159. številka. Ljubljana, v četrtek 16. julija. XXIV. leto, 1891. Iahaja vsak dan avefter, izimfti nednlje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za BTitro-ogerike deiele za vsi> leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt 'leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubi jun o brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 3o kr. sa 6etrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za. oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tisku, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravuifitvo je v GoBpodskih ulicah št. 12. U p r a v n i fi t v ti naj bh blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Bolgarija in Turčija. 0 Bolgariji se poslednji čas, ko je potibnila govorica o atentatu na ministra Stambulova, katerega atentata žrtev je bil Belcev, ni več govorilo toliko kakor prej. Potihnilo je nekoliko tam do!i v tem evropskem „vremenskem kotu", kjer se že mnogo let zbira in nabira politična elektriciteta, ki utegne danes ali jutri prouzročiti sukob evropskih velevlastij. Potovanje kneza Ferdinanda na Dunaj spravilo je zopet nekoliko po konci javno mnenje evropsko, da se je počelo živahneje zanimati za malo to državico. Akopram je bilo vse potovanje kneza bolgarskega le v strogem inkognitu in je bil na Dunajskem dvoru vsprejet le kot grof Muranv, nikakor pa ne kot knez bolgarski, vender je ta poset vzbudil pozornost posebno ruskih krogov, ki neso prikrivali, da je bilo to potovanje in vsprejem na Dunajskem dvoru po njih mnenji nasprotno določbam Berolin-skega dogovora. Vender pa Rusija tudi ta pot ni stopila iz svoje reserve, katero že toliko let dosledno zavzemlje nasproti vsem dogodkom, ki se vrše v Bolgariji. Zadnje dni pa se je zopet zgodilo nekaj, kar je vzbudilo živahne razgovore in komentiranja v političnem svetu. Sultan vsprejel je v Carigradu v posebni avdijenci diplomatičnega zastopnika Bolgarije pri porti, dr. Vulkoviča, in pa bolgarskega finančnega ministra Načeviča. O namenih in o uspehu te avdijence se sicer se ni zvedelo nič bolj natančnega, vender pa je že zarad tega jako pomenljiva, ker po odhodu kneza Aleksandra Batenberškega, to je celih pet let, nobedeu oficijelni dostojanstvenik kneževine bolgarske ni bil vsprejet v Carigradu od turškega sultana. V Carigradu je torej v tamošnjih diplomatiških krogih ta avdijenca vzbudila nekako pozornost in je dragoman ruskega poslanstva Ivanov o tem že razgovarjal ne z velikim vezirjem in z ministrom vnanjih zadev Said pašo. Pričakovalo se je tudi, da bode poslanik ruski Nelidov zahteval razjasnil od porte o tej zadevi. Sedanja vlada bolgarBka, tega ne more nikdo tajiti, ni priznana formelno, in v Carigradu ravnali so ho vedno po tem neovrgljivem faktu. Seveda je bolgarska vlada Btorila vBe mogoče, da bi ovrgla to neprijetno stanje. Rusko Časopisje, katero je Že o zadnjem potovanji kneza Ferdinanda izreklo svoje mnenje, bode gotovo živahno razpravljalo ta najnovejši navidezni UBpeb bolgarske vlade ter bode našlo morda kako tesnejo zvezo mej potovanjem kneza bolgarskega na Dunaj in mej avdijenco, v kuteri je vsprejel turški sultau oficijelno dva zastopnika vlade, katere on sam formelno nikdar ni priznal, kakor je neso priznale druge velevlasti. Će bode torej Husija opozarjala, da je Turčija prekršila Berolinski dogovor s tem, da 8ta oficijelno bila vsprejeta dva zastopnika nepriznane vlade, kdo bi mogel trditi, da nema popolnoma prav, da ni opravičena to trditi? Uprašanje je le, kako daleč bode Rusija hotela izrabiti ta slučaj za se. Bržkone zadovoljila ae bode tudi zdaj, da konštatuje pred Bvetoin to novo pre-kršenje Berolinskega ugovora ter sicer ostane mirna nasproti vsem spletkam, katere se predejo od raznih stranij tam doli v Bolgariji. Nikakor pa ne smemo prezirati nevarnostij, ki utegnejo uastati, ako bi Rusija danes ali jutri stopila iz svoje reserve in hotela dejanski protestirati. Oficijozni in neoficijozni nemški listi si prizadevajo Bicer na vso moč, da bi dokazali, da ta najnovejši intermezzo v bolgarskih bomatijah nema nikakor tolicega pomena, kakor se mu pripisuje. Trudijo se dokazati, da Turčija, kot vrhovna oblast, ne more prezirati razmer, kakor so se razvile v Bolgariji navzlic temu, da obstoieča vlada ni priznana po velevla8tib, katere so podpisale Berolinsko pogodbo. Pravijo, da bi konsekventno nepriznavanje obstoječih razmer v Bolgariji, to je politična in diplomatička abstinenca porte konečno le pospešila faktično in popolno nezavisnost Bolgarije. Če se je de facto v Carigradu priznavala sedanja bolgarska vlada, če je porta ž njo vedno občevala oficijelno, potem se v avdijenci, katero je dovolil sultan omenjenima zastopnikoma Bolgarije ne more videti drugo nego prijazen znak naklonjenosti in priznanje korektnega postopanja, nikakor pa pre-kršenje Berolinskega dogovora, ali pa provokacija Rusije. Bode li Rusija istega mnenja, to Be nam dozdeva jako dvomljivo. LISTEK. Kapitan. (Ruaki spisul An dr. Lvovič. Poslovenil —n.) (Daljo.) Pipica je pri vojaku važna stvar. Zgodilo se je, da je marsikateri vojak zdrobil staro, izkajeno Bvojo pipico in mi napravil drugo novo, in tako tobak prižgal. Naj bo tobak slab ali dober, siromašni vojak je zadovoljen, da se mu pod nosom kadi. Utrudi se, strašno se utrudi človek brez tobaka. In sedaj ga imajo polne telečnjake. A kako je prišlo do tega. Ko smo prekoračili