NOVICE URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER, 12. APR!LA 1974 ŠT. 8 Občina Piran - ODLOK o davkih občanov v občini Piran - ODLOK o proračunu občine Piran za ieto 1974 - SKLEP o javni razgrnitvi zazidave Lucija I Občina Postojna - SKLEP o soglasju k povišanju cene vode in kanalizacijskega prispevka - SKLEP o uvedbi postopka za redno likvidacijo obrtnega podjetja Čevljarstvo Postojna B!N A ' Občina Sežana Odbor za izvedbo referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo telovadnice v Divači - POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za financiranje izgradnje telovadnice v Divači in komunalnih del na območju krajevnih skupnosti Artviže, Barka, Divača, Misliče, Senožeče in Vreme OBČIMA PIRAN Na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73, 14/73 in 4/74), 3. člena zakona o določitvi virov financiranja družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 4/74) in 231. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 4. aprila 1974 sprejela ODLOK O DAVKIH OBČANOV V OBČIN! PIRAN I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračuna občine Piran, se v tej občini plačujejo davki občanov po določbah zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73, 14/73 in 4/74), po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na njuni podlagi. 2. člen Podatki o celotnem dohodku in davčni osnovi ter o višini odmerjenega davka so javni, vsi drugi podatki, ki jih pri odmeri zvedo uradne osebe davčnega organa, pa so uradna tajnost. Z javnostjo celotnega dohodka in davčne osnove sta mišljena celotni dohodek in davčna osnova po napovedi davčnega zavezanca in po ugotovitvah davčnega organa. Javnost podatkov po tem členu se zagotavlja na ta način, da so dostopni občanom in organizacijam javnega obveščanja pri davčni / upravi, če izvršni svet občinske skupščine ne odloči, da se podatki iz prejšnjega odstavka tega člena objavijo kako drugače. 3. člen Občani so dolžni na javni poziv občinske skupščine predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve. Pogoje in merila iz prejšnjega odstavka določijo občinske skupščine SR Slovenije na podlagi medsebojnega dogovora. 4. člen Ne glede na določbe prvega odstavka 22. člena zakona o davkih občanov so dolžni voditi poslovne knjige vsi zavezanci, ki opravljajo storitveno in proizvodno obrtno dejavnost ter avtoprcvozništvo iz 119. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73). H. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 5. člen Občinski davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 0,20 %. 6. člen Mesečne pavšalne osnove, od katerih se plačuje davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za določeno kategorijo dohodkov, so naslednje: Mes. pavš. osnove Kategorija dohodkov 1. Od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih 2. Od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih 3. Od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških oz. lovskih podjetjih, zadrugah in drugih organizacijah 4. Od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev 5. Od osebnih dohodkov gospodarskih pomočnikov, zaposlenih pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih HI. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA !Z KMETIJSKE DEJAVNOST! 7. člen Območje občine Piran se glede plačevanja davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) razvrsti v !!!. in !V. skupino katastrskih občin. Občinski davek iz kmetijstva se plačuje po proporcionalni stopnji, ki znaša: 1. V !!!. skupini, ki zajema katastrske občine Piran, Piran-novi, Portorož in Sečovlje - 16 % 2. V !V. skupini, ki zajema vse ostale katastrske občine - 11 % 8. člen , Če ima zavezanec zemljišče v obeh skupinah katastrskih občin, se davek iz kmetijstva odmeri za vsako skupino posebej, in sicer po stopnji, ki velja za skupino, v kateri je zemljišče. 