Šentjur do O ŠENTJURSKE 1995 352(497.4 Seni jur) COBISS o ftlačcuui fini fro&U Šentjur Bo politika gradila dom upokojencev Ostri zobje v Občinskem svetu Je Alpos ekološko neomadeževan Prvo leto občinske oblasti Brez avta in brez zaupanja v pravno državo Lucijina reportaža 63230 Šentjur Kvedrova 6ain MILAN GAJ S EK tel.D063/741^07126 744ni49 ZLATARSTVO prodaja z.Cate£a na/jta /T^> predefava starega z.Cata (poseben popust) lft> popraviCa /^> prodaja ur - menjava BaterijsRjR vfožtjrv V MESECU DECEMBRU BOŽIČNO - NOVOLETNI POPUST! Zdrave Božične praznike in srečno Novo leto! P0SEBR0ST3 brezplačno graviranje antialergični uhani prediranje ušes P0SEBROST3 ■N a ; Tel.: 743-010 kAKVONU ‘ ,S£“11 BTV Voyager 51 cm TTX 42.990 Pralni stroj Gorenje 608x-800 obratov 53.998 Video recorder Philips-2 glavi 39.980 Pomivalni stroj Candy C4400 71.990 Sušilni stroi Gorenje 38.990 63230 Šentjur Velika izbira zelo lepih jedilnih servisov, kristala, jedilnih priborov, nerjaveče posode, plastične posode, električnih radiatorjev, peči na petrolej in olje, božičnih okraskov in zelo lepih umetnih srečk! siačNo 'CK! A ‘9bX POSLOVNA STRAN olpo/ ALPOS COMMERCE, HOTEL ALPOS VALENTINA OROŽNA 4,63230 ŠENTJUR TEL.: 063/743-905,743-705, FAJC 063/743-619 Vam žeZz blagoslovljene božične praznike in zdravo ter uspehov polno leto 1996. Obenem vas vabi na Silvestrovanje in Novoletni ples, kjer bo za zabavo in shozv program poskrbel ansambel Specter sound! Nagrade za nagradne igre pa bodo prispevali naslednji sponzorji: Adhezlv, Šentjur Zlatarstvo Prosenc, Celje Kamnolom Cimi d.o.o. Lesna galanterija Horvat Zdenko Žična pletiva Pevec Leopold Trgovina Kea Pletilstvo nogavic Žohar Mirko Tip na-no Zatler Stane, Ponikva Trgovina Kruhek Šentjurske novice Kovač Franc Elektroinštalaterstvo Razboršek Danilo Avtoprevoz Majcen Mirko Agencija Mavrica Avtoprevoz in trgovina Jeršič Peter Vinogradništvo Urbajs Glasbeni studio Coda Celje Slikopleskarstvo Florjančič Daniel, Žalec Protect servis Gaberšek Milan Video snemalni studio Hari Flis elje Hmezad Duri Šempeter Neon - Zdolšek Anton Ponikva Izdelava senčil Mavrič Darko Sloles - Slomšek Branko Simex - Gorečan Branko Žalec Avtohiša Mlakar Stopče Vurmes d.d. Tolo Šentjur Kemoplast Šentjur Kovintrade Celje Ljudska banka agencija Šentjur Alpos Cevarna Alpos Oprema Alpos Commerce PC servis Računalniški inženiring d.o.o. Šentjur Zlatarstvo Gajšek Šentjur ___________________________________Mont Kozje m^UTl UMjJUflPRCIDNIK d.o.o. RENAULT SERVIS - TRŽENJE VOZIL, Vrtno 2, Šentjur, Telyfax: 063/741-103 želi vsem svojim strAnkam prijetne Božične praznike in srečno Novo leto ter varno vožnjo v letvi 1996! DELOVNI ČAS Pon. - Pet. 730 - 19h Sobota: 7 - 12h FRIZERSKO LEPOTNI STUDIO 53LWi SILVA PINTARIČ MILOŠA ZIDANŠKA 10 A 63230 ŠENTJUR TEL.: 063/743-172 06 butcu letu ec uccmc 4XMvji*K- ctruutbuu jezAvalfujetHe ju ofacJi ten ce Se KUfinef- ftnifienoSutHU. Želimo pa vam vesele Božične praznike In obilo zdravja v novem letu 1996! mmaiiLNiBSEEi ™VSEfflSV0PfflSTmm VISELE POTKE 3H OBILO MD0V0L35M V1ET31996! termik TEHNIČNA TRGOVINA) Cesta Kozjanskega odreda 87a| Šentjur Tel./fax: 741-329 Po ugodnih cenah vam nudimo bogato ponudbo keramičnih ploščic, sanitarne opreme, gradbenega materiala, inštalacij - voda, elektrika, ogrevanje, barve, lake, akustiko, belo tehniko in gospodinjske potrebščine. M AKCIJSKA PRODAJA SVETIL! ■ - LTŽ peč, olje, plin SIME 23KW 49-990,00 SIT - LTŽ peč, olje, plin SIME 34 KW 58-990,00 SIT - radiatorji KORADO, DELOUGHI, AKLIMAT CVeTtiiCHRIM Illetka Ul. Leona Dobrotinška 5, 63230 Šentjur Telefon: 063/742-401 'JJom feti pni jetrn Svjitouz iu viečm Tlom leta! od 49-459,00 SIT od 21.990,00 SIT 59-990,00 SIT 62.990,00 SIT od 989,00 SIT - oljni gorilci ECOFLAM - bojlerji kombinirani 801 - pralni stroj 608x - zamrzovalna omara 3801 - lestenci razni in plafoniere - novoletni okraski, umetne smreke POSEBNA UGODNA PONUDBA moških, ženskih in otroških bund od 4.199,00 do 5.890,00 SIT Vesele Božične praznike in srečno Novo leto 1996! Šentjurske NOVICE BESEDE UREDNIKA ' Miklavž, Božic, Novo leto... December je bil za naše prednike najbolj skrivnosten čas v letu; sonce je umiralo, hladne sence so dan za dnem vse tesneje ovijale naš svet od mračnega jutra do temnega večera. Življenje kot daje zamiralo enako kot sončna svetloba. Topel zapeček ter beg v neskončni svet domišljije pa sta jim bila vedno pri roki. Nastalo je mnogo verovanj in decemberskih praznikov. Miklavž, dobrohotni starček, ki razveseli vsako otroško srce, Poskuša prvi razbistriti decembersko sivino. Tam nekje v daljni Anatoliji v mestecu Demre je njegov "prototip" škof Nikolaj stopil ^ večno človekovo zavest s svojo neskončno dobroto. Njegovi anašnji nasledniki so pravi sužnji porabniške družbe; toliko ne-Poticbnih stvari nam znajo prinesti! rojstva sonca. Nastal je eden najlepših katoliških praznikov, praznik Kristusovega rojstva, poln toplote, družinske sreče, veselja in luči. Tudi desetletja komunističnega zapostavljanja mu niso prišla do živega. Naš čuden življenjski tempo pa gre vse prečesto naravnost preko njega. Tudi Božič je postal praznik trgovcev. Novo leto! Tu popustijo še zadnje zavore. Letamo od trgovine do trgovine, treba je kupiti darila, poslovna, domača, pisati čestitke, se zabavati enkrat, dvakrat, ničkolikokrat..., kupiti obleko za silvestrovanje, kupiti, kupiti...! Ko je vse to mimo in začnemo spet normalno preživljati naš vsakdan, bomo morda le opazili tisto, na kar so nas decemberski običaji pravzaprav ves čas hoteli opozotiti: kako čudovito je, daje sonce spet premagalo temo in nam njegova rastoča moč vliva v žile novo življenje. Božič, mali bog, rojstvo malega boga! Datum Kristusovega rojstva ni bil nikoli točno ugotovljen. Šele mnogo stoletij kasneje se je cerkev odločila ter posvojila nekatera poganska praznovanja Želim vam prijetna božična in novoletna praznovanja! Franc Kovač v Naslednja številka Šentjurskih novic izide Y torek, 23. januarja 1996. Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske nov-ice’ Šentjur, Seliškarjeva 10. Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Eva Kovač. Tisk: . lnS. Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 23/713-93 sodi časopis Šentjurske nov-'ee med proizvode infonnativnega značaja in se cerf^ Zan-*C 5% Prometni davek, ki je vračunan v Naslov uredništva: Seliškarjeva 10, Šentjur, oslovni čas je od 7. do 9. ure, telefon med pos-ovnim časom 741 286. Izven poslovnega časa pa ;43-56l- Žiro račun: Šentjurske novice 50770-6o3-37277 Najtežje pričakovana in najdražja koalicija! — i 0b Dnevu samostojnosti I xv^et°S Prazn'čn' december tudi v Šentjurju ves nov in v pisanih u ah: snežinke, zvezdice, smreke ter stilizirane ulične svetilke na andelabrih lepo razsvetljujejo decemberski mrak. Skupaj s števil-u‘mi Prireditvami za otroke in starejše so uspeli ustvariti praznični • ^Vvsej tej svečavi pa se bo gotovo spet zgodilo, da bo eden UJ večji h slovenskih državnih praznikov, Dan samostojnosti, žalost-uo povsem pozabljen. Tako kot običajno Šentjurčani ne bodo izobe-' niti zastav, šole ne bodo organizirale nobenih proslav, pa tudi a °6činska oblast, ki sicer najde čas in denar za vsako pasjo Procesijo, bo vsa sicer pri polnočnici, za naslednji praznični dan, an samostojnosti, pa ne bo niti mignila s prstom. Kot da je zgodovinska odločitev Slovencev za samostojno pot nekaj povsem 0 robnega, če ne celo slabega. Že neštetokrat sem si brusil jezik ob ta čudaški odnos naše a lnske