Jantra, smo prišli v Beloje-selo, stopali po ulici in se razširili v verigo. Na konci ulice je sedel star Turčin in prodajal tobak. Prodajalnica njegova ni bila podobna prodajalnici, ampak pastirski kolibi. Nakrat so se ustopili pred njo lovci. — Kaj prodajaš? upraša Nikolaj Romanovič. — Tutun. — Koliko zahtevaš za vsega, kar ga je v prodajalnici ? — Dve želtički, odgovori Turek bolgarski. Vbi smo se začudili. — Na, tu imaš! nasmeja se kapitan iti mu vrže dva polimperijala. Turčin radosti poljubi kapitanu rob suknje. Pred večerom stotnija ni bila v službi. — Tovariši, delite si tobak! zakliče Nikolaj Romanovič in v trenutku ni bilo več tobaka. Stari Turek je bil zelo prijazen; po vrhu jim je prinesel deset pipic, in ves se je topil veselja, ko vojaki niso mogli prehvaliti njegovega tobaka. Turčin je bil povsem zadovoljen s« svojo kupčijo, a tudi za vojake je bil ta dan zato prazničen. Tobak je bil izvrsten, pravi pravcati turški. Tudi častnikom je ugajal, ki toliko dima nakrat še niso izkadili. — Da, vreden je denarja! govorili ao vojaki. — Ali si doma ali kje drugodi že kadil tak tobak? — Jedenkrat sem samo tak dim duhal, ko je neki gospod na ulici kadil, odvrne drugi. — Mogoče, brate, a vse to uam je napravil naš kapitan! Kako mu bomo povrnili to ljubezen? In prav so imeli vojaki, ko so tako govorili. Že dolgo je Nikolaj Romanovič poveljnik stutnije, ali nobeden še ni bil topen, nobeden še kaznovan Ruski car, ki ima odločilno in zadnjo besedo v tem uprašanji, izrazil se je pač že opetovano, da mu je mir pri srci, da zaradi Bolgarije se ne bode kalil evropski mir. Res je, da je že mnogokrat bilo še temnejih oblakov baš na političnem obzorji, ki so pa se razvlekli brez viharja in tako se je nadejati, da bode tudi ta zadnji dogodek pustil ono politično vreme, kakor je bilo pred njim. Vender smo si šteli v svojo časnikarsko dolžnost, da smo na kratko omenili ta slučaj in sledili bodemo, kako se bode o njem izražalo javno mnenje, ker nam se ne dozdeva nikakor tako malo pomenljiv in br3z večje politične važnosti, kakor bi to radi dokazali gori omenjeni nemški listi. Če bi se Bultan necega dne odločil, da formelno prizna kneza Ferdinanda kot vladarja, utegnilo bi to postati neizmernegn pomena, kajti prav mogoče je, da bi razun Rusije in Francije ostale velevlasti, ki do zdaj tudi neso priznale zakonitosti obstoječe bolgarske vlade, ne ugovarjale tacemu koraku in mu morda celo pritrdile. Potem pa bi stvar postala akutna in utegnila bi dati podlago resnim zapletkam Nečemo torej misliti, da je avdijenca v Carigradu bila le prvi korak premišljene in kombinirane akcije ter se raje pridružimo mnenju onih, ki mu ne pripisujejo tolike važnosti Želimo le, da bi se ne varali vsi skupaj. Politi čn i razgled. Hoiraiije dežele. V Ljubljani, 16. julija. Xm roti Rusiji eventuelno proti Franciji. Dalje pravi omenjeni list, da bi Angleška pač rada pristopila trojni zvez;, da se pa boji javnega mnenja na Angleškem, katero bi morda ne odobrilo tako odločnega koraka. Francosko brođovje v Kronstarftn. Navzočnost francoskega brodovja v ECronstadtu bode nekak odgovor na poset nemškega cesarja na Angleškem in se bode gotovo poudarjalo prijateljstvo rusko tranosko. Brodovje pride v Kron.stadt 25. t. m. Veliki knez Aieksii, grof Ignatjev in za-Bto|tniki časnikarstva peliali se bodo francoskim gostom nasproti. Zvečer bode dvorni obed v Peter-hofu, na kateri bodo pozvani francoski častniki. . Ikinn u n i jtt in ruski žiilori. Romunska vlada dala jo vsem prefektom ukaz, da nastavijo ob ruski m<-ii vojaški kordon, da za branijo naseljevanje Židov. Teh gostov se, kakor se vidi, vsakdo brani in jih odriva drug drugemu. Občinske VOlitVC V Mrfzn. Nemška stranka propadla je pri občinskih volitvah v Metzu. Izvoljenih je samo pet Staronemcev, a jednajst članov protestne .stranke. Dosedanja sta-ronemska večina je s tem rs zrušena. Obtožita navad Tešinskega nstanka. Vai obtoženci v pravdi zarad ustanka v Te-sinu bili so oproščeni, kakor s«* poroča iz Zuriha. Mej splošnim naudušenjem velike množice bili so takoj izpuščeni na svobodo. ./11 p onsko cffso/tisjt'. Povodom atentata na ruskega carjevira v Tokio očitalo Re ji> japonskim časnikom, da so razburili po svoji ino/.iMiicem sovražni pisavi l|udstvo in tako posredno tudi nekoliko se storili krive atentata. Cesar japonski je torej odredil, upirajoč sena ustavo japonsko, ki mu daje pravico v nujnih slučajih it-dati odredbe za vzdrževanje javnega miru, da morajo Časopisi rokopise vseh člankov, ki govore q odnofiajih Japana proti inozemstvu, predložiti vladi v odobrenje. 