PLANINSKI VESTNIK
DVE LETI JE OD SMRTI ALPINISTA SLAVKA SVETIČIČA
OBUJANJE SPOMINOV NA PRIJATELJA
TINA HORVAT
Dne 3. julija bosta minili natanko dve leti, odkar nas je iz daljnega Karakoruma dosegla vest, da je pri poskusu solo v2pona preko zahodne stene Gašerbruma nesrečno izginil Slavko Svetičič. Če smo se nekateri Se nekaj dni slepili, da se mu ni zgodilo tisto najhujše, da se bo morda le od nekod pojavil in celo, da nas je SlavCek samo malo potegnil In da se bo ves nasmejan oglasil iz kake eksotične dežele, smo hkrati tudi vedeli, da so to le naše skrite želje, slaba tolažba, plod boleče domišljije...
Odšel je tako, kot je tudi živel — za veČino skoraj neopazno in skromno, preskromno. Čas pred nesrečo, ki nam je dokončno vzela dobrega prijatelja in vodilnega alpinista v svetovnem merilu, prav gotovo ni bifo njegovo najlepše obdobje. Ko ga je leta 1993 v južni steni Anapurne pobral plaz, kar je po čudežnem naključju preživel, je moral vse zaCeti znova. Kot otrok, ki se uCi hoje, je po številnih zdravstvenih terapijah znova "Splezal", (n še ne leto dni po nesreči opravi! prvo solo ponovitev (in drugo ponovitev nasploh) smeri Extreme Dream Walkerjevega stebra v Grandes Jorasses, kar je bil takrat priznano tehnično najzahtevnejši ledni vzpon v Centralnih Alpah, Ce ne na celem svetu. Če mu je Anapuma vzela moč In zdravje, mu trme prav gotovo ni. Kdo drug bi morda nesrečo na Anapumi razumel kot jasen namig usode, naj preneha z ekstremnimi vzponi, toda ne Slavci Kako bi sploh lahko živel brez vrtoglavih višin, ko pa so bile te edini svet, v katerem se je dobro znašel, veliko bolje kot v nižinah!
Na prvi pogled tih in nepristopen se je dobro počutil le v kavbojkah in plezalni opremi. Jezik se mu je razvezal šele kasneje, ko je kaj dobrega preplezal. In v družbi ne ravno številnih dobrih prijateljev. Bil je individualist in še trmast povrhu, tako da ga marsikdo ni povsem dobro razumel. Njegovi pogledi so se marsikdaj kresali s pogledi drugih, pa se niti ni posebej trudil, da bi dokazoval svoj prav.
Bili so časi, ko so se vrhunski in tudi malo manj vrhunski vzponi primerno proslavljali, pa naj je bilo to v Tren-
Vabilo na spominski tabor Slavka Svetičiča
Srečanje bo na planini Zapotok v Trenti, in sicer od petka, 4. julija, do nedelje, 6. julija. Hrano in spalne vreče prinesite s seboj, za pijačo bo delno poskrbljeno. Zaradi boljše organizacije sprejema telefonske prijave Tina Horvat na tel. štev. (061) 742-288, najava srečanja pa bo tudi v Alpinističnih novicah v Delu.
Na Slavčevi prekratki alpinistični poti se niza preko 1200 vzponov, med katerimi izstopajo številni prvenstveni in ekstremno težki solo vzponi v vseh večjih gorstvih sveta. Še posebej pomembna je njegova vloga v Centralnih Alpah. Bil je edini, kije vedno znova in dolga leta nepretrgoma "preseneča!« v najtežjih smereh z malo ponovitvami. Že daljnega leta 1984 je v šestih dneh opravil s tremi problemi Alp (Eiger, Matterhom, Grandes Jorasses), temu podvigu pa so sledili številni drugi, med katerimi najbolj izstopata prvenstvena Manitua in že omenjena Extreme Dream v Grandes Jorasses. Njegovi najpomembnejši dosežki izven Evrope pa so vzponi v Aconcagui, El Capitanu, Cerro Torreju, na Novi Zelandiji in v Himalaji.
