Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
a*»j» v poodeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se oe vračajo.
f «redništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Tatoton tt. 113.
Celo leto.................12	K
Pol leta.................  6	K
četrt leta.................3	K
Mesečno....................1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 38
Maribor, dne 1 aprila 1912.
Letnik IV.
Himen redivivus. — Cesar nameraval odstopiti.
Izredno senzačna, a oiiciozno potrjena vest prihaja iz Dunaja.
Cesar se je bil odločil odstopiti, ako grof Kirnen brezpogojno n> umakne svoje resolucije.
Kb je petek predpoldan igro! Khuen zopet prišel k cesarju, je vladar izrecno izjavil, da rajši odstopi, nego da bi pustil odkršiiti le trohico od svojih vladarskih pravite. Na rahel pomirjevalni ugovor od strani Khuena je vladar zopet izrekel v jasnih besedah sfrojo nakano. Grof Khuen se je ginjen takoj pred cesarjem odločil, da pusti pasti Vsako resolucijo in da prevzame vlado brez kakih novih koncesij. S tem je bila kriza rešena.
Grof Khuen je po 'avdijenci sklical svoje ministre, ki jih je imel na Dunaju zbrane, k posvetovanju in ti so odobrili KKuenovo postopanje ter se izrekli ž njim slolidarni.
Drugi dan v soboto je bil Khuen lormelno zopet imenovan ogrskim, ministrskim predsednikom.. Da se mu »lajša pozicija v domovini, mu je cesar izročil posebno pismo, v katerem mu zatrjuje svojo naklonjenost ter ga hvali, da je odstopil od resolucije, ker je tako pripomogel, da. se ohrani sporazumljenje med kraljem in ogrskimi narodi.
V pplitičnih krogih se je že teden dni vedelo, da po prijateljskem razgofvoru z nemškimi cesarjem Viljemom naš cesar neomajno vstraja na 'zahtevi, da se mu ogrska vlada v zadevi brambnih jvprašanj popolnoma uda. Sevedai pustega nihče ni slutil, da je cesar nameraval v slučaju, da Klhuen ne kapitulira, odstopiti1. Cesarju je gotovo presedalo neodkrito postopanje ogrskih politikov in rajše kakor bi se ' na stara svoja leta boril z reakcionarnimi mažarskimi junkerji, bi pustil celo vladarsko krmilo, ter je izročil mlajšim rokam.
Vsakemu je jasno, da bi se padec Khuenov izvršil z omajanjem cele sedanje politične situacije na Ogrskem. S sedanjo večino bi bilo nemogoče sestaviti novo vlado, trebalo bi torej Iskati Justha. iT)oda z njim ni večine. Vsled tega bi se morala razpustiti zbornica in poskusiti sreča, v volilnem boju med 'Ti-szo in Justhom.
Boj med Justhom in Tiszo pa ne pomeni samo boja med dvema močno izraženima političnima individualitetima, apipak to bi bilo borenje med preteklostjo in bodočnostjo ogrske države. Justh hoče zidati srečo svoje domovine na podlagi splošne in enake volilne pravice, hoče deposedirati đo'sedanje plemenitaške oligarhe, hoče Čiste volitve, Tisza pa, se krčevito bori za premoč nekaterih plemenitaških ogrskih lamilij, katerim edinim prisoja vso politično modrost,
Ta odločilen boj je vsled dogodkov zadnjega tedna zopet za nekoliko časa ustavljen. Toda Za dolgo se reforme v Justhovem smislu ne bodo vieö aale zadrževati. Ogrski narodi težko nosijo politični jarem ogrskih plemenitašev, ki so po večini odvisni od židovskih bankirjev, in mase prebivalstva se bližajo k zastavi Justhovi. Da če odkrito in odločno ne pristopijo v Justhov tabor, je razlog, kier Še, 'imajo bajoneti žandarjev in sablje husarjev vedno svojo mo,Č, Toda sila idej povsod zmaguje nad bajoneti in sabljami.
Fiasko.
V državnem zboru se je z nastopom Stürgkho-vim pod patronanco sedanjega skupnega finančnega ministra Bilinsfcega ustanovila koalicija velikih narodov, ki bi naj nosila Stürgkhovo 'vlado, Poljaki so poslali k Stiirgkhu Zaleskega in Dlugošia, 'nemški nacionalci Hochenburgerja, Rößler j a in Förster] a, Cehi pa Brata ter Trnko, In tako so veliki narodi etablirali v državnem zboru skojo vlado in vsi na-rodi, veliki in majhni, so čakali čudežev od tega najnovejšega sistema v zgodovini1 naših vlad.
Že dobrega pol leta sedi koalicija velikih narodov skupaj pri državnem krmilu, toda. vspehov zaman pričakujemo. Vse kar se je storilo majhnih, a vendar socialno pomenljivih polstavio v zaidhjlem času, vse to se je moglo izvršiti s. pomočjo opozicional-nih strank, med katerimi naša slovanska delegacija ni zadnja.
Splošno se priznava, da je naredila koalicija velikih strank popolen fiasko in da bo po veliki noči treba korenite izpremembe v politični režiji. Ministrski predsednik grof Stiirgkh sam priznava;, da z dosedanjo politiko ne gre dalje in stedajj je začel plesti niti najintimnejših zvez z nekaterimi opozicionalnimi
strankami. Najrajše bi imel seveda ob svoji strani tudi nemške krščanske socialce, ker sb vendar enotna in vkljub vsemu obrekovanju Še dobro disciplinirana stranka, toda ti ne gredo pred dunajskimi volitvami v vladni tabor. Čakati bomo morali torej do dunajskih volitev, da se sterilna koalicija pomladi, ako ne bo med tem že Stiirgkhov kabinet na dosedanjem marazmu svojih stra;nk umrl'.
Za rudarje.
(Govor dr. Benkoviča v državnem zboru dne
27.	marca 1912.)
Novi zakon o rudarskih mezdah.
Visoka zbornica! Predloga zadevajoča ureditev mezde pri ruđokopih, ki je sedaj v razpravi, po-menja majhen napredek v korist rudarjev, če prav moramo priznati, da ta sociailno-politična predloga za dobrobit in gorje rudarjev nima nikakega odločilnega pomena. Slučaj je, da se vrši posvetovanje o tej predlogi ravno v trenutku, ko se je iz Angleškega razširilo preko cele Evrope in celo v Ameriko svet pretresujoče rudarsko gibanje, ki ima veliko daleko-sežnejše cilje, kakor ta malenkostna predloga. Visoka zbornica mora porabiti to priliko in zavzeti stališče napram mezdnemu gibanju, ki se opaža že tudi v nabili ruđokopih ter s sklepi pripomoči, da se pomiri gibanje rudarjev. Kar se tiče predloge same, bomo glasovali za načrt, kakor ga je izdelal odsek. Predloga se tiče in urejuje zlasti štiri točke pri plačevanju mezde v ruđokopih:
1.	Cas, kedaj naj se mezda izplačuje,
2.	odbitke od mezde,
3.	zagotovitev izplačanja mezde pri posodah za spralvljanje (pri huntih), in
4.	kazenske določbe.