0 preveliki svobodi tiska se Japonci baš ne morejo pritoževati Dopisi. i/ poato)laškega okrafa 12. julija. [Izv. dop I Dne 9, julija zbrali smo se na grobu prerano umrlega blagega prijatelja in tovariša gosp. Filipa Kote ja, bivšega nadučltelja v Kušani. Imel se je odkriti nagrobni spomenik njegov, kojega mu je postavilo mlado a krepko „slovensko učiteljsko društvo za postojinski šolski okraj" Slabo vreme pa vidika daljava zadržala Bta res marsikoga, ki hi se bil rad udeležil tu žalno-vzvišene slavnoati ; a navzlic temu /.bralo se nas je vender lepo število tovarišev in tovaršic ranjcega nadučitelja, da proslavimo spomin njegov, povzdignemo stan naš — same sebe! Ob 0. url vršila se je sv. maša zadušnica po raujcem Kete-ju, katero je daroval požrtovalni g, župnik M. Torkar. Cerkveno petje vodil je pevovodja našega učiteljskega društva. Po končani sv. muši odšli smo na pokopališče. Na prvi pogled uzrli smo krasen nagrobni kamen, ki po mojem mnenji zuvzema prvo mesto na tem pokopališči. Dovršeno ga je izklesal domači kamnosek gosp. M. Stegel s Kala pri Št. Petru. Spomenik je od domačega, prav lepega mra-morja, ki bi gotovo konkuriral z marsikaterim tujim, da je bolje znan. Delo pa, kakor sem dejal, hvali mojstra, kojega mi je vsestransko toplo priporočati. — Pa — zadonel je krepki pretresu joči „Libera" po širnem pokopališči, temna tuga lotila se je srca. Zdelo se mi je, kakor bi še jedenkrat stal poleg odprtega groba pokojnikovega. Živo sem se sporni njal neustrašenega značaja krepkega moža, pevca, orgljavca — — — smrti. Še jeden „Očenaš" za dušo ranjcega — zadnji „AmenJ vzhitel je vzdihoma iz prsi in skrivno solzo si otiraje odšli smo s pokopališča. Z Bogom, Filip! Neki latinski izrek prišel mi je nehote na misel. „Momente mori", dejal sem sam sebi — in na obrazih tovarišev svojih bral sem, da čutijo isto. Da, izgubili smo sobojevnika , značajnoga, trdnega! Kdo bo vstopil v vrsto na izprazneno mesto? Vsi, vsi! Smrt nas ne bode ločevala, združuje naj nas! Trdno oklenimo se svojega prapora, krepko dvigujmo glas, desnico, čvrsto na-pnimo skupne moči za — borni naš stan! Podpi-rajtuo naše okr. slovensko učiteljsko društvo ! V življenji primorani smo prebiti marsikatero grenko, cvetja nam ono malo rodi. Posvetimo tedaj skromne moči jed nem u krasnemu cvetu: kolegijalnosti! Ona naj se krepi, združuje, — spremlja naj nas do hladnega groba! —sn— Iz DolirepolJ 10. lubja. [Izv. dop.] Nesem .imel namena, objaviti sledeče; sklenil sem molčati o naših razmerah. Za-se se nesem bal; ne, meni bi objavljenje za naše razmere označilnih dogodkov ne škodilo, marveč koristilo: stal bi očiščen pred svetom. Da pa nesem govoril, uzrok je to, ker nesem hotel, da bi se glas o žalostnih naših odno-sajih širil preko mej Dobrepoljske doline. Sedaj pa molčati več ne smem. Notica v „Slovencu" z dne 2. t. m.: „Minister Gautsch o šolski molitvi" potegnila je s silo žalostni razpor v nas iz pozabljivosti zopet na beli dan. Kakšne namene je imel dopisnik pri pisanji te notice, ne bodem ugibal in me tudi ne moti; dobrih gotovo ne. To pa naj ve, da ui pomislil, kake nasledke bode ta brezumni korak imel za ves njegov stan. Svet bode zvedel, da ni vse zlato, kar se sveti, in da tam, kjer bi iskali in morali najti ponižnost, ljubezen do hližnjika, miroljubnost in spravoželjnost, časih ne najdemo niti sledu o tem, pač pa dostikrat baš nasprotno v obilni meri. Oasi, v katerih je bila šola podložna cerkvi, v katerih se je moral učitelj, ako je hotei živeti, ponižati do službe zauičevanega hlapca duhovnikovega, tisti časi so minuli. Nastopili so za nas lepši dnevi, dasi tudi kali še marsikateri oblak naše obzorje miru in sreče. Ti lepši dnevi pa neso po volji nekaterim gospodom, ki gledajo na ljudskega učitelja zaničljivo raz svojo višino, obstoječo iz njih boljšega gmotnega stanja in pa iz prejšnjih Časov ostalega ugleda mej ljudstvom. Ti gospodje bi radi s silo nas zopet potisnili nazai v Čase teme in duševne onemoglosti, radi bi upregli napredujoče uči-teljstvo slovensko v jarem cerkvenega hlapčevstva. A, motite se, gospodje! Slovenski učitelj je zaveden, ou ve, kaj je in kaj mora biti, kaj zahteva in pričakuje od njega Človeštvo, država, narod. S svojo lastno močjo se je vzdignil iz prahu zaničevanja, stopil je v kolo drugih stanov in s samozavestjo in / opravičenim ponosom sme stopati in stopa v prvih vrstah napredujočih zastopnikov naroda našega. To pa vas peče, to vam ni prav. Iskali ste, da bi našli uzrokov, s katerimi bi nas bičali, s pomočjo katerih bi nas uklenili v žuleče verige odvisnosti. Iskali ste in našli ste vero. Kričali ste in kričite: Vera jo v nevarnosti, šola je brozverska! A zaman je ves vaš napor, zaman v.-:o vaše prizadevanje. Narod naš je veren in mi učitelji mu te svetinje njegove ne bodemo skrunili. Šola je verska, dovolj je verska, če pa ni, krivi ste vi; skrbite, da se bode šolska mladina bolje poučevala v veronauku, da ne bode znala samo to, kar se je naučila v pokvarjenem jeziku doma pri materi in videli bodete, da vam šola v nobenem oziru ne nasprotuje v verskih rečeh. Reklo se mi bode, da nemam prav. Gospodje, poslušajte in sodite! S kakimi podlimi sredstvi se deluje nasproti učiteljem, da bi se kratil njih ugled in povišal lastni, pričajo dovolj in jasno razmere v nas. Podpisanec, tukajšnji drugi učitelj, pregrešil sem se v toliko, da par nedelj nesem bil prisoten pri službi božji, katera odsotnost pa je imela vselej opravičen uzrok. To pa je bilo tukajšnjemu prvemu kapelanu g. Ivanu Dobnikarju dovolj. Našel je uzrok, da me je jel napadati. Pregovoril je naš krajni šolski svet — ki pa tudi ni posebno prijazen učiteljstvu — da mi je dal v neki svojih sej ukor, ker ne obiskujem službe božje. (Pomniti pa je, da krajni šolski svet nema nikake pravice dajati učitelju pismeno ukor, temveč to spada v področje višjih šolskih oblastev.) Ohladila se je sedaj sveta jeza g. kapelanu in pričakoval je menda, da bodem molče spravil sramotilni ukor v žep in morebiti celo klečeplazi poljubljal roko, ki me je udarila. A sveta stvar učiteljstva in šolstva terjala je od mene kaj druzega. Da rešim svojo in vsega učiteljstva čast, moral sem