9. člen Davek iz kmetijstva ne plačujejo zavezanci, ki imajo stalno bivališče v eni izmed katastrskih občin IV. skupine in katerih skupni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 2.500 din. 10. člen Davka iz kmetijstva so začayo oproščena zemljišča: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna, za dobo - 10 let 2. na katerih se uredijo novi nasadi, in sicer: a) vinogradi in nasadi breskev ter marelic, za dobo - 4 let b) nasadi češenj, jablan in hrušk, za^dobo - 8 let c) nasadi orehov, mandljev, lešnikov, smokev in olj, za dobo - 10 let 3. ki se pogozdijo z drevesi iglavcev ali listavcev, za dobo - 10 let Začasne oprostitve po tem členu se priznajo samo, če so bila investicijska, dela opravljena pod nadzorstvom upravnega organa občinske skupščine, kije pristojen za kmetijstvo. dinarjev 1.000 1.000 2.000 1.000 1.000 118 URADNE OBJAVE* Št. 8 — 12. aprila 1974 11.člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih ali visokih šolah, se prizna posebna olajšava ob pogoju, da njihovi družinski člani, razen dohodkov iz kmetijstva, nimajo drugih dohodkov. Med dohodke po prejšnjem odstavku se ne prišteva pokojnina iz starostnega zavarovanja kmetov. Zavezancem, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena, se odmerjeni davek zniža za vsakega otroka in to: - če se šola na srednji ali poklicni šoli za 30 % - če se šola na višji šoli za 40 % - če se šola na visoki šoli za 50 % Če obiskuje otrok šolo kmetijske smeri, se tako odmerjeni dai vek zniža še za nadaljnjih 25 %. Olajšava po prejšnjem odstavku se prizna največ za toliko koledar-* skih let, kot traja šolanje, a največ do 26. leta starosti. Olajšava ne more biti večja kot znaša odmerjeni enoletni davek iz kmetijstva. Uveljavi se lahko s pismeno vlogo, h kateri se priložijo ustrezna dokazila. IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 12. člen Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz obrtnih dejavnosti) se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek, kateri ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih ali ugotovitvi republiškega sekretarja za delo, po naslednjih stopnjah: osnova dinarjev do 10.000 nad 10.000 do 20.000 nad 20.000 do 30.000 nad 30.000 do 40.000 nad 40.000 do 60.000 nad 60.000 do 80.000 nad 80.000 do 100.000 nad 100.000 Stopnja v % ' 20 23 26 29 34 39 44 50 13. člen Zavezancem davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine, določene za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih ali ugotovitvi republiškega sekretarja za delo, davek po stopnji 30 %. Od osnov, ki presegajo višino osnove iz prvega odstavka tega člena, se plačuje davek iz obrtnih dejavnosti po progresivnih stopnjah iz 12. člena tega odloka. „Zavezancem davka iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se odmerja davek po stopnjah v višini prispevkov, določenih za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih/* 14. člen Davek iz obrtnih dejavnosti v odstotku vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku) se plačuje od naslednjih virov in po stopnjah: Stopnja v % 1. od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi 10 2. od zavarovalnih poverjenikov 10 3. od provizij zastopnikov za varstvo malih avtorskih pravic 10 4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij ipd. 10 5. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije, ipd. 10 6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter zbiranja oglasov 10 7. od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi telesne moči 20 8. od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 20 9 .d dohodkov oseb, ki priložnostno opravljaj. storitve za ' organizacije združenega deta, državne organe in druge org,- nizacije ... . , ^ 10 od dohodkov, doseženih z opravljanjem dei po pogodb, o delu skienjeni v skiadu s predpisi o deiovnih razmerj.h, če ne gre za dohodke iz 1. do 9. točke tega čiena 25 11 od dohodkov, doseženih s prodajo izdeikov uporabnih umet-nosti aii z razmnoževanjem aii izdajanjem drugih avtorskih det, ki se ne štejejo za izvirnike IS 12 od dohodkov, ki jih dosegajo iastniki potujoč.h zabav.