2 spomnite * se slovenskih beguncev s kakim DAROM! B AMERIŠKA ll^txxxxxxx^ No. 21 AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, JANUARY 30, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVI1J mm VESTI IZ SLOVENIJE (Došlo preko Trsta) life S0 POŠILJALI DO- £ r«" ijudiAD0LETNE- - S')l0" j losovrnT'! 0 zalost radi zmage i lunino-m komuni«t«v je zlasti 1 ■Jiov , Postopanje partiza- i Il8 lei,," .imi fanti- Tistih pod i taliju "i niS° pobili pri masnem K jih t J^obrancev Izpustili so , Inikd^, ,take' da si nekateri ; Biko so ne bo opomogel. To- j |iHra(lal'"h mučili in tako so jih . pom\-ia 80 mnogi p0tem do" '( Iftiaj jj! }• Mnoge, ki so se ko- r1" eonnr fH nogah' 80 še po" C Bo olj.. k0 SO prišli v domala So j ° na težka prisilna dela, j P ti;, J tako popolnoma uniči- . Ki ^aravin i • i■ t B^lebol' LJudje se menijo, j |i živaij t" PaSti v kremplje vsa" ] ■P je v, Partizanski zverini, , K* na Boga. ■S iJ {?A JERNEJ, pos. sin, [ pe, je,.pudenca obč. Vel. Blo- ian'2an Prisilno mobiliziran k * °m' Ob priliki neke ®osl«n fl°fenzive Je bil zajet in Placiji N Prisilno del°- Po kaPi- 1 fc skfjv! em"je je ostal doma in ž Pkoli t,j pred partizani, ki jih r in d°ma z No-Ik^ča ln v Ameriki 41 let.I, I, ^ vn ?Sem hčera, tri sinove|J iN Ho V" - Dne 13. jan. jej m ni2H Žnidar, stara 66 let. J Pwunela sorodnikov- Pač| naea sina in hčer v Mari-TH b.®taJerskem. Pri dru- Il?a rDne 14-jan-je ■V Tui,y ™ayer, rojena Ple-■t«114' »tlut zapu?ča moža An-E' ^ j er' dva sinčka in brali) H t dan je umrl Frank IV^oiie 56 let in doma od! IW* štJerskem. Bil je! P' so , Ukov in brez društev.' |%b Soa mrtvega v postelji in1 I)n mtl Oskrbeli prijate-' mrh p(e,15- jan. je umrla Ma-Ir^Sča ! auer' stara 32 let.' WM ,Tn°ža Michaela, starše je vS0.rodnikov. _ Dne 17. ■ K' išnici v Burling- k b;," u'mrla Rose Alpner. j ■i 1 k0 prePeljana pred par 'zadel mrtvoud. . iz Krškega na Do-1^20/n v Ameriki 40 let. i j^a 4 ie Živela v La Sallu. K :moža Lenarta, tri sino- so ga ubili. Njegova sestra ga j je našla ubitega poleg poti. Zraven njega je bil še hlebec kruha, ki ga je vzel seboj na pot, ker je mislil da ga bodo držali v, ječi radi zaslišavanja. MNOŽIČNI GROBOVI. — J Med vasjo Lokavec in Ajdovšči- 1 rio na mestu imenovanem "Lo- : ka" je grob kakih 30 ljudi, ki so < jih ubili partizani pri "osvoboditvi." Ker je bil grob zelo pli- ' tek je začelo smrdeti ter so lju- i dje postali pozorni. Partizanska : oblast je v začetku trdila, da so s tam pokopani konji. Kasneje so trdili, da so to žrtve četnikov. f Ljudje so zahtevali, naj se te ( ljudi izkoplje in pošteno pokop- c 1 je. "Oblasti" pa tega nočejo na- 1 praviti Ljudje vedo, da zato ne, 1: ker se boje "oblasti," da bi ljudje J spoznali med ubitimi svojce, ki so neznanokam izginili. ] K O ič! EV SKI ROG-DOBER- 1 DOB. — V Kočevskem rogu leže desettisoči poklanih nasprot- j nikov komunistov. Namestu "Oj Doberdob, slovenskih fantov j grob," pojo sedaj: "Kočevski rog — slovenskih fantov grob!" ^ Truman bo pritisnil ; na kongres, da odobri ; posojilo Angliji Washington. — Splošno sej ' pričakuje, da bo predsednik f Truman še ta teden poslal na kongres nujen apel, da razmo- j triva in odobri posojilo Angliji vi ; vsoti $4,400,000,000. Kot pose-1 t bno ugodnost bi ta denar dal za- ^ kladniški urad vlade, dočim da-' , je druga posojila inozemskim', drža vam Eksportna-Importna ] banka. |, Vladni uradniki priznavajo, da ] imajo celo vrsto prošenj za po- ) sojila iz inozemstva. Te liste pa ] ne da v javnost, ker prošnje ni- ] so še uradne, ampak samo neka- ] ko tipanje, če bi se posojilo dobilo ali ne. I ; V kongresu bo gotovo velika1; debata glede angleškega posoji-' j la. Največ bodo kongresniki po- ■ udarjali, da mora biti nekje me-j j a tudi za bogato Ameriko, ki ne 1 more venomer igrati vlogo ogro- ' mnega Miklavža. --o-- Francija bo vprašala za 2 bilijona posojila j Pariz. — Novi predsednik I francoske republike, Felix Gou-in je povedal svoji socialistični stranki, da more rešiti Francijo pred totalnim polomom samo posojilo 2 bilijonov in pol dolarjev iz Zed. držav. Gouin je sestavil finančni program za deželo, ki ga kabinet sicer v splošnem j odobrava, toda ga še ni sprejel. ; Kbmunisti se namreč upirajo namenu, da bi vlada zamrznila na 1 sedanji višini vse vladne plače. --o- V Texasu imajo največ zasebnih letal Amarilloj, Texas. — Civilna - aeronautična oblast poroča, da .j je v državi Texaxs največ oseb, • ki lastujejo svoja letala in sicer . jih je 1,815. Druga je Pennsyl- - vanija z 1,715, potem so New . York, Ohio in Illinois, ki jih ima . vsaka več kot 1,000. V državi - Rhode Island je samo 61 zasebnih letal registriranih. ^urch of Dimes - nocoj <0 S NT) Komaj kake k milijone jih bo brez dela koncem 1946 Washington. — Delavski od-' delek vlade je prišel na dan s j številkami glede ekonomskega' položaja v deželi tekom letošnje-' ga leta. V prvi vrsti trdijo vlad-j ni statistikarji, da bodo delavci 1 v splošnem dobro služili, kadar ■ začne enkrat industrija dobro obratovati. Tekom leta, računa vlada, ne -bo več brezposelnih kot kake 4 1 milijone oseb. Na zimo 1946- 1 1947 bo morda to število nara- 1 slo na 6 milijonov. < Glede brezposelnosti je delav- ' ski oddelek že lansko leto precej . dobro prerokoval. Računal je, da bo koncem 1945 od 4 do 5 mi- i lijona brezposelnih, dočim jih je f bilo v resnici le 3 in .pol milijo- J na. Takrat je pa urad za rekon-versijo računal, da bo ob koncu J| 1945 od 8 do 10 milijonov brezposelnih. i 1 Vlada tudj napoveduje, da bo preveč delavcev v industrijah, i kot so ladjedelnice, to'varne za 1 gradnjo letal. Primanjkovalo jih i bo pa pri gradbenem materialu, i v predilnicah, livarnah in v obla- < čilni industriji. f Dalje računa delavski oddelek, da bo v prihodnjih 5 do 10 1 letih najbolj stalno delo in naj- ' boljši zaslužek pri gradbeni in- < dustriji, 1 -o- V Indiani pričakujejo zdaj ' nižje cene utilitetam Indianapolis. — Ako bo uspe- ' lo guvernerju Gatesu, bodo plačevali prebivalci države Indiana to leto manj za elektriko, vodo, ' plin in za telefon. Guverner je namreč prišel na dan z zahtevo, ( da utilitetne družbe, ki zalagajo 1 prebivalce s temi potrebščinami, 1 odstopijo nekaj svojega dobička 1 ljudem. Kompanije bodo imele | namreč, ako bodo dobivale seda- ; nje cene, večji dobiček, ker jim ne bo treba letos plačevati davka j na dobiček. I Državna utilitetna komisija bo zdaj preračunala ta prihranek za utilitetne družbe, nato pa priporočala manjše cene utilitetam. Tako je ukazal guverner. -o-- Zavarovalne družbe bodo dajale letos enake divi-dende kot lansko leto New York. — Institut za živ-ljensko zavarovalnino poroča, da bodo večina vse zavarovalnice dajale letos enake dividence kot lansko leto. Od 47 zavarovalnih družb jih je 42 že postavilo isto dividendo za 1946 kot za 1945. Fakt je, da rezerva zavarovalnih družb ne služi toliko, kot je včasih, pa to izgubo popolnoma krije manjša umrljivost med lastniki certifikatov, trdi institut. Umrljivost med civilnim prebivalstvom je bila tako nizka, da je popolnoma pokrivala smrt med vojaštvom na bojnem polju, ki je imelo življensko zavarovalnino pri teh družbah. | Lausche je dajal v Toledo odlikovanje Toledo, O. — Sem je prišel - guverner Frank J. Lausche, ki r je razdelil med člane naborne i komisije odlikovanja, izdana od i ameriške vlade. Naborna korni- - sija je delovala ves čas vojne I brezplačno. Jeklarne imajo nove pogoje, ki naj bi v kratkem končali stavko ! ! LAUSCHE JE DOBIL i ODOBRENJE OD POLOVICE OKRAJEV Columbus, O. — John E. Lo-' kar, tajnik guvernerja Lausche-; i ta naznanja, da je bil guverner j odobren za ponovno izvolitev že' več kot od polovice 88 okrajev v j državi Vseh okrajev je 88 in j vsak dan prihajajo nove petici-j je, je rekel Mr. Lokar. Najnovejši okraji, ki so od-j glasovali za indorsiranje Lau-J scheta, so: Jefferson, Mercer, j , Ashland in Marion. -o----i Meso bo v nekaj dneh I t doseglo mesnice po deželi j Chicago. — Dasi so se delavci • že v pondeljek vrnili na delo v klavnice, pa bo vzelo vse od 4 do 1 8 dni, predno bo meso doseglo 1 mesnice po deželi, naznanja via- ) da, ki je prevzela mesno indu- 1 stri j o. Vlada je najprej obvestila živinorejce, naj začno zopet poši- ■ ljati živino v klavnico. Vse ra- 1 dijske postaje po zapadli so to razglašale Kadar je živina pobita, mora biti v hladilnici od 24 ! dy 48 ur, nakar je- razsekana in ; potem odposlana mesarjem. To ' vzame pa vse od 4 do 8 dni, ka- ' kor so mesnice oddaljene od kla- i vnic. Vprašanje še ni rešeno, kdo : bo nosil stroške, kadar bodo ■ klavnice začele plačevati delav- 1 cem višjo mezdo, ki jo bo priporočal preiskovalni odbor. Kla- i vnice trdijo, da tega ne bodo ] mogle nositi, ampak odjemalec -mesa, ali pa vlada z denarno od- ] škodnino. : -o- • i IZ WAUKEGANA, ILL. I Dr. Louis F. Kompare je bil izvoljen predsednikom bolniškemu štabu v bolnišnici sv. Terezije, Waukegan, 111. Dr. Kompare je član društva sv. Jožefa št 53 KSKJ istotam. Dr. Henry Holm je bil izvoljen za podpredsednika in R.