Določitev izplačevanja mezde.
Kar se tiče določitve časa, smo mi za izplačevanje vsakih 14 dni in ne soglašamo z manjšinskim predlogom poslanca Cingra, ker je »z vsaktedelnskim izplačevanjem mezde združenih mnogo škodljivih o-koliščin, katerih nikakor ne moremo prezreti. Te škodljive okoliščine povdarja že popolnoma; pravilno odsekovo poročilo in obsegajo več točk. Najbolj je
POJDJLUSTKK.
Oza.
(Napisal Januš Goleč.)
(Dalje.)
Prišla je pa zopet nedelja, že tretji Gospodov dan, ko na,š Oza ni bil izpolnil svoje krščanske dolžnosti, Kdo bi mu pa tudi to v greh štel, saj prvič ga je opravičevala Heblnova mlaka, drugič pa materina bolezen in tretjo nedeljo pa je itak izpolnil božjo zapoved.
Lepo se je napravil najš Oza za to nedeljo, sicer ne tako, kot tedaj, ko je žlaputnilj V mlako, pa vendar v škornjih in haveloku je tičal.
Se prav rano se je tokrat odpravil z domai in pozabiv(Ši naj (Lojziko ip lipo jo je primg|hal še ves zatopljen v materino smrt na vrh Radia. Komaj je pa položil nogo na hrbet hriba, zadele so ga kakor blisk iz neba besede:
)„!Jožek, si še kaj žalosten?“
Trikrat je poškilil Oza izpod klobuka, ki si ga je v znak žalosti potisnil čisto na oči in se do dobra prepričal, da so te slatdke besede, posebno še ljubki „Jožek“, prišle iz ust mežnarjeve Lojze.
Oza sle pa ni zahvalil Lojzi1 za ta dujšni bai-zapi z besedo, ampak pokazal je svojo hvaležnost na ta način, da je molče, pa moško korakal ob Lojzkini desnici.
Le toliko je včasi prestopil meje dostojnosti, da je v pregoreči ljubezni bolj na trdo posadil nogo v južni sneg in Lojza je parkrat odskočila malo na stran.
Prispela sta z zaprtimi ustmi, kedo bi pai tudi gotvoril, saj v najvišjem Štadiju ljubezpi govori le srce, do Helblnove mlake, Lojza se je pognala z vso eleganco preko, Oza pa dobro pomneč svojo kopelj, jo je rajši Zavil naj drugo stran in se ognil pitni mla-kuži.
Vsled te njegove zamude ga je Lojza prehitela In ni je došel več, ker letati in bezgati ni (hotel; le to ga je peklo, da ni mogel Lojzi pokjazati, kako da zna pušiti.
Pričela se je služba božja. Oza je vstopil tv za-kristijo, kjer je opravljal, skoraj bi bil pozabil, Častno službo za ubogajme in na čast sv. Jiuriju, namreč imel je vedno ogenj na skrbi, odkar je stopil v moško dobo. Vestno je opravljal svojo službo, le dvakrat jo je zamudil, kakor sem že omenil.
Tudi danes je za prvi blagoslov še v! redu do-nesel ognja, toda nesreča se mii je pripetila pa pri drugem.
Odkar mu je Grega, nedeljski mežnar remšniš-ki, izročil po prvem blagoslovu posodic» z qgnjem, vrtel jo je Oza v jednomer lepo naokrog; seveda so pri tem opravilu šepetale njegove ustnice vedno pobožno molitev.
Le danes ni šlo nič prav s pobožnostjo; Vedna so mu uhajale misli na ljubki pozdrav;
„Jožek, si še kaj žalosten?“
Torej Jožek in že drugič Jožek, kako bi me li Še-le imenovala, ko bi bila za vedno moja, V te misli se je naš Oza globoko zagrebel, mesto v molitev, in vedno sukal lepo v krogu skodelico z ognjem.
Bil je že zadnji evangelij; Oza se je ravno vzdramil iz svojih sanjarij o Jožeku in mislil Še privoščiti jeden očenaš sv, Jožefu, ki je bil tudi nekoč ženin in še povrh njegov patron, toda raJvno v tem trenutku ga je Bog kaznoval za njegovo raztresenost. Pristavil je ravno:
„,Še en očenaš na Čast mojemu patronu", poza’ bil je pa pri tem, da suče skodelico zi Ognjem, prehitro je odnehal in ves ogenj se mu je sesul na skrbno počesano glavo.
Oza 'se je sicer hitro otresel ognja, toda zmešal si je prečo vrh glave in povrh je Še njegovo nesrečo pospremil porogljiv gfcneh tovjarišev. Druge ne-
zgode se ni pripetilo, le sreča njegova, da so bili gospod župnik bolj mirne narajve in so voljno počakali, dokler ni prinesel drugega ognja.
Po službi božji s(o gospod (župnik stopili na lečo in pričeli s pridigo, toda tudi to je danes Oza preslišal. Njegove misli so bile namreč čidto drugje, samo pri besedi božji ne.
Vsedel se je na klečalntk pred spovednico, podprl glavo z obema rokama in se globoko zamislil. A imel je pa še tudi to čudno navado, da je svoje misli razodeval na zunaj z mrmranjem in to pa Še celo v cerkvi.
Parkrat so ga njegovi tovariši začudeni pogledali, ap se ga je Oza danes navlekel ali kaj mu je, da; vedno gode. Oza pa vseh teh pogledov niti zapar zil ni, ker je vedno imel glavo sklonjeno in je ravno sv. Jožefa, ženina in patrona, obkladal z gorkimi obljubami, če s,e mu bode celi najčrt dobro obnesel.
Se gospodu župniku je obljubil v mislih kozli-ča;, pvav tistega, ki bode imel liso na sredi Čela, kot njegova mati roglja, samo Če mu bodo v pomoč pri snubitvi.
Po končani pridigi je tudi on ostavil zakristijo z drugimi vred, se trikrat poškropil z blagoslovljeno vodo, napravil sv, križ na dolgo in rširokO ter odšel, pa ne pod lipo pred hišo božjo, kakor po navadi, in tudi smodke si danes ni zapalil, ampak pred župniščem jo je rezal sem ter tjai ter čakal na gospoda
Res, prikazali so se gospod župnik kmalu pred župniščem, pa tudi Ozu je pri pogledu na gospoda upadel pogum, posebno še radi tega, kter se je za njimi udrl cel trop ljudi.
Dolgo je Čakal, preclno so gospod župnik odpravili vse ljudi.
Ko je Prčkov Irgl zadnji, ki ga je videl zadnjega vstopiti, zapus .ii larojpški prag, poklical je še enkrat svojega patrona na pomoč in ž« stopil z jedno nogo na prag.