ti, Paklenici, Chamonixu, Južni Ameriki ali na Himalaji. Tudi tisti, ki ga sicer niso mogli spoznati, so lahko ugotovili, da pravzaprav sploh ni tako nedružaben, kakor je bil videti ob prvem srečanju. Ko je leta 1986 prejel Bloudkovo nagrado za »Peklensko Diretissimo« v Cerro Torreju, nam je naslednji dan pripovedoval, kako nerodno mu je bilo, ker si je moral obleči lepo obleko. Vso pot od domačega Šebrelja do avtobusne postaje se je skrival, da ga ja ne bi kdo videl. Materialne zadeve ga niso zanimale, razen tistih nujnih, ki so mu zagotovile, da je lahko plezal. Leta 1984 je pustil službo orodjarja v ETA Cerkno in se posvetil samo plezanju. Morda bi se bolje znašel v časih, ko denar še ni bil vladar osvajalcev nekoristnega sveta. Bil je preveč skromen, da bi se v tekmi za denar znal 251
PLANINSKI VESTNIK
postaviti zase. Imel pa je svoj prav in ne poznam Človeka, ki bi ga bilo težje prepričati v obratno kot Slavca. Ciljev mu nikoli ni zmanjkalo in njim je posvetil vse, vendar nikoli na račun drugih. Tudi diplomat ni bil. Govori se, da je znana francoska firma po njegovih navodilih izdelala nov tip cepina, direktor firme pa ga je hotel odpraviti s skromno miloščino. Slave, ki mu ponosa ni manjkalo, je bil tako užaljen, da mu je taisti cepin pred nosom do ročaja zapičil v dragoceno leseno mizo in demonstrativno zapustil pisarno. Imel je pač ti-
sto, česar mnogi nimajo in je verjetno prav zaradi tega dobil kakšno poleno več pod noge, kot si je zaslužil. Ker nas je vsaj nekaj takih, ki smo imeli Siavčka iskreno radi, ker lahko s ponosom rečemo, da je bil naš prijatelj in ker ga neizmerno pogrešamo, je skrajni čas, da se mu na neki način oddolžimo. Dolgo smo potrebovali, a bolje pozno kot nikoli. V znak našega spoštovanja in bolečine, v znak lepega spomina in želje, da se zopet srečamo, se bomo v začetku julija dobili na planini Zapotok v Trenti z upanjem, da bo tako vsako leto.
GORMIK, KI GA POZNAMO IN KOT GA JE PREDSTAVILA TVS
PORTRET MARJANA KERŠIČA-BELAČA
V torek, 13. maja, je slovenska nacionalna televizija v elitnem času, takoj po osrednjem dnevniku, predvajala 50-minutni portret kiparja in alpinista Marjana Keršiča Belača V Vikend magazinu, tedenski prilogi Dela in Slovanskih novic, je novinarka Lilijana Resnik takole napovedala to oddajo:
»Interne projekcije televizijskih novitet na TV Slovenija so začele postajati pravi mali medijski dogodki In priložnost za spoznavanje in druženje z ljudmi najrazličnejših profilov. Obiskovalci se na projekcijah zberejo odvisno od vsebine filmskega projekta. Tako so, denimo, na projekcijo filma ^Preobrazba«, ki prikazuje terapevtske metode dr. Janeza Ruglja, prišli nekateri od njegovih pacientov. Na teh projekcijah je tako mogoče srečevati najbolj običajne ljudi, pa tudi izjemne umetnike, kot sta Alan Hranitelj in Pino Mlakar, režiserje, znanstvenike. Včasih, čeprav je najpogosteje silno težko odkrivati, po kakšnih zavitih poteh do tega pride, pa na projekcije zaidejo tudi politi-
ki Predstavitev »Kriminalnih zgodb« si je ogledal tedanji slovenski notranji minister Andrej Šter Vendar tako prominentnega obiska, kot je bil ob projekciji portreta kiparja in alpinista Marjana Keršiča-Be-lača (scenarista in režiserja Staša Potočnika), doslej na teh internih projekcijah še ni bilo Te predstavitve se je udeležil predsednik republike Milan Kučan. Nenapovedano, tako da je bilo nemudoma treba izprazniti stol v prvi vrsti pred tv ekranom. Tisti, ki se na teh projekcijah ponavadi držimo silno resno, smo vendarle dobili priložnost, da smo si ob razvoju dogodkov čisto na tihoma dovolili kakšen smehljaj aH dva. V kratkem se je namreč v projekcijski dvorani zbralo nekaj bolj znanih ljudi s TV, recimo Drago Peč ko, Jaroslav Skrušny in drugi, ki jih je na projekcijo očitno takoj odposlal »vrhovni štab« TVS. No, dveh uglednežev, generalnega direktorja Janeza Čadeža in glavnega urednika Janeza Lombergerja. pa v projekcijsko dvorano vendarle nI bilo. Jani Virk je bil tam po uradni
Do pred nedavnim je bil Marjan Keršič-Belač skoraj vsako jesen eden od vodnikov najstarejše množične planinske manifestacije "Sto žensk na Tri g lav c, med zadnjim vodenjem pa je na sedlu Oolič napravil tole bravuro.
Foto: Joto Žr>KfarSkl