| Seymour Kaiz za tajnika in blagajnika. V teh uradih ostanejo za leto 1946. -o- Trgovina na drobno je imela prošlo leto 10% več j prometa kot v 1944 Washington. — Ameriška trgovina na drobno je imela v zadnjem četrtletju 1945 za 22 bilijonov dolarjev več prometa, kot v istem času leto poprej. Tako poroča trgovinski oddelek vlade. Tako je zaslužila ameriška trgovina v letu 1945 več kot 74 bili-i jonov dolarjev, ali za 5 bilijonov ; več kot v letu 1944. , Trgovci na drobno poročajo iz - vseh krajev dežele, da so imeli v zadnjem četrtletju prošlega leta rekordni promet, čeprav je . vladala v mnogih mestih brezposelnost, kj je vedno največji za-1 držek za trgovinski obrat, j Trgovinski oddelek računa, da e jc narod potrošil prošlo leto 104 J I bilijone dolarjev, prihranil pa si! je 35 bilijonov. --o—-- SPOMNITE S'E SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM PAROM Benjamin Fairless je odšel iz Washingtona z novimi ponudbami od vlade. General Motors in unija začno danes z novimi pogajanji. V Ohio ne bo stav-: j ke pri utilitetah. j PRAV LAHKO PRIČAKUJEMO VIŠJE CENE ZA AVTOMOBILE I * __________ Washington. — Po več dneh posvetovanja z vladnimi! | uradniki, se je včeraj odpeljal v New York Benjamin Fair-j I less, predsednik U. S. Steel korporacije, ki zastopa obenem i i tudi vse jeklarne v pogajanjih za višjo mezdo z unijo CIO. i Splošno se govori, da je dobil Fairless nove posredovalne pogoje od vlade, ki ji bo predložil ostalim jeklarnam. Kakšni so ti pogoji ni znano, i sodijo pa, da je vlada ponudila 1 j jeklarnam dovolj velike cene za . ! jeklo, ali vsaj obljubila v goto- I vem času višje cene, če .jeklarne j plačajo svojim delavcem 18'/oc na uro priboljška, kakor je to priporočal predsednik Truman j in kar je unija CIO pripravljena i vzeti. . V Washingtonu splošno misli- : jo, da jeklarska stavka ne bo! trajala več dolgo. * * * Danes se bodo zopet vsedli k, mizi in zaceli s pogajanji za-J .stopnjki General Motors v De-j troituTin unija Oft); Skoro goto-1, vo bo prišlo do kakega sporazuma vzpričo dejstva, da sta Ford Motor Co. in Chrysler podpisali , z u,ni.jo večjo plačilno lestvico. Ford je privolil 18 centov na uro več, Chrysler pa 18'/-jc. Walter Reuther, ki zastopa, unijo, je rekel, da bo morala plačati General Motors več kot Ford in Chrysler, ker ni hotela pristati na 19 i/jo poviška v mezdi, kar je unija ponudila. General Motors je dozdaj pbnudila največ 13'/jc poviška. Stavka traja že dva meseca pri tej avtni družbi. * ♦ * V Washingtonu so začeli s pogajanji zastopniki ohijskih uti-litetnih družb in zastopniki CIO. Zaenkrat je bila odgodena stavka, ki je bila napovedana za vče- 1 raj. Ako bi bila stavka, bi bilo | prizadetih najmanj 2,000,000 oseb v centralni in južni Ohio, ki bi ne imele elektrike. # * $ Ford Motor Co. in Chrysler, i ki sta se pobotali z unijami za večjo mezdo, že izjavljata, da s tem poviškom in pa pri sedanjih . cenah avtov, ne bosta mogli iz-. hajatj. Ford trdi, da bo imel • pri vsakem avtu in truku naj-; manj $100 čiste izgube, če bo i plačeval sedanjo višjo mezdo ter , bo moral prodajati avte po ceni, - ki jo je določila vlada. Chrysler - pa izjavlja, da jo bo stala višja r mezda do 24 milijonov dolarjev, letno, to je prav toliko, kolikor! ! je lansko leto napravila dobička. | 1 Vse to pomeni, da bosta obe - kampaniji zahtevali od vlade, da 2 dovoli višje cene avtom. Sledile - bodo gotovo tudi druge družbe, - ki bodo dale delavcem povišek v mezdi in tako bo moral koncem konca vse to nositi — kupec t1 avta. .j ---„- Kaj mu mar avto, če dobi maslo nazaj Olympia, Wash. — Fred Holm _ je naprosil policijo, naj mu najde ukradeni avto. Pa mu ni za ^ avto, je rekel, samo da dobi na-" zaj 6 funtov sirovega masla, ki ga je imel v avtu. Perzija ne bo prinesla pred ; UNO tožbo proti Rusiji jc London — Perzijska delegaci- ^ ja na konferenci organizacije j združenih narodov, ki je bila pri- j pravljena predložiti varnostne- c mu koncilu pritožbo proti Rusi-'c ji, ker se vmešava v perzijske]( zadeve, bo to zdaj opustila. ! \ Novi perzijski premier, Salta- j; neh, ki je naklonjen Rusiji, jejr namreč obvestil delegacijo, naj! j se zčane pogajati glede spornih j zadev med Moskvo in Tehera- L nom direktno z zastopniki Rusi-j, je in ne s koncilom. f" Tudi Anglija je ponudila j Egiptu direktno pogajanje za.j samostojnost in umik angleških^ čet iz Egipta, če egiptovska de- ^ legacija te zadeve ne bo prinesla s pred skifpni koncil na konferen- , ci. i --o--t Anglija bo dala Grkom 40 milijonov posojila J London. — Zunanji minister; Eevin je priporočal poslanski^ zbornici, naj naglo odobri 40 mi- , lijonov dolarjev posojila Grčiji, Posojilo bi bilo brez obi'esti, da 1 bi s tem mogla Grčija stabilizi- ] rati svojo denarno valuto. Anglija je tudi odpisala 1 ? 180,000,000, ki jih je bila dol- 1 zna Grčija v vojnem posojilu ter j je pripravljena poslati Grkom |' za $2,000,000 obleke in poljedel- f skih strojev. Grčija namerava postaviti: < 5,000 drahem za en ameriški do-j lar in 20,000 za en angleški funt j šterlinga. t ] --o-- Veteran še vedno išče lahko delo , j Pueblo, Colo. — George Obsit-nik, veteran 2. svetovne vojne, i ima že več kot en mesec oglas v' časopisu, v katerem išče delo.1 ( Nihče mu ga še ni ponudil. Oglas ' se namreč glasi: "Len veterani bi rad dobil lahko delo z dobro, plačo. Najraje tako, da bi pri1 j delu sedel." ! Vremenske postaje bodo , postavljene na severu Washington. — Poljedelski od-! sek poslanske zbornice je odo-1 bril vremenske postaje preko arktičnega okraja. Senat je to že prej odobril. Te postaje bi : Amerika obratovala sama, ali pa skupno s Kanado in Rusijo. i Zaloga kave je bila manjša v decembru l Washingtonu. — Na 31. de- - cembra 1945 je bilo v Zed. drža-i vah 4,125,000 vreč zelene in - 1,437,000 vrec žgane kave. To i je za nekako 3% manj kot v mesecu, prej. i {Razne drobne novice iz Clevelanda in te i okolice Pozdravi iz Floride— j Collimvoodčan Anton Zaller iz Grovewood Ave. pozdravlja iz Floride vse svoje prijatelje in znance po Olevelandu in okolici. Pravi, da je tam prav j lepo, vse zeleno in v rožah. Sprehaja se po drevoredu ofb morju in se prav zdravega počuti. Tudi s stanovanjem in hrano se pohvali. Omeni, da je tam dosti Slovencev, ki so vsi prijazni in med seboj složni. [ Liga demokratov— j Na 25. in 26. januarja se je vršila v Columbus, O. konvencija Lige mladih demokratov. Za podpredsednika je bil izvoljen Michael Boich. 