V spomin pokojnem u Jakobu M edvedu V nedeljo , 10. 12. 1978, nas je p re tre s la ža lostna vest, da je sred i n e u ­ m ornega, p lodov itega in n ač rto v po lnega dela p ren eh a lo b iti p lem enito , kom aj 52 le t s ta ro srce našega tovariša , kolege, p r ija te lja in p ro feso rja geografije na lju b lja n sk i un iverz i, d r. Ja k o b a M edveda. Iz naše sred ine nam ga je iz trg a la sm rt, ko sm o to n a jm an j p ričakovali. K lju b več le tn i bolezni in p rež ivelem srčnem in fa rk tu je b il vse do zad n jeg a u s tv a rja le n in po ln delovnega p o le ta na štev iln ih , za razvo j slovenske in jugoslovan ­ ske geografije pom em bn ih področjih . P ok o jn i Jak o b M edved je bil eden tis tih slovensk ih izobražencev, ki se je v povo jn ih le tih s š tu d ijem p re b ija l ob trd em delu od km ečkega fan ta , osnovnošolskega u č ite lja in od p red m etn eg a do u n iv e rz ite tn eg a uči­ te lja . N jegova ž iv ljen jsk a po t je b ila vseskozi trnova , po lna p re p re k in te ­ žav. K o je b il s ta r kom aj t r i le ta, m u je u m rl oče. P re d vo jno je op rav il le n ek a jraz re d n o osnovno šolo ob težkem delu n a gorsk i k m e tiji svojega očeta pod O jstrico n a K oroškem , k i jo je vse ž iv ljen je ne izm erno ljub il. D ruga sve tovna v o jn a m u n i p rizanesla . N acističn i o k u p a to rji so mu požgali dom ačijo sk u p a j z m a te rjo in sestro. Po d ru g i sve tovn i v o jn i se je ves p red a l iz g ra d n ji naše dom ovine. Z veliko vnem o je o p rav lja l n a jp re j več le t poklic u č ite lja v h ribovsk ih , n e ­ popo ln ih osnovnih šolah K oroške, nato pa je služboval k o t rav n a te lj os­ n ovn ih šol v Č rni na K oroškem in H u d in ji p r i C elju . V veliki vnem i do pedagoškega d e la in lju b ezn i do narav e je u red il velik šolski bo tan ičn i v r t p r i osnovni šoli v H udin ji. K o se je le ta 1961 v k lju č il k o t p red a v a te lj m e tod ike geografije in reg iona lne geografije m ed pedagoške in znan stv en e delavce n a filozofski fa k u lte ti lju b lja n sk e un iverze , je začel s s is tem atičn im raz iskovaln im d e ­ lom d o g ra je v a ti oba p redm eta . Svoje bogate pedagoške izk u šn je je z veliko vnem o in te n k o ču tn o stjo posredoval š tev iln im š tu d en tsk im generacijam . P ri vzgoji m ladega pedagoškega n a ra šča ja je im el iz reden posluh za izbiro snovi za poučevan je in obravnavo problem ov, ki s ta jih odp ira la razvoj naše d ružbe in geografske znanosti. V trd em ž iv lje n ju si je izob likoval to v a rišk i odnos do svo jih sodelav­ cev. V edno je pošteno v red n o til skupne delovne napo re . Znal j e cen iti za d ružben i n a p re d e k pom em bna p r iza d ev a n ja sočloveka, b il pa je tu d i p r i­ zadet, če p ri ko leg ih n i n a le te l n a enako razum evan je . B il je eden najbo lj zvestih sodelavcev, pobudn ikov in vodij raz iskovaln ih p ro jek to v In š titu ta za geografijo u n iv erze v L ju b ljan i od n jegove u s tan o v itv e dalje . P ion irsko in vzorno je raz v ija l geografsko raz iskovalno delo, p redvsem na d id ak tik i geografije, a g ra rn i te r reg iona ln i geografiji in k a rto g ra fiji. Z apustil nam je več ko t 100 tisk an ih enot: kn jig , razp rav , atlasov, k a rt, ek spertiz in s trokovn ih recenzij; s pod ročja m etod ike in d id ak tik e geografije 39, s p o d ­ ročja ag ra rn e in reg ionalne geografije 63 p rispevkov . P rip ra v il je tu d i devet k a rt. Bil je član red a k c ijsk ih odborov slovenskega geografskega raziskovalnega tiska ; G eografskega vestn ika , G eograph ice S lovenice, G eo­ g rafskega obzorn ika in g lavn i u re d n ik zbo rn ika Jugovzhodna K oroška s posvetovan ja slovenskih geografov n a R avnah. S vojim dom ačim gorsk im k ra je m se je oddolžil z razv ijan jem m etodo­ logije p ro u čev an ja učinkov m odern izac ije k m e tijsk eg a gospodarstva in so­ cia ln ih sprem em b, k i vp liva jo n a p reob razbo