uložiti na okrajni šolski svet v Kočevji protest proti temu nepostavnemu postopanju našega krajnega šolskega sveta. C. kr. okrajni šolski svet, na čelu mu g. okrajni glavar dr. Ludovik Thoman pl. Montalmarski — kateremu sem dolžan na tem mestu izreči svojo presrčno zahvalo — pa je moj protest rešil ugodno za me. Ukaza) je ukor razveljaviti in k rajnemu šolskemu svetu naročil, v bodoče z učitelji lepše ravnati. Naš krajni šolski svet pa se seveda, kakor je njegova navada, za ta ukaz še zmenil ni. Ker ni hotel govoriti on, moral sem jaz. Spomnil sem ponižno nekoč gospodu kapelanu J. Dobnikarju, da je protest zoper ukor zame ugodno rešen in da naj bode vsa stvar s tem poravnana. Naletel pa sem slabo, v g. kapelanu se je zopet unela sveta jeza in s prav pobalinskim obnašanjem in kričečim glasom zmerjal in psoval me je na cesti v vasi in me s tem v pričo g. nadučitelja in g. drugega kapelana, torej javno, razžalil. Ni mi ostalo drugega, da operem svojo čast, kakor da si iščem pravice pri sodišči. In res je bil g. kapelan Ivan Dobnikar dne 2. aprila t. 1. pri c. kr. sodišči v Velikih Laščah radi javne razžalitve na časti obsojen na 20 gld. globe in plačanje sodniških troškov. Menil sem stvar s tem končano. Vender motil sem se. Vedno in vedno hodile so pritožbe od gospoda J. Dobnikarja na okrajni in deželni šolski svet proti tukajšnjemu učiteljstvu, katere so bde seveda vse rešene postavno in pravično, torej nam v prid. Nam ni mogel škodovati, a Škodoval je sebi. Gosp. J. Dobnikar letel je priti v krajni šolski svet kot šolski ogleda, — a spodletelo mu je. C. kr. okrajni šolski svet v Kočevji je za to mesto imenoval poštenega in pravičnega moža. A gospod J. Dobnikar v svoji častihlepnosti in gospodstva-željnosti še ui miroval. Na vsak način je hotel priti v krajni šolski svet. Našel je, da je naš g. župnik že prestar, da bi zastopal cerkev pri šoli, in videl je v sebi najsposobnejšo osebo za to. Dobil je, kakor se je izjavil, pooblastilo od g. župnika — katerega pooblastila pa seveda nikoli pokazal ni — zastopati ga pri sejah krajnega šolskega sveta. Pritoževal se je tudi v tem oziru na razne strani. Zadeva še ni rešena. Bo se li njegovi srčni želji ustreglo, ali ne — ne vem. In če tudi, mi se ne bojimo. Časi, o katerih sem govoril zgoraj, so minuli in pravica ima še kje malo več zastopnikov, ko tu pri nas. Tu so ob kratkem pojašnjene razmere naše. Še jedenkrat pa rečem, ne bil bi pisal tega, ko bi mo notica v „Slovenci" ne prisilila; dobro pa je, če se slišita oba zvona in če se delovanje teh gospodov malo pojaBni. Vi, gospodje, pa si zapomnite še jedenkrat, da peša vaša moč iu da stari časi ne pridejo več. Ćasa kolo se vrti neprestano dalje in kdor ga hoče šiloma ustaviti, Bi utegne škodovati. Mi učitelji slovenski pa hočemo stopati v korak s časom, ne se uklanjati nobenemu in ne se ozirati na nobeno stran. Daleč je še cilj, katerega hočemo in moramo doseči, naj se nam stavijo katerekoli mogoče zapreke. ,Naprej I* bodi naše geslo in temu geslu ostanimo zvesti in preverjeni bodimo, dosegli bodemo svoj smoter, dosegli lepše dneve, jasnejšo bodočnost. Človeštvo, država in narod pa nam bodo večno hvaležni. Karol Wider, uuitolj. I* Vipave 13. julija. [Izv. dop-1 Tukaj v Vipavskem trgu imela sta nekaj let soproga Spelot, goriška Slovenca, klobučarski obrt; večkrat pa je mej njima resnično do krega prišlo. V nedeljo 12. t. m. je zopet žena soproga neizmerno nadlegovala in jezila, mož je bil pri delu in je iz jeze leseni klobučarski model v glavo vrgel ženi, ki je vsled rane v ponedeljek ob 9. uri zjutraj umrla. V cerkvi je mrtvaški zvon njeno smrt naznanil, njo pa so položili na oder in okolu nje postavili cerkvene svečnike. To se je zgodilo danes zjutraj okolu 10. ure. Vipavski dekan, Matija Erjavec, ko je to izvedel, je cerkovnika zavoljo zvonenja z mrtvaškim zvonom karal, vsako avonenje sploh prepovedal; pri pokojnici stoječe štiri avečuike pa je dal takoj odnesti, tako, da je bilo pokojnično truplo nekaj Časa brez luči. Gospod dekan se s tem izgovarja, da pokojnica ni bila zadnjo velikouoč pri spovedi in obha jilu, tega pa on ne ve ali neče vedet:, da jej slovenščina ni prav dobro tekla in da je hodila večkrat k sv. Križu, kjer so o. kapucini, v cerkev. Žena ni bila kriva, da se ni mogla zadnji trenutek »povedati, ker je precej omedlela. Resnica pa je, da nima prav nič premoženja, samo tri male otročiče, pri katerih porodu je vsaki-krat sv. mašo plačala. Siromak je res dostikrat brez pomoči na »vetu. Mož pokojnice se je sam pri tukajšnjem c. kr. okr. sodišči prijavil in ni bil v zaporu pridržan. Zvonovi so lastnina občine in dolžnost občine je, skrbeti, da se drugikrat take neprijetnosti ne godć. Povodom Bleivveisove slavnosti došli so nastopni telegrami : Litija: Uzornemu voditelju in učitelju slovenskega naroda, čegar spomin danes praznuje slovenska prestolnica, večua slava m gromoviti živio njegovim čestilcem! Litijsko učiteljsko društvo. Litija: Vsemogočni pošlji razcepljeuim Slovencem pokojnemu očetu naroda slovenskega potrebnega naslednika, da jih zopet zjediui in dovede pod prapor Bleivveisov : vse za vero, dom, cesarja! Večna slava spominu očeta Slovencev! Živili njegovi Blavitelji! Litijsko pevsko društvo. Kranj: V dubu združen z vami kličem hvaležuim spominom v imenu rojstnega mesta nepozabnega Bieivveisa: Čast in slava probudite!m naroda