22571 Ivan Ave., Euclid, Ohio. Čestitamo! Mr. Boich je bil jeseni izvoljen tudi v euelidsko mestno zbornico. Skrjančki vabijo— Mladinski pevski zbor Škr-jančki vabijo na plesno veselico 10. februarja v SDD na Re-cher Ave. Igral bo orkester Val Grill. To agilno pevsko društvo zasluži, da mu da narod podporo s tem, da obišče njih prireditve. Poroka— Mr. in Mrs. Florian in Anna Kuhar, 19400 Arrowhead Ave. naznanjata, da se bo poročila njiju hčerka Anne z Mr. .Joseph o m A. Sraj, sinom Mr. in Mrs. Primož in Frances Sraj, 1042 E. G8. St. Poroka bo v soboto 2. februarja 1946 ob desetih dopoldne v cerkvi sv. Kristine. Svatba bo pa zvečer v Kunčičevi dvorani na 15612 Waterloo Rd. Vse najboljše želimo mlademu par.u v novem stanu. Prejeli pošiljke— ! Louis Oblak iz 6612 St. Clair (Ave., je dobil pismo od brata Viktiorja iz Sodražice, da je prejel vseh 7 paketov. Pakete je odpremil August Kollander in vsi so dospeli nepoškodovani domov. Nevarno zbolela— Msr. Mary Zakrajšek, 563 ; E. 99. St. je nevarno zbolela in 'se nahaja doma pod zdravniško | oskrbo. Prijateljice jo lahko j obiščejo, j V bolnišnici— V Glenville bolnišnici se nahaja že 20 dni poznani John Hegler. Obiski so dovoljeni. Nahaja se v 4. diviziji. Druga obletnica— Jutri ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokoj-;nim Frank Zupančičem iz 61. ceste v spomin 2. obletnice nje-.gove smrti. Vse najboljše— j Poznana Louis in Rose Erste iz 6205 Whittier Ave., praznu-Ijeta danes 351etnico srečnega f; zokonskega življenja. Otroci, sorodniki in številni prijatelji . jima čestitajo ter želijo še . mnogo let zdravja in sreče. » —'—o—- ) Odvoz nemških ujetni-' kov prestavljen za 60 dni Washington. — P r e d sednik Truman je odredil, da se odvoz nemških vojnih ujetnikov iz - Amerike odloži za 60 dni. Ti so - zdaj potrebni v pridelovanju n sladkorne pese, bombaža in v o gozdovih. V Zed. državah je še i- 198,000 nemških vojnih ujetnikov. \ AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 30, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" american home SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti Četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. BESEDA IZ NARODA f 111 > * i mu rrfwrriFinrf«« »jninmi 11 m m Nazorno — resnično pojasnilo Entered as second-class matter January 6th 1908, at the' Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 21 Wed., Jan. 30, 1946 Kaj se je dogajalo v Jugoslaviji NAROD MED DVEMA NOŽEMA ali KAKO SE JE OF BORILA PROTI OKUPATORJU Vsakomur, ki se bo pečal z razvojem dogodkov v teh težkih letih na slovenskem ozemlju, se bo porodilo vprašanje, kako je moglo nastati in se razviti med slovenskim narodom tako mogočno "narodno osvobodilno" gibanje — vzpričo okupatorja, ki je imel na razpolago tako vojaško silo, saj je n;i primer samo kraljevina Italija zasedla svoj del slovenskega ozemlja z velikansko vojsko 100,000 mož (pozneje se je to število znižalo na 60,000). Taka velikanska vojska na ozemfju, ki je; po podatkih zadnjega ljudskega štetja leta 1941 imelo okrog 330,000 prebivalcev in vendar tako "narodno osvobodilno" gibanje in tak "boj proti okupatorju!" In kdor ni videl vsega tega razvoja od blizu, je v nevarnosti, da bo mislil, kak veličasten zalet je to bil in kako junaška borba in da bi pel slavo Titovim tolpam in poveličeval njihovo junaštvo, kakor to dela komunistična propaganda po vsem svetu že nekaj let. Od blizu pa je bila stvar drugačna. Izraze kot "narod," "svoboda." "izdajalec" je treba vzeti v komunističnem pomenu. V komunističnem pomenu pa je OF priznavala za narod samo komuniste in borba za "narodno osvobojenje" se izprevrže v borbo za osvobojenje komunstov od Boga in hudiča in "narodni izdajalec" je vsak nasprotnik komunizma. Tako je v resnici tudi bilo. Nikdar se partizanski otldel-ki OF niso borili proti okupatorju in njegovi vojski, ampak vedno, od prvih početkov vedno le proti narodu, ki je borbo za "narodno osvobojenje" razumel v običajnem pomenu in je pričakoval, da se bo razvijala v znamenju njegove zastave — OF pa je z boljševiško doslednostjo zahtevala in vsiljevala kot edino dovoljeno znamenje te borbe srp in kladivo in samo zraven še narodno zastavo, toda vedno v novi podobi — s peterokrako zvezdo! V vseh teh letih ni bilo niti ene bitke med partizani in vojskami okupatorjev, bil pa je grozoten pokolj in totalno uničevanje protikomunističnega in protiokupatorskega naroda — po partizanih ponoči, po okupatorjih podnevi! Naroda pa ni branil nihče, ne partizani pred okupatorjem, ker se pač ni hotel odpovedati svoji tradiciji in postati internacionalna masa, ne okupator pred partizani, ker pač ni hotel biti okupatorski. Pod vso to v propagandi tako veličastno silo partizanske vojske ni padel noben vidnejši ali količkaj pomemben predstavnik okupatorjev, nobena za vojsko količkaj važna naprava ni šla v zrak, noben premik okupatorjeve vojske ni bil oviran; do 7. sept. 1943 je po Ljubljani vsak dan korakala godba italijanske kraljeve vojske k snemanju zastave brez vsake motnje. Na mednarodni progi Ljubljana-Trst, ki je blia izjemne važnosti za bojišče v Afriki in pozneje v Italiji, so do nemške kapitulacije vlaki redno vozili, prav tako na mednarodni progi Maribor-Zidan most-Št. Vid-Jesenice in Jesenice-Ljubljana; drugo tako mednarodno progo, ki je bila važna za bojišče v Afriki in Italiji, Jesenice-Podbrdo-Gorica je poškodovala šele badoljevska vojska 8. septembra 1943; pač pa je bila že leta 1942 nerabna in je še danes proga Ljubljana-Novo Mesto in Ljubljana-Kočevje, ki sicer ne pelje nikamor in je strateško brez pomena, je pa izredno važna za notranji promet, za reden ekonomski razyoj dežele, prehrano prebivalstva in stik med ljudstvom; prav tako se ljudstvo kmalu po začetku partizanskega delovanja ni moglo več posluževati lokalne, strateško popolnoma brezpomembne proge Celje-Spodnji Dravograd, ker je bil skoro vsak potniški vlad napaden in obstreljevan od partizanskih zased; premiki okupatorske vojske po mednarodnih progah in cestah so potekali nemoteno vse do zadnjega, to je do nemške kapitulacije. Namen OF je bil od vsega početka kakor namen KPS: 1) s propagando zbegati narod in ga razkrojiti do dna, razdeliti ga na "zveste" in "izdajalce" in razpihati med tema dvema umetno ustvarjeno krvavo klanje; 2) z izzivalnimi napadi in samimi nenevarnimi sabotažami izzvati represa-lije okupatorja, da bo uničeval ta protikomunistični narod. In okupator se je rad odzval, vedno pa tako, da je zadel zapeljani narod, ne pa zapeljivcev. .Tako je OF z okupatorjevo soigro uničevala narod in ga gnala, v proletarstvo, da bo dozorel za čredni družabni red — diktaturo komunistom nad proletarijatom in to še pred koncem vojne, da bodo tako zavezniki ob invaziji na tem tako važnem ozemlju postavljeni pred že dovršeno dejstvo, v katero se nimajo več vmešavati. To niso trditve, ki so postavljene šele danes, ampak so bile postavljene že v knjigi "Izdajalska zarota KPS-j OF zoper slovenski narod," ki je ilegalno izšla v juniju 1942' in z neizpodbitnimi dokumenti dokazuje komunistični izvor in namen OF in vsega partizanstva). (Dalje prihodnjič.) VsinoMi na prireditev v SNI) V "Glasu" SDZ štev. 4. januarja 24, 1946 je urednik delno ponatisnil članek iz katoliškega tednika "Domoljub" izhajajočega v Ljubljani z dne 13. aprila 1938, na koncu pa sam dostavlja! — Tako ugotavlja torej Domoljub iz leta 1938, kateremu gotovo ne bo šel nihče očitat rovarskih in prekmu-ških tedenc! — Ali naj mi, a-meriški Slovenci, želimo, da se naši rodni bratje doma (Urednik "Glasa" je doma iz Krasa kakor so tudi tovariši na vladi slovenske vlade v Ljubljani. Opomba pisca.) povrnejo nazaj v to neznosno stanje starega režima, nad katerim se zgraža celo sam Domoljub?! Gospod urednik! Vi ste v zmoti, ali ste se pa toliko ruske komunistične "vodke" napili, da ne ločite več resnice od laži, in potvarjanja in zavijanja od pravih faktov? Vzrok bednega tedanjega stanja, katerega o-menja Domoljubov članek se ne nanaša na to, da je krivda katere koli stranke ali oblike vlade, če sestoji iz klerikalcev ali liberalcev? Pravi vzrok tedanjega pomankanja in bede, dcbimo v "Zgodovinski kroniki za leto 1936-37," ki se dobesedno glasi takole: "Že jeseni začetkom oktobra 1936 je napravila slana in njej sledeči snežni viharji ogromno škodo v Sloveniji. Viharji so trajali nad 50 ur in strokovnjaki so ugotovili, da je bil tedaj slovenski kmet udarjen za najmanj 20 milijonov dinarjev. Še hujše zlo je prišlo nad slovenskega kmeta v juliju 1937. Neurje s strašno toče. je dobesedno .yse zbilo v mnogih krajih Poljanske doline, okrog Pohar-ja, v