oblasti do naše neposredne zgodovine, pa vse zaman. UPan 'n poslanec v Državnem zboru je npr. v letošnjem letu na raz ičnih javnih prireditvah kar nekjkrat omenil, da Slovenci letos proslavljamo ne vem že katero obletnico, odkar so nas podjarmili Franki (in nas menda pripeljali v Evropo), za slovenske državne praznike pa ni dal izobesiti niti zastav. Kot da je slovenska samo-morilskost postala državna ideologija! Mnogi boste rekli, takšni pač smo in takšna je naša oblast, ta Kovač pa naj nam že enkrat da mir s svojim nerganjem!. Da, morda imate celo prav, da demokracija pomeni tudi svobodno odločitev o prazničnosti ali neprazničnosti spominskih zgodovinskih dnevov. Toda tako kot nekateri ne morejo doživljati prazničnosti slovenske državnosti, pa sam, ne glede na sprejemljivost ali nesprejemljivost trenutne oblasti, ki je kar prevečkrat tudi grda in pokvaijena, ne morem sprejeti dejstva, da je visoka pesem neposredne slovenske zgodovine, ki jo čustveno še vedno doživljam evforično, tako nebogljeno zavržena in domala pozabljena. Vsem, ki praznujete Dan samostojnosti, čestitam ob prazniku! Predlagam, da se do naslednjega praznika organiziramo ter tudi navzven primerno počastimo največje dogodke slovenske zgodovine. Franc Kovač Šentjurske Z OBČINE NOVICE Občinski svetniki imajo tudi zobe Na 10. seji Občinskega sveta, ki je bila 27. novembra, so svetniki prvič pokazali občinski administraciji, da imajo tudi zobe. Kar štiri točke dnevnega reda so zavrnili ter zahtevali od občinske uprave, da za razpravo in odločanje o odloku o komunalnih taksah, osnutku odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov, osnutku rebalansa proračuna in problematiki Zdravstvenega doma pripravi delovno gradivo v skladu s 26. in 77. členom Poslovnika. To pomeni, da so se končno le odločili napraviti konec šentjurskemu svetniškemu "Hyde parku", ki je bil doslej v večini primerov posledica slabo pripravljenih sej. Da sta odgovorno strokovno delo ter spoštovanje pravil tudi pomembni sestavini demokracije, naj bi odslej v Občinskem svetu ne bilo več sporno. K taki odločitvi so odločilno pripomogli, poleg opozicijskih, svetniki SDSS, ki so se prvič "izneverili" strankarski disciplini v korist kvalitetnejšega dela Občinskega sveta. Ob poročilu župana o oddaji gradbenih del za Dom starejših občanov se je razvila "strupena" razprava. Kot vse kaže, ima tudi šentjurska opozicija nabrušene zobe: g. Artnak (LDS) je gradbenemu odboru očital neracionalno odločanje pri tej izbiri. Zatrdil je, da naj bi bila Gradisova ponudba bistveno ugodnejša od Vegradove, odbor pa se je kljub vsemu odločil za slednjo. Po Artnakovem mneju gre v tem primeru za "kuhinjo" in sicer je naravnost obtožil župana Malovrha, daje skupaj z glavno tajnico SKD Tovšakovo, ki je zaposlena v Vegradu, dal neopravičeno prednost Velenjčanom. Županje seveda očitke odločno zavrnil. Ob obvestilu, da je izgradnja prevorske šole izpadla iz državnega proračuna, je g. Mestinšek obvestil Svet, da v jeseni v stari šoli zaradi varnosti otrok ne bo več dovolil pouka. V okviru pobud svetnikov je bilo podanih več zanimivih predlogov. G. Freceta (ZL) je zanimalo, zakaj je prišlo do zastojev pri modernizaciji ceste ob Slivniškem jezeru, še bolj pa, kaj je takega v pogodbi med Občino in Telekomom, da mu je tajnica občine brez izrecnega županovega privoljenja ni hotela pokazati; Leskovšek (SLS) je na lastni izkušnji obrazložil potrebo po prostem desnem zavijanju v semaforiziranem križišču pri Zi košku. Največ pobud je tako kot običajno imel g. Artnak (LDS). Med drugim je tudi zahteval, da Občinski svet sam preseka vozel, ki je nastal ob prilaščanju obale Slivniškega jezera, Urad župana pa naj končno ovrednoti na svetu sprejeti načrt izgradnje cest v občini; g. Vrečko (LDS) je zahteval odgovor na zahteve krajanov iz ulice Pod vrbco glede gradnje Doma starejših občanov; A. Zdolšek (SKD) je predlagal, da se v vse kraje, ki nimajo urejenega odvoza smeti, postavijo kontajnerji, kijih naj s pavšalnim zneskom financirajo tamkajšnja gospodinjstva; g. Čoki pa je vprašal, kdo je odgovoren, da tudi letos bazen ni bil odprt pravočasno, predlagal pa je tudi, da se na dovoljen način prepreči priseljevanje "tujcev" v Šentjur. V odgovor g. Frecetu in razpravljalcem, ki so ga podprli glede pravice svetnikov do vpogleda v pogodbe, ki jih sklepa občinska uprava( Leskovšek - SLS, Erjavec - ZL, Zupanc - LDS), je župan prebral sporno pogodbo. Skupaj s podžupanom Pungartnikom pa sta vztrajala, da ta pravica svetnikov ni sporna, za vpogled v poslovanje potrebujejo le njuno dovoljenje. S takim pojmovanjem javnosti se razpravljale! (Zupanc, Artnak, Erjavec...) niso strinjali. Nekoliko se je zapletlo pri imenovanju komisij in odborov Občinskega sveta, članov UO Sklada stavbnih zemljišč in svetov javnih zavodov. Pri odborih in komisijah, ki so petčlanske in je lahko predlagala vanje vsaka stranka po enega člana, ni bilo težav. Zapletlo se je pri imenovanju treh članov Sveta OŠ Hruševec, saj si je v njem "krščanska" opcija s pomočjo ministriranja SDSS, za katero je predsednik Pungartnik kar sam pristal, da jo zastopa predstavnica SLS Marija Martinčič, zagotovila kar dva člana. S tem se ni strinjala LDS, a je na glasovanju njen predlog za Mirka Čandra gladko pogorel. Občinski svet bodo tako v Svetu OŠ Hruševec zastopali Brigita Jelenc (SKD), Marija Martinčič(SLS) in Miran Koren (ZL). Politizacija OŠ Hruševec je očitno v polnem zamahu. Odločanje o dokončni uporabi prostorov v Športnem parku so svetniki preložili na naslednjo sejo, ker strokovne službe niso pripravile potrebnih podtkov. Javni zavod Celjske Lekarne ima še vedno težave s konstituiranjem. Predlagal sem, da se šentjurska lekarniška služba osamosvoji, bodisi kot samostojen zavod ali kot zasebna dejavnost, ter končno preseka težavno in v bistvu odvečno regijsko usklajevanje. Tudi po županovem mnenju bi bilo to koristno, le da se šentjurska lekarniška ekipa za to možnost ne more ogreti. Svetniki so potrdili imenovanje v.d. direktorice Liljane Goršek in izglasovali Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Celjske lekarne, s čimer je verjetno usoda šentjurskega lekarništva dokončno potopljena v celjsko interesno sfero. Kot posebna točka dnevnega reda je bila obravnavana problematika finaciranja osnovnih šol v občini. G. Mestinšek (SDSS) je pripravil obsežno gradivo, s katerim je dokazoval, da se občinski proračun glede financiranja potreb osnovnih šol ne drži državnih normativov. "Prisvojil" naj bi si okrog 9 milijonov šolskega denarja. Zahteval je, da se manjkajoča sredstva v proračunu zagotovijo. Svetniki so odločanje o tem vprašanju odložili do naslednje seje, ko se bo sprejemal rebalans občinskega proračuna. _________________________________________________________FJt Obiinski proračun bo večji Urad župana je na podlagi izhodišč Ministrstva napravil predlog sprememb občinskega proračuna. Namesto načrtovanih 656 milijonov SIT bo občina porabila 752 milijonov (ideks 114,1). Zakaj se bo oziroma se verjetneje že porabila predlagana povišica, saj je leto že takorekoč mimo, iz obrazložitve predloga ni razvidno. S pomočjo konkretnih šptevilk in nadpovprečnih odstotkov povišanja smo našli nadpovprečne proračunske "požeruhe". To so: - Center za socialno delo 150, šolski prevozi 139 - Dotacije družbenim dejavnostim: skupne naloge 122, društva 122, majoretke 125, šport 128. - Komunala: vzdrževcanje mestnega jedra 116, vzdrževanje mesta Šentjur 