali v slovenskem pogledu nezavedni in neprepričani ljudje, je mešalo pristno in nagonsko narodno dedščino z utopističnimi jugoslovenskimi teorijami. S tem je šola vzgojila nekaj rodov slovenske mladine v zmedenem duhu, tako da se more govoriti o izkvarjeni mladini. — Glede šolskega radia piše, da bi moral po sistematičnem programskem načrtu dajati mladini tisto, česar ji današnja šola ne daje: smotrene, jasne in dostojne slovenske izobrazbe, pouka o temeljnih reieh, ki jih mora vsak slovenski človek vedeti in jih v današnji dobi more dobiti. —1 Pod naslovom »Metoda jugoslovenskega učiteljstva v Sloveniji« »Slovenija« od 1. I. ostro kritizira Rapetovo Četrto čitanko, kjer govori o jezikovnem plemenu Slovencev in Hrvatov ter mesto: Prebivalci Jugoslavije so en narod, vendar se po narečjih in običajih ločijo v Slovence, Hrvate in Srbe. —1 Gankarjeva dekliška šola v Mariboru je letos pripravila božičnico pticam. V paviljon mestnega parka je postavila božično drevo z zrnjem, kar je privabilo velik ptičji zbor, posebno sinice. (»Mariborski večernik«, 29. XII.) —1 O srednji šoli in knjigah je napisal Jakob Šolar v »Sloveniji« od 1. I. oster članek. Med drugim pravi tu: »Brez ozira na vse izboljševalne predloge so ponatisnili učne načrte iz 1. 1929. s tiskovnimi napakami vred in se niso niti zmenili za skušnje v šoli. Zato ni čuda, da so ti učni načrti tako resnična podoba vse neurejenosti, nedoslednosti..., da je človeka sram. Do vsega tega mora priti če se z vsem tem bavi upravna šolska oblast, ne pa šolski strokovnjaki, ki imajo živ stik s šolo. ... Knjiga nam dela sramoto pcvsod, kjer bodo na njeni podlagi hoteli spoznavati naše šolstvo. To je res podoba vse naše prosvete. —1 ŠoUtvo in prosveta v Rusiji. V letu 1936. je bilo v Rusiji 164.081 osnovnih, 1797 strokovnih, 2572 tehničnih šol, 716 delavskih univerz in 595 visokih šol. Gledališč 724, kinematografov 28.600 in 67 radijskih oddajnih postaj. Knjižnic je bilo 53.380 s 105.295,000 knjigami. — VI. 1935. je izhajalo v Rusiji 10.000 dnevnikov z dnevno naklado 35,700.000 izvodov. Knjižne založbe so izdale v 1. 1935. 42.700 raznih knjig in brošur. Te knjige so izšle v 93 jezikih. (Po »Sl. narodu« in »Kmetskem listu« od 30. XII. in »Del. politikk od 1. I.) —1 Šolske razmere v V. okraju v Mariboru. Poslopje 3. deške osn. šole na Ruški cesti je pretesno. Otroci morajo na druge šole na levi breg, dva razreda v Razlagovo, eden na 4. deško v Gosposvetsko. Nekateri celo 3 km daleč, kar je kvaren nedostatek v materialnem in vzgojnem pomenu. (»Mariborski večernik«, 30. XII.) —1 Državne šolnine ni treba plačevati na zasebnih šolah, pa naj imajo pravico javnosti ali ne. (»Slovenec«, 31. XII. in »Jutro«, 31. XII.) —1 Odpoved za vse prostore v šolskem poslopju je prejela mestna občina v Kamniku od iMeščanske korporacije. Šola se mora do avgusta izseliti iz zgradbe, ki je bila pred 53 leti sezidana nalašč za šolo. (»Slovenec« od 31. XII.) —1 Slomškova družba je imela za božične praznike za svoje člane poseben 3-dnevni tečaj v Ljubljani. —1 Otroci so zgradili železnico. V prostih šolskih urah je 500 otrok delalo dolge mesece, da je zgradilo v kavkaškem mestecu y Tiflisu železnico, katere tir ima širino 75 cm in je dolg pol kilometra. Železnica ima malo lokomotivo in 3 vozove. Doslej je železnica odpravila 65.000 oseb. Sedaj jo nameravajo šolarji podaljšati za cel kilometer. (Po »Domoljubu« od 1. I.) —1 Na Nizozemskem se poučuje šah na vseh šolah. (»Slovenski dom«, 31. XII.) —1 O premestitvi učitelja Fr. Vadnala, sokolskega starosto, vrtnarja, čebelarja, pevca, glasbenika in zadrugarja po 30-letnem delovanju iz Dobove v Veliki Podlog piše »Sokolska volja« v 1. številki. V Dobovi je ostavil Vadnal dom in družino. —1 t Emil Adamič. Toplo pisan nekrolog prinaša glasilo bolgarskega učitelj. udruženja »Prosvetno edinstvo«. Pisec želi, naj sc uresniči pokojnikova želja, da se prične s smotrno skupno akcijo jugoslovanskega in bolgarskega učiteljstva. —1 Poenotenje višjega šolstva v Nemčiji. poleg šestrazrednega šolstva bosta ob.stojali v Nemčiji samo še dve vrsti višjega šolstva, in sicer glavna šola, in stranska šola. V krajih, ki bodo imeli samo eno visoko šolo, bo obstojal samo tip — glavne šole, le, kjer bi gimnazija imela poseben pomen, obenem pa tudi že slavno tradicijo, bo ministrstvo izjemoma dovolilo gimnazijo. (Po listih od 2. in 3. I.) —1 Na šoli v Turjem je 133 otrok in samo ena učna moč. Pomanjkljiv pouk na šoli vzbuja med ljudmi mnogo nevolje. (»Slovenec«, 3. I.) —1 MooSoheart — mesto otrok. V bližini Chicaga v Ameriki je otroška naselbina, ki šteje okoli 200 hiš in kjer se šola in živi 1700 otrok, večinoma sirot brez staršev. Otroci, ki bi dajali sicer mnogo naraščaja temnim zločinskim elementom velemesta, se vzgajajo tu pod dobrim nadzorstvom v koristne člane človeške družbe. Tu se ne učijo samo običajnih šolskih predmetov, ampak se bavijo tudi z raznimi obrtmi, pa tudi z živinorejo in kmetijstvom, tako da se naselje vzdržuje kar samo in prodaja lahko 75 procentov svojih izdelkov z dobičkom. (»Mariborer Zeitung«, 12. I.) —1 Mlečna akcija na kamniški šoli. Na šoli, kjer je protituberkulozni dispanzer ugotovil 40% okuženj, dajejo 80 revnim otrokom dnevno mleko. (»Slovenec«, 10. X.) —1 Pouka ni na šoli v Nemški Loki že od začetka šolskega leta. (»Gottecheer Zeitung«, 10. I.)