slovenskega! Karol Šavnik. K r a n j : Slavitelji očeta Slovencev, rojaka mesta našega, živeli! Slovensko bralno društvo v Kranju. Zagreb: Slava Bleivveisu i čast njegovim čestilcem! Daj nam Bog kmalu složno priznanega voditelja. Dr. Celestin. Črnomelj: Vekovita slava in spomin očetu Slovenskega naroda! Slava zbiumm čestilcem! Čast osnovateljem Blavuosti ! Za mesto Črnomelj župan: Sušteršič. Črnomelj: Bleivveisu, očetu Slovencev, trikratno siavo kliče Narodna čitalnica na Vinici. Gradec: Današnjoj svečanosti pridružuje se akademsko družtvo »Hrvatska*. Gradec: V Gradcu zaostali „Trigla vaui" kličejo očetu narodovemu: Slava Gestrin, Kartiu Kotnik, Pavletič, Seliškar, Šuklje, Vidić. Dunaj: Spominu prvega boritelja za vzvišeno idejo zjedinjene Slovence, za idejo, vedno sveto Vsakemu zavednemu Slovencu, kliče: Večna slava! „Slovenija". Hinterbruhl: Večna slava našega očks spominu; živeli njega čestitci! Dragan Seljak Gorenjigrad: Očetu pl. Bleivveisu hvaležen spomin ! Odbor podružnice sv. C;rila in Metoda. St. Jernej; Slava neumrljivemu očetu Slovencev! Častilci. bt. Jernej: Oče narodu trpinu I Tebi stvoritelju „Novic" iz dna srca tisočerui klici: Slava večna Tvojemu spominu ! Bralno društvo Knstsnjiško. Tod k loš ter: Spomin BleiweiS0V naj zjedini ubogi rod slovenski v složno delovanje po njegovem geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Živeli čestital Bleivveisovi» Einspieler. Marija Enzersdorf: Ako bode Bloivveisovo delovanje Slovencem vedno vzgled, naš narod ne bo izginil. Slava očetu Slovemvv! Živeli njegovi čeBtitelji. Pukl, Hlačar. Trst: Slava očetu naroda slovenskega 1 Živeli njegovi čestitci! Nace Stepančič, Miha Vesel, Anton Ščuk«, Ivan Mikuž i drugi. Idrija: Slava zbranim čestilcem uzornega boritelja in očeta Slovencev; njega spomin naj živi vekomaj. Del. bral no društvo. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Lj n bi jani, 14. julija. (Konec.) Župan Grasselli opomni, da letOB ne bode treba plačati vae svote za gradnjo naBvetovanega kanala, zadostila bode za letos polovica. Tudi župan bi odobruval, da se ves kanal do Ljubljanice na- pravi nov. Konečno to tudi obvelja. Povišani troški iznašajo 4500 gld. Glede nove ceste poleg Terpotčeve hiše v Resljevih ulicab nasvetuje poročevalec dr. Stare, da se še jedenkrat izroči mestnemu magistratu, da o nji poroča. Dr. Stare poroča v imenu atavbinskega odseka o prošnji društva za stavbo delavskih hiš, da bi se pot do delavskih hiš razsvetlil in naj bi se cesta do delavskih hiš spravila v boljši stan. Kar se razsvetljave tiče, nasvetuje poročevalec, da se napravi šest petrolejskih svetilk na Dunajski cesti, ker je do delavskih hiš le ozka poljBka pot , in bi svetilke ondu pred vozovi ne bile varne. Kar se pa tiče poprave pota, naj se mestnemu magistratu naroči, da prične razprave s po-sestutki poleg pota, da se pot razširi vsaj na 12 metrov, kar bode itak treba, ko se zgrudi nova deželna bolnica in se ta pot mora uvrstiti mej občinske ceste. — Predlog se vsprejme. Za cesto proti novi opekarni predlaga stav-binski odsek po dr. S tare t u tri svetilke. Mestni odbornik Žagar želi, da bi se število h ve 11 Ime vsaj podvojilo, ker je luči v tem, zdaj jako obljudeuem kraji, zelo treba. Župan Grasselli opomni, da se Po Je gotovo želji odbornika Žagarja ustreglo, — Predlog stavbtnskega odseka se vsprejme. Nasvetuje se zaradi pozne ure konec Heje, a na željo g. župana reši ae pred tajno sejo še poročilo olepševalnega odseka o prošnji drsalskega društva za dovoljenje, da se napravi nov paviljon poleg drsališča. Mestni odbornik V a 1 e n t i n č i č kot poročevalec nasvetuje, naj se dovoli drsalskemu društvu postaviti paviljon na levi strani , ker se sedaj sj»ravl|ajo čolni. Načrt, stavbe ima društvo preden prične graditi, mestnemu zboru predložiti v odobrenje, ribnik pa naj se nasproti mestnemu rastlinjaku primerno razš.ri in uredi. Da bi se najemnina dr-salskemu društvu na 10 let raztegnila, bilo bi preveč, pač pa za dve leti. Mestni odbornik rrosenc nasvetuje 10 let, dr. Stare 5 let, a poročevalec V a I e n t inčič opomni, da bode tudi mesto za razširjenje ribnika imelo dokaj stroškov, zatorej bode treba drsalsko društvo, katero dela dobre kupčije, nekoliko pritegniti. Ai;o se najemnina razširi le ua dve leti, s tem nikakor ni rečeno, da bi se društvu drsalskemu ne podaljšala. — Pri glasovanji odklonijo se nasveti odbornikov Prosenca in dr. Stareta in vspre jmo se odsekovi predlogi, potem pa javna seja sklene. Domače stvari. — (Volitve v delegacijo.) Izvoljeni so: za Kranjsko Šuklje, namestnik Kinu; za Štajersko 11 e i I s b e r g iu K o k o s C h i n e g g; za Istro Bartol i; za Goriško Jordan; za Trst Burg-Btaller; za Dalmacijo Klaić. Poslanci iz Češke, Ilerold, KaizI in Kaftan, so volitev odklonili, zato danes nova volitev. — (1) e ž. predsednik b a r o n W i u k l e r) odšel je v toplice v Laški trg. — (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda) je uprav danes prejelo z Dunaja veselo naznanilo, da je njegova prošnja za posebni vlak št. 2158 ob povratku iz Kamnika ob 8. uri 55 min. zvečer povodom glavne skupščine dne 23. julija povoljno rešena. To bode jako ugodna priložnost za razvedrilen izlet v Kamnik in njegovo romantično okolico slehernemu, komur je časa i drage volje. Dosdaj je zgla8ilo že do 30 podružnic svoje zastopnike, a naznanila še zmir dohajajo. Slavua