šč 20 13. od dohodkov, doseženih po 76. čienu zakona o davkih obča- nov, in sicer: — po tretji točki 17 - po četrti točki 10 15. člen Ne glede na določbe 8Ì. člena zakona o davkih občanov se določa davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancem, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, zlasti podeželskim obrtnikom, gostilničaijem, ki jim obrt ali gostinstvo ni glavni vir preživljanja. / Davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika (občana) kot s postranskim poklicem. Pri določanju davka iz obrtnih dejavnosti v letnem pavšalnem znesku mora davčni organ upoštevati: - akumulativnost oz. deficitarnost dejavnosti; - opremljenost delavnice oz. delovnega prostora; - kraj poslovanja; - starost in zdravstveno stanje zavezanca. 16. člen Davek iz obrtnih dejavnosti, ki je odmerjen po dejanskem dohodku, se zmanjša: , 1. v obrtnih storitvenih dejavnostih: krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo po meri, kovaštvo, fotografstvo, krpanje nogavic, izdelava tekstilnih gumbov, popravilo dežnikov, brivstvo, urarstvo, kolarstvo, krovstvo in čiščenje oken - za 20 %; 2. v obrtnih storitvenih dejavnostih v naslednjih strokah, vendar ob pogoju, da se storitve opravljajo pretežno občanom; - popravljanje čolnov, - popravljanje in vzdrževanje gospodinjskih aparatov, - popravljanje in vzdrževanje TV in radio sprejemnikov ter hišnih zvočnih naprav (gramofoni, magnetofoni, ipd.), - popravljanje lesenega sobnega in stavbnega pohištva, - popravljanje vodovodnih, električnih in plinskih inštalacij, kanalizacij ter naprav za centralno ogrevanje, - popravljanje in vzdrževanje lesenih in umetnih podov, - sobo slikarstvo in pleskarstvo, - pečarstvo, - pletiljstvo in veziljstvo - za 20 %, 3. v vseh obrtno storitvenih dejavnostih s sedežem zavezanca na podeželju, če opravlja storitve pretežno občanom - za 25 %; 4. v vseh novoustanovljenih delavnicah obrtnih proizvodnih dejavnosti in gradbeništvu: - za prvo leto poslovanja za 25 %, - za drugo leto poslovanja za 10 %, 5. v vseh novoustanovljenih delavnicah obrtno storitvenih dejavnosti: - za prvo leto poslovanja - za 50 %, - za drugo leto poslovanja - za 25 %, - za tretje leto poslovanja - za 10 %. Za leto poslovanja po 4. in 5. točki tega člena se šteje čas 12 mesecev od dneva začetka poslovanja^ Zavezancem, ki so v zadnjih petih letih pred ustanovitvijo nove obrtne delavnice že opravljali isto obrt v občini Ptfan. ne pripada davčna olajšava po 4. in 5. točki tega člena. 17. člen gostinske dejavnosti, ki nudijo gostom celodnevne opto hrano, se pnzna olajšava po 4. toUki 16. člena tega odtoka. St. 8 12. aprila 1974 URADNE OBJAVE* 119 18. člen Davčna olajšava za investicijska vlaganja v razširjeno reprodukcijo ob pogojih iz 81. člena zakona o davkih občanov velja za vse stroke obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, razen za storitve z gradbeno mehanizacijo. V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 19. člen Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek iz intelektualnih storitev) se plačuje po določbah (osnova in stopnja) 12. člena tega odloka. 20. člen Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davke po določbah iz 13. člena tega odloka. 21. člen Davek iz intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po stopnji 25%. ^ 22. člen Zavezancem davka iz intelektualnih storitev, ki ne dosegajo 35.000 dinarjev rednega celotnega dohodka po odbitku stroškov in ki so stari nad 60 let, lahko davčni organ odmeri davek v letnem pavšalnem znesku. Pri tem se morajo upoštevati merila iz 15. člena tega odloka. Davek v pavšalnem letnem znesku se odmerja tudi duhovnikom in cerkvam. VI. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 23. člen Občinski davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: davek iz avtorskih pravic) se plačuje po stopnji 3 %. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se plačuje davek iz avtorskih pravic pò stopnji 10 %: 1. od dohodkov, doseženih od reklamnih slik, risb ali plastik, reklamnih pisem in govorjenih besedil, reklamnih filmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del; 2. od dohodkov, doseženih od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del; 3. od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih izvajalcev, doseže-nih na zabavno glasbenih prireditvah; 4. od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, gostinskih obratih in podobnih prireditvah. Če se osebni dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se od takih dohodkov plačuje občinski davek iz avtorskih pravic po stopnji 3 %. 24. člen Če nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali le za obrtni izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje davčni organ. VII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 25. člen Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek na dohodek od premoženja) se plačuje po naslednjih progresivnih stopnjah: osnova dinarjev Stopnja v % do 10.000 * 20 nad 10.000 do 20.000 22 nad 20.000 do 30.000 25 nad 30.000 do 40.000 28 nad 40.000 do 60.000 36 nad 60.000 do 80.000 44 nad 80.000 do 100.000 52 nad 100.000 60 26. člen Osnova za davek po 25. členu je znesek stanarine oz. najemnine, prejet v letu, v katerem se odmerja davek, zmanjšan za stroške vzdrževanja, upravljanja in enoletne amortizacije ter za stroške obratovanja. Stroški po prejšnjem odstavku se priznavajo: - za opremljene stanovanjske prostore, počitniške hiše in počitniška stanovanja v višini 40 % od osnove, za neopremljene pa 10 % od osnove; - za opremljene poslovne prostore v višini 3p % od osnove, za neopremljene poslovne prostore in garaže pa 10 % od osnove. Če so prostori v stavbi, ki jo upravlja organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se priznajo normirani stroški, če pa so dejanski stroški višji od normiranih, se priznajo dejanski stroški. 27. člen Davčna osnova za odmero davka na dohodke od premoženja, ki se dosegajo z oddajanjem opremljenih sob, apartmajev, počitniških stanovanj in počitniških hiš turistom je dohodek, zmanjšan za stroške obrabe opreme in vrednosti storitev v višini 50 % od doseženega dohodka. Občan, ki dosega dohodek z oddajanjem prostorov po prejšnjem odstavku preko turistične ali gostinske organizacije, plačuje le 50 % od predpisanih obveznosti iz 25. člena. V primerih, ko zavezanec nudi turistom polpenzion (prenočišče, zajtrk in večerjo oz. kosilo) ali komplet penzion (prenočišče, zajtrk, kosilo in večerjo), se uporabijo določbe IV. poglavja. Občan, ki se preživlja sam ali živi v skupnem gospodinjstvu z ožjimi sorodniki in njihov skupni letni dohodek iz drugih virov ne presega 12.000 dinarjev, ne plača davka od dohodka, ki ga dosega z oddajanjem opremljenih sob, če ne oddaja več kot dve ležišči oz., če letni dohodčk iz tega naslova ne presega 2.400 dinarjev. VIH. DAVEK OD PREMOŽENJA 28. člen Davek od premoženja na posest tovornih, cestnih motornih in priklopnih ter kombi vozil se plačuje v tehle letnih zneskih: 1. za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevoz določenih tovorov (nakladov) -glede na nosilnost. ^ od vsake začetne tone dinarjev do 3 tone 1.000 nad 3 do 4 tone 1 5.000 nad 4 do 5 ton ' , 8.000 nad 5 ton 8.000 in dodatno še 3.000 dinarjev za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti nad 5 ton; 2. za delovna vozila, ne glede na nosilnost in težo: 120 dinarjev; 3. za tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevoz določenih tovorov, glede na nosilnost kot za tovorna vozila iz 1. točke tega člena; 4. za delovne priklopnike, ne glede na nosilnost in težo: 60 dinarjev; 5. za vlečna tovorna vozila: a) za traktorje: dinarjev do 25 KM 120 nad 25 KM do 40 KM ' 170 nad 40 KM do 63 KM 220 nad 63 KM 270 b) za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila iz prve točke tega člena; 6. za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in delovno prostor- nino motorja: nad 125 ccm do 250 ccm nad 250 ccm do 500 ccm nad 500 ccm do 1000 ccm nad 1000 ccm dinarjev 60 80 100 120 120 URADNE OBJAVE* St. 8 — 12. aprila 1974 za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še dodatnih 80 dinarjev; Plačila davka po tej točki so oproščeni zavezanci, ki jim je kmetijstvo glavni poklic, če plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov; , 7. za kombi vozila - glede na delovno prostornino motorja, in sicer: do 900 ccm nad 900 ccm do 1350 ccm nad 1350 ccm do 1800 ccm nad 1800 ccm do 2500 ccm nad 2500 ccm do 3100 ccm nad 3100 ccm Zavezancem iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki imajo kombi vozilo evidentirano kot osnovno sredstvo, se davek iz te točke zniža za 50% ob pogoju, da to voziio uporabljajo izključno za potrebe svoje dejavnosti. 