Sotelski dolini, okrog Zg. Polskave, delno v kamniškem okraju, v novomeški okolici, o-krog Žužemberka, v dobrepolj-ski kotlini in še marsikje drugod. Pravijo, da je napravila zadnja vremenska nesreča Sloveniji nad 50 milijonov dinarjev škode. To je rana, ki se ne bo dala tako hitro zacelita. Država je že nekaj ukrenila, pa bo gotovo še. Tudi ban dr. Natlačen se zelo trudi, da olajša gorje kme-ta-trpina. Kmet je steber države. Ce bo njega konec, bo konec tudi vseh drugih ..." To je resnična in prava slika tedanje dobe v Sloveniji. Ne pa kakor ga "Nazorno" pojas-nuje urednik "Glasa" svojim čitateljem! Naravnost zločinsko je od urednika "Nepristranskega tednika Glas" taka pcitvorba, ker je pristransko komunistična. . Resnicoljub, član SDZ. Pozor člani podružnice št. 6 SMZ! Našemu članstvu tem potom naznanjam, da je bilo na naši zadnji seji, v nedeljo 27. januarja, sklenjeno, da vsak član prispeva za letos 50 centov v društveno blagajno in obenem pa dobi vsak član brezplačno vstopnico za prireditev, ki se bo vršila ob priliki polletne seje gl. odbora, dne 3. februarja v Slovenskem domu na Homes Ave. Vsak čan naj se zglasi za svojo vstopnico na domu tajnika. Frank Mačerol, tajnik, 1172 Norwood Rd. Odpri srce, odpri roke. . . Poglejte jih no! To so vam pa res tiči tam okoli Ameriške Domovine. Če le morejo kaj slabega povedati o Jugoslaviji in drugih slovanskih deželah, kako so veseli! Ce kak Ameri-kanec kaj slabega pove, takoj prepišejo in dajo v svet. Na noben način ne marajo, da bi se o naši stari domovini pisalo kaj dobrega in pohvale vrednega. . . Taki so! Morda je že tudi vam prišel na uho tak očitek? Zdaj torej veste, kako hudobni ljudje se zbirajo okoli Ameriške Domovine, vi pa še morebiti pravite, da je Domovina dober list. . . No, vi veste, kako je. Vsak Slovenec bi zelo želel, da bi bilo res veliko dobrega slišati o naši stari domovini in da bi se tudi moglo pisati z dobro vestjo kaj dobrega od tam. Mislim namreč o sedanji politiki in o sedanjem režimu v Jugoslaviji. Zali: nismo veseli, ko itdo kaj slabega poroča. Nismo veseli zaradi tistega slabega, veseli smo zato, ker prihaja resnica na dan. Kaj pomaga hvaliti in proslavljati, kar tega ni vredno, ko se pa resnica s tem :>e prikrije! Kar je slabo in zanič, .je slabo in zanič, pa naj bo pri nas ali kje drugje. Resnico vedeti in resnico povedati, to je potrebno, če hočemo, da se bo svet izboljšal. Resnica vas bo osvobodila, je zapisano tudi v sveti knjigi. In zaradi tega smo veseli, kadar kdo piše resnico o Jugoslaviji. Nismo pa veseli zato, ker je ta resnica dandanes tako — žalostna . . . * * * Edgar Hoover ima v Ameriki zelo odgovorno službo. Ni sicer ne duhovnik ne škof, je pa načelnik znanih FBI, tajne preiskovalne policije. Ce kdo med nami pozna razmere in ve, kak- šne zavratne sile se skrivajo v Ameriki med navidezno samo pošteno človeško družbo, gotovo to ve Edgar Hoover. Njegovi uslužbenci mu od vseh strani prinašajo poročilo, kaj se godi po Ameriki "za kulisami." Ta Edgar Hoover je nedavno javno dejal, da bi se moralo v Ameriki z vseh prižnic pridigati !zoper komunizem. . . Mož dobiva dovolj poročil, kako skrit in neskrit komunizem iz-podkopuje med nami "ameri-kanstvo" in vrhu tega vso krščansko nravnost. Na prižnico torej s poukom zoper komunizem, pravi Hoover. Ta kolonar je seveda še zmerom bolj ali manj "hudoben" človek, zato si ne more kaj, da ne bi na tem mestu vprašal Edgar j a Hoover ja: "Ali se re3 tako strašno bojite, da bi nad Ameriko zavladalo — "slovanstvo " Saj še vedno čujemo, da tulijo zoper komunizem le ljudje, ki se boje slovanstva. . . + =[! * Zdaj sem pa dobil po pošti uvodnik iz "Prosvete" z dne 16. januarja. Nič ni povedano, kdo ga je poslal in zakaj. Zanimiv pa je. Izraža precejšnje skrbi zaradi tega, ker zadnje čase tudi neki zelo znani ameriški peresniki razglašajo v svet o Titovi Jugoslaviji take reči, kot jih je že prej razglašala Ameriška Domovina. . . . Pa svojih poročil ti ameriški ljudje obojega spola ne črpajo iz Ameriške Domovine, ampak naravnost iz —- Jugoslavije! "Prosveta" kar odkrito pove, da jo te skrbi. Ce bi samo Ameriška Domovina tako pisala, bi "Prosvete" to ne skrbelo. Zdaj pa pravi "Prosveta," da bodo ta poročila "r, dila slabe posledice". . . Naj "Prosveta" seže malo globlje. "Slabe posledice" se ne rodijo zaradi takih poročil, rodijo se pa radi stvari same, o kateri se poreča v javnost. Ce bi ne bilo v Titovini takih reči, ki o njih poročajo Ameri-kanci, bi tudi poročil ne bilo. "Prosveta" naj torej kritizira Titovino, ne pa poročevalcev o njej! Ves članek "Prosvetinega" u-rednika kaže, da tudi ni v resnici toliko zaskrbljen radi poročil, ampak koncem konca radi početij, ki jih titovščina u-ganja v Jugoslaviji. Mi tudi! Po ovinkih končno prihaja "Prosveta" na naše stališče. * * # Ker "Prosveta" nima upanja, da bi Titoivina pod Titom začela boditi po drugih potih in bi mogli Amerikanci kmalu drugače poročati o njej, se njen urednik zateka k drugačni rešitvi. Titovino celo malo pokritizira, pa le zato, ker je tako "generozna," da sploh dovoli komu kaj pisati o Jugoslaviji pod Titom. "Prosvetin" u-rednik se čudi, kako je mogoče, da sme kdo pisati iz Belgra-da in — kritizirati! V tako "ge-neroznost ne verjamemo," izpove odkrito. Glejtesino, ta je pa dobra! Ce ne bo Tito ubogal naših "Amerikancev" na Lawndalu, mu utegnejo še obrniti hrbet! Tito, pazi se! Na Lawndalu niso "generozni," tudi ti ne smeš biti! Mi smo zmerom mislili, da prihajajo direktive na Lawn-dale iz Belgrada, seveda pa poprej iz Moskve. Zdaj vidimo, da je narobe res. Tito se naj ravna po tem, kar na Lawndalu "verjamejo!" To odkritje je za nas hušje kot sama atomska bomba. * * * Katoličani, ki še vedno "rešujejo" vsa vprašanja ukrajinskih katoličanov s kazanjem na neke napise "Heil Hitler" in si s tem op6rejo roke in vest nad1 usodo katoliške cerkve pod boljševiško vlado, naj malo pogledajo v najnovejšo papeževo encikliko. Tam bodo videli, da vse stvar sega mnogo mnogo globlje kot samo do kakih hitlerij anskih plakatov. Papež vidi do dna, vidi "skozi dilco," pa ob svojem času tudi pove, kaj mu kažejo njegove i globokovidne oči. * * * Saj še ni ravno dolgo od takrat, ko nam je neki "katoliški" urednik dejal: Kaj se u-jedate, ko niti sam papež ne ve, kaj bi rekel in kaj bi storil spričo zmagoslavnega pohoda ruskega komunizma. . . To smo razumeli kot bi nam kdo rekel: Saj vidite, da se sam papež "podaja" in računa z rezmerami. Tudi pri vas se rajši "podajte," kakor smo se že podali pri nas in ne delamo zgage. . . Pri nas bi dejali, da je papež vsaj zadnje čase precej dobro pokazal, da kar dobro- ve, kaj je treba narediti in reči. Ce "podajajoči se" katoličani najdejo na primer v najnovejši glasni papeževi obsodbi verskega preganjanja v ruskih podjarmi j enih deželah in v postopanju moskovskega patriarha Alekseja — če v teh rečeh najdejo "pudpura" za svoje podajanje, jim tudi radi pustimo to veselje. Dolgo itak ne bo trajalo, če niso ti ljudje le "tudi — katoličani." Ce pa so, well. . . » ♦ » Ce smo prav čitali, kar je stalo v A. S. iz "Prosvete," petem je prišel "pritisk" na Novakovo Albino naravnost iz — Rima! ! ! "Prosveta" tpravi, da je pritisk Rima velik. Nam se ne zdi. Ce je tisti "preklic" gospe Albine Rim zadovoljil, potem je treba reči, da je tudi Rim zelo — generozen. Mi seveda ne verujemo v tako ge-neroznost, ker vemo, da ni prišla iz — Rima. Ameriški katoliški listi pišejo o nekem Litvincu, ki je pred kratkim prišel v Ameriko. Doma je bil pod prvo okupacijo Litvinske po boljševikih. Kako je zdaj v njegovi domovini, mož ne ve. To pa ve, kako je bilo takrat. Cerkev so boljševiki pritiskali na vseh stiraneh. Neki katoliški škof se je obrnil naravnost na ruskega generala in ga vprašal, kako naj v takih razmerah še vzdržuje svoje semenišče. General mu je odgovoril: — Čemu ti bod'o bogosiovci? Preden bodo doštudirali, jih ne bo nihče več potreboval. . . Z drugo besedo: Litvinska bo do takrat že brez vere in Cerkve. Povsod enako, kjer zavladajo boljševiki. . . Hočem