(Dalje prih.)
treba vpoštevati, da bi nudilo vsakttedehsko izplačevanje mezde priliko za nespametno porabljanje in zapravljanje denarja. Posledice tedenskega izplačevanja, posebno če bi se isto vršilo ob nedeljah, kiakor v Trbovljah, hi bile, dahi rudarji svojo mezdo po nepotrebnem zapravili, tv prvi vrsti s preobilnim pbiskovan-jem gostiln. Na ta način zapravljeni kapital presega v veliki meri zgubo obresti, ki baje zadene delavstvo. Ugodnosti, ki jih navaja manjšinski poročevalec za vsaktedensko izplačevanje, nikakor ne presegajo s tem združenih škodljivih posledic.. Zato moramo glasovati za odsekov predlog.
Povdarjem še posebej, da je to želja velike manjšine, da ne rečem večine med delavstvom. Kar se tiče rudokopov na jugu, v prvi vrsti v Trbovljah, lahko mirno trdim, da je tam velika vječina rudarjev zato, da se obdrži izplačevanje mezd v daljših presledkih, ker ste neprijetnosti takega izplačevanja o-milijo s tem, da delavec lahko dobi predujem.
Odbitki.
Kar se tiče odbitkov, pozdravljam zakonito prepoved odbitka za svečavo in orodje, kot bistven napredek. Kar se tiče odbitka za strelivo, ne morem glasovati za predlog odsekov. Rudarji, posebno v naših revirjih, so izrekli popolnoma upravičen strah, da bodo lastniki rudokopov iz bojazni, fda bi se strelivo raznosilo in potratilo, oddajali isto kvalitetno slabo in kvantitativno nezadostno. Radi tega se bo mezda sama ob sebi znižala, Pozdraviti je treba določbo, da morajo rudokopi oddajati strelivo po lastni ceni in želeti bi bilo, da bi se rudokopi vendar enkrat že odločili in bi naročili boljšo vrsto streliva, ker bi se potem pridobivalo več rude in bi bilo to tudi- v korist rudarjev.
Kazenske določbe.
.Glede kazenskih določb predlaga gospod tovariš Cingr različne spremembe, s katerimi naj bi se v prvi vrsti doseglo, da bi se prestopki odkazzali o-krajnim sodnijam. Mi stojimo na stališču, da je 'tudi s tako ureditvijo, kakor jo predlaga odsek za interese rudarjev, zadostno preskrbljeno in so delavci zadostno zavarovani. Pričakujemo,,, 'da bodo rudarske oblasti v tem oziru storile svojo dolžnost in sem popolnoma prepričan, da bi sodilšča ne znala vporab-ljati tozadevnih kazenskih določb, ker jim primanjkuje primernega strokovnega znanja.
Zadnja točka manjšinskega, predloga tovariša Cingra zahteva, da se mora smatrati za krivca ne samo neposrednega storilca, temveč v vsakem slučaju tudi odgovornega vodjo rudokopa v. smislu obstoječih postav, V tem oziru bi opozoril gospoda predlagatelja, da je ta določba neizpeljiva, Tudi v slučaju, Če bi se te prestopke odkazalo sodiščem, bi se moralo na podlagi kazenskega zakonika ugotoviti krivdo vodje rudokopa, pjredno se ga lahko pokliče na odgovor.
Po kazenskem zakoniku bi se moralo v vsakem slučaju pribiti njegovo krivdo in jo dognati, kar v resnici (v praksi),ni izpeljivo. V/ določbah, ki jih je sprejel socialno-politični odsek, vidimo precej dalekosežno zavarovanje rudarja proti izkorišČevanju in bomo (zato zanje glasovali.
nekoliko napredka-
Visoka zbornica! Ta predloga pomenja, ča odštejemo določbe glede odbitkov, samo majhen in neznaten napredek. Vendar pa je vfspeh, ki ga bomo dosegli, praktičen.
Povdarjal sem, da se posvetujemo o tej predlogi v času, ko je v polnem teku veliko dalekosež-nejše mezdno gibanje, ko se dela z vso resnostjo za dosego minimalne mezde. Kar se tiče minimalne mezde, bomo rabili še dolgo Časa, prpdno se bomo približali temu cilju, Saj vidimo na Angleškem, kako daleč narazen so še zahteve rudarjev in ponudbe rudokopnih podjetnikov, a tudi kako si nasprotujejo zahteve rudarjev in stališče vlade. Minimalno mezdo se ne doseže kar tako v hipu. Pozdravili pa bomo vsako ureditev in določbo, ki nas bo dovedla temu cilju korak bližje. (Pritrjevanje.)
Ne glede na to zahtevo moramo pa v tem trenutku, ko pretresa skoro tvse avstrijsko rudarstvo mezdno gibanje, pozvati merodajne činitelje, v prvi vrsti vlado, naj kolikor najbolj možno vstrleže željam rudarjev in naj vpliva na podjetnike, da to mezdno gibanje ne bo prišlo v tir, po katerem bi liaftiko naše narodno gospodarstvo bilo najobčutnejše oškodovan no. Vsi le predobro vemo, kakšne težke, škodljive posledice za narodno gospodarstvo ima lahko že samo delna stavka. Tudi če ne vpoštevamo velikih izgub pri mezdi, ki zadenejo delavstvo, moramo pomisliti na škodo, ki bi jo morala prenesti industrija, obrt in trgovina, sploh celo narodno gospodarstvo. Dolžnost vlade je, da ukrene vse, s čiinur se lahko zajezi to mezdno gibanje. V prvi vrsti je treba vplivati na podjetnike, da ugodijo delavcem z izdatnim zvišanjem mezde.
Opravičene zahteve.
Glede zahtev v trbovljskem revirju se taora mirno priznati, da so zmerne in ne pretirane. V naših rudokopih zahteva delavstvo kot minimalno mezdo za rudokopa 4 K 20 v. V krajih, kjer so razmere v premogovnikih ugodnejše, kakor na primer na (Severnem Češkem, imajo- rudarji že davno mezdo, ki se poprečno giblje na tej višini. Opozarjam, da zahteva naše rudarsko delavstvo samo 4 K 20 v
minimalne mezde. Ce vzamemo v roke Statistiko o višini mezde v revirjih Toplice, Most in Komotava, potem najdemo, da imajo rudarji v teh krajih že danes povprečno mezdo po 4 K 90 v. Nikakor tedaj ne moremo reči, da so zahteve naših delavce^ pretirane. Rudarji v revirjih Celje in Ljubljana zaslužijo povprečno 3 K 80 v na' dan, rudarji na Severnem Češkem povprečno 4 K 90 v, drugi jamski delavci v naših revirjih povprečno 2 K 92 v, na Severnem Češkem 3 K 51 v.