podobe slovenskega gorskega poselitvenega p rosto ra . Osnove za to nam je podal v k n jig i M ežiška do li­ na v zad n jih sto le tih , ki je n jegova dok to rska d isertac ija , te r v štev iln ih p rispevk ih , v k a te re v k lju ču je raz iskave p reob razbe k m e tijs tv a iz poli- k u ltu rn e g a v tržn o u sm erjen i, ž iv ino rejsk i tip k m e tijs tv a . V zelo nazorn i ob lik i nam je p rik aza l sp rem in jan je p o k ra jin sk e podobe in soodvisnost iz rabe k m e tijsk e zem lje od sp rem in jan ja dem ografske in socialne s tru k tu ­ re gospod in jstev s km ečk im i gospodarstv i od km ečk ih na po lkm ečka in n e ­ km ečka. S voja raz g lab ljan ja o doseženih re z u lta tih je posredoval na zboro­ v an ju slovensk ih geografov v R ogaški S latin i, n a kongresu jugoslovansk ih geografov v B eogradu in na po ljsko-jugoslovanskem k ongresu geografov v W arszawi. N jegovi izsledki raz iskovalnega dela in pogledi n a teo re tičn a in m etodološka izhodišča raz isk av p reo b razb e slovenske gorske p o k ra jin e so tak o dobili s trokovno znanstveno verifikacijo , k i je lahko tu d i osnova za p la n iran o u sm e rjan je n a d a ljn je p reob razbe v gorsk i pok ra jin i. M edvedova k o n stru k tiv n a p riza d ev a n ja za razvoj m oderne reg ionalne geografije so b ila tu d i v p r ip ra v i k n jig za š tu d en te (A frika in L atin ska A m erika) te r v d ru g ih p isan ih p risp ev k ih o osnovnih p rob lem ih sodobnega sveta: h itro n a ra šča n je štev ila p reb iva ls tva , m ožnosti za p rid o b iv an je h r a ­ ne, iz raba k m e tijsk e zem lje te r p rem agovan je gospodarske nerazv ito s ti dežel v razvoju . Zelo pom em ben je n jegov p rispevek na pod ročju k a r to g ra fije in topo- nom astike . K ot nosilec raz iskovalne naloge, A tlas S lovenije, j e z veliko požrtvovalnostjo in sk upno z osta lim i sodelavci p rem agoval težave, ki so b ile povezane s snovan jem in raz v ijan jem doslej ene od n a jv eč jih in d ru ž ­ beno najp o m em b n ejših akcij slovenske geografije. N jegovim p rizad ev a­ n jem , razg ledanosti in usposob ljenosti za vsebinsko, o rganizacijsko in te h ­ nično u sk la je v an je n a jraz ličn e jš ih del, se lahko zahvalim o, da so raz isko ­ v a lna dela že v zak ljučn i fazi. P ra v s tak o vnem o se je lo til n a tisa V elik i a tlas sveta, p ri čem er je m oral za rad i p rem a jh n e izkušenosti in slabe te h ­ n ične oprem ljenosti našega založn ištva p rem ag o v ati velike ovire. V eliko vnem o p a tu d i obču tek odgovornosti za naloge strokovnega in širšega d ružbenega pom ena, k i jih je dolžan o p rav lja ti u n iv e rz ite tn i uč i­ te lj in slovenski znanstven ik , je pokazal tu d i p ri raz v ijan ju toponom astike. P rip ra v il je zem ljev id z ita lijan sk im i in slovensk im i k ra je v n im i im eni v F u rlan iji, B enečiji in Ju lijsk i k ra jin i, k i ga je z dod atn im i raz iskavam i še dopolnil z geografsko razp o red itv ijo k u ltu rn ih , gospodarskih , p o litičn ih in ce rk v en ih ustanov, ki v tem delu zam ejske S loven ije u p o rab lja jo slovenski jez ik . P ra v n jem u gre tu d i zasluga, tak o v vseb inskem ko t o rganizacijskem pogledu, za izdajo zem ljev ida T ržaško ozem lje —- zem ljev id s k ra je v n im i in led in sk im i im eni, k i p red s ta v lja p rim e r k a r te z n a jp o d ro b n e jš im p r i ­ kazovan jem slovensk ih led in sk ih im en n a slovenskem etn ičnem ozem lju. S k rb za raz v ijan je m o d e rn ih učn ih k a r to g ra fsk ih p ripom očkov je p o ­ kazal s p rip ra v o Šolskega atlasa, k i je b il zasnovan n a podlag i u p o štev an ja sk lepov kom isije za geografska im ena p r i OZN. Na tem , zelo pom em bnem delu, je še nekaj d n i p re d sm rtjo op rav il zadn jo redakcijo . Ko bom o p isa li zgodovino slovenske geografije, ne bom o m ogli m im o vloge Ja k o b a M edveda p r i ra z v ija n ju d id a k tik e geografije v slovenskem in jugoslovanskem