reči: Povsod tam, kjer zavlada sovjetska "verska -svoboda. . ." Nič drugače v Sloveniji. Naši begunci se dobro zavedajo, da niso preganjani le radi kake politike. Preganjani so zato, ker so katoličani in hočejo ostati katoličani. Kot katoličani vedo, kej je resnična svoboda vere, in jo zahtevajo. Zahteva po resnični svobodi vere ni samo od Boga po naravi dana pravica, ampak je tudi zagotovljena po mednarodnih dogovorih današnjih urejevalcev povojnega sveta. Tako vsaj stoji na pa pirju. Tako se stvar glasi tudi v besedah. Beseda odgovornih in močnih tega sveta bi morala biti obenem tudi garancija. . . Žal, med besedami in dejanji današnjih svetnih veličin je ogromna razlika. Samo ta razlika je kriva, da tisoči veljajo za izdajalce, dočim so v resnici izdajalci tisti, ki dajo besedo, potem je pa ne drže. # * ♦ Liga Katoliških Slovencev se trudi, da bi vsaj kaj malega storila za olajšanje usode preganjanih. PODPIRAJTE LIGO KATOLIŠKIH SLOVENCEV! Nikar ne računajte, koliko ste že dali. Te račune prepustite Bogu! Vi pa računajte, koliko še lahko daste ne da bi se vam bilo treba bati gladu, nagote in življenja brez strehe. — Zap lot. Žalostna, pa resnična slika iz stare domovine Joseph Cekuta, poznani trgovec v Girardu, O., je prejel na-sledne pismo iz Italije, pisano 26. novembra 1945. Spoštovani g. Cekuta! Malo čudno se Vam bo zdelo, ko boste prejeli to pismo. Piše Vam namreč oseba iz Vašega rojstnega kraja, katero gotovo še poznate, ali se je še spominjate iz Vašega zadnjega obiska na Roženbergu pred kakimi 8 leti. Jaz se še prav dobro spominjam, ko smo Vas peljali na postajo, ko ste odhajali nazaj v Ameriko. Da Vas pa preveč ne mučim, Vam kar povem, kdo Vam piše: pišem se Jakoš, Marija je pa moje ime. Skupno z mlajšim bratom in sestro smo morali zapustiti dom in bežati v tujino. Sedaj smo brezdomci — begunci. Šele sedaj znamo prav ceniti našo rodno vas, ki je tako daleč od nas. Ker imam ravno priliko in vem, da Vas bo gotovo zanimalo, kako je pri vas doma in sploh o razmerah sedaj pri nas, Vam hočem to napisati po vrsti. Da ne boste imeli napačnih pojmov o naših razmerah, vam hočem tudi nekoliko opisati komunizem, ki vlada sedaj pri nas, kateri je prav za prav kriv vse naše narodne nesreče in zaradi katerega smo morali zapustiti dom in se podati v tujino. Partizani, ali z drugo besedo — Osvobodilna fronta — imajo pri nas tako močno propagando, da so tudi mnogi naši izseljenci v inozemstvu o vsem napačno poučeni. Ker hočemo, da nas naši bratje v tujini ne smatrajo za izdaalce, kakor nas imenu-nujejo partizani, ampak prave rodoljube slovenskega naroda, 2 naj temu sledi par vrstic. , Ko je leta 1941 pri nas i^ nil vihar druge svetovne v°' in je potem morala nad p#j jo Nemčije naša vojska P°'o! orožje, je prišla naša dom«';; pod okupacijo laških in ne»!l oblasti. Tako razkosana država je no veliko trpela. Italijanski šisti in nemški nacisti so & naših ljudi odpeljali v inter® cijo, od katerih se jih veli!"' (Nadaljevanje na 3. strani) čl verm iT p* Resnici na ljubo moram dati, da so fantje držali oM in niso trobezljali po Kr/n;! častni družbi, ki se mi je F zala tisto noč na Zaplati. sem imel v mislih kakšen 29' ten namen proti splošni b'® mojih treh prijateljčkov, treba drugega kot samo ^ gnitij "Jaka, kaj pa g"^, le v Hudičevem borštvu ?" f, ko j sem odnehal. Kal' . smo jo orali in ostali dobnli jatelji. Z Basa jem sva še ^ v pismenih zvezah in ske vezi med nama niso Še ^ nič odnehale, čeprav ?v'a daleč drug od drugega. & ■ ko bolj, ker je Joža, ta ša, zdaj v takih žalostnih rS ( rah, pa ne po svoji krivdi, a , zato, ker je tako vroče ljubl1 h narod in pa ker svojega ^ nitega značaja ni hotel z0'1'. Upam, da tudi njemu še ^ lepše sonce, saj to. vend*11' , zasluži. Tonček Bernik j® ^ kmalu potem, ko je dovrš1 verzo, kaj je pa z Jakom ® ričem, mi pa ni znano. S^ vem, da je postal dober odv , Ko sem ga leta 1920 sr*j Ljubljani na šentpetersk' §, bi me bilo skoro vrglo v sem videl tisto majhno in * u no postavico z dolgo us£ih. . | še eno moram povedat)' mi jo tisti trije fantički Vse hudo, kar smo drug % mu storili, sem že odpus?" j pa še ne. Potegavščina ^ le prevelika. V gimnaziji so namreč J čili, naj gremo k učitelju;^ ču, ki da bo preskusil sove. Kdor bo imel glas, "S pri dijaškem zboru, kdor P, bo .pa škarta. Jaz, ki sem vil vse preskušnje v petju ^ ši meniševski gmajni z °d .j ki sem bil spoznan in Pr.{ji kot najboljši pevec, čepraV'J ^ do, ako se človek sam hva ^ pak kar je res, je pa res,s. j uverjen da bom preskušaj pevskem učitelju dobro P ^ Kako da ne, saj bi bil° v $ škoda, če bi dijaški zbor 116 i med seboj takega glasu. j saj se še danes ne ustrnš"% dar se primemo za rame, ^ je glas za spoznanje že izgublja na višini. Po | j sem pel največ naprej, ^ (i Lojzek je pritiskal spod^'^ marčkov Andrej je jemal in takih glasov jih ni bil° gmajni tiste čase. Grozna ^ ;je bila, da nismo imeli za ^ no poslušalstvo drugega ve in vole. Za na vas snl°, J premajhni po mnenju 0 ^ fantov, ki so bili neizp0^ f oblastniki od mraka do z° sredi vasi. jj Kot sem rekel. gi»-' ! izgublja na višini in na c pa sem prestopil k ka^,-! k.ier ni tako natančno i51 c .ft zlasti če ne basira sam, °\j pomeša z drugimi in so ^ A renčanje, če včasih udan 1- j vrteh, kar izgubi med Seveda, med študirane Pe^,t/ ne silim, zlasti odkar je P j f dja John Sterle poja-m1^ končani pesmi, pri kateri s drl, da je vse od mene tek ". . . škoda da nimamo K basista med nami." • pf1 Torej mi niti na misel a ^ji šlo, da bi ne bil takrat v ^ 7, ekspresom sprejet nu' 10 let s poskus ' " Zaradi hudodel- F y ho umora. v i 2318® taT akt' kalj ta šte" h štejeio v ka,znilnice J®-fcevikl i',ence tek0" r K dl naprej-Vsa,k n ilko T bl SV°J akt z novo p Jtineo "80 zlbra»e vse važ- V lice , ' začenši od ob- s k- ZadnJ'ega dne d N živ nja v Je«. Akt n lovine ,pnča hudodelčeve šl dotlej T početka zločin- uPust':'daga Posvetna pra- p Številk 12 SVojih rok- Ali n' vw 2318 mi J'e ostal P •ugi ajJ!m'u ka'kor mnogote- t< tebi] t - Zakaj, še preden ji e k^nze Lumbar tretjino ' vmJ' Položili so ga v š; ovaže? 2emlje- prišla je Na I!" 2 otrok°m, pa mo- 6 'ečn, , ' Več videla živega n i d'biria'i da ne,r, ° !"eči: Mar ni v et med ecneza te številke :eriim tiffi nimed ^^oS1.1^1^8^- u Sar? T 8,111 Jim tudi ni več n eea 2aln_vendar _ kolika \ »oce ; /'eno- za otročiča: g ni Unu'l v kaznilnici! t: T-0? Strašn0> i bi] (la ako pomislimo, h tdar n,lles morebiti dober n li 0J) la®tni zemlji, da v st, da s dala pravdarska b :°četome maščuJe nad last- etiimo'r Padel je enkrat v ^zdof1-^ dvigniti: po n eo 2 1 J'e prišel v kaz- n ®sti Znim hudodelstvom v k ' saj® bila ^ pot,! Pre- o * ifes p CenJeni bralci, če' s to, govern vam pa, da je P ;) iča, jjo v'arn pripovedujem, F 1 števiin VeČini naravnost iz t lLi V f1 2318 vzeta. Seve- e ne jžv° SlPremenjena. Naj v 123i8,f' kdo je bil ta "šte- Sai; °dkod je bil, kje n j *Uo h' . če dobi te vris- o 1 H ii! y . v r°ke, ki gaje f ;Hari njem spozna Jože- č ■ v^" (ali kako se je Že g 'j Sa na.) ga v duhu s i ; J je tudi tisti, r , ° žali]6 ,V življenju tako slovi!' ° pusti1' preden se i 0cl tega sveta. c 4 ftj dan% v* * ii3e bij Ko sem ga prvič 1 f So,()lllep> vroč septem- ^ - n' Solnce jepri- 1 ^ ['•evo^J bilo joj. Sel. sem : ^ 1 Roloji U' P° senčni poti s 4 % proti mi pri- f "otew,' 1J: Spredaj, orož- ) 4 4;»I)ai • možkih. dva pa ii: M ^»vezana za reki, za- # 0brZtllk- Bajoneti so se . ,!'• azi so bili od prahu ] prepotene. Ti ? jic dvema orožnikoma i Stan°valci za kaz- ^ h- Je bil transport, kaz- i,)( ^a rt 4 h, "Va K, , lilda f med šestimi sta bi- V i« r, lnta. ali poznalo se ;;;ta if.