116, vzdrževanje naselij in neketgorizirane ceste 119, železniški prehodi 140 - Ceste: lokalne ceste 130, lastna režija 127 - Požarna varnost 124 - Investicije: pokopališča 114, most čez Voglajno 150, šport 150, OŠ 116, OŠ Hruševec 118, kotlarna VVO 170 - Vzdrževanje: OŠ 123, Ipavčeva hiša 133, športni objekti 125, objekti javnega pomena 133, telefonija 120 AKTUALNO Predsednik Ustavnega sodišia v Šentjurju Na povabilo Občinskega sveta in LU sta se mudila v Šentjurju predsednik Ustavnega sodišča dr. Jerovšek in predstavnik službe za °kalno samoupravo mag. Vlaj. V skupščinski dvorani sta vodila Posvet s člani občinskega sveta, občinskimi ter državnimi šentjur-skimi uslužbenci, o težavah lokalane samouprave. V razpravi je dr. Jerovšek nazorno razjasnil nekatere dileme, ki lc Pojavljajo v odnosih v občinski upravi, npr. med svetom, zupanom, tajnikom in odbori občinskega sveta. Pokazalo seje tudi, da so številne težave in težavice, ki zavirajo uspešno uveljavljanje zamisli o večji avtonomnosti lokalnih oblasti, posledica zapostavljanja strokovnih argumentov ter vplivov parcialnih Političnih interesov. Tako lokalne oblasti izgubljajo na pomenu. krepi in centralizira pa se državna oblast. Tudi pomen KS, čeprav se vanje bistveno ne posega, se v novih razmerjih izgublja. Znano je, da je Ustavno sodišče zaradi neustrezne zakonodaje ustavilo priprave na lokalne volitve. Mag. Vlaj je povedal, da bo sporni 109. člen ZLV spremenjen v smeri večinskih volitev, poenostavljenega kandidiranja (10 podpisov, zbori volilcev, stranke) ter manjših volinih enot. Glede prednosti "piščančjih" ali "nojevskih" občin (šentjurska občina je noj) se nihče ni maral jasno opredeliti. Gosta sta povedala, da se je stroka zavzemala za 240 občin, Državni zbor je nato zakonodajo temeljito spremenil, nazadnje pa seje niti sam ni držal, saj je uzakonil kar 20 občin, ki ne ustrezajo zahtevam zakona. Okrogla miza SLS /e razočarala Dom starejših občanov bo veliko podjetje Po daljšem času se nam je obetal spet odmevnejši politični dogodek, sa Je šentjurska podružnica SLS napovedala okroglo mizo o kmetijstvu ii astnmjenju predelovalne industrije. Od napovedanih udeležencev, od pred ■sednika SLS Marjana Podobnika, poslanca dr. Zagožna do državneg Sekretarja za kmetijstvo g. Obala in predstavnika Agencije za privatizacije se nekaterih, je z običajno zamudo prišla le "druga garnitura": Vrisk Zagožen, Smrkolj in But. V precej razvlečeni razpravi smo skoraj 3 ure poslušali enostransk la °8 uied voditeljico okrogle mize Tatjano Osetovo in štirimi enak omislečimi predstavniki SLS. Ti so sicer z lepimi in demagoškimi bese arni’ verjetno namenjenimi prisotnim v politične namene, povedali mnog< resničnih dejstev o slovenskem kmetijstvu, niso pa povedali nič novega SI so poudarjali, da bi morale zadruge biti večinski lastnik predelovalni ■ndustrije - po zakonu so namreč dobile le 45 odstotni delež - čemur s< seveda večinsko prisotni kmetje nekajkrat zaploskali. Nihče od njih pa n 1 Posebno prepričljiv v trditvi, da bi takšen z zakonom vzpostavljer 'Monopolizem, ki bi sicer verjetno res uspel ohraniti našo razdrobljeno ii ra8° kmetijsko proizvodnjo, bil tudi v skupnem nacionalnem interesu , . ah smo precej kritike na račun kmetijskega ministrstva in vlade, ki na 10 okosocialnem kmetijstvu in zaščiti kmetijstva le govorili in nič naredili Naj navedem nekatere zanimivejše trditve dr. Zagožna: V Sloveniji lahko dosežemo sedanjo povprečno evropsko velikos kmetije (17 ha) čez 50 let; Sklad kmetijskih zemljišč, ki mu je bila namenjena trajna vlogi Urejanja nacionalne zemljiške politike in gospodarjenja z državnim gozdovi, je politično blokiran in neuporaben; - Delež kmečkega prebivalstva upada, povprečna velikost kmetije pi u ’• Vse več neobdelane zemlje je v rokah nekmetijcev. ' Zadruge se morajo boriti za gospodarski razvoj svojih članov in ne zt icek firme. Trenutno je njihova prva naloga, da ohranijo zadružne •astnino. Po treh urah "uradnih" razprav je od prisotnih dobil besedo le župan a 0Vrh, kije nasprotoval "zamegljevanju" nekaterih dejstev. Po njegovem mnenju 80 zadruge še vedno le vmesni člen, ki se debeli na račun kmetov. Ker ni prav nič kazalo, da se bo okrogla miza spustila na bolj konkretne raven, ali celo npr.tudi na šentjursko "by pass" privatizacijo bivšega Kmeti-Jskega kombinata, v dvorani nisem strpel do konca. Kar deset let je minilo od zamisli do prve zasajene lopate. 23. oktobra leta 1985 je bil imenovan prvi iniciativni odbor za izgradnjo doma upokojencev. Predsedovala mu je Cvetka Jager, člani pa so bili Marija Rataj, Drago Mackošek, E. Rečnik, F. Kodrič in J. Zupanc. Naslednje leto je "Ambient" iz Ljubljane naredil idejni načrt, ki je bil menda kar petkrat spremenjen, preden je ista firma leta 1988 izdelala tudi projekte. 5. oktobra 1989 je bilo izdano lokacijsko dovoljenje za sedanjo lokacijo Pod vrbeo. Potrebnost Doma starejših občanov ni bila nikoli vprašljiva. Že prve analize so pokazale, da ima občina Šentjur okrog 160 starejših občanov, ki potrebujejo domsko oskrbo. Svoje starejše sokrajane imamo razmeščene kar na 17 različnih lokacijah po vsej štajerski deželi. Še največ, okrog 60 jih je v Šmarju. Le okrog polovica oskrbovancev sama pokriva svoje stroške, za druge v celoti ali delno skrbi občina. Da gre pri tem za velike denarje, pove podatek, da trenutna povprečna oskrbnina npr. v domu v Šmarju znaša 46 000 SIT, prispevek občinskega proračuna pa je v novembru samo za Šmarje znašal 555 000 SIT. Kakšen bo šentjurski Dom starejših občanov? Da bo stal Pod vrbeo, ni več vprašljivo. Čeprav so mnogi govorili, da je ta lokacija preveč od rok, je danes vse več takšnih, ki so mnenja, da je lokacija Pod vrbeo odlična. Na skoraj 2 hektara velikem zemljišču bo stala prijetna trietažna stavba s 3800 m2 stanovanjskih površin. Oskrbovanci bodo živeli v stanovanjskih enotah posamezno, v dvoje, ali v troje. V domu bo tudi dovolj negovalnih kapacitet. Pod eno streho bo vse, kar spada k sodobni domski oskrbi: poleg kuhinje, jedilnice in pralnice tudi trgovina, lokali, ambulanta, fizioterapija, knjižnica, skupni prostori za druženje, kapelica, minidelavnice in še kaj. K domu bo spadal tudi park s primernimi rekreacijskimi površinami. Ni zanemarljiv podatek, da bo v domu zaposlenih kar 39 delavcev, od medicinskih sester, do kuharjev, negovalk, in tehničnega osebja, kar pomeni, da bo Dom starejših občanov Šentjur ena izmed močnejših firm. Še pomembneje kot navedeno pa je, da bodo oskrbovanci lahko ostali takorekoč doma, v trajnem stiku s svojci in utripom domačega kraja. Šentjurske NOVICE AKTUALNO i s - -' - ; Bo gradila Dom starejših obianov politika? Predsednik šentjurskega odbora LDS Jožef Artnak je na zadnji seji Občinskega sveta naravnost obtožil župana Malovrha, daje bil pristranski pri izbiri izvajalca gradbenih del za Dom starejših občanov Šentjur. Pri akterjih tega zapleta, ki bi lahko pomenil resno afero oziroma začetek ostrega predvolilnega obračuna v občini, smo poskušali zvedeti kaj več. Prvo besedo smo dali šentjurskemu županu in poslancu Juriju Malovrhu Jurij Malovrh, župan: Ta trditev g. Artnaka je popolnoma neutemeljena. Resnica je, da so bile tri ponudbe (Gradis, Vegrad in Rudis) takorekoč popolnoma izenačene in seje gradbeni odbor odločil, kot seje. Ne, nobenih političnih pritiskov in kupčkanj ni bilo, vsaj tu pri nas ne. Ne izključujem pa možnosti, da je do česa podobnega prišlo na višji ravni, v Ljubljani. Investitorje Ministrstvo