29. člen , Davek od premoženja na posest strojev, orodja in inventarja se plačuje glede na vrednost po naslednjih stopnjah: če znaša 'o snova znaša davek v % do 50.000 dinarjev . 2 nad 50.000 do 150.000 dinarjev 2,5 nad 150.000 do 350.000 dinarjev * 3 nad 350.000 3,5 30. člen Davek od premoženja na posest motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon se p!ačuje glede na moč motorja po 20 dinarjev od vsake začete konjske sile. 31. člen Davek od premoženja na posest stavb, delov stavb, stanovanj in garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe) se plačuje od vsake stavbe, ne g!ede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem. Zavezanec za davek od stavb je lastnik oziroma uživalec stavbe. 32. člen Osnova za davek je vrednost stavbe. V vrednost stavbe se zajemajo tiste njene lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se ob morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota. 33. člen Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe: - vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe, - funkcionalnost stanovanja, - starost in obrabljenost stanovanja, - drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja. 34. člen Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 33. člena tega odloka. Točkovanje se opravi na podlagi pnročnika za ugotavljahje vrednosti stanovanja, kj je sestavni de! odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradne objave, št. 11/73). Iz priročnika, navedenega v prejšnjem odstavku tega člena, sc ne uporabljajo določbe č, d, e, f, k, 1 in m točke 24 ter točka 27, 28, 29 in 30 ter določbe D tabele. 35. člen Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke. Za uporabno tlorisno površino stavbe se Šteje tiorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe. 36. člen Vrednost točke znaša 28 dinarjev glede na kalkulativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki seje oblikovala 1973. leta. Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke. 37. člen Vrednost poslovnega prostora se poveča za 25 %, ne glede na to, ali so ti poslovni prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa ^ zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt. * 38. člen Davčni zavezanec je davčnemu organu občine dolžan dati po-trebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe in za odmero davkov. Davčna napoved je enkratna, nove obveznosti in morebitne spremembe lastništva in .vrednosti stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine do 31 januarja vsakega leta. Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčni organ občine. 39. člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb, se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1973 poveča za več kot 20% in je nova ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih. 40. člen Občinski davek od stavb se plačuje njih stopnjah: - stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž po stopnji - poslovnih stavb in poslovnih prostorov po stopnji - počitniških hiš po stopnji 41. člen Občinski davek od stavb se odmerja vnaprej. Odločba o odmeri davka od stavb je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali spremembe davčnih predpisov. 42. člen Davek na posest stavb iz 31. člena se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb ob pogoju, da sc ne dajejo v najem in v naslednjih primerih: - od stavb na območju katastrskih občin IV. skupine; - od stavb, katerih lastniki oz. uživalci prejemajo socialno podporo; - od stavb, katerih lastniki oz. uživalci so zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov. IX. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO " 43. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10%. X. ODPISI, POROŠTVO. ODLOG PLAČILA DAVČNEGA DOLGA 44. člen Izvršni svet občinske skupščine lahko na predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali delno odpiše, če bi se s prisilno izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca samega in njegovih družinskih članov. Pri zavezancih iz prejšnjega odstavka, ki so lastniki nepremičnega premoženja, se lahko davčni dolg zavaruje z zaznambo zastavne pra* vice na njegovi nepremičnini v zemljiški knjigi. 45. člen Občan, ki želi pridobiti dovoljenje za opravljanje zasebne gostinske dejavnosti, mora vlogi za izdajo dovoljenja priložiti pismeno izjavo enega ali več občanov, s katero prevzamejo poroštvo za njegove obveznosti iz naslova davkov in prispevkov občanov, če jih upravni organ ne bi mogel niti prisilno izterjati iz njegovega premoženja. Poroštvo velja za celotno porokovo premoženje; izpolnitev poro* ovc obveznosti se zavaruje z zaznambo zastavne pravice na njegovi nepremičnini v zemljiški knjigi. ^ lahko da tudi v obliki garantnega pologa v višini 30.000 dinarjev na poseben račun pri SDK Piran. dinarjev 500 800 - 1100 1400 1700 2000 od davčne osnove po nasled-stopnja 0,15% 0,30% 0,50% gt, a — 12. aprila 1974 URADNE OBJAVE* 121 Poroštvo velja za ves čas opravljanja zasebne gostinske dejavnosti po prenehanju obrtnega dovoljenja pa do dokončnega plačila obveznosti iz naslova davkov in prispevkov zavezanca. 46. člen Občan, katerega davčni polog presega enoletne obveznosti, mora na poziv davčnega organa v roku 1$ dni predložiti poroštveno pismeno izjavo. Poroštveno izjavo podpišeta dva poroka, ki se zavežeta poravnati davčne obveznosti zavezanca, če jih sam ne poravna. Porok je lahko le polnoleten občan, ki je v delovnem razmerju ali ki poseduje nepremičnin^. Porok, ki je v delovnem razmerju, mora predložiti potrdilo o zaposlitvi in o višini osebnih dohodkov. Porok, ki ni v delovnem razmerju, pa mora predložiti potrdilo o premoženjskem stanju. V poroštveni izjavi mora biti vpisan tudi pristanek poroka, da se izpolnitev obveznosti lahko zavaruje z administrativno prepovedjo izplačila osebnega dohodka, oz. z zaznambo zastavne pravice v zemljiški knjigi. Zoper zavezanca, ki po prvem odstavku tega člena v določenem roku ne predloži zahtevane poroštvene izjave, se lahko izreče varstveni ukrep odvzema dovoljenja za samostojno opravljanje dejavnosti za dobo enega leta. 47. člen . Davčni organ lahko na pismeni zahtevek zavezanca odobri začasen odlog plačila zapadlega davka oz. dovoli obročno plačevanje davčnega dolga ob pogoju, da davčni dolg ne presega enoletnih obveznosti, in v naslednjih primerih: 1. če gre za začasno plačilno nezmožnost zaradi bolezni ali smrti v družini, vojaških obveznosti, elementarnih in drugih nezgod, kijih ni mogoče preprečiti ali drugih podobnih vzrokov; 2. če so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil zavezanec obdavčen oz., od katerih mu je bila predpisana akontacija; 3. če zavezanec vlaga v razsrjeno reprodukcijo znatnejša sredstva, zaradi česar je trenutno v finančnih težavah. Določila tretjega odstavka ne veljajo za tiste zavezance, ki so dolžni voditi poslovne knjige, pa te ne vodijo v redu. Plačilo davčnega dolga se lahko odloži največ za dobo enega leta. Zavezanec se mora pismeno zavezati, da bo davčni dolg poravnal v mesečnih obrokih v dogovorjenih zneskih. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 48. člen Davčni zavezanci davka od stavb morajo za leto 1974 na javni poziv vložiti napoved do 31. julija 1974. Davčni organ občine bo opravljeno točkovanje uporabil za izračun vrednosti stavbe za leto 1974 po določilih 34. člena tega odloka. 49. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1974. S tem dnem preneha veljati odlok o davkih občanov v občini Piran (Uradne objave, št. 12/73). Za avtentično tolmačenje tega odloka je pristojna davčna uprava. St.: 422-5/74 Piran, 4. aprila 1974 Predsednik IVAN BAŽEC,1. r. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 231. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 4. aprila 1974 sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE PIRAN ZA LETO 1974 (občinski proračun) l.člen Skupni dohodki občinskega proračuna za leto 1974 znašajo 20,678.200 dinarjev. Od tega: - za razporeditev v posebnem delu proračuna 19,950.200 dinarjev - za razporeditev v sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Piran 728.700 dinarjev 2. člen / Dohodek od prispevka za urejanje mestnega zemljišča, ki ga plačujejo občani na podlagi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradne objave, št. 15/68), pripada 100 % skladu za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Piran. 3. člen Rezervnemu skladu občine Piran pripada 1 % od vseh dohodkov, ki pripadajo proračunu občine Piran, razen prenesenih sredstev. 4. člen Upravnim organom občine Piran pripadajo poleg v proračunu razporejenih dohodkov tudi dohodki, ki predstavljajo povračilo stroškov in plačilo za izvršene usluge. 5. člen Občinskemu sodišču Piran in organu za kaznovanje prekrškov občine Piran pripadajo poleg v proračunu razporejenih dohodkov tudi dohodki, ki predstavljajo vračila izdatkov. 6. člen Dohodki, ki jih ustvarjajo upravni organi obalnega sveta na območju občine Piran s svojo dejavnostjo, so dohodki proračuna občine Piran, razen dohodkov, kijih ustvarja Geodetska uprava Koper, ki se odstopajo geodetski upravi namensko za nakup opreme. 7. člen Sredstva za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev občinskih upravnih in državnih organov z gibanjem osebnih dohodkov na ostalih področjih, v posameznem trimesečju zagotavlja izvršni svet skupščine občine Piran iz ustrezne postavke proračuna. V primeru, da uskladitev osebnih dohodkov delavcev občinskih upravnih in državnih organov ne bo mogoče izvesti, bo izvršni svet skupščine občine Piran predlagal ustrezno spremembo proračuna. 8. člen Če se med letom ustanovi nov občinski organ ali na novo sistemizira delovna mesta v občinskem organu ali v katerem drugem organu, ki se financira iz proračuna občine Piran, je treba obenem zagotoviti sredstva za delo takega organa oziroma delovnega mesta. 9. člen Če bo zaostajalo pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz prvega člena tega odloka, bo izvršni svet skupščine občine Piran, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjša) zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, ali začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. O takem ukrepu izvršni svet obvesti skupščino občine in ji predlaga ustrezno spremembo proračuna. Če bodo dohodki proračuna presegli v prvem členu tega odloka predvideni znesek, bo presežek izločen v poseben račun. O uporabi teh sredstev pa bo odločala skupščina občine Piran. 10. člen Izvršni svet skupščine občine Piran lahko spremeni namen in višino sredstev za redno in posebno dejavnost posameznih proračunskih porabnikov, če bi se izkazalo, da so jim v tem proračunu zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku, kot bi jim pripadala po sprejetih izhodiščih in po veljavnih samoupravnih sporazumih. 11. člen Občinski upravni in drugi organi ter drugi porabniki sredstev občinskega proračuna morajo v letu 1974 organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena, oziroma v mejah zagotovljenih lastnih dohodkov. 122 -URADNE OBJAVE« St. 8 — 12. aprila 1974 Občinski upravni ter drugi organi in organizacije, ki se financirajo iz proračuna, ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegie zneske, doiočene za leto 1974, in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinski proračun za naslednje leto, če niso take obveznosti določene z aktom, ki ga je sprejela občinska skupščina. Obveznosti iz drugega odstavka tega člena je dovoljeno prevzemati oziroma ustvarjati le, če so v aktu, s katerim take obveznosti nastajajo, zagotovljeni tudi viri dohodkov zanje. 