^razu in po hoji, I r, . rajev, kjer pijejo I '' kJeruš. Hotela sta se j 0 jifna U Sta me ugledala, j j.i„s0dilJe &braze še bol j spa-1 J f(itepu Sem> da sta gotovo „,) Po Preoibilo zaužitem ■ Pobila, morda ceio % njima par možkih 4 .rosti, a razdrapa- sta t0pih obrazov- ■ 4 b, ,Jece že navajena, /bo&delca iz navade, f Ia ali kaj enakega. SuSpa - oi'iak'za ■f % 0-.uu njegovega druga i P je ta .n° cigana. Ves o-'rlU °rjak v obraz; pa v ,f' |ftvešuj m,0gel videti, ker je f ^olto ' ^lava mu je čepe-f'! f^ašn m6d pleči, lasje so i^Hbw skllštrani in brada a inog ala ves obraz" ^i je na prvi hip vzbudil zanimanje. Mislil sem si takoj : Ta ni kak tat ali potepuh, tega bode in mu kljuje vest in sram ga je, da mora hoditi vklenjen vštric cigana. Po kaznilničnih pravilih morajo biti vsi novo sprejeti kaznjenci še tisti večer skopani, preoblečeni, ostriženi in obriti. V duhu sem si tistega orjaka v • spomin vtisnil in sem bil že ra- | doveden, kakšen vtis napravi na . me, ko ga ugledam v kaznilni- ( ški opravi. Drugi dan na vse zgodaj me . pride klicat nadpaznik. Pove ( mi, da je enega od transporta prejšnjega dne vrgla zvečer — ^ togota. Oblekli so mu prisilni ^ jopič, sicer bi bil vse razbil. "Ali se je že pomiril?" vpra- j šum nadpaznika. "Nič ne reče in tudi jesti no- j če, vedno le ždi," pravi nadpatz- r nik. f "Kateri pa je to, morda tisti j velikan?" "Prav tisti, gospod doktor." ( Hitro se odpravim v svojo ; uradno sobo. Časniki ležena j mizi, pa ne ljubi se mi citati. | Vedno mislim na obraz tistega orjaka pri včerajšnjem j transportu. ^ Težki koraki se čujejo pO hodniku. Vrata se odpro, straž- ] nik pripelje moža v sobo in j a- . vi: "Številka 2318, Jožef Lum- i bar." Pred mano stoji — orjak od ; včeraj. Pa glej, kar za glavo se j mi zdi manjši. Ostrižen in obrit napravi j a popolnoma drugačen j vtis kakor prej. Zdi se ti, kakor da glava ne bi spadala k orjaškemu telesu. V obraz je ' sivkaste barve, ustnice so mu ; posivele. Zdaj je šinil z očmi pVoti meni, nato pa je zopet tepo in nepremično zrl v tla. "Lumbar, kaj pa ste imeli včeraj ?" ga vprašam. On ne odgovori .ničesar. Paznik ga hoče z roko pozvatii, naj odgovori. Jaz mu odmignem. "Lumbar, jaz sem zdravnik; če meni ne odgovarjate ali ne govorite resnice, storite to le sebi na kvar. Povejlte, ali vas ni včeraj vrglo " Lumbar vzdahne silno globoko in obrne zvedavo za trenotek oči proti meni. Bile so sive, globoko upale, pod njimi črni kolobarji. Sedaj jih je uprl vame, sprva še ne gotovo, kmalu pa bolj mirno. Zdelo se mi je, da so rosne. Vstanem ter stopim korak bližje. "Lumbar, le povejte mi resnice, da vidim, ali ste bolni." Zdaj odpre usta, pa — nimajo glasu. Ustnice se premikajo, ali govoriti ne more. Natočim mu kozarec vode in mu jo ponudim. Hlastno jo popije. Nadpaznik mi reče nati-hema, da je to prvo, kar je v kaznilnici pevžil. (Dalje prihodnjič) STEEL VENETIAN BLINDS zastori za okna, cloth window shades J. h. VENETIAN BLIND SALES & SERVICE ENdicott 0448 od 3 do 7 P. M. _ ŽALOSTNA, PA RESNIČNA SLIKA IZ STARE DOMOVINE (Nadaljevan 1e z 2 strani) več vrnilo. Veliko so jih pobili kot talce. Predvsem sta veliko trpeli Gorenjska in štajer- ' ska. Tam so Nemci požgali cele vasi, ljudi so pognali v svet. . Tako so, na primer, na Bran- ^ skem mojega strica z 7 otroci pognali v svet. S seboj niso smeli vzeti ničesar, razen kar so j imeli na sebi. čisto razumljivo je, da je tako nasilje naše ljudi 1 zelo bolelo, zato so se natihem -upirali. Tako lepo priliko je izrabila t Osvobodilna fronta s svojim gi- ^ banjem, češ, mi se borimo proti okupatorju in za svobodo. Ali * mar mislite, da so ubijali Nem- c ce in Italijane? Kaj še! Pod nihovo kroglo so padali najbolj . zavedni slovenski značajni lju- J d je. ' * j. Od začetka so jim ljudje res ^ verjeli, toda ko je stopila v voj- & no še Rusija, so svojo pravo barvo pokazali, pa so začeli pobijati in moriti na razne zve- ^ rinske načine kar cele družine. \ Prizanašali niso niti otrokom. g Takrat so se naši fantje in možje postavili v bran. Od začetka so se skrivali pred Italijani in partizani. Ko pa so uvideli,! da ne more j a obstojati, če sej" skrivajo pred dvema sovražnikoma, so javno nastopili proti komunizmu. Tako so se u-stanovile vaške straže, sestav- ^ ljene povečini iz kmetskih fan- . tov in mož. Partizani so jih i-j. menovali belogardiste. Italijani so skrivaj sodelovali s komunisti in so tako sistematično ubijali naš narod. To se je i najbolj pokazalo ob priliki ka-i pitulaoije Italije, ko so se ju-J goslovanski partizani skupno z; Italijani borili proti lastnim,1 bratom. V , . |I Tako se je torej začela ta c bratomorna vojna, prav kot^ nekoč v Španiji. Komunisti so!( krivi, da so pri nas požgane ce- j le vasi in uničene številne dru- \ žine. Krivi so smrti najmanj ^ 30,000 nedolžnih Slovencev še pod okupacijo. Koliko so jih j pa pobili sedaj, odkar vlada pri nas Tito, pa niti ne vemo, ker 1 je Titova tajna policija pogna- 1 la v smrt na tisoče ljudi brez -sodišča, tajno, ponoči. Vemo. da so jih pometali kar po 1,000 j j v jamo, nekatere še žive, potem ; pa nametal i v jamo bombe in ; jih zasuli z dinamitom. Ljudje, ki so živeli tam blizu pripovedujejo, kako grozno vpitje se je slišalo od teh nesrečnih žrtev. V Kočevju in okolici je več takih jam. Ljudje vse to vedo, pa si ne upajo blizu. Izkazalo se bo vse to, ko pride čas. Nekaterim pičlim se je posrečilo ubežati in ti bodo pričali. Gotovo jih je Bog rešil čudežno, da bodo nekoč živa ' priča komunističnih grozodej-' stev, za katere svet sedaj še ne ve. 1 Povedati Vam moram, da " vlada pri nas najhujši teror in ' lahko rečem, da je hujši od 7 ____________ nemškega ali italijanskega. I-mela sem srečo, da sem bila doma sedaj pod Titovo oblastjo, pa sem komaj odnesla pete. Ob tisti priliki so mi ljudje zatrjevali, da so pod tem režimom dolgi ne samo dnevi, ampak tudi ure. Ves narod kliče po rešitvi, pa ni nikogar, ki bi ga rešil. . . Komunisti so nam umorili našega dragega očeta in brata ter nam pobrali vse premoženje. Pretepali so sestre ter , jih odgnali v zapore. Jaz sem bila prej šest let na Sušaku za kuharico. Po takozvani Titovi "osvoboditvi" sem v skr- j beh za domače sklenila, da ] grem po dolgem času pogledat ] domov. j Ko sem prišla na postajo na i Bistrico, mi pride nasproti pri- i jateljica, ki mi pokaže na va- \ gone, polne kmetskih fantov, ki so jih komunisti zapečatili ] ter fante postili in jih prepu- 1 stili počasnemu umiranju brez ( zraka, brez jedi in brez vode. i Lahko si mislite, kako me je t bolelo, ko sem videla ta straho- 5 vit prizor. Domov sem morala ( skrivoma skozi gozd kot kak i razbojnik, če sem hotela po -dolgem času videti svoje do- • mače. Ko sem prišla domov, se me je mama kar ustrašila, 1 češ, kaj bo z menoj, če me ko- ( munisti opazijo?! Pa vendar ] nisem še nikoli komu kaj Žale- < ga storila. < Doma sem bila samo en dan \ in pol, pa se nisem pokazala ] iz hiše. Okoli polnoči pride i partizanska patrulja, ko smo j vsi spali. Razbijali so po vra- ; tih, da se je Vsa hiša tresla. — j |Morete si.misliti, kako sem bi- j la v strahu. Toda k sreči so 1 | bili to hrvaški komunisti, ki me ] j niso poznali. Takoj drugi dan |sem pa odšla od doma z moji- ] I mi malimi bratci in sestrico, ki j 'so študirali v Ljubljani, v I- ; J talijo, ker je bila nevarnost, ] ,da bi bili kam odposlani, i Naj Vam opišem, kako so i partizani umorili mojega oče-; ta. Najprej so mu potegnili; | kožo na rokah od komolca do , zapestja, potem so mu iztrgali , nohte na rokah in na nogah, I nato pa polomili noge in roke. Ko je omedlel, so ga spravili k zavesti, nato pa privezali konju za rep in vlekli po gozdu, j Še poprej si je moral sam izkopati jamo, kamor so ga po-, tem še živega vrgli. Ž njim obenem sta bila umorjena še 2 duhovnika, ki so ju prav tako mučili, nato pa pobili s krampom, "ker drugače nista hotela crkniti," kakor so rekli partizani. Vsi prisotni, ki so bili nasilno mobilizirani, so se zgražali nad takim početje, pa si niso mogli pomagati, ne sebi ne žrtvam. Pa se boste vprašali: zakaj so morale te žrtve umreti tako strašne smrti. Samo radi tega, ker niso. odobravali komunizma. Moj oče, kakor tudi o-. ba duhovnika, so napravili ve-l liko dobrega vsakemu, ki se je ■ k njim zatekel. Župnik je še celo par trenutkov pred smrtjo molil za svoje morilce. Tako je eden partizanov pozneje izjavil : ta človek je bil svetnik! Nešteto