Visoka zbornica! Pri takih razmerah so zahteve naših rudarskih delavcev gotovo zelo zmerne in skromne. Razun tega terja delajvstvo še 20% zvišanje mezde, toda le malo upanja je, da ugodijo naši podjetniki tej zahtevi in tudi ne V polovični višini. Kakor se mi je ravnokar naznanilo, se je trbovlj&lka premogovna družba odločila zvišati mezdo za samo 5% in to pri vseh kategorijah delavstva, bodisi pri jamskem ali podnevnem delavstvu. Med zahtevo rudniškega delavstva in med ponudbo ppemogojvne družbe, to je med 20% in 5%, obstoja tedaj še vedno velika razlika in huda napetost, tako da skoro ne moremo pričakovati, da bi to mezdno gibanje preneha-lo brez nevarnejših posledic. Mi izpolnjujemo samo svojo dolžnost, Če sedaj, ko ni še nie zamujenega, o-pozarjamo vlado in 1'astnike rudokopov na veliko Škodo, ki žuga zadeti vse naše gospodarsko življenje, če se podjetniki ne odločijo k nadalnjemu zvišanju mezde.
Proti tedensM@my izplačevanju.
Podpirali in glasovali bomo zato tudi za vse predloge in resolucije, ki so se stavili tekom razprave, če so pripravni, da tozadevno pridemo do preobrata. (Poslanec Cingr: Gospod tovariš! Moj manjšinski predlog, ki zahteva tedensko izplačevanje mezde, je manj kot samo dodatek.) Kar se tiče predloga o tedenskem izplačevanju, sem stopil z delavstvom samim v stik. Pri delavcih,, ki s:e dajo voditi od zdravega razuma in nislo nahujskani od rudarske Unije, vlada celo mnenje, da prav lahko ostane pri mesečnem izplačevanju, samo če se obdrži izplačevanje predujemov. (Poslanec Cingr: Kako morate imenovati to majhen napredek, če ostanete pri mesečnem izplačevanju mezde? Živahni medklici.) Toda, prosim, jaz bom glasoval vendar za izplačevanje mezde vsakih 14 dni. Mogoče, da so pri vas razmere drugačne in poleg tega je v večini revirjev, kjer so plasti ugodne, že uvedeno tedensko izplačevanje mezde in tam ostane pri' starem. Morate že. dovoliti, da se v prvi vrsti brigam za dobrobit tistih, ki mi stoje blizu. (Živahni medklici. Poslanec Reger: Vaši zaupniki so se pri enketi izrekli Iv nasprotnem smislu.) Da, bil je eden tukaj, toda: zaupnik unije, nikakor pa ne zaupnik naše organizacije, ki ne stoji pod vplivom 'unije in zna svoje koristi sajma varovati. Jaz glasujem za izplačevanje mezde vsakih 14 dni, zato da ste denar ne potrati nespajmetno, temveč vporabi premišljeno in ekonomično. '(Medklici.) Na stališču izplačevanja mezde v daljših rokih stoje oni delavci, ki se dajo voditi od zdrave in jasne pameti, delavci pa, ki so nahujskani od unije, zahtevajo tedensko izplačevanje. (Ponovni živahni medklici.) In kar se minimalne mezde tiče, sem pat Itak izjavil, da ne dosfeza minimalna mezda, ki se jo zahteva v Trbovljah in za katero se tudi jaz potegujem, niti povprečne (mezde, ki jo vaši rudarji na Severnem Češkem že imajo. (Poslanec Prokeš : Vi zastopate vendar lastnike rudnikov in ne delavcev!) O tem se pa bom z delavci že sam pomenil, nič ne skrbite!' Za mene je merodajno, kar stoji v odgovorih te izipraše-vaJne pole. (Poslanec Prokeš:	Vi zastopate vendar
lastnike rudnikov in ne delavce!) (To je laž, navadno obrekovanje! (Poslanec Prokeš:	Ampak dejstvo
je! Živahni medklici.) Kar sem jaz danes tukaj zagovarjal, je mnenje večine rudniškega delavstva v naših revirjih.
Visoka zbornica! Predloga, ki je v razpravi, gotovo ni nikako skrivnostno sredstvo, s katerim bi se dalo odpraviti golo revščino našega rudniškega delavstva, toda je pomirjajoča kapljica v razburjeno valovanje sedanjiega mezdnega gibanja
Važno je, če v tem pomembnem trenutku pokaže zbornica dobro voljo, da je pripravljena se lotiti perečih vprašanj rudniškega delavstva. To bo gotovo ugodno vplivalo na jpomirjenje mezdnegv gibanja.
S tem končam, (Živahno pritrjevanje.)
* *
*
V teku nadalnje razprave je stavil poslanec dr. Benkovič še predlog, da se mezde ne sme izplačevati ob nedeljah ali praznikih. Predlog je bil sprejet.
Naše sodne razmere.
(Govor dr. V e r s t o v Š e k a v državnem zboru dne
26.	marca 1912.)
Krepek1 obračun z Marckhl-nom, Visoka zborpica! Hotel sem samo pribiti te momente in se ne bom spuščal v nadalnje podrobnosti. Ali nekaj še moram dostaviti, ker smatram za potrebno, da branim svojo osebo zoper napade, ki jih je naperil' tri mesece po mojem govoru, ki sem ga imel decembra lanskega leta tukaj v zbornici, poslanec Marckhl v graških listih. Drzno je, Če si upia kljub ogromnemu materijalu, 'ki sem ga v decembru predložil zbornici, višjesodni svetnik, ki je vrhu tega Še
poslanec, izreči očitanje, da sem navedel zgolj ničeva sumničenja in obrekovanja.
Gospodje! Posebno značilno je za g, Marckhla kot 'sodnika — in to naglašam — da napada on kot sodnik z naravnost žaljivimi besledami koga v javnih listih in ga hoče prisiliti, da bi stopil pred graške porotnike. V resnici bedasto bi bilo,! če bi kdo takšnemu izzivanju šel na limanice. Višjesodni svetnik se predrzne, nagromaditi vse polno očitanj in sumničenj, ne da bi pa za|mdgel dokazati le eno točko mojih izvajanj kot nesrqsniène. Po vsej pravici lahko zahtevam od njega dokazov za njegova očitanja. Popolnoma resno ga pozivam, da doprinese dokaz, rcla gradivo, ki sem ga navedel, ne odgovarja resnici in če gospod Marckhl tega ne stori,' potem smem jaz kot žaljeni določiti, kakšno orožje si bom zbral. Izzivan sem bil in kot tak lahko povem, da je Hummer-Malikova metoda veliko pretina, da bi za-mogla kaznovati tako izzivajoče postopanje.
Gospoda moja! Gospod Marckhl je tri dolge mesece tuhtal, predno je spravil v javnatt žaljive napade na mojo osebo. Ali vendar se bo tega še kesal, to mu lahko že dajnes povem, kajti trčil je skupaj z možem, ki ga radi korupcije, katero razširja med našim uradništvom, zaničuje iz dna duše, !Že leta 1910 sem mu, kakor je razvideti ' iz stenograiičnega zapisnika, naravnost zaklical, da je on tisti, ki korumpira vse nižje sodnijsko osobje. Marckhl je tedaj molčal. V popolnem prepričanju, da se mora takšne ljudi, ki razširjajo med uradništvom korupcijo, napraviti nemogoče, smatram za svojo najsvetejšo nalogo, ničesar ne opustiti, s Čiinur le zadenem tega moža. In tu ne poznam nobenih mej in se tudi ne u-strašim nobenih sredstev! (Medklici.)