za delo in ono dejansko odloča o vsem. Kakor je vsem znano, je to ministrstvo v rokah Združene liste, torej bi bilo prav, če bi gospod Artnak morebitne "mešetarje" iskal tam. Predstavnica Ministrstva gospa Bubanova je prišla na gradbeni odbor z jasno opredelitvijo za Vegrad, jaz pa sem jo podprl, ker sem bil prepričan, daje tako najbolj prav. Ostali člani gradbenega odbora so se, upam, odločali prav tako po svoji vesti in -zbrali boljšega ponudnika. Dokumentacija o ponudbah je pri tajnici občine Jelenčevi in lahko podatke tam preverite. Pri gospe Jelenčevi se je zataknilo. Kljub temu, da sem ji povedal, da prihajam iz županove pisarne, ji moja prošnja ni bila najbolj všeč. Brigita Jelenc, tajnica občine: Težko bi dala te podatke, ker niso kompletirani. Same osnovne ponudbe niso merodajne, saj sojih ponudniki do določenega roka še dopolnjevali s faksi. Vse skupaj je še neurejeno in vsaj za vas težko uporabno. Lahko pa povem, zakaj gre. Njen komentar me je sicer tudi zanimal, ker pa sem od nje pričakoval "črno na belem", kot se reče, sem se iz protesta odpovedal njenemu nadaljnemu razmišljanju. Kaj več sem poskušal zvedeti pri predsedniku LDS Jožetu Artriaku. Jože Artnak, predsednik LDS in občinski svetnik: Tako enostavno se seveda ne dam odpraviti. Trdnih argumentov za svojo trditev sicer nimam, je pa toliko posrednih znakov, da gre za mešetarjenje pod mizo, da jih ni mogoče spregledati. Nobenega dvoma ni, daje bila Gradisova ponudba ugodnejša od Vegradove. V ceni sta bila oba ponudnika zelo skupaj, toda cenejši je vendarle bil Gradis. Mislim, da za nekaj manj kot 1 milijon SIT. Pomebnejši od denarnih so bili drugi pogoji. Gradis je ponudil 30 % kredita, fiksno ceno ter dokončanje objekta do 31. decembra 1996 ne glede na dotok sredstev iz državnega proračuna; Vegrad pa zahteva plačevanje po situacijah, torej dopušča tudi podaljšanje roka preko 31. decembra, če proračunska sredstva ne bodo pravočasno zagotovljena in za to podaljšanje ponuja le drsne cene. To pa seveda vsi vemo, kaj pomeni. Za mene pa je zelo pomembno tudi to, da Gradis zaposluje okrog 50 naših občanov ter zelo dobro sodeluje s šentjurskimi obrtniki, medtem ko za Vegrad velja, da naših ljudi nima zaposlenih, vsa obrtna dela pa praviloma opravlja s svojimi ekipami. Gre za zelo resne zadeve, če upoštevamo, da bo na Domu kar za okrog 200 milijonov SIT raznih obrtniških del. In ta denar, ki bi lahko ostal v občini, bo šel v Velenje. Tudi politična podpora, ki si jo je verjetno zagotovil Vegrad, je transparentna in je tekla kar po dveh tirih. Direktor Vegrada je ugleden član Združene liste in bivši poslanec g. Bolič, Ministrstvo za delo pa je nesporen "fevd" prav Združene liste. Prav malo verjetno je, da se v tem, za Vegrad zelo zanimivem delu, ni poslužil utečenih zvez. Tudi Hilda Tovšak, generalna tajnica SKD, je zaposlena v Vegradu. Tu ni treba biti posebno bister, da uvidiš povezanost s šentjursko občinsko oblastjo, kije čvrsto v rokah krščanskih demokratov. Vse te povezave me niti ne bi tako motile, če v tem primeru ne bi šlo za slabo strokovno odločitev, ki jo je vsilila na tak ali drugačen način politika. Seveda gre vse na račun davkoplačevalcev, tudi Šentjurskih. Mirko Vrečko, član gradbenega odbora: Ne bi mogel reči, da gre za manipulacijo ah celo zlorabo položaja. Gredbeni odbor je na svoji prvi seji dobil na klop - kar meje malo motilo, ker se je tako na hitro in brez posveta s strokovnjakom res težko dobro odločiti - pregled prispelih ponudb ter z glasovanjem določil izvajalca. V najožji izbor sta prišla Vegrad in Gradis. Pri prvem glasovanju je bil rezultat neodločen 2 : 2. Predstavnica ministrstva gospa Bubanova in župan Malovrh sta glasovala za Vegrad, dr. Voga in jaz pa sva menila, da jo Gradisova ponudba boljša. Pri drugem glasovanju je odločil glas občinske tajnice Jelenčeve, ki je podprla županovo stran. Sam zase bi težko rekel, da sem se za Gradis odloči zaradi predloženih dokumentov. Pri meni je ob finančno razmeroma enakovrednih ponudbah prevladalo to, da seje doslej v Šentjurju Gradis pokazal kot solidnejša firma. Znano pa je tudi, da z njim dobro sodeluje kar precej šentjurskih obrtnikov in podjetnikov, medtem ko Vegrad pripelje s seboj kompletno svojo ekipo. O zakulisnih dogajanjih ne vem nič. Andrej Komel, arhitekt iz Constructa inženiringa: Naša firma je sicer res prevzela gradbeni nadzor nad izgradnjo doma, nismo pa v tem primeru bili svetovalci in zato seveda ne bom dal nobene izjave. Na občini imajo svoje strokovne službe, ki so gotovo pomagale gradbenemu odboru pri njegovi strokovni odločitvi. Kvadratura kroga se je zaključila, tako kot že nekajkrat, pred pisarno gospe Ratajeve, ki na občini vodi službo urejanja prostora in varstva okolja. V njenem "svetišču" že prej, ko jo Šentjurske novice še niso imele v "hudobni" obdelavi, nismo nikoli nič zvedeli, zdaj pa je vsako tozadevno upanje še trikrat bolj brezupno. Dokončnega odgovora na v naslovu postavljeno vprašanje, kot vse kaže, tokrat še ne bo mogoče dati. Morda pa prihodnjič? Šentjurske AKTUALNO NOVICE pl: : :: . . ■ • . Je Alpos že ekološko čist? Zgodba o Alposovi ekološki sanaciji traja že kar nekaj let, resneje pa se je Zf?.Str‘*a *eta 1992, ko je takratna občinska skupščina zahtevala, da Alpos 0 konca leta odpravi svoje ekološko vprašljive tehnološke postopke. V prvi vrsti je takrat šlo za zelo sporno oziganje obešal. Iz alpoškega krematorija" se je često valil gost črn lm’ ki je po podatkih Zdravstvenega zavoda Maribor - ta je opravljal meritve ' ^korekoč redno vseboval nekatere z ravju škodljive sestavine. Alpos je oc,tno zahteve občinske skupščine vzel resno ter se lotil s pomočjo države in niadnarodnih kreditov ekološke sanacije. Občani zdaj že nekaj časa Pogrešajo značilen črni dim, slišali pa smo tudi, da čisto obratuje tudi •akirnica. Povprašali smo pomočnika generalnega •rektorja mag. Krempuša, vodjo projekta e ološke sanacije, kako daleč je vsa zadeva? Mag. Krempuš: V Alposu smo v teh letih vložili v ekologijo preko 3 milijone DEM; sanirali smo lakirnico in postavili tudi sodobno peč za ožiganje obešal. Lahko bi rekel, da je neuradno naš program okolju prijaznega Alposa zaključen. Obe napravi poskusno delujeta in vsa merjenja vodnih odplak ter izpušnih plinov kažejo, da delujeta celo bolje od pričakovanj. Imamo pa še nekaj formalnih težav z oblastmi, z raznimi dovoljenji in tehničnimi pregledi. Zgodilo se nam je namreč, da smo prezrli, daje za izdajo tako lokacijskega kot gradbenega ter drugih dovoljenj pristojna država in ne občina, pa smo vse te postopke morali sprožiti znova. Zaradi tega so nastale določene zamude, ki pa smo jih koristno izrabili za temeljito preiskušnjo vseh zahtevnih postopkov in naprav. Nekatere formalnosti bodo urejene že do konca leta in upam, da bomo v začetku naslednjega leta začeli redno obratovati. Šentjurčane precej skrbi, da bo Alpos predvsem s svojo razlakirnico oziroma ožigalnico obešal, nudil tovrstne usluge tudi drugim podjetjem ter tako spet na določen način ogrožal svojo okolico. Slišati je, da je kapaciteta vaše ožigalnice kar krepko večja od alpoških potreb. Kakšna je resnica? Kapaciteta razlakimice približno ustreza potrebam dveh izmen naše lakirnice, kar v resnici pomeni, da trenutno ne bo izkoriščena polno. Z ozirom na visoke stroške investicije in obratovanja bomo morda res prisiljeni občasno nuditi usluge tudi drugim. Zaenkrat takih aranžmajev še nismo sklepali. Toda tudi če bi jih, morate