12. člen Sredstva za dejavnost krajevnih skupnosti so v proračunu določena globalno. Zbor krajevnih skupnosti razporedi ta sredstva na posamezne krajevne skupnosti in spremlja izvajanje programa krajevnih skupnosti. ' 13. člen Nosilci razporejenih sredstev so : - oddelek za občo upravo in družbene službe za glavni namen 04, 05, 07, 11, 12 in 13 ter iz glavnega namena 06 za sredstva, predvidena za financiranje požarnovarnostne službe; - oddelek za gospodarstvo za glavne namene 06,14 in 16. Predstojnik upravnih organov občine Piran je odredbodajalec za celotni proračun občine Piran. Nosilci razporejenih sredstev in njihove pristojne službe morajo skrbeti, da bo financiranje proračunskih potreb v okviru odobrenih sredstev posameznih glavnih namenov. 14. člen Izvršni svet skupščine občine Piran je pooblaščen, da lahko, če to narekujejo potrebe, spremeni namen in višino sredstev med posameznimi postavkami v okviru glavnega namena. 15. člen Izvršni svet skupščine občine Piran je pooblaščen, da po potrebi razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dovoljuje izplačila za izredne nepredvidene izdatke v breme proračunske rezerve. O tem mora naknadno poročati skupščini. 16. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Piran, vendar samo za namene, določene v 1. in 3. točki 96. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji. Sredstva rezervnega sklada se lahko uporabljajo po 2. točki 96. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za zagotovitev sredstev proračuna občine Piran, kadar v proračun neenakomerno pritekajo dohodki. 17. člen Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1974 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St.: 400-30/73-74 Piran,4. aprila 1974. Predsednik IVAN BAŽEC. 1. r. 5. Dohodki po posebnih pred piših 101.500 6. Dohodki upravnih organov in drugi dohodki 303.000 SKUPAJ PRORAČUNSKI DOHODKI 19,950.200 Prispevek za urejanje mestnega zemljišča 728.700 VSEGA SKUPAJ 20,678.900 11. IZDATKI Razpor. skupine SPLOŠNA RAZPOREDITEV Din a) Sredstva za splošno porabo 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 7,771.870 02 Narodna obramba 281.200 03 Dejavnost družbenopolitičnih organi- zacij in društev 858.000 04 Negospodarske investicije 2,052.200 Skupaj za splošno porabo 10,963.270 b) Sredstva za skupno porabo 08 Socialno skrbstvo 2,644.700 09 Zdravstveno varstvo ' 775.000 10 Komunalna dejavnost 3,072.200 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 720.000 Skupaj za skupno porabo 7,211.900 c) Sredstva za investicije in intervencije v gospodarstvu 16 Intervencije v gospodarstvu 254.000 d) Druga sredstva 17-1 Tekoča proračunska rezerva 978.130 17-2 Obveznosti prejšnjih let 352.500 18-4 Izločena sredstva rezerv 190.400 Skupaj druga sredstva 1,521.030 RAZPOREJENA SREDSTVA ZA PRORAČUN 19,950.200 Za razporeditev v sklad za urejanje stavbnih zemljišč 728.700 VSEGA SKUPAJ 20,678.900 Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Piran na seji dne 29. marca 1974 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI PREDLOGA ZAZIDAVE LUCIJA I Javno se razgrne predlog zazidave Lucija I, št. 74-8, ki ga je izdelalo podjetje Invest-biro Koper v februarju 1974, odg. projektant Prim an Ivan ing. arh. Razgrnitev traja 30 * -t 2. dni od dneva objave v Uradnih objavah. P RICH D U')HOUko\ m )']RA\[\ \JtHOVA RA/i'ORt LH!! \ ZA LLTO 1974 ; OÙHODKJ Oblika DOHODKI Din 1. Dawn na dohodek m davek iz osebnih dohodkov 6,130.800 2. Prometni davek, davek na premoženje m na dohodek od premoženja 9,407.900 3. Takse 4.007.000 3. Razgrnitev se opravi v avb upravne zgradbe skupščine občine Piran m \ projtorih Krajevne skupnosti Lucija - dom družbenih organizacij. Strokovni delavec bo v času razgrnitve dajal pojasnila vsako sredo od 15. do 17. ure. 4. Na razgrnjeni načrt lahko dajo občani, organizacije in organi ustne ali pismene pripombe. St.: 351-24/73-74 Piran, 29. marca 1974 Predsednik sveta JOŽE LENČEK,!.r. K — 12. aprila 1974 OBčtNA POSTOJNA Ha podlagi 1. odstavka 11. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67) je skupščina občine Po-