Gospodje! (Marckhlov životopis je znan, a bo portal še lepši, če bom še enkrat povzel besedo k temu predmetu. To povem. Sedaj bom pa tako prost, da pokličem cenjenim gospodam v spomin dogodke iz leta 1907, ker so namreč v zvezi z mojo zadevo. Ti-tega leta je namreč socialdemokratični poslanec Mu-chitdch Vine. v nekem članku v listu „Arbeiterwille“ Marokhlu kar naravnost očital, da je Marckhl leta 1895 kot preiskovalni sodnik izrabljal zoper njega svojo uradno oblast. Muchitsch mu je očital, da je bil Marckhl kriv, da je bil on po krivici obsojen.
' Ce se kaj takšnega očita, potem pač že moramo reči, da je takšno očitanje najhujše, ki more zadeti kakega sodnika. Človek bi mislil, da je tak sodnik sploh nemogoč; toda Marelkhl je dobil zato še plači lo, kajti avanziral je izven 'turnusa, za Službovanje izven službe. Tudi sem prepričan, da bo za napade, ki jih je naperil proti meni v graških listih, še Imenovan — in mogoče že v kratkem — dvornim svetnikom. Marckhl je tedaj očitanje tovariša Muchit.teha vtaknil mirno v žep. (Poslanec Muirckhl: Sem odgovoril1.) Zakaj niste šli vi tedaj pred porotnike, pred katere hočete prisiliti sedaj mene, Slovenca, vi, nemški sodnik in nemški poslanec? Oidgovorite! 'Zakaj niste poklicali na odgovor poslanca Malika, ki je tudi ostro ožigosal sodnijslce razmere na Sp. Štajerskem? Vam je pač preveč pretresa mezele Malik— Hummerjeva metoda. (Poslanec Malik: Moje zadeve si bom že sam uravnal.) Napravite kakor hočete!
Gospodje, mi bodete že oprostili, da sem ubral take strune, a pri takih razmerah, kakoršne vladajo na Spodnjem Štajerskem, ne morem drugače ravnati. Izvršujem le svojo dolžnost, če na ta način izpostavim javnosti moža,: ki uganja pri nas takšno korupcijo. Imel šem v pričetku pred očmi lattatila pregovor, ki ga vedno cenim: „Quotiescunque cum sterco-re certo, hoc scio pro certo:	aut vinco ant vincer,
semper maculor, in hotel sem se tega pregovora tudi danes držati. Toda nisem mogel molčati, ker smatram za svojo dolžnost, da zadenem tega moža, ki si dovoljuje zagovarjati in ščititi takšno korupcijo. V tem slučaju bi se mi štelo v slabost, Če bi ne odgovarjal na Marckhlova očitanja. Dal sem mu prvi, pa nikakor ne zadnji odgovor na 'njegova žaljenja, le to sveta prisega, katero sem storil, bičati to korupcijo, ta sistem, ki vlada, pri naših sodiščih, To demoralizacijo med renegatskim uradništvom bom pobijal do noža in prijel slehernega, ki se bo drznil še. braniti to korupcijo. Moje notranje prepričanje, moja dolžnost kot poslanec mi ne dopušča, da bi mirno gle-dajl, kako justična oblast tepta v blato nasse najsvetejše narodne pravice. In pri tej najsvetejši prisegi, bojevati se zoper ta sistem, bom ivstrajat. (Ploskanje in živahni medklici.)
Politični pregled.
Državni ssfoor,
Dunaj, 30. suišca.
Pozno v noč je bil dnevni red danajšnje seje končan. Poslanci so odšli na velikonočne počitnice, ne da bi jim bil zbornični predsednik voščil, kakor je to že pac običajno, vesele velikonočne praznike; razšli so se kakor — pogrebci, tiho, mirno in nekam otožno.
Kakor vsakokrat, tako se je tudi w tem zasedanju ravno na zadnje ure nagrqmadilo preveč gradiva. Tudi tokrat so se najvažnejše in za prebivalstvo materijelno najpomembnejše odličitve o takozvanih „malih postavah“, določile na zadnje dni zasedanja, med tem ko se je prej tratil Čas z dolgovjeznimi razpravami o brambni predlogi in o vodocestnem zakonu. To usodepolno postopanje onemogočuje zborni-
ci, da bi ona zamogla zadostno presojati lastne sklepe. —
Danes se je najpoprej vršilo prvo branje .vodo-cestnega zakona, h kateremu so v' limenu krščanskih socialcev govorili poslanci Sehr alfi, dr, Baechle in Lang, ki' so izjavili, da je predloga o vodocestnem zakonu nesprejemljiva. Za predlogo so se Izrekli le Poljaki in socialni demokratje, tako da je še splo|h vprašanje, kakšna usoda jo doleti v odseku.
Razpravljalo se je nadalje poročilo odseka o davčnih olajšavah za obrtpe in gospodarske zadruge. V tej predlogi se podeljuje zadrugam nekaj zasluženih davčnih olajšav, ki pa bodo prišlie iv prid tudi konsumentom. Socialni demokratje so še pa v odseku dosegli Junktim, glalspm katerega bi naj dobila vnovič konsumna društva zopetne davčne olajša-ve. Zbornica se je z veliko večino glasov izrekla, da se predloga ne odkaže zopet odseku.
RaJzpraivljalo se je nadalje o sladkorni konvenciji, o kazenski prostosti kršenja pogodb delavcev, o spremembi točke 74 obrtnega reda. Vsi ti predlogi so bili sprejeti, dnevni red je bil okoli polnoči rešien, in poslanci so se razšli na velikonočne počitnice, ki bodo trajale do 18. t. m.
Obstrukcija socialnih demokratov v graškem občinskem svetu.
Dne 27. marca so pričeli socialdemokratični odborniki graškega mesta zopet z obstrukcijo v občinskem svetu Zaradi nameravanega zvijanja stanarin-skih doklad. Obstrukcijo so dne 28. marca nadaljevali. Skrajno slabo in zavoženo gospodarstvo nemških naeionalcev, je tudi v tem zastopu izzvalo ob-obstrukcijo. Govori se,, da bo graški mšesltni svet — razpuščen in bo posle občinskega dfveta vodil vladni komisar.
Nemčija.
Nemški državni zbor je imel dne 27, marca zadnjo predvelikonočno sejo. Začetkom seje je bila sprejeta resolucija, glasom katere naj se zvišajo nekaterim poštarskim kategorijam prejemki,
Nato se je začela mestoma prav burna debata o poljskem predlogu, da naj ste Črta državni prispevek za Vzihodno marko (Oistmarkzulage). Drž. tajnik Krätke se je gorko zavzemal za ta prispevek ter so ga podpirali desnica in nacionalni liberalci. Proti predlogi je govoril Član centra poslanec Spahu ter so stali na njegovi strani Poljaki in socialdemokrati. Pri poimenskem glasovanju je bil poljski' predlog na Črtanje državnega prispevka sprejet s 183 proti 122 glasovom.