načelništva uljudno vabimo, naj čem prej javijo svojo udeležbo, oziroma pooblaščence, da se more glede vožnje iu skujmega obeda pravodobno vse potrebno ukreniti. Po dosedanjih poročilih utegne letošnja skupščina vse prejšnje nadkriljevati. — (Odlikovanje.) Gosp. J. Trojanšek, profesor na izobraževališči v (ioriei, dobil je povodom svojega umirovljenja zlati zaslužni križec 8 krono. — (Čitalnica Ljubljanska.) Onim gg. društveuikom, ki so se hoteli udeležiti nameravanega nedeljskega izleta iz Kranja na Sv. j oš t iu odtod v Škof jo Loko, naznanja odbor, da mora izlet zuradi različnih zaprek od pa b t i. — (Slovensko delavsko pevsko društvo r,S 1 a v e eu v Ljubljani) priredi v nedeljo dne 19. julija izlet v Radovljico s sledečim vsporedom: 1. Izletniki se zbirajo točno ob 6. uri zjutraj pod društveno zastavo na južnem kolodvoru in se odpeljejo ob 6. uri 3. min. z mešanim vlakom v Radovljico, kamor dojdejo ob 8 uri 11 min. 2. Ob polu 9. uri vsprejem društva in došlih gostov pred slavolokom po dostojanstvenikih mesta Radovljice in narodnih društvih, potem za-jutrek v gostiluici gosp. Hirschmanna. 3. Ob 10 uri sv. maša v župnijski cerkvi, pri maši poje društvo „Slavec", po maši ogled mesta iu okolice ter gradu grofov Thurn-Valsassina. 4 Ob 1. uri skupno kosilo v restavraciji g Hirschmanna. 5 Ob 3. uri popoludue ua vrtu restavracije g Ilircbmanna velika vrtna veselica b petjem, godbo iu plesom Ustop 20 kr. za osebo. 6. Odhod iz Radovljice ob 8. uri 6 min zvečer z mešanim vlakom, kateri dojde ob 9. uri 45 min. v Ljubljano. Ob neugodnem vremenu se preloži izlet na prihodnjo nedeljo. Odbor „ Slavca*. — (Potrjena sodba.) Gosp okraj ni glavar vitez S c h v/ar z uložil je bil pritožbo proti Bvoji obsodbi, a druga instanca je prvega sodnika sodbo potrdila — (Matura ua tukajšuji gimnaziji) završila se je včeraj. Delalo jo je 39 tukajšnjih abiturijentov in 3 vuaoji. Od teb napravilo jih je 9 izpit z odliko, 34 dobilo jih je spričevalo zrelosti, 5 jih sme ponavljati izpit, trije pa so bili „upogueni" za jednu leto. — („Sloveuski Pravnik") ima v 7. štev. nastopno vsebino: 1. Najnovejša Kazensko-pravni novela. 2 Dr. F.: O rabi jezikov v naših uradih Bosebno pri sodiščih. (Konec) S« S. R.: Pravno življenje v slovenski občini pred 300 leti, 4. Iz pravosodne prakse. C viino piavo: a) „Act'o nega* toria". Povod jej mora dati namerno dejanje tožen-čevo. b) O dopustnosti, palagati glavno prisego ne-doletutku. c) J<- li puhišje v letnih bivališčih smatrati za „fundus instructus?* '/) Na pozivno tožbo se lahko določi pri sodišči na deželi obravuavui narok iu tega odtoka potem pri uavoku ni moči več izpodbijati. Si ruški preložitve tega naroka zadenejo toženca, e) Pozvana tožba mora biti le „actio con-fes8oriau, a nikdar „actio negatoria". Kazensko pravo: Zanimivejše razsodbe v obrano zakonu (§§33 in 292 kaz pr. r.) XIV. 5 Notarski shod. G. Knji-ževna poročila. 7. Razne vesti. — (Posebni vlak na sv. Višarje) Preteklo nedeljo odpeljalo se je okolu G00 oseb, mej katerimi mnogo iz Ljubljane. Prihodnjo soboto odpelje se zopet poseben vlak iz Ljubljane ob '/|Hi un dopoludne. Podjetnik je preskrbeli da bode železnica postregla z dobrimi vozovi. S Štajerskega bode udeležba obilna in je prilika posebno ugodna vsem, ki se žele pridružiti temu vlaku Kdor si listka še ni preskrbel, dolu ga tudi pred odhodom pri vlaku. Vozi se po železnici do Tibiža. — (I. mestna p e t r a z r e d n a deška ljudska šola) izdala je letos jako razširjeno, na gimnazijski program opominjajoče letno poročilo. To je napredek, ki ga treba z veseljem eabeleiiti« Na prvem mestu popisuje se prav nadrobno iu temeljito šolska knjižnica, kateremu popisu so dodani nekateri uzorci In seznam vseh knjig. Šolskemu j>o-ročilu posnamemo, da so na tej šoli poučevali gg. : Andrej Ž u m e r , stalni nadučitelj, voditelj iu okr. Šolski uadzornik, katehet Mihael Trče k, učitelji Valentin Kummer, Josip Maier, Ivan Rele, Josip T r a v n a r, Jakob F u r I a n , Maks J o s i n , Josip Armič. Vseh učencev bilo je koncem leta 413, mej njimi 404 Slovencev (95-51%) Prav pridno jih je šolo obiskovalo 395, za višji razred sposobnih bilo jih je 325, celo ukovino jih jo j>la-čevalo G7, pol 24. oproščenih bilo je 332. Mej ostalimi šolskimi vestmi naštete so učne knjigo po razredih, učila, zaloga uhožuih knjig, nadalje opotnuja o šolskem vrtu, zdravstvenem Btanji in letopis. — (Državna višja gimnazija v Trstu) imela je koncem leta 444 javnih učence! in 5 pri« vatistov, mej njimi 133 Nemcev, IGO Italijanov, 90 Slovencev, 27 Srbov iu Hrvatov, 23 Grkov i. t. d. Odličnjakov je bilo 44, prvi rod jih je dobilo 200, ponavljalui izpit jih ima 50. — (D r ž a v u a v i Š j a g i m n a z i j a v K o p r u) imela je koncem leta 243 učencev, mej njimi 230 Italijanov, 11 Slovanov, 1 Nemec, 1 Francoz. — (Iz Žužemberka) se nam poroča, da se je preteklo uedeljo poslovil tamošnji notar gosp. O. Ploj in bo podal bližjo svojemu domu, ua notarsko mesto v Radgoni. Lepa odbodnica, ki so mu jo uspravili Žužeinberčaui, pričuje, kako priljubljen je bil. On je pisma delal sploh le v slovenskem jeziku, kar upamo tudi o njegovem nasledniku Go •podu notarju Ploju želimo na njegovem novem mestu vrh dobro — (Trikratna smrt) V Kranj i se je pred dvema dnevoma delavec L. obesil na železno ograjo pri .Novi pošti". Ker je vrvica bila preslaba, se je odtrgala in samomorilec pal