upoštevati, da je naša ožigalnica ekološko povsem neoporečna. Iz nje izhajajo ekološko sprejemljivi izpušni plini ter primerno čista voda. G. Krempuš, ali lahko dobim kopijo rezultatov teh meritev? Je že lepo in prav, da ste trdno prepričani, da je vse v redu, šentjurska javnost pa gotovo od vas pričakuje tudi kakšen bolj oprijemljiv argument. Trenutno vam teh številk še ne morem dati, ker gre za poskusno obratovanje, ko pa bodo zadeve urejene, jih boste gotovo dobili. Najlepša Slovenka" tudi v Šentjurju b koncu novembra so se v treh zapovrstnih nevih zvrstile v Kulturnem domu kar tri zabavne prireditve: najprej so dvorano napolnili obrtniki, naslednji dan Mastnakovi jnrjevalci, v nedeljo pa občudovalci slovenskih Polfinalni izbor naj lepše Slovenke ’95 je Potekal po vseh pravilih igre. V 4 ure trajajoči predstavi se je nekajkrat v različnih oblačilih, seveda tudi obvezno v kopalkah, predstavilo 11 lepotic, ki so se na predhodnih tekmovanjih uspele prebiti v polfinale. V večini je šlo za znana imena slovenskega manekenskega in estradnega sveta. Med njimi je bila tudi naša Valentina Ivanuša. Vmes so peli in igrali različni ansambli in pevci,Deni, Viki itd. Iz Šentjurja sta bili le pevki (iz Nemčije) Petra in Barbara. Zvezda večera je bil Vinko Šimek, ki je nekaj starih vicev znal prav duhovito vkomponirati v svojo vlogo napovedovalca. Tudi kot pevec je požel naj večji aplavz. Nadvse uspešno je zapel večno zeleni O solle mio in Tom Jonesove zelene trave doma. Kot soprireditelji so se izkazale predvsem nekatere manjše špentjurske firme. Ogranizator je bil Bistro Tik - tak, pokrovitelj zlatar Gajšek, opazna pa je bila tudi udeležba "Sonje", "Simone" in "Majde". Najlepša naj bi bila Tatjana Tuta iz Velenja, njeni spremljevalki pa Kerstin Troha iz Nove Gorice ter Vesna Brunčič iz Ljubljane. Mis fotogeničnosti je postala Renata Rosina iz Maribora Med šest najlepših seje uvrstila tudi Valantina Ivanuša. Spet samoprispevki Iz Urada župana sporočajo, da so se odločili na podlagi soglasij Svetov KS predlagati referendume za krajevne samoprispevke. Referendumi naj bi bili opravljeni hkrati z volitvami v Svete KS. Kdaj bo to, se še ne ve, ker ustavno sodišče še ni preklicalo prekinitve volilnih postopkov. Po predlogu bi zaposleni prispevali za financiranje izgradnje lokalne infrastrukture 2% od neto plač, upokojenci 1 % od pokojnin ter lastniki zemljišč 6% od KD. K tako zbranim sredstvom naj bi občina vsako leto iz proračuna dodala okrog 20%, kar v tolarjih pomeni 20 miljionov. Šentjurske NOVICE Z VESH VETROV j- • , Pod vrb€0 vre Kaj bo z nogometnim "zidom"? Stanovalci ob ulici Pod vrbco se zaradi predvidene gradnje Doma starejših občanov čutijo ogrožene. Ker je dovoz do gradbišča možen le po njihovi ulici, ta pa je povsem neprimerna za povečan promet, je njihova bojazen opravičlijva. Prvič so se sestali že 3. avgusta ter sklenili opozoriti občinske oblasti predvsem na neprimernost lokacije Doma v njihovi soseski. Predlagali so, da bi se Dom gradil na travniku Pod križem. Kljub časovni stiski, so bili prepričani, da imajo občinske oblasti še dovolj časa, za pripravo nove lokacije. Ča pa bi se vendarle gradilo v njihovi ulici, potem zahtevajo, da se vsi prevozi preusmerijo preko Zgornjega trga oziroma se temeljito preučijo prometne razmere na njihovi ulici ter se izvedejo tudi vsi potrebni gradbeni ukrepi. 28. septembra seje njihov odbor dogovoril s predstavniki občine, da bo ves gradbeni promet šel mimo pokopališča, ulica Pod Vrbco pa se bo ustrezno preuredila v soglasju s prizadetimi krajani. Občina bi krajanom morala pisno zagotoviti, da bo spoštovala sprejeti dogovor ter tudi poskrbela za ustrezne odškodnine prizadetim krajanom. Spet je minil mesec, pričetek gradnje je tik pred zdajci, od občinskih mož pa nobenega glasu. Ogorčeni občani se čutijo prevarane in prav lahko se zgodi, da bo pričetek gradnje tako težko pričakovanega Doma za starejše občane pospremljen z nepredvidenimi težavami. Veliko grmenja in malo dežja: kot vse kaže, so se občani s Pešnice z njim pomirili, tudi o tistih, ki so obljubljali množično zbiranje protestnih podpisov, ni nič več slišati. Peticijo, ki so jo napisali, so sicer predali županu, ta pa jo je, kot kaže, nekam založil- Predsednik NK Šentjur g. Romih je povedal, da jim oblast doslej še ni nič sporočila, da je z zidom kaj narobe. Načelnica Upravne enote Šentjur je z zadevo seznanjena in ve, da ograja, takšna kot je, nima ustreznih dovoljenj. Ustrezne državne službe se z graditelji pogovarjajo, kako daleč je postopek, pa ne morejo povedati. G. Brežan bi lahko morda povedal kaj več, a je ta hip na stokovnem izpopolnjevanju, je povedala. Prav, pa drugič! 50 skupnih let Olge in Rudija Dobovišek Vzela sta se daljnega 1945. leta, skupaj preživela 5 složnih in ljubečih desetletij, na mali kmetiji (2ha) na Podgradu preživela sebe in dva otroka in nikoli, prav nikoli se nista sporekla. Govorila je gospa Olga, ki ji jezik prav gladko steče, vedno seveda v dvojini, gospod Rudi pa je pridno prikimaval. Kako vama je to uspelo? Sploh ni bilo težko; rada sva se imela in se še imava, le da se danes še tudi spoštujeva. Pridno sva delala od zore do mraka, bila vesela tistega, kar sva ustvarila in prav malo nama je bilo mar drugih ljudi. Nisva dosti hodila okrog. V cerkev in nazaj, pa skorajda nič več. Jaz sem enkrat bila še na Dunaju, Rudi pa skorajda ni stopil iz Šentjurja. Vse sva se vedno pogovorila in prav nikoli se nama ni bilo težko skupaj odločati. G. Rudi, vas ni nikdar premotila kaka druga ženska? Ne, nikdar. Sem že opazil kje kakšno drugo, toda moja mi je bila vedno najbolj všeč. Tudi Vas, gospa Olga, ni skušnjavec nikoli preiskušal? Nikoli. Če bi še enkrat bila mlada, bi spet vzela Rudija. Imata kakšen recept za tako lepo skupno življenje, kaj bi priporočala mladoporočencema, ki bi vaju vprašala za nasvet? vse dneve okoli, delajo, živijo razkošno in težje. Mi smo živeli skromneje a mnogo lepše in tudi lažje. Bi se ločila, če bi med vama ne bilo razumevanja? Ne, ne bi se. Pa saj se da vse urediti! Vem, malo bi ga pobožala, pa bi se Rudi spet nasmejal in bi bilo vse v redu. Ali pa bi ležala navzkriž, tako da se ne bi mogla kregati,se je zasmejala gospa Olga. Gledata televizijo, se zanimata za politiko? Ne, televizije sploh ne gledava in nama politika ni nič mar. Raje greva na peč in v miru pomoliva. Kaj pa volitve? Mar ne volita? Je vama všeč naša oblast? O,na volitve pa greva! Koga voliva, tega pa ne poveva, ker so volitve tajne, je bila spet gospa Olga hudomušna. Oblast je oblast, tu se ne da nič narediti. Premalo pa naredijo za kmečki stan. Tudi je preveč tistih podpor za mlade, ki bi morali imeti delo. Bolje bi bilo, da bi starejšim dali penzije, mladim pa delo. Kučana in Drnovška bova še volila, sta čisto v redu. Kaj pa Peterleta? Tudi njega, pa on ni tako visoko. G. Rudi, se bojite smrti? Zdaj je tako že vseeno. No, je kar luštno živeti. Pa vi, gospa Olga? Dokler sem takole zdrava, seje kar bojim. Pa tako hudo spet ne, ker še računam na biserno poroko. V imenu bralcev Šentjurskih novic vama čestitam ob jubileju ter želim še mnogo skupnih srečnih let. Težko je danes biti pameten. Življenje je drugačno. Včasih smo lepo v miru živeli skupaj od zore do zore, danes pa mladi divjajo Šentjurske NOVICE — Slovesnost V ZdfSVStVenein domu buJanJa kvalitete v zdravstvu, pa se je zvito "skril" za kozarček rujnega, ki mu je to popoldne, kot je kazalo, zelo teknil. Čeprav je bilo že nakaj časa