Državni zbor je nato rešil poštni proračun v drugem branju in proračun državne tiskarne ter se nato odgodil do dne 16. aprila.
Paraguaj.
Revolucionarji so naprosili bivšega predsednika republike Emiliana Gonzalez Navora, da naj sedaj prevzame predsedstvo, ìT'io je letos že peti predsednik republike Paraguaj.
Bolgarija.
V soboto dne 30. marca se je konstituirala na Bolgarskem nova republikanska stranka.
Angleško.
Angleška nižja zbornica je predlog glede ženske volilne pravice z 222 glasovi proti 208 glasovi odklonila,
Kreta.
Angleži so Turke zagotovili, da Kreto vojaško zasedejo, če bodo mohaanedanci napadeni. Rusi so pa že pripravili 1000 mož za Kreto, če bo potrebno, da se otok zasede, Turki so že Rusom za ta slučaj dovolili prehod skozi Dardanele.
Raznoterosti.
Na delo za „(Stražo“! Sedaj se bliža vesielavelika noč. Prijatelji si darujejo med seboj piruhe v obliki barvanih pisanic, potic, kolačev in drugih takih dobrih stvari, .„Straža“ ima tudi obilo prijateljev. Sedaj o veliki noči pa naj bi vsak naš prijatelj pridobil našemu listu nekaj novih plačujočih naročnikov za piruhe. Prijatelji, na delo! Potrebe „Straže“ ne bomo dokazovali. Ljubezen, s katero se povsod oklepajo „Straže“, in pa besno sovraštvo nasprotnikov naših načel jasno dokazujejo, kako potrebna je bila „Straža.’“ Naš list kot glasilo vseh katoliških organizacij služi z ljubeznijo pa tudi z odločnostjo mašim organizacijam “v vseli bojih. 'Zato na delo z nami za „Stražo“ (vsi,, M ste dobre volje.
Iz odvetniške službe. Koncipijent v, odvetniški pisarni dr. Juro Hrašovca dr. Koderman se preseli v Ljubljano. Med celjskimi liberalci vlada nepopisno veselje, (Mi tudi ne žalujemo. Op, ur.)
Osebna vest. Dr. Matej Senčar, kazenski zagovornik in odvetniški kandidat, je vstopil v pisarno gospoda dr. Ivana Benkoviča V Celju.
Iz politične službe. Komisar za: agrarna dela gospod Sima-Gall v Mariboru je imenovan namestni-Škim tajnikom.
Naša justica. Na velikonočni pondeljek se poroči v. (protestantovski cerkvi v Mariboru Wilma Pirnat, hči okrajnega sodnika in dež.-sod. svetnika Pirnata v Slov. Bistrici. Tega gospoda Pirnata, ki ima ne samo nemško, temveč celo protestantovsko hčerko, prišteva Marckhl med slovenske sodnike. Koliko .sto
potem vredni Majrckhlovi göyori o naših sodnijskih razmerah, ni težko uganiti. Ce bi Marckhla slišale slovfenjeb|istriŠke krave, to bi se smejale.
Iz finančne službe. Vodja, okrajnega finančnega ravnateljstva dvorni svetnik Simon Gorjičnik je stopil v pokoj.
Glavni Plojev agitator pod ključem. Dne 29. marca sta, kakor poročajo nemški listi, prignala dva orožnika na ormoško sodnijo 261etnega jurista Frana Polaka iz Cerovca. .Obtožen je bil nenravnosti po § 129. Polak je pri zadnjih državnozborskih volitvah strastno agitiral za dr, Ploja in je bil naš hud političen nasprotnik.
251etnica kneza in škola dr. Kahna, 'Na Jožefovo dne 19. t. m. je preteklo 2(5 let, odkar je bil posvečen v škofa resignirani prevzVišeni knez in škof krški dr. Jožef Kahn, pravi tajni svetovalec cesarjev. Nad 23 let je opravljal težavno službo višjega pastirja v krški šaofiji in si je s svojo ljubeznivostjo, s svojim očetovskim srcem do duhovnikov pridobil srca ljudstva in duhovnikov, Z občudovanja vredno energijo je vstrajal pri svojih velikih načrtih v-kljub najsilovitejšim napadom od strani nemške svobodomiselne večine v deželi. Ziadnja leta, ko so mu vsled nesrečnega padca z voza začete pelati poprej izredne duševne in telesne moči, so drugi, žal, podrli nekoliko od tega, kar je sezidal prej s svojim, u-mom, žrtvami in vstrajnim smotrenim delom. Se mnogo let!
Nujno naročite prekrasne velikonočne razglednice, delo akademičnega slikarja Vavpotiča. Doslej je razprodanih že nad 16.000: iztisov, Vpiaka Slovenka pošlji pred prazniki svojim prijateljem in znancem nekaj teh razglednic! Spominjajmo se s tem slovenskega naroda, kateremu pripravljajmo veselo vstar jenje. Zahtevajte te razglednice pri vseh prodajalcih! Naročila sprejema društvo '„(Slovenska Straža“ v Ljubljani.
Bližnjemu v pomoč! Provincijala! usmiljenih bratov v Gradcu je kupil dne 29t, marca 1912 posestvo gospoda Petraka pri Sfv. Petru v Savinjski dolini v namen, da' se bo zidala bolnišnica v prid spodnještajerskega ljudstva. Gib enem so usmiljeni bratje tudi kupili vodno moč, da se bo v zavod lahko napeljala električna luč.
Za „Slov. Stražo“ je nabral Ivan KrajŠek 700 lepo urejenih obrabljenih znamk. Hvala, mu iskrena.
Prizor med cesarjem in Kimonom.
Na drugem mestu poročamo o Khuenovi ajvdi-jenci pri cesarju, po kateri je ogrsko ministrstvo o-pustilo svoje resolucljsko stališče in nakar je potem bila v drugi avdijenci Khuenu zopet poverjena sestava ministrstva. Ko je prišel Khuen k cesarju, je rekel cesar očividno ganjen:
i„vVi veste, da sem bil jaz vedno konstitutionel-nega naziranja. Jaz sem napredek in povzdig Ogrskega vedno z veseljem opazoval, Ogrsko ni imelo večjega prijatelja od mene. Ž'e 60 let sem na prestolu in 45 let konstitucionelni kralj ogrski. Zidaj pa se hoče naenkrat dotakniti mojih vladarskih pravic, vzeti se mi hoče moje pravice in z nezaupanjem se nastopa proti meni. Ce se ta resolucija ne odstrani, tedaj mi ne preostaja — vam so ja razmere znane — drugega, kot . . .“
Po teh besedah je cesar zelo ganjen mahnil z
roko.
Grof Khuen je vstal š sedeža in zaklical: „(Veličanstvo, za božjo voljo . .