je na skalo, s skale pa v vodo, torej se je, kakor je nekdo opazil, najprej zadavil, potem pobil, naposled pa utonil. — (Iz Ljutomera) se nam piše: Pred nekaterimi dnevi ostavil je naš trg g. Matjašič, ki je kot strokovnjak več časa preiskava! vse vinograde naŠHgu okraja od KamenšČaka do Presike, ki pa, hvala Rogu, nikjer ni zasledil trtne uši. — Bati se pa moramo, da se priklati imenovani mrčes prej ali slej iz sosednih občin ormoškega okraja tudi v naš okraj. — (Južni kolodvor v Celovci) bode bo izdatno prenaredil in povekšal, da bode ustrezal zahtevam potujočega občinBtva. Stroški za vsa dela so proračunjeni ua 26.000 gld. Tudi pri nas v Ljubljani, kjer promet postaje živahne)! od dne do dne, bilo bi hi Ino potrebno, da se kaj stori za naše kolodvore, ki so premajhni in ne ustrezajo vsem zahtevam, katero ima glavno mesto pač pravico, da jih stavi. — (Na Slatino) došlo je do 11. t. m. 676 strank s 1044 osebami, v Varaždinske Toplice 231 strank s 773 osebami. — (Razpisano) je mesto pristava pri deželnem sodišči v Ljubljani. Prošnjo do 29 t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Ptuj 16. julija. V skupini velikega posestva pri volitvi za okrajni zastop narodna stranka zmagala s 136 glasovi. Nasprotniki izostali. Rim 16. julija. „Agenzia Štefani: Pogajanja glede trgovinske pogodbe mej Avstro-Ogersko, Nemčijo in Italijo so se odložila, dokler ne bodo sedanja Dunajska pogajanja mej Avstro-Ogersko in Švico gotova. London 16. julija. Princ \Valeski odpotuje v Karlove Vare. Christiania 16. julija. nIIohenzolIerna včeraj zvečer plul mirno Kopervika (?). Norveška korveta „Allentt v pozdrav streljala. Novi York 16. julija. Pri fortu Scottu (Kansas) trčila dva vlaka. Deset oseb poškodovanih. — General Legitima (?) kupuje tukaj vojne ladije in orožje, da bode generala IIypo-lita bapal.—Poročila s Haitija potr jujejo, da se tismnenja nadaljujejo. Dunaj 16. julija. Vest Dunajske „lleichs-wehru, da so bila v Pulji komisijonalna posvetovanja o novem načrtu za avstrijsko vojno mornarico se s pristojne strani označuje za popolnoma neosnovano. Ako so v Pulji bila sploh koinisijonalna posvetovanja, imela so za predmet le perijodično se ponavljajoče zadeve notranje službe. Heidelberg 15. julija. Operacija črnogorske kneginje Milene se je dobro izvršila. Kneginja se danes že bolje čuti. QueenstOWn 15. julija. Grški princ Jurij semkaj došel. Razne vesti * (Streljanje na balon.) V vojaškem taboru ruskem v Krasnojem Selu imeli so 'ako zanimivo poBkušnje s streljanjem na balon. Navzočen je bil generalni f. z. m. veliki knez Mihael. Iz edne baterije streljalo se je na balon, ki je bil 3»/i »rst daleč od baterije privezan na vrvi dolgi 200 nitij. Streljalo se je s šrapneli in so so videli natanko mali beli oblački ki so nastajali, ko so se razpokali šrapiedi blizu balona. Po osmih strelih, ko se je določila natanko daljava, streljala sta po dva topa h kratu, pri jednajstem in dvanajstem strelu začel se je balon majati in je začel kmalu padati, ko se n- Bpodnji del skrčil. V svili balona opazilo se je več lukenj, skozi katere je uhajal plin. Poskušuja se je torej izvršila popolnoma ugodno. * (Važna najdba.) Na otoku Milo našli so zopet važno umetniško delo starogrško, namreč mramorni kip borilen v prekonaravni velikosti Kip je tako dobro obranjen kakor le malo del iz klaBične dobe Prevoz kipa v Atene bil je prava ljudska siav-nost Vse pn bivalstvo Bpremilo je kip, ko bo ga prepeljali v luko in ukrcali na ladijo, ki je nalašč bila poslana iz Pireja, da odpelje znameuito najdbo v Atene. * (Zaprt i nd us tri jalon zavod.) Veliki metalurgični zavod tvrdke „Turdy in Renecb" v Savoni, jedno izmej največjih jednacih podjetij v Italiji, zaprli bo lastniki te dni definitivno. Vsi delavci bili ho odpuščeni. Delavska kriza v Italiji postaje od dne do dne bolj akutna. * (S:o in devetdeset napoleondorov zginolo.) Neka Milauska tvrdka poslala je po železnici kreditnemu zavodu v Trstu 500 napoleondorov. Ko ho na železnici zavoj odprli pred pričami, bilo je mestu 500 zlatov Batno 310, namestu ostalih pa bo bili svinčeni ponarejeni napoleondori, ki so tehtali toliko kakor zlati. Sodišče se je obvestilo o tem dogodku. * (Uieti defravdant.) V Milanu prijela je kvestura ubeglega vodjo Maraeilskega meBtnega cenilnega urada J Bareta, ki je izneveril 300.000 frankov. Pobegnil je pred nekaterimi dnevi s svojo ljubico Luizo K. v Italijo. Tudi njo so zaprli. Baret je bil oženjen, a zapustil je Ženo in otroke. Našli so pri nii*m vrednostnih papirjev v znesku nad 200.000 frankov. s Anatherinova ustna vola in zobni prašek s ohrani uatu, krepča čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo iz ust Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.t jedna flkatljn zobnega praska 20 kr.; PJ steklenic 4 gld.; I- skatelj samo -i gld. (81—88) Lekarna Piccoil, „prl angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila se izvršujejo z obratno posto proti povzetju zneska. „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. »mi i ti f * tf iPtfs 111111 iii#ii#mi ■i* Tujci: 16. julija. Pri Htillei: Nitscb, Mendel, Essinger, Volk, Hostnik z Dunaja. — Dr. Ferluga, Pogorel iz Trsta. — KUhno, pl. Scarpa z Reke. — VVeibl, Peadirc iz Metlike. — Fe-rencich iz Budimpešte. — Dr. Hoffraau iz Stuttgarta. — Stiegler, Grilnb.it iz Gradca. — Gruber iz Norimberka. — F scher iz Ljubljane, — Petsche Is Tržiča. — Dr. Globoč-nik iz Kranja. — Feldman iz Prage. — Kom iz Kočevja. Pri Slonu : Beckor, Pitschman, Hala, Danzer, Raab, Zwillinger z Dunaja. — Basevi, Petromo, Hermansdorfur, Lamel, Dereani iz Trsta. — Beslaj, Galop ii Postojiue. — Ruckgaber iz Celovca. - Csajagi it Budunposte. — Runco iz Pazina. — Dereani iz Žužemberka. — VVaUer iz Celja. G rosa iz Biatrice. — Tome iz Suborja. — Maborič iz Kopra. Pri H\*trljwU«'iu cesarji: Turk | Reke. —Goli iz Idrije. Pri «iir.n.m kolodvoru: Andri iz Pulja. — Rinieo iz Patina. — Slabmk I Beka. — Cadež ll Poljan. Uijur&i no » njoifiiljani: 14. julija: Toma/. Dovjak, kramar, 70 let, Florijan-ske ul: • 8t. 11, einpuvsem-i ptilm. 