slišati, da, odkar je prišlo do Privatizacije, v Zdravstvenem domu ni več sloge, tega v petek, 8. ecembra, na slovesni otvoritvi ginekološke in urgentne ambulante ni bilo videti; v avli so se skupaj zbrali tako državni kot zasebni zdravstveni delavci. Uvod je pripadel 10 letni Lauri Pešakovi, hčerki v Zdravstvenem omu zaposlene patronažne sestre. S profesionalnim nastopom je nakazala rojstvo nove pevske zvezde. Direktor Zavoda dr. Moser, ki je bil kar nekoliko razočaran, da se Precejšnje število povabljnecev ni odzvalo na njegovo povabilo, Je P°rial zgodovinsko rast šentjurske zdravstvene organizacije. Po celi vrsti zdravnikov - posameznikov, od Ipavcev naprej, je 1 a ustanovljena prva skupinska ambulanta leta 1952 v Zadružnem omu. Poleg ustanovitelja dr. Franca Svetine je v njej delal še višji entist Jože Čeh. Leta 1958, po adaptaciji Zadružnega doma, je bil nJem ustanovljen Občinski zdravstveni dom Šentjur, ki je zapos-oval že 19 ljudi. Leta 1972 se je Zdravstveni dom preselil v adaptirane prostore Kmetijskega kombinata. Štiri leta kasneje je bil zgrajen še prizidek. V njem je našlo delo že 40 zdravstvenih de-avcev. Leta 1985 so dozidali še tretje nadstropje in takrat je ravstv-eni dom dobil današnjo podobo. Obsega 1550 m2 površin. 0 m2 zaseda 31 javnih zdravstvenih delavcev, 650 m2 pa ima v uajernu 25 zasebnih zdravstvenih delavcev. Šc bolj kot s prostorskim in kadrovskim razmahom se dr. Moser Ponašti s statističnimi podatki o uspešnosti šentjurske zdravstvene S Uzbe- Čeprav je Šentjur po narodnem dohodku na slovenskem repu, se po zdravstvenem kadru, umrljivosti dojenčkov, preceplje-uosti otrok in kompletnem preventivnem varstvu uvršča v zgornji e ^venske razpredelnice. V negativnem smislu izstopata samo a oholizem in visoka stopnja samomorilnosti. Zanimivi so podatki iz leta 1994. V tem letu seje v občini rodilo v otr°k, umrlo pa je 231 prebivalcev. Povprečna starost umrlih raoških je bila 67,2 let (slovensko povprečje je 69,4) in žensk 73,5 et (Slovenija - 77,3). Umrljivost dojenčkov je znašala 12,6 promil ovenija - 6,5). Po vzroku smrti so bile na prvem mestu bolezni srca in ožilja - 44 (Slovenija 43), na drugem rakaste bolezni - 24 10-enUa 23), že na tretjem mestu pa so poškodbe -10 (Slovenija Zelo se je povečala zahtevnost pacientov oziroma lahko bi tudi re ' obolevnost. Iz ambulantne knjige dr. Svetine izpred leta 1950 Je razvidno, da je takrat iskalo zdravniško pomoč dnevno okrog 15 Prebivalcev, danes pa imajo v Zdravstvenem domu vsak dan kar 0kr°g 300 obiskovalcev. Ministrstvo za zdravstvo je na slovesnosti zastopal primarij d rzenšek. Iz njegovega kar precej dolgega govora seje dalo razbrati, se zavzema za racionalizacijo v zdravstvu, sožitje z zasebno ejavnostjo - zasebni zdravniki naj bi le ostajali v okviru zdravstvenih domov. Večjo kvaliteto zdravstvenih storitev, ki so Slccr P° njegovem mnenju že v evropskem vrhu, pa pričakuje Predvsem od povečane prispevne stopnje za zdravstvo. Župan Malovrh je presenetil z izjavo, da gre pri uvajanju zasebne cjavnosti za odklon. Iz njegovega izvajanja seje dalo razbrati, da eJ dejavnosti ni ravno naklonjen. Po slovesnosti sem ga prosil, da 1 komentiral to svojo izjavo, oziroma razložil svoje videnje spod- Vrvico na vratih nove ginekološke ambulante je prerezala medicinska sestra Milka Prebil, ki je ena izmed tistih, ki so v Zdravstvenem domu najdalje. Ginekolog dr. Bekčid, ki dela honorarno trikrat tedensko, je s ponosom razkazal svoje prostore. Po izjavi dr. Moserja je "zvezda" ambulante okrog 8 milijonov tolarjev vreden najsodobnejši ultrazvočni aparat, ki bo šentjursko ginekologijo postavil v "špico". i Ker so se mi novi prostori v pregrajeni avli Zdravstvenega doma zdeli precej neustrezni, saj se bodo v njih kombinirano izvajali ginekološki pregledi, urgentni posegi ter celo dežurna služba, sem še enkrat vprašal nekatere prisotne (dr. Bekčida, dr Moserja, člana sveta g. Turka, gospo Prevolnikovo), če je to samo moj vtis, ali pa gre resnično za težavo. Vsi so me skušali prepričati, da so zadeve, kljub temu, da so se pri adaptaciji morali prilagajati omejenemu prostoru, neprimerno ugodnejše kot npr. v celjski specialistični ginekološki ambulanti. Presojo prepuščam... Naravni spomeniki in znamenitosti v občini Šentjur Laški topol pri sv. Heleni Je mogočno in rogovilasto drevo, ki se prav lepo prilega starinski silhueti cerkve sv. Helene na Javorju. Deblo ima okrog 4,5 m obsega, visok pa naj bi bil 28 metrov. Gospod Cimerman, ki ima nekaj metrov vstran gorco in je bil prav tisto nedeljo prisoten, pravi, da je star toliko kot sama cerkev, to pa naj bi bilo preko 300 let. Ali kdo skrbi za drevo, me je zanimalo?" Ne, zanj ni treba nič skrbeti! Kar polomi veter, se lepo samo obnavlja. Ja, da je topol nekaj posebnega, sem prebral v Celjskem tedniku", je povedal. Izredno hladen piš naju je pregnal v veliko ogreto sobo gorce, ki je nekoč gotovo bila cerkvena last. Poskusili smo letošnji vinski pridelek, ki seje odlično prilegel izjemno okusnemu koruznemu kruhu in orehovim jedrcem, s katerimi nam je postregla gospa Cimerman. "Priti morate na Martinovo nedeljo! Takrat je tu pri Heleni pravi praznik", je bila prijazna. 1§ 11 POSLOVNA STRAN TRGOVINA ROSANA Metka Zidar s.p. Ljubljanska 1, Šentjur, tel.063/743-472 V letu 1996 vAm kolektiv trsoviMC Rosama želi obilo uspehov, zAbovoljstvA ter osebMC sreče! ii Ob izTEkt Leta 1995 In ob BožičNih pRAZNikih! SMO VAM pRipRAVili NACjRAdNO kRiŽANko TER 5% i popilST ZA VSE pRiNESITEljE pRAVllNO | izpolNjENEqA NAqRA dekorativne tkanine • Hvala za nakup in zaupanje! m Šentjurske NOVICE KOMENTIRAMO ■ " Prto (eto občinske oblasti Ob koncu leta delamo bilance, poslovne, osebne, čustvene in še kakšne. Menda je kar pravilno in bogu dopadljivo, da se človek °zre nazaj, sešteva, odšteva, na koncu potegne črto ter se odloči Za naprej. Podobno ravna tudi pametna oblast. Ali je naša občinska oblast pametna ali ne, ne bom ugibal. Da pa svoje dance, če jo že bo napravila, ne bo ponudila javnosti, sem trdno Prepričan. Pa ne zato, da bi ne imela kaj pokazati! Le na pamet J' kaj takega ne pade. Ali pa seji ne zdi vredno. Najprej nekaj besed o otipljivih dejstvih. Šola Hruševec, čeprav v večjem delu spada še v prejšnje obdobje, Je OK. Tudi samo notranje organiziranje šolske dejavnosti je steklo zadovoljivo. Se pa zelo zapleta s politizacijo te ustanove, krščanski demokrati jo osvajajo korak za korakom in se zna zgoditi ne le, da bo nosila ime škofa Slomška, ampak bo tudi Vsebinsko postala cerkveno vplivno področje. Vgradnja obvoznice in nadvoza je zastala. Rane v obliki nekaj sto milijonov dolgov, ki jih je za sabo pustila Grdinova Prepotentnost, se bodo celile še nekaj let. Tudi s podvozom zagotovo še nekaj let ne bo nič. Ureditev ceste mimo železniške Postaje in preko voglajnskega mostu je premalo za resnejšo Pohvalo. Še vedno nedokončana ulica Dušana Kvedra pomeni minus točko. Dokončanje varstveno delovnega centra in pričetek gradnje oma strejših občanov sta svetli točki, urejanje ceste skozi Zg. rg pa bi si prislužil bolj neutralno oceno. ^oda iz Hrastja je obetaven projekt, katerega sij pa nekoliko z ledi ob vzporednih kupčijah, v katere naj bi bili vpleteni tudi občinski uradniki. Vladajoči svetniki strank slovenske pomladi (SKD, SLS in SDSS) se še vedno čutijo ogrožene in svojo številčno premoč vztrajno dokazujejo ob vsakem glasovanju. Kaže da niso s "komunizmom" nič manj obremenjeni kot njihovi rdečkasti politični nasprotniki