p ro sto ru . V ložil je veliko dela v raz v ijan je d id ak tik e geografije ko t sam osto jne v e je v okv iru geografske znanosti. T em elje d i­ d ak tik e geografije je op red e ljev a l z raz g lab ljan ji o raz m e jitv i p red m e ta in delovn ih področij m ed d id a k tik o in m etod iko geografije. Izh a ja l je iz d e j­ stva, da je d id a k tik a geografije posebna zn an stv en a d isc ip lina te r po svo­ jem ko n cep tu in p red m e tu raz iskave in te rn ac io n a ln a veda, po v id ik ih in ­ te rp re ta c ije p a je iz razito ide jno angažirana, s čem er je tu d i nac ionalna veda. V sv o jih p risp ev k ih : neposredno opazovanje, p rob lem sk i po u k in tra n s fe rn a spoznanja , načelo ce lostnosti ali kom pleksnosti p r i pouku geo­ g rafije , m arksistično izobraževan je p r i pouku geografije te r fu n k c ija reg io ­ nalne geografije v geografskem izobraževan ju , je skuša l o v red n o titi in ­ te rn ac io n a ln a in določiti nac iona lna geografsko-d idak tična teo re tičn a izho­ dišča. N a te j osnovi je skuša l ob likovati koncep t re fo rm iran eg a geograf­ skega izob raževan ja v osnovni šoli in v skupn i p ro g ram sk i osnovi u sm e r­ jen eg a izobraževan ja . T eoretičn i izsledk i vsega nav ed en eg a se odražajo tu d i p r i n jegov ih po izkusih ob likovan ja d id ak tik e geografije v p rak s i s p r i ­ p rav am i raz n ih d id a k tič n ih pripom očkov. S tisk an im i p risp ev k i in re fe ra ti, s svo jim i teo re tičn im i in m etodološ­ k im i pogledi te r s fu n k cijo d id ak tik e geografije, je n a jugoslovansk ih p o ­ sv e to v an jih o d id a k tik i geografije v N ovem Sadu, Z agrebu , n a Ja h o rin i in v O hridu te r na š tev iln ih d ru g ih se m in a rjih in p o sve tovan jih učiteljev geografije, te r še zlasti n a sve tovnem kongresu geografov v M oskvi le ta 1975, p rite g n il pozornost dom ače in tu je strokovne javnosti. K ot p red sed n ik kom isije za p rip ra v o u čn ih n ač rto v v osnovni šoli in v šolah u sm erjenega izo b ražev an ja je te sno sodeloval z Zavodom SR S loven ije za šolstvo p ri ob lik o v an ju novega k o ncep ta geografskega izob raževan ja , k i ga je snoval t r i le ta ko t nosilec raz iskovalne tem e R aziskovalne skupnosti S lovenije in kot vod ja o sem najstč lanske delovne skupine. P o k o jn ik sodi tu d i m ed tis te geografe, k i so skuša li z rez u lta ti svojega raz iskovalnega dela pom agati S lovencem v zam ejstvu . Že le ta 1963 ga s re ­ čam o v geografsk i ekipi, k i je p roučevala slovensko P o rab je , nekaj le t k asn e je p a m ed pisci p ro b lem atik e k m e tijs tv a na n a rodnostno m ešanem ozem lju av s trijsk e K oroške. Če je le m ogel, je posredoval svo ja spoznan ja tu d i širši jav n o sti v G eo­ grafskem obzorn iku in d ru g em po lju d n o zn an stv en em tisku . Ob n apo rnem raz iskovalnem te r pedagoškem delu se n i n iko li b ran il d e la in funkcij v d ružbeno-po litičn ih in s tro k o v n ih organ izac ijah . M ed d rug im i je op rav lja l tu d i fu n k c ije s e k re ta r ja ZK n a filozofski fa k u lte ti in p red sed n ik a G eo­ grafskega d ru š tv a S loven ije te r p re d s to jn ik a pedagoško znan stv en e enote za geografijo n a filozofski fak u lte ti. Vse n jegovo obsežno delo, k i ga je opravil, o s ta ja t r a je n in pom em ben p risp ev ek v razv o ju geografske znanosti, nam geografom pa nalaga, da v n jegov tra je n spom in n ad a lju jem o z raz v ijan jem te o rije d id a k tik e geog ra­ fije in z n jegov im skoraj dokončanim ali še nedokončan im delom n a v e ­ lik ih , za slovensko geografijo pom em bnih delih : na A tlasu S lovenije, na p r ip ra v i učben ikov za pouk geografije v osnovnih šolah in v šolah u sm er­ jen eg a izo b ražev an ja te r n a p rip ra v i k a r t s s lovenskim i k ra je v n im i in le ­ d in sk im i im eni za G oriško, B eneško S loven ijo in K analsko dolino v I ta ­ liji- V lad im ir K lem enčič