takih prizorov bi Vam lahko opisala, pa bi bilo predolgo, zato jih navedem le še par iz naše fare. Mavsarjevo družino iz Pra-pi'eč so starše in 5 otrok, vse od največjega do najmanj šega žive pometali v ogenj. Prej so jih seveda na najbolj krut način mučili. Zontoivega iz H r astnega so pekli na olju in sipet drugim so rezali živim jermena iz kože. Najbolj so se pri tem odlikovale komunistke. Umorili so vse tri Gričarjeve sinove, ki so bili vsi poročeni in so vsi pustili majhne otroke. Veliko je pobitih tudi na Bistrici. Ko so našega očeta spravili s poti, so začeli ropati vse od kraja, kar se je dalo sploh odnesti. Odpeljali so vso živino, odnesli vso hrano, obleko, odpeljali vozove, stroje in odnesli vso posodo do zadnje žlice. Tako niso imeli dfoma f Čim kubat, ne s čim jesti. Nazadnje so se jih usmilili sosedje, da so jim nekaj prinesli. Sedaj so pri nas že tri leta brez živine in brez delovnih moči. Vsa ta leta, odkar je pri nas to zverinsko klanje, ni doma niti enega moškega. Ko sta moja brata zvedela, da so ubili očeta, sta stopila v proti-komuniistične vrste, da branita dom še pred hujšimi udarci. Enega brata so pozneje partizani tudi umorili. Sedaj so od naše družine, ki je štela'13 članov, doma samo tri j -i, pa še za te ne vem kako bo, če ostane komunizem kaj dlje časa. Pri vas doma, g. Cekuta, ni bilo človeških žrtev, ker pač ni bilo pri hiši odraslih moških. Mož od vaše sestre Mici dela na železnici in partizani ne vedo zanj, ker ne prihaja domov. Pri Metelkovih je, najstarejši sin Žan umrl tragične smrti, j Franci je bil kot protikomuni-stičen borec ob razpadu zajet od partizanov, pa jim je pozne-Ije ušel. Zdaj se skriva nekje pred njimi. Lojzek je ob nogo, ko je zadel na mino. Stric Metelkov so si komaj rešili življenje. Komunisti so jih že peljali, pa so si komaj »prosili, da jih puste. Bili so tako oslabljeni, da so se komaj privlekli domov. Vaša sestra Cilka je pa tudi sama z otroci. Njenega moža so hoteli partizani prav tako spraviti s poti, pa jim je srečno odnesel pete. Kje je sedaj, ne vem. Tako smo vsi trpeli od te komunistične drhal i, eni več, drugi manj. Eno je pa gotovo, in to je, da partizani pri nas i izgubljajo ugled in veljavo, ki • so jo enkrat imeli. Kdor prej ■ ni spregledal, spregleduje se- ■ daj, ko njih oblast občuti na ■ svoji koži. Dokler pa človek : ne pokusi komunističnega biča B UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE HEADER" kateremu je znižana cena rt rt in stane samo: £L*UU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. SE E T HE JOB T H R&U&V GUARD l A N OF V ! ČTO H> AMERIŠKA DOMOVINA. january 30, 1946 Glasom Odredbe Kongresa so ugodnosti, omenjene v Zakonski Predlogi GI BiH Rights, na razpolago vsakemu mladeniču, ki je usposobljen in ki vstopi v novo Redno Armado pred 6. oktobrom, 1946. Ker nova mirodobna Armada bo uf rabljala najbolj moderne znanstvene Pj1 prave, mnogo tehničnih činov bo otvoi'Jc nih, z višjo plačo in z hitrim napredki INa STOTISOCE mladeničev, ki so dovršili višje šole, ni zamoglo dobiti višje izobrazbe. Sedaj jim, je ta na razpolago, brezplačno. NAJVEČJA PRILOŽNOST ZA IZOBRAZBO V ZGODOVINI Vsak mladenič zamore na podlagi GI-zakona, ki pristopi k regularni vojski pred 6. oktobrom, 1946, zadobiti po dovršenem službovanju pravico do višje izobrazbe v kolegijih in sicer na vladine stroške. Za gotovo dobo, ki je odvisna od časa službovanja, bo vlada plačala zanj potrebno šolnino, ki znaša■ za navadno šolsko leto do zneska $500, in vrhu tega tudi ■mesečno po $65 za življenjske stroške,—$90 mesečno, ako je oženjen. Ko odsluži 3-letno vojaško službovanje, zamore dobiti Ifi mesecev trajajočo šolsko vzgojo, kar stane $5120, katero vsoto plača vlada! Prvotna vpisovanja za mladeniče v starosti od 17 do 34 lčt, se lahko uredi za dobe 1 Vz, 2'ali pa 3 let. Armada je ena najboljših šol na svetu. Popolno izvežbanje v enem ali več strokov od 200 strok, obrti in tehničnih predmetov je na razpolago vsakem vojaku. Ako ste stari 17 let ali več ter duševno in fizično sposobni, zamorete služiti denar, ko se učite in služite v redni armadi. Tako dobivate dobro plačo, hrano, obleko, stanovanje ter tudi zdravniško in zobozdravniško pomoč, kakor tudi 30 dni trajajoče letne počitnice. Ako se vpišete za tri leta, zamorete sami odbrali, želite li služiti v prekomorskih deželah, pri letalstvu, na kopnem ali kje drugje. Dobite danes tozadevna pojasnila najbližji U. S. Army Recruiting p°! ji. To je Vaša priložnost dobiti ; brazbo, ki jo želite in uredite si s uspešen poklic! AIR FORCES • GROUND FORCES • SERVICE FOl VPIŠITE SE LAHKO PRI NAJBLIŽJI U. S. ARMY RECRUITING POS' 1268 ONTARIO STREET, CLEVELAND Income Ta* Kakor vsako leto, tako tudi -letos izpolnavaf1 COME TAX POLE, ki morajo biti izpolnjene P° h kem posamezniku, ki je zaslužil $500 ali več. vflltFl«: Vsaka oseba, ki daje v najem posestvo ali koli trgovino, mora izpolniti formo 1040. Mi V vašo lastno korist bo, ako vaše pole izpol11^ ^ izkušeni osebi, ki se razume na vse zadeve, tikajo^^Tt hodninskih davkov in stroškov na posestvih in ^jfj nah. Mr. Marian Mihaljevich se kot public acC° 2/r bavi s takimi zadevami že več kot 20 let v velik0 | voljstvo vseh, ki se poslužujejo njegovega urada- .J, Postave za posestnike in trgovce se vsako njajo, torej mera biti oseba, ki izpolni vaše Pole' ,el/I zanesljiva in izurjena v takem iposlovanju, da v korist posestnikom ali trgovcem. Urad Mihaljevich Bros. Co. je odprt vsak^^jfl zjutraj do 7 ure zvečer. Torej za vsa vprašanja ča se INCOME TAX, se Obrnite takoj na doforo ' 1 in zanesljivo bvrdko. MIHALJEVICH BROS. $ 6424 St. Clair Ave. PRIPOMBA! Iz stare domovine prihajajo vs» pisma, ki pripovedujejo, da prihaja vsak teden če paketov. Pakete, ki jih pošilja fcvndka Bros. dobi naslovnik vedno, v roke. Mihaljevich d>| imajo vse potrebne listine za darovne pakete tl9 ni treba plačati carine zanje. J OBLAK MOVER* Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 1146 E. 61st St. CLEVELAND ORCHESTRA ERICH LHTNSDORF. dirigent Čet. 31. jan. g:3D Sob. 2. feb. 8:3» SEVERANCE DVORANA JOSEPH KNITZER, violina Vstopnice: Severance Hall: CE 7300 !L ŽIVI VIRI IVAN MATlClC Ošlajev Tilen pelje nekaj 1 mehov koruze v malin. Voz in i voliči — vse je čisto v redu in t Tilen si popeva in od časa do 1 časa poči z bičem. Pri zorani-!l ski'h ogradah pa prične voz za- p drževati, zaustavlja voli ter jihil kar na lepem ustavi. Kaj se je < neki pripetilo? Težko je uga- i niti. Tilen popravlja plohe, se ; sklanja pod voz, brklja nekaj 1 okrog zavore, ogleduje to in -ono, a vendar ne ve natanko, : česa naj se loti. Še celo voliča •se ozirata nazaj in se jima le : čudno zdi, kaj bi se utegnilo na vsem lepem primeriti, ko sta vendar čutila, da jima voz kar gladko teče. Nu, kmalu se jima je pa morda le zagonetka razvozlala, kajti oba hkrati sta pričela migati z uhlji in sta se ozrla.v zoranj.ski grič. Dol po* griču sta videla prihajati žensko. In čudno, čim je prišla bliže, je zlezel Tilen izpod voza. "Dobro jutro, Jatinka!" Kar zardel je Tilen in se ves srečen nasmehnil. Pred njim je stala Gorjanova Katinka pa gledala Tiilna s smehljajočimi očmi. — "Kam pa greš, Katinka?" jo je vprašal še bolj prijazno. "V ogrado," je rekla z nasmehom, "ti pa v malin, ne?" — Fant si je v zadregi gladil brke, klobuk si potisnil naprej, potem zopet nad čelo; pogleda pa ni mogel odtegniti od zalega dekleta. Tesno zavezana pisana ruta se je sila prilegala njenim cvetočim licem in živahnim očem; razen tega pa ji je bil tesen tudi modri životek, tako da so ji bujne grudi kar kipele iznad njega. Fantu je postajalo vroče. Da bi stal tu kakor lipov bog, je vendar nerodno; še dekletu je sitno, da kar predeva svoj prazjai jeribas zi-pod ene roke na drugo in se počasi odmika. Tilen se ozre naokrog po ženskah na polju pa blekne: "Bob okopavate, ne?" "Hi-hi-hi, kako to dobro veš!" se glasno zasmeje Katinka in se med smehom odmakne k o-gradi. Ne more postajati tu in kramljati s fantom pri belem .dnevu, ko so pa okrog in okrog sami ženski jeziiki. Nazadnje pa, hm, kakšen fant neki! Takole trde si še upa čakati nanjo in jo zadrževat«! Razen tega jo pa še lahko spravi v jezike, dasi vse skupaj ni vredno, da bi človek zakašljal ko gre mimo. Res, kar nekam nevoljna je bila Katinka, ko je prišla v ogrado. . Ošlajev Tilen je pa pokal z bičem nizdol preti Zlodjemu koritu. Niti zavrl ni voza, da je voli kar neslo; in čim bolj je ropotalo, tem bolj je pokal Tilen, a nekajkrat celo zavri-skal. Gorjanovo Katiruko je videl, tri sto korobačev! In govoril je z njo, in ona se mu je smejala in je kar rdela. Ah, tako zala Katinika! Le škoda da je večkrat ne vidi. Le kdaj in kako? Naj gre mar pri belem dnevu na Zoran je, ko nima po. kaj ! Ponoči pa, hm, težavna stvar. Kar jo vidi ob nedeljah pred cerkvijo, to je vse. VESELA OIjAJŠAVA KRUTEGA m HRBTOBOLA Tukaj Je čisti, moderni način / \ \ olajSati navaden hrbtobol. John-I , J 1 A ton's Hack Plaster! Olajša bo-f / / ledine, otrpje, nategnjenost. — AJttte I Vpliva prijetno! V vseh lekar-1SBR-" nuh. Zahtevajte Johnson A Johnson kakovost. In še tam se Katinka na Tilna niti ne ozre, ko gre mimo fantovske gruče.