iz LDS in ZL. Občinski svet je postal debatni klub, občinsko politiko pa zelo slabo nadzorovano in bolj ležerno kot v prejšnjem mandatu izvaja stara uradniška nomenklatura. Župan, kije gotovo zelo koristen kot poslanec, se županovanju ne uspe dovolj posvečati, njegovi podrejeni pa, kot kaže, nimajo niti volje niti sposobnosti zastaviti občinsko politiko bolj agresivno. Kljub temu ni nobenih šans, da bi jih spodbudili ali celo zamenjali, ker so vsi po vrsti "naši". Dogaja se, da so prav vse stranke, kljub zagotovljeni pluralnosti in formalni demokraciji, ostale nekašne samozadovoljne Partije, mehanizmi, s pomočjo katerih se ozek vrh drži na krmilu, prevečkrat tudi zaradi povsem sebičnih interesov. Pravih živahnih poti, navzgor in navzdol, povezanosti, tekmovalnosti, iskanja ali celo prenašanja impulzov od spodaj navzgor ni opaziti. Zato ni prav nič čudno, da so šentjurske stranke ob ves ugled. Kaznoje dejstvo, da se, morda z delno izjemo LDS, prav nobena od šentjurskih strank niti ne poskuša potruditi, da bi javnost sploh obveščala o svojem obstoju in delovanju. Morda je res, kar ugibajo nekateri, da se vodstva zavedajo svoje odtujenosti od članstva in javnih intersov ter se vsakemu stiku z javnostjo načrtno izogibajo. No, glede zadnje ocene dopuščam tudi možnost, da se motim. Kaj se dogaja v šolah, vrtcih, zdravstvu je težko reči. Te dejavnosti so preveč zazrte v svoje ljubljanske centrale, pred Občinski svet pa prihajajo le, ko rabijo denar. Kljub vsej kritičnosti pa moramo vendarle priznati, da vse skupaj le nekako teče in da bi lahko bilo še precej slabše. odatkov o poslovanju šentjurskih podjetij ni. Stečaj Eleganta in riZav v Alposu, v obeh primerih je bila do določene mere angažirana tudi občina, nista niti zasluga niti krivda občinskih Ustnikov. Po številu nezaposlenih smo v sami slovenski špici. 3 razvoj malega gospodarstva ni bilo storjenega nič, ali pa upoštevamo ne ravno najugodnejše kredite iz občinskega sklada. Kljub vsemu "otipljiva" bilanca ni ravno bleščeča, a tudi porazna ^rdim, da je politični položaj bistveno manj ugoden. Občina je ostala centralizirana, nojevska, krajevne skupnosti pa obrobne in rez denarja. Motivacijskega efekta med občani ni. Delitev Prpjšnje občine na državni in pravi občinski del za sedaj ni Poneslo nič dobrega. Kljub temu, da se na bivši občini množijo uradniki, oblast počasi prehaja na državo, na Ljubljano. Vse gre v Ljubljano in vse od tam tudi prihaja. Vse manj zadev se ureja v Šentjurju samem. Občinski svet, kot najvišja oblast, nima težav - žal pa nima tudi ničesar pokazati. Ukvarja se še vedno bolj ali manj sam s seboj 'n kot svetovalno telo županu kaj dosti ne koristi. Svetniki so ostali trdo podrejeni jalovi strankarski politični polarizaciji in se Pri povsem strokovnih odločitvah dosledno odločajo za naše . Dogaja se nam najhujša napaka komunističnega režima prevlada politike nad stroko! Prave vsebinske in odločnejše organiziranosti v smeri demokratizacije odločanja še ni opaziti. F. K. Otvoritev KI A Avto hiše Škorjanet Znani šentjurski podjetnik Lojze Škorjance je v petek, 15. decembra odprl svoj avtosalon na zanimivi poslovni lokaciji na Mariborski cesti v Celju. Na slovesnosti, ki jo je spremljal nastop celjskega okteta Podoglarji, citrarja Robana in plesnega para iz celjske plesne skupine Plesni val, seje zbralo nekaj desetin Škerjančevih prijateljev in poslovnih partnerjev. G. Škorjance je začel svojo podjetniško kariero kot avtoprevoznik, danes pa njegova družinska firma zaposluje 11 avtomehanikov. Poleg prodaje starih in novih rezervnih delov, vlečne službe, in posojanja avtomobilov, prodajajo tudi rabljene in nove avtomobile. V lanskem letu so v Škerjančevih poslovalnicah imeli 25 000 različnih kupcev. Na otvoritvi smo tudi slišali, da bodo v kratkem razvili servisno službo za avtomobile korejske firme KIA. Šentjurske NOVICE Hasan Toromanovič ostal sem brez avta in brez zaupanja v pravno državo Zgodba o avtomobilu poznanega športnega pedagoga s Ponikve g. Hasana Toromanovida seje pričela junija lanskega leta, ko je sklenil, da svojo skoraj 10 let staro Lado zamenja za uporabnejše vozilo. Odločil se je za Renaultovo petko ter šel na sejem v Celje pogledat, kakšne so cene. Tam je srečal očeta svojih dveh učencev g. Grajžla iz Dolge gore in je bil prav vesel, ker mu je ta povedal, da ve prav za takšen avtomobil, kot ga išče Hasan. "Že čez nekaj dni, bilo je to 23. junija lani, mi je g. Graj žel pripeljal prodajalce. Zinka Kresnik in Ladislav Huš, lastnika komisijske firme "Zinka d.o.o" iz Prebolda sta pripeljala avto in ker je izgledalo vse v redu, je bil posel koj sklenjen. Dal sem jim v račun svojo Lado ter 7000 DEM in Renault Campus je bil moj. Naslednji dan sem opazil, da so mi prodajalci prodali nekoliko starejši avto, kot je bilo dogovorjeno in koj šel k prejšnji lastnici avta Jožefi Kresnik s Tratne pri Grobelnem, materi Zinke Kresnik. Ta mi je potrdila, daje avto bil njen, da pa je bil že dalj časa le v garaži, ker ga zaradi slabega vida ni mogla voziti. S pojasnilom sem bil kar zadovoljen, spopri-jaznil sem se z leto strejšim avtomobilom in lepo naprej z užitkom vozil svoj novi avto. Ker je avto bil šele pred nedavnim registriran, prepisa nismo takoj napravili. Prepis je bil narejen 26. sptembra 1994 na občini Šentjur. S prepisom ni bilo nobenih težav in tako je bil avto tudi pravno moj. Ko sta 10. junija letos avtomobilu potekla registracija in tehnični pregled, sem oboje brez kakršnih koli zapletov opravil na AMD Šlander v Celju. Bil sem zraven, ko so pregledali tudi številke šasije in motorja in je bilo vse v redu. Težave so se pričele 7. julija, ko sta mi dva policista vročila vabilo, da se naj 11. julija s svojim avtomobilom zglasim na celjski UNZ zaradi pregleda avtomobila. Nič hudega sluteč sem šel v Celje, vrnil pa sem se z avtobusom, ker sem moral na zahtevo pooblaščene osebe Ivana Gradišnika, pustiti avto tam. Malo sem se upiral, končno sem le popustil. Policija je pač policija in sem jim zaupal takorekoč na lepe oči, za oddani avto mi namreč niso dali niti potrdila niti ustrezne odločbe preiskovalnega sodnika. Čez dva dni sem bil spet na UNZ in sem zahteval, da mi vrnejo avto. Po dolgem čakanju so mi dali v roke le zapisnik, ki ga nisem hotel podpisati. Na njem le piše, da je moje vozilo zaseženo zaradi pregleda, ker se sumi, da ima ponarejeno številko šasije. Avta nisem več videl, niti tedaj niti kasneje. Bile so počitnice, avto sem potreboval in neprenehoma klicaril na UNZ: ni mi uspelo zvedeti, kaj je z mojim avtom. Izročili so mi sicer moje osebne predmete, ki sem jih imel v avtu, o avtu pa ni bilo ne sluha ne duha. Ko sem videl, da gre zares, sem 19. julija naslovil pritožbo na načelnika UNZ g. Ostruha, Okrožno javno tožilstvo in notranjega ministra Štera zaradi nezakonitega odvzema avtomobila s strani policije. Postalo mi je namreč jasno, da v rokah pravzaprav nimam nobenega dokumenta, ki bo dokazoval, da mi je policija upravičeno zasegla mojo lastnino. Do danes na to pritožbo še nisem dobil nobenega odgovora. Vse kar sem doslej dobil od UNZ Celje, je bilo obvestilo z dne 30. avgusta letos, da se razveljavi registracija mojega avtomobila, ker je bilo registrirano na podlagi ponarejene dokumentacije. Poskušal sem pri prodajalcih, a vse zaman. Ti so se srečanja z menoj izogibali, ko pa sem jih končno enkrat le našel pri Jožefi Kresnik na Tratni, s seboj sem imel kolega in pa uradnega iztrjevalca dolgov, so kmalu prišli policisti in so od mene zahtevali, da se umaknem ter zadevo urejam na sodišču. 