Cesar:	„(Sedaj ni Čas za sentimentalnosti —
je že tako. Ja;z. sem zadevo dobro premislil. Meni sedaj ne preostaja drugega. Vi morat«' s tem brezpogojno ra č uniti. Resolucija mora izginiti iz sveta in to se mora hitro zgoditi, nagjlo zgoditi, drugače je prepozno.“
Cesar je bil globoko ginjen, ko je spregovoril te besede; grof Khuen je spoznal takoj važnost tega trenutka in je zagotovil cesarja, da bo v 24 urah na-znapil sklep ministrskega sveta. Pretresen je zapustil grof Khuen avdijenčno dvorano.
Pod vtisom tega dogodka je sklenil ogrski kabinet, da pusti pasti resolucijo, nakar je izišlo cesarjevo lastnoročno pišimo, ki so jo prinesli včerajšnji listi. Včeraj zvečer je grof Khuen obvestil o važni avdijendi svoje najbližje prijatelje, danes pa se o tem znamenitem dogodku razpravlja po Khuenovi i-nicijativi v ogrskem državnem zboru.
*
X.
Pismo cesarjevo na ogrski narod, o katerem se zgoraj govori, povdarja sledeče : Cesar globoko obžaluje, da se je njemu hotelo odvzeti po postavi določene vladarske pravice in [da. so 'radi. nesoglasja, ki je vsled tega nastalo, hoteli odstopiti ministri. Cesar je vedno varoval pravice Ogrov in je skrbel, da se je varovala ustava. Priznava pravico glede dovoljenja rekrutov in hoče narodne pravice vedno ivaro-vati. Od svojih vladarskih pravic, ki so mu določene glasom člana XVIII. 1888, po katerih sme odločevati on sam o sklicanju rezervistov, pa ne odstopi. Kakor varujem narodove ustavne pravice, hočem varovati tudi svoje vladarske pravice. Poziva narod, naj pomaga vladarju zadostiti njegovi težki nalogi in naj pospeši konstitutionieino delo.
Med ljudstvom.
Mala Nedelja.
Včeraj po rani sv. maši sle je vršila pri nas toli po/trebna ustanovitev katoliškega izobraževalnega društva za 'Malo Nedeljo ob nepričakovano veliki udeležbi'. Prostorna soba je bila natlačeno polna, veliko jih je moralo ostati zunaj.
Mladinski organizator vlč, gospod dr, H o h -n j e c je govoril o izobrazbi in pravem napredku na krščanski podlagi. Pozival je odrasle in mladino, da obilno pristopijo k društvu in. je priporočal mladini ustanovitev mladeniške in dekliške z/reze. Vspeh nje-goveg(a govora je bil velik. Pristopili' So k društvu najuglednejši možje cele župnije, med temi tudi štirje župani, ter lepo število mladeničev in 'deklet.
Zastopnik izobraževalnega društva in mladeniške zveze ’pri Sv. Juriju na 'Ščavnici je navzočim prav toplo priporočal prepotrebno ustanovitev izobraževalnega društva.
Nato se je vršila volitev v odbor. Predsednikom je bil izvoljten Anton Hrašovec, župan v Rado-slevdih, podpredsednikom pa Ljudevik Postrak, župan v Moravcih. Tajnikom vlč. gospod župnik 'Josip Kolarič, blagajnikom Vinko Bolianec, posestniški sin v Kuršencih. 'Odbornikom pa Vinko Mihelič, Veleposestnik v Drakovcih, Ivan Hrašovec, župan v Mali Nedelji, Matija Hanželj, posestniški sin v Kuršencih.
Mlademu društvu želimo krepkega razvoja!
Maribor.
Včerajšnji shod Dekliške zveze od Sv. Magdalene, ki se je vršil v dvorani Katoliškega delavskega društva, je nad vfje sijajno vspel. Bilo je na stotine udeleženk in posamezni govori so vzbudili mnogo navdušenja. Daljšega poročila, danes radi pomanjkanja Časa in prostora ne moremo priobčiti,:
v
Štajersko.
•E*»
Sv. Križ pri Ljutomeru. Dne 30. marca je u-mrl v Pukavcih ‘Alojzij Schreiner, oče Častitega gospoda provizorja v Žalcu Fr. Schreinerja. Pokopan bo v torek dne 2, t, m. Skromen, krščanski mož. Počivaj v miru!
Veržej. 'Iz Turina je došlo poročilo, da je generalni zbor salezijanske družbe sklenil, že letos o-tvoriti zavod v Veržeju.
Gornja Radgona. Dne 26, marca je bil pri o-
krajni sodniji v Radgoni radi prestopka po § 312 k, z. obsojen tukajšnji vrli narodnjak gospod L ...... .
na 100 K kazni, oziroma 10 dni zapora, ker se je bar je čutil davčni uradnik Sedlak, rodom Ceh, pa po-silinemec, na svoji uradni časti razžaljenega, ker ga je imenovani gospod opozoril na neko nedostojnost. Pripomnimo k tej stivari, da je bilo v kratkem času več strank, s katerimi je imel opraviti, kakor se trdi, največ ravno ta gospod, od finančne oblasti kaznovanih, ker niso imele žganjarskih bolet zadovoljno spisanih, to se pravi, dan pričetka kuhanja žganja, ali pa hišna Številka, pri kateri se je kuhalo, ni bila napisana, kakor. je stranka, napovedala, vsled česar je prišla navskriž s financerji ter je bila kaznovana. To se je zgodilo s strankami nižjih slojev, bodisi da so nevešče čitanja in pisanja, ali da so se zanesle na uradnika. Zadeva še s tem ni končana in še bomo kaj več o tem poročali. Gospodu L . . . zagotavljamo, da ga čislamo in ga kot narodnega obrtnika bomo podpirali z našimi naročili.
Celje. Volitev župana in starešinstva v občini celjska okolica se vrši danes v pondeljek dne 1, aprila ob '8. uri zjutraj v občinski hiši na Bregu.
Celje. Za župana celjske okolice je izvoljen g. Avgust Sušnik, naš somišljenik, za (podžupana pa gošpod Ferdinand Gologranq. Svetovalci so: gospod Fazarinc, dr. Božič, Konfidenti, StrenČan in Pann, Več prihodnjič!
Brežice. Velikonočne razglednice „(Slovenske Straže“, kakor tudi razne 'vrste „Stražinih“ kolekov so na prodaj pri tukajšnjem trgovcu Vidmarju. Zahtevajmo vsepovsod blago „Slovenske Straže,“
Koroško.
Celovec. Vabimo na občni zbor telovadnega odseka Orel v Celovcu, ki se vrši v nedeljo dne L a<-prila 1912 ob %4. uri popoldne v mali dvorani pri Trabesingerju. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika, blagajnika, načeMka, 3 Volitev predsednika ter petih odbornikov in dveh namestnikov. 4. Volitev načelnika in štirih članov vaditeljskega zbora. 5. Slučajnosti. K občpemu zboru je dolžan priti ‘vsak član telovadnega odseka in ima pravico glasovanja. Na zdar!