15. julij«: Viktor Mehkota, delavčev sin, 4 mesece, Opekarska co*ta Št. 16, kat.tr v firtivih. Tržne cene v ft\jiil»ljam dne 15. julija t. I. t\. kr »I. kr. PA»'!li<';.( bkil. . . 7 4« Speli povojen, kgr. I—i1 64 Koz, rt . r> &a StirOVO maslo, „ 1 — 6"> Ječmen, r • . 471 Jajce, jedno : . , . — 2 U OH, ■ . ;i 26 Mleko, liter .... — 8 Ajda, . 5 36 Goveje meno, kgi\ bo Prono, . r> 36 Telečje „ , — 60 .voriiiH, • * . 5 «0 Svinjsko „ „ 60 Krt impi r . 9 50 Kofitruuovo „ „ — 4<> Lo<' .t, . 10 - Pisunec...... — 30 Grab, Fliol, . \) — 16 . aLi Seno, 100 kilo . . . 1 69 Maslo, kgr. . — na Slama, „ , . . . 2 11 Mast, . — 68 Drva trda, 4 □metr. 6 10 Speti Ireu-h . — 58 „ mehka, 4 4 20 Meteorologično poročilo. * Slanic Las opa- , 4 '. .barometra ■ovanja , Temperatura Vetrovi Ne.!.o Mo-krina v mm. 7. /.jut raj 7.iti* t mm. 2. popoi. i 7.'i > l mm. S». zvečer , 7.51' 1 mm. 18 i'<" C al. bvz. obi. i 230° C i si. svz. jasno 0'00 mm. 17 8° C |Sl. svz.! jasno Srednja temperatura 18'3°, za 0-7° pod normalom. 'ino 16. julija t. 1. (Iivirno telngrarlčno poročilo.) Srebrna renta 5°/9 marčna renta . . . Akcije narodne banke Kreditne ahcije .... London ...... Napol........ C. kr. cekini..... NeiUHko marko .... 4°/0 državne arečke iz I. 1854 Državne vrečke iz I. 1864 Dunava reg. arečke 5°/, Ku dol to v o srečke , . . Akcijo anglo-avstr. banke včeraj — danea gld. 9265 — gld. 9275 . 92-55 t 92 70 , 11115 11130 „ 10815 102 95 „ 1030 - _ n 1025 — „ 295 25 295 50 i 117 45 117-45 • 932«/. ~ a 933 , 5-57 """ • .»58 k 57-72'/. — , !S7 70 134 gld. — kr »50 gld. 100 , 179 25 105 • » ■ 101 . 85 . 100 gld. 120 • • saat. liati . . 115 b 60 , 100 gld. 186 , 75 . . 10 n 20 It II 120 , 157 a. v. 296 » ' • Vsak slovenski gospodar," ;i Se ni naročen la ilustrovan gospodarski list „Kmetovaleo" b prilogo „Vrtnar", pošlje naj svoj naslov o. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani, katera mu dopo&ljo prvo številko brezplačno in iz katere more spre videti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (60—34) (579—2) Besna zenitna ponudba. Mlad trgovec oženil bi se rad z gospodično, katera je veSča trgovini in ima nekoliko premoženja. Starost ni plavna stvar. — Ponudbe poslati je pod znamko A. H. & M. poste restante v Ljubljano do I. avgusta. ————————————— ,7> Ljubljana, Spitalska ulice 10. <456) Potrebščine za plaarnlee In ua piHulii«' mize, pisne mape, pisne podloge, t i n t u t k e, nakladnike za pisma, mučilnice, ravnila, deske beležnice, skledice za peresa, držala, skrinjice za pismene znamke, steklenice za klejo. zvitki pivnikov ca sušenje tinte, sušilne deščice in sušllci, pečati iz proževine z vso pripravo, I sušilni kartoui, kopirni listi in pivniki, 1 tiskane in utisuene pečatne znamke, ino- 2 Čilniki in lepivni papir za baukovce. Dr. Friderika JLenglel-a Brezov balzam. i.o sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se na v rta fii.'.v njeno deblo, jo od pamtiveka V, znan kot najizvrstnejšo lepotilo; ako se pa ta sok po prudpisu i izumitelja pripravi kemičnim po-J0h toni kot balzam, zadohi pa Ott-V dovit učinek. Ako so namaže zvečur ž njim obraz ali drugi doli polti, lo£l|o h«- iv «lr ugi ti »m aat— /lllilllf lUNlilllt' 4»(l |»Olti, ki |M»HlMIII' VMleil tegH. ilmt*> hfltft iti nt/iiu. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zavo piko ter mu dajo mladostno barvo; polti pode-luje boloto, nužnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rnddfiino, znjedeo in drugo nesnažnosti na polti. — Cona vrču z navodom vred Kiti. 1.50. (119—10) Dr. Friderika Lengiel a BENZOE-MILO NajmilejSe in najdobrodejnojšo milo, za kožo DalaM pripravljeno, l komad oo kr. Dobiva so v Ljubljani v 11». pl. Irnkoov - ju Itikiirni i n v vseli vočjib lekarnah. — Postna naročila v-Bprcjuuia w. litini, Ituainj, x. jO najboljše zdravilo proti mohurnlm dljatozaiu (proti protinu, grušču in kamenu), proti bo- \^^^\»\ leznim na želodci, na ledvi oah In -^*^*v^'1'va ^ na mehurji, proti kronič. iv^\N° katarju »apnikov, ^^^^civ*° v proti zlatej illl ^*<^t4e*°T^Vc in iolte- •> ^t^Vc ^^>^ 1 nlol. A* x\ *»^JjŠJ AVSXt^^>^ *»blj ubijajo tudi ^* «A\o * «^ ^t00^ kot bladilna pijača, ako bo .'.ui' z vinom, s sadnim sokoui ali b sladkorjem (Mineralni sampitnjec). (278—7) Založniki v Ljubljani: .1. Unlnger, M. Mawriier, ■'. lMaulz. Zdravilišče ima kisollčno m iolozno kopeli, posebno /,ilr;i vilnu proti protinu. mebnrnlm iu tonskim boleznim, malokrvnosti, onemoglosti itd. itd. Prospekte pošilja vodstvo zdravilišča Rade in na S t a j e r s k e m. Obširni popisi se dobč pri W. Braumii lio r-J u ua Dunajl. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nollt. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".