—Ko Tilen še nekaj časa razmišlja o tem, mu bič kar zastane in nič več ne I poka. Škoda truda, Tilen si lahko zlomi vrat, Gorjanove ne bo dobil! Gorjanovi imajo grunt, Ošlajevi pa komaj tretjino zemlje. Kako naj si tedaj Tilen drzne misliti na gruntarje-vo hčer? Brhka pa je Katinka, seveda je, in tako prijazno je pogledala Tilna, prav kot bi imela nad njim posebno dopa-denje. — Ne, ne, otrese Tilen, prijazna je bila z njim prav kot z vsakim drugim, toda on občuti, da ji je bil le vsiljiv. Dasi je Tilen kar brhek fant, in najsi je še tako zal, ona vidi v njem le tretjino gruntka, in tretjina ne more biti nikoli cela zemlja, zato Katinka ne more biti nikoli Tilnova dekle. Til-nu se kar bridko stori ob tej misli in spogne se in zavre voz, ki je tako nemilostno gnal voli nizdol. Venomer pa premišlja o Katinki. Le kaj mu je bilo treba blekniti tisto o okopa vanju boba! Tilen se kar v brke ugrizne, ko se zmisli na to nerodnost. Le kaj si bo mislila! Sam ne ve, kako je mogel kaj takega blekniti. Moški se ven-i dar ne vtikajo v Žensko delo; , saj se niti ne spodobi, da bi se > dedci za ženske stvari brigali, - kaj šele fantje, bilo bi Jim pod - častjo. Tilen ga je pa tako p<>- * lomil. Zakaj ji ni rajši rekel, - kako je brhka, jo povabil v ma-e lin, jo vščipnil nekam pod pa- - zduiho ali ji stopil iz prijazno- - sti na nogo, to bi ji bilo gotovo všeč. Tako se mu je pa kar ne-, - kam užaljena izmuznila. Oh, - Tilnu je hudo, da bi kar kri-)• čal. Po potih škrtajo jarmi na " vse strani, navkreber 'in navzdol, pokajo biči, zvene pdd- - kve in verige. Nekateri vozar-3 ji nakladajo trame na sredi vasi, drugi jih razkladajo, tre-' tj i gredo ponje v Tiscvnik; za i njimi stopajo tesači in gozdar- - ji s plenkačami in sekirami na i ramah. Ti kajžarji nimajo i lastnih deležev; s tesan jem si l služijo kruh in so ponosni na J otesane trame, kakor na svojo - last. Odrine v hlapec napreza - koleselj: popeljal bo Odrina v ■ Doljano. Saj Odrinovi imajo ■ najlepše konje in naj zal j še ko-, mate pa še celo železno ognji-! sče, ki se nič ne kadi. V Šimno-i vi veži vijejo roke botre in so-' secle. Šimenca je porodila v nemiljenih krčih. Dete otepa-; va, veka, zdrava deklica, a ma-1 ti skoro umira, komaj, komaj • se bo izlizala. Botre zmajujejo, mali Žarkici prerokujejo težake čase. Na Jasinju orje ledino Br-šlin, jasinjski gruntar. Izpod zavihanih rokavov mu štrle mi- ■ 1 šičaste roke, in te silne klešče ' drže, tišče, da plug kar škrta ' pod neznansko silo. Zdaj zdaj zareži nad sinkom, ki drži vajeti konj. Tuintam ga celo u-1 šine z otko. Bfšlin boža svojega sinka z bičem, ne iz jeze ali m rž nje, zgolj iz očetovske to-1 " pline. Potem si pogladi košate brke in z dopadenjeni gleda sin-' ka. Ta Velijč Bršlinov, še ne-, goden, a že korenjak. Stopa ! poleg konj kakor velik, a se je : komaj razipeljal iz gnezda. Ve-t'lijč, povit iz neznanskih mate-1 riniih boleičiin. Toda sinko se razvija ko dren, korenina Brš-linka pa je rodila novih otrok. Bršlinovi sosedi: Gaber, Str žen, i Kamnar zro Velijča z dopade-| njem, celo oni srednji: Branar-jevi, Oslanovi, Godčevi, Ošlajevi, Sivčevi in Žuljevi hlač- mani ga radi nagovarjajo; nu, Šcibčevi, Skiravi, Hruskarjevi,, Gutančevi, .ti bajtarski fcosci' ga zro izpod čela. Vetijč pe-j telinček korači okrog hiš« in j po vasi in ne pogleda nikogar1 izpodmolato. Na Zoran ju se že vse zorali in posejali. Vodarji so šli v gozd po klade in krije; vozijo jih na žago in na prodaj v Do-j ljano. Ženske počepajo po polju, gospodarji drezajo okrog doma, gonijo vole h kovaču, i godne junice k biku. živoj rt sinko Videk sta šla s kravami po j drva. Živoj je kar upognjen in j mračen. Njegovi davni dedi so nekoč županovali pogorskim bratstvom, imeli so zemlje čez nemoč; danes slcni Zivojevina skoro na bajti. Komaj šestina grunta je še. Tudi Videk je klavrn, a ne spriso grunta, saj on še ne pozna povesti Živoje-vine. Je kar suhoten, bledičen, odgojen s tujim mlekom. Mater je izgubil ob perodu — in je kakor sušičen. 'Semenj na Pogorju. Pod j Svetovitom gomazi ljudi in zi-■ vine, tu je zbrana velika ra-| I dost. Mlado in star ., preniož-l 'no in revno — vse se zbira naj i . , „» ... . i ;sejmišču, vsem je mikaven m; važen ta semanji dan. In je zares mikavno. Trgovci in kra-1 •mar j i so privlekli iz nižavja j vsakovrstnega blaga pa ga tu 'lepo razložili po stojnicah. Dalje so prišli prekupci po živine; iz daljnih krajev so prišli za kupčijo pa prjnesli polne imošnje denarja. Nekateri pa so (prignali iz daljnih ravni na prodaj konje in žretoce, kakršnih še ni videl pogorski svet. Najprej so si ljudje natanko ogledali vse po vrsti od konca! do kraja, potem še je pa vnelo j 'barantanje. Kramarji so vpili | i in hvalili svojo robo na vse pre-j 'tege; ženske so bile kar zbega-J i ne od tolikega vpitja, še bolj pa spričo tolike izbire. Otroci so piskali in trobili, vse sejmišče so pa prevpili živinski pre-, kupci in mešetarji. Ti so se dr-j li, da so spravili še celo živino j iz uma, da; je kar zbegana po-; ski kovala, pujski evilili, a konji rezgetjili. Pa so iz tega trušča in kričanja končno pre-, : kupci gnali v dolino celo čredo i j lepo rejene živine; ljudje pa Ivlačili k domu vsakovrstno blago: usti-ojene kože, usnja in podplatov, irhovino, sukno, klobuke, železnino, porcelan, poljsko in hišrio orodje ter vsakovrstno ropotajo. Dekleta so i-mele skrite med drugimi rečmi lepe zidane rute , s franžami, modrce, predpasnike, svetle sklepance in brožke in še kaj 1 drugega. Fantiči so si kupili jure na debelih verigah, klobuke 's suhim cvetjem pa žametne; j telovnike. I Kolarjev Jernač pa Kresova Nežika se tiščita pri lectarju pa ogledujeta lepo opisane kruhke medenjake. Nežika ima ,v roki nov cekar, poln razno-j vrstnih reči. Jernač izbira sr-ica, prebira napi'se, potem ji pa ;da eno lepo srce, ji nekaj šep-'ne na uho, a hkrati jo objame čez pas. Nežika je vsa srečna, nehote pa ji uhaja Oko tja k I sosedni stojnici, kjer ima draguljar svoje zaklade. Saj ne da bi si Nežiki zahotelo morda po kakem nakitu, toda pravkar se mota tam Gorjanov s Tislje-vo, in Nežika bi tako rada vedela, kaj neki ji bo izbral. On ji lahko izbira, danes so prodali Gorjanovi jarem volov pa kupili konje; prav nalašč so jih kupili, zato ker jiih Tislje-vi že imajo. Vse Pogorje bo govorilo o tem. Strajnarjev pa tudi tišči O-j jšlajevo k draguljarju; bržčas \ j noče zaostajati za Gorjanovim. Preklicano dobro pa ve, da bodo tudi o tem ljudje govorili in u-gibali to in ono. Naj le ugibajo, si misli fant, pa natakne Polonci zlat prstai' ^ j prav nalašč, pol iz lj^ iz objestnosti. Nu,' J pa kar oči zarose, l<0.j) na svoji razpcikani meno zlato z živord^ j nom. Joo, tolik (Dalje prihod"^ Doba 3-letne službe v Redni Armadi opravičuje zdaj ameriškim mladeničem pravico do POPOLNEGA COLLEGE KURZI ali trgovsko oziroma obrtno šolsko izobrazbo PAY PER MONTH-ENLISTED MEN li Ad