Primorsko.
Gorica. Vojaški zrakoplovni oddelek zapusti danes Gorico ter se vrne v Dunajsko Novomesto in v Fišamend pri Dunaju. V jeseni se zrakoplovci zopet vrnejo v Gorico. V Gorici je njihova zimska, v Fišar menda pa poletna postaja, V nedeljo in pondeljek so gojenci zrakoplovne Šole v Gorici vsi napravili skušnje. Oba dneva so cel dan krožili po zraku.
Gorica. Vojaštvo co meji je nadzoroval pretečeni teden načelnik generalnega Štaba fml. Semua, ki je bil tudi v Gorici.
Tegethofova cesta št. 39,
igrača
Naznanilo
Slavnemu občinstvu javljam, da sem preselil svojo trgovino z modnim io manufakturnim blagom iz Glavnega trga št. 19
v Gosposko ulico štev. 5 v Mariboru.
Trgovino sem najmodernejše uredil, razširil in povečal. Priporočam se slavnemu občinstvu da mi tudi v naprej ohrani svoje dosedanje zaupanje!
J. N. Šoštarič, trgovina Maribor
Gosposka ulica it. 5.
Zapovrstna
Le Maribor
Le Maribor
MALA NAZNANILA
ki se ^prejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Gostilna
z gospodarstvom vred, blizu Maribora, ob okrajni cesti, popolna koncesija, žganjetoč, trafika, posestvo arondirano, se radi rodbinskih razmer takoj zelo poceni proda. Cena le 14.000 K. Več pove upravmšitvo tega lista.	92
Loterijske številke: Dne Gradec	49	38
Dunaj	37	38
30. marca 1912. 48	1	37
9	35	36
Lepa hiša na lepem prostora
v sredi vasi v Rušah je naprodaj. Pripravna za kakega penzijonista, pa tudi za rokodelca. Več se izve pri posestniku Francu Repolusk, štev. 17 v Rušah.	96
Gostilna
in nekaj čez 20 oralov posestva v dobrem stanju, gostilna ob veliki božji poti, dobro znana in priijnbljana, se proda. Cena 40.000 kron. Lahki plačilni pogoji. Več pove upravništvo Straže. 97
Krasna ura zastonj !
Da seznanimo rašo tvrdko,razpošiljamo krasne zlato - dnble verižice, stale popre:
10 K, sedaj samo za '
2 K. Vsak naročnik
verežice še lako dobi _____
lepo žepno uro zastonj rusirežba reelna, brez riziko, ker se vrne denar, če blago ni všeč. Pošilja se po povzetju. Henrik Weiss, urar Nagysalió, kom. Bars, Ogrsko. 92

Slikarski pomočniki
dobijo takoj delo za celo leto pri Janko Horvatu, slikarju v Ljutomeru. Prejme se tudi UČftn»C iz poštene hiše. 86
Praktični zdravnik in zoboz ravnik :
Dr. Vinko Hudelist
ordinira v Brežicah vila „Livada“ od 14. aprila naprej.
Pomožni mežnar
neoženjen, sprejme se takoj ali 1. aprila t. 1. v stolni in mestni cerkvi v Mariboru. Letna plača 600 K in prosto stanovanje. Prošnjam se naj priloži župnijsko priporočilo. Naslov: Stolno župnišče v Mariboru.
Slovenci pozor !
Poročne prstane
vsake velikosti in po najnižji ceni; ne votle ampak polne (masivne.) blago jamčim in graviram zastonj. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramoion, v katerih i-mam sedaj posebno velijo izbiro.
Delavnica za popravila.
Urar, očalar in zlatar
punjg Bureš M—=
SIIjAR-A.TEim,Y-ABALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega dragega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. —■ Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem katara, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu m ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry a
samo pristno
usami
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejiega uči pri ranah, oteklinah, poškodbah, vi
učinka
vnet
MffiSjN^tCP..^{SM| tvorih, odstranjuje vse tuje snovi aeft àg*SawllaiM||«l:jz telesa in radi tega dostikrat napravi
ja fftyMM ( operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih feSMaiui ilMIi—	«»ah i. t. d. 2 dozi staneta 3'60 K.
Naroči se : Lekarna k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Maribora ▼ lekarni
! König.
Aparat zalotanje
;;Zu^ hiši naj ne manjkal, se dobi
Zinauer & Co.
281 Sv. Jakob v Slov. gor.
Cena s svincem in navodilom samo 5 K. Pošilja se po povzetju.	u
Živinski sejem.
V Ribnici na Pohorju se vrši dne
10. aprila 1912 živinski sejem.
Županstvo v Ribnici na Pohorju.
* Volneno blago
za ženske obleke naj novejše in naj cenej še pri I Druskovšč-u, Slovenj-gradec.
fr
i
Gostilna
v živahni ulici v Mariboru, blizu kolodvora, obstoječe iz dveh pritličnih 'hiš, ena za gostilno in ena za stanovanje, prva ima 2 gostilniški sobi, kuhinjo, shrambo za^ jedila, sobico, shrambo za meso, lep vrt za goste s kegljiščem, z gospodarskim poslopjem, hlevi, zelo velik vrt za zelenjavo, s © r a-di rtodbinskih razmer' t ark o j proidja..(Gostilna je stara, na dobrem g 1 a; s u in dobro i (d d ö a. Kapitala je treba 30.000 K, ostalo lahko o-stane. Več pove upravništvo tega lista. 91
Pridobivajte naročnike !
Glavni trs 19.
Glavni trg 19.
slike!
e Akom. fotosrafičnih slik od vsaka osebe lefiAU Ia Izpeljava naifineiša, 10letno jamstvo. ”wll
Slika se vsak dan, ob nedeljah in praznikih ob 8. ure zjutraj do 9. ure zvečer le ob umetni razsvetljavi; vremenski vpliv izkjučea. — Ker se ta redka prilika nudi le nekaj mesecev, se priporočam v mnogobrojni obisk. — Ime moje trvdke naj se ne zameaja z onim v Gornji gosposki ulice.
IVAHüWALSA, fotograf,gsMaribor Glavniitrg 19.
JUDSKA Hranilnica in Posojilnica v Celju
pegistpovana zadruga as neomejeno zavezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta 9, I. nadstr.
obrestuj e
Hranilne vloge po 472% brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račnn in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga.
uraduje
vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo s_ —i—m- j-’---- - « dan, izvzemši praznike,
er od 3. do 6. ure pop. asejio zastonj poštno-hra-65. Telefon ima št. 8. Za Ljudska posojilnica Celje.
in pojasnila dajejo dopoldne od 8. do 12 Za vplačila po pošti s« nilnične položnice št. 9 brzojave zadostuje na4»
pogojuje
na zemljišča po 5% do 57a°/o, z amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertnje vknjižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le k<4eke.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovori ninik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.