29. septembra sem Sodišču v Šentjurju vložil tožbo proti Kresnik Jožefi, Zinki d.o.o., Tereziji Kresnik in Ladislavu Hušu za vrnitev 10 000 DEM. Razprave še ni bilo in jo tudi ne pričakujem tako kmalu, kajti po mojem mnenju, v tej družbi ni nikomur mar za pravico. Izgubil sem denar, izgubil sem oba avtomobila, pa za policijo nisem niti toliko vreden, da bi mi uradno in zakonito vzeli vozilo, ki so ga vsi pristojni organi prej spoznali za mojega. Trdim, daje UNZ ravnal v nasprotju z zakonom in mi je takorekoč ukradel avtomobil. Sodeč p° tem, kako so ravnali z menoj, tudi nisem prepričan, da v nečedne avtomobilske posle niso tudi sami na nek način vmešani. Ne morem se znebiti vtisa, da sem zato, ker izviram iz Bosne, pa čeprav sem v Sloveniji že četrt stoletja in sem zaveden državljan te države, obravnavan drugače kot drugi-Na nek način celo izgleda, daje oblast bolj na strani onih, ki so me ogoljufali za moje dolgoletne prihranke, ki sem si jih je uspel pritrgati od neprebogate učiteljske plače. Neuradno sem zvedel, da so si toženci, ki so si najeli advokata, uspeli celo doseči oprostitev od plačila sodnih taks, ker naj bi bili sami reveži in brez imetja. Prodajalka Jožefa Kresnik je upokojenka in brez premičnega imetja. Ona naj bi tudi vzdrževala tretje toženo hčer Terezijo. Zinka d.o.o. je menda prav tako brez vsega oziroma več ne obstaja, Ladislav Huš, zoper katerega naj bi bil podan s strani Okrožnega tožilca predlog za preiskavo, še menda naprej trguje, a je uradno gotovo prav tako brez vsega. Moj denarje enostavno izpuhtel v nič. Tako sem ostal takorekoč sam proti vsem. Vem, da bi moral najeti advokata, tožiti tudi policijo, a se bojim, saj bi me ob cenah, kakršne imajo advokati, po hitrem postopku spravili še ob en avto. Sicer pa tega denarja tako ali tako nimam. Iz dneva v dan bolj izgubljam živce in res več ne vem, kaj bi naredil. Sprašujem se le, kako je možno, da se kaj takega dogaja v državi, ki vseskozi poudarja, daje pravna?" Hasan Toromanovič Z VSEH VETROV Praznični december v OŠ Hruševec Miklavž Tudi učenci iz nove šole v Hruševcu so se lepo pripravili na božično novoletna praznovanja. Na prireditvi, kije bila v športni dvorani v petek, 15. decembra, so svojim staršem in gostom najprej pripravili praznični zabavni in kulturni večer, potem pa sojih povabili v večnamenski prostor, kjer so pripravili zelo lepo postavljeno razstavo svoje šolske in starševske ustvarjalnosti. udi zakuska razstavljenih dobrot ni odpadla. Obisokovalcem je 1 e Posebej padla v oči prijetna in bogata okrasitev tako šole navzven kot tudi vseh razrednih prostorov. Da, seveda j e bil tudi v Šentjurju. Toda, žal, le privatno, tako kot nekoč v komunističnih časih. Nobene javne prireditve ni bilo, kjer bi so otroci in odrasli dali duška. Če ga trgovci ne bi krepko verbalno izrabljali za svoje dobičkonosne namene, bi morda nanj celo pozabili. Seveda le odrasli, otroci težko. Na Miklavžev popoldan je sicer bilo v Blagovnici Resevni* v Šentjurju nekaj miklavževanju podobnega. Veselo sta igrala Black and White, lepe mladenke v jutranjih haljah in čipkastem perilu - člvek bi rekel, da so bile bolj namenjene atekom kot otrokom - so najprej delale reklamo za trgovino, nato pa so se skupno s slovensko mišico ’95 Tejo Boškin igrale Miklavža ter obdarile prisotne otroke. O pravem Miklavžu ni bilo ne sluha ne duha. Drugače je bilo v cerkvi. Tam je ob isti uri pričakovala pravega Mikalvža polna cerkev nadobudne krščanske mladine. Najprej so imeli mašo, nato so skupaj z Miklavžem lepo zmolili nekaj molitvic, mu sveto obljubili, da imajo radi tako svoje ateke, mamice kot Boga, nakar je prišlo na vrsto obdarovanje. Kot vse kaže, pa tudi pravi Miklavži niso več tisto, kot so bili; ne le, da ta iz farne cerkve ni imel s seboj nobenega rogača, tudi darilc ni delil na pamet oziroma po zaslugah, temveč le na podlagi blokov, ki jih je menda predhodno poslal malčkom po pošti. Asfalt ob Slivniškem jezeru kasni načilnost prireditve je bila pravzaprav velikanska razlika med vsebino programa v športni dvorani in dogajanjem v avli. Medtem, ko je bil kulturni program, kljub nekaterim aktualnim Pevskim nastopom, poln pretekle idilike, vključno z zelo občuteno odigrano "Deklico z vžigalicami", so se v avli šolarji 1 Pravo tržno gospodarstvo, kjer so poskušali agresivno vnovčiti svoje delo. Koncert Shirlie Roden je zaradi pevkine bolezni odpadel, kar je Po oceni nekaterih bilo prav, saj je obstajal precejšen dvom glede odzivnosti občinstva. Nedograjena cesta ob Slivniškem jezeru je vzrok jezi voznikov, ki na njej uničujejo svoja vozila. Po pogodbi med Občino in izvajalcem, t.j. Podjetjem za vzdrževanje in varstvo cest Celje, bi dela morala biti končana že do konca oktobra, kot vse kaže, pa bodo šele do maja naslednjega leta. Izvajalec se izgovarja na zamudo zaradi izgradnje podhodov za žabe ter na neugodno vreme, nadzorni organ pa ugotavlja, daje izvajalec z ozirom na pogodbo z deli pričel prepozno, potem pa ga je res dodatno prehitelo še vreme. Uspel je sicer opraviti 80 % vseh pogodbenih del, toda ostri robovi med prehodi asfaltnega vozišča so ostali in prav ti bodo, kot kaže, še vse do pomladi razburjali voznike. Počastili so svoje starejše krajane Po nekajletnem premoru so se v Slivnici letos spet odločili, da se s primemo Prireditvijo spomnijo svojih starejših sokrajanov. V soboto, 16. decembra, so v v°rani v Gasilskem domu v Gorici KO RK, pod vodstvom marljive predsednice Andreje Zelič, KS in šolski otroci z nižje stopnje svojim sokrajanom, ki so si naložili ze najmanj 8. križ, pripravili topel praznični dogodek. Mladi šolarji so svoje dedke ln babice razveselili z odličnimi pevskimi nastopi, dvema skečema ter plesnim •nastopom. Največ zadovoljstva so zvabili na obraze starostnikov tisti nastopi I nialčkov, ko so se le - ti igrali odrasle, npr. pri "puštertancu". Posebno pozornost so posvetili naj starejši slivniški krajanki, 99 letni Luciji Mastnak iz Turnega. V spremstvu muzikanta jo je pripeljal na koleslju Lesjakov Stanč, pred domom pa sta jo z rožami pričakala predsednik Sveta KS g. Cmok in Predsednica RK gospa Zelič. Skorajšnja stoletnica, ki je povedala, da nikoli ni bila ravno najbolj trdnega zdravja, je prisotnim dala nasvet za pravo skrb za zdravje: posekajte oreh in posadite pelin! Večer šentjurske ustvarjalnosti Sekcija prosvetnih delavcev pri Društvu upokojencev Šentjurje v petek, 1. decembra, priredila v počastitev obletnice Prešernovega rojstva, literarni večer. Predstavili so pesmi svojih članov Ivanke Podgajski, Ivane Klepec, Jerneja Borovnika ter črtice Ernesta Rečnika. V zgornji sobi Ipavčeve hiše se je zbralo okrog 50 poslušalcev, predvsem upokojenih in še aktivnih prosvetnih delavcev, ki so pozorno prisluhnili ustvarjalni besedi svojih kolegov. Pesmi je komentirala in recitirala Ivanka Podgajski, učenci glasbene šole pa so poskrbeli za glasbeno spremljavo. Nehvaležno je ocenjevati literarno ustvarjalnost svojih sokrajanov, nekaj pa naj mi bo kot neposvečenemu le dovoljeno reči. Ne glede na raven, je našim literatom potrebno izreči vso pohvalo za njihovo motiviranost; ni mala stvar preliti svoje misli in dušo v besede ter jih ponuditi v "uporabo" javnosti! Iva Klepec je predstavila svoje pesmi Šentjurčanom že pred tremi leti v zbirki Razkošje hipa. Zdi se, da tokraten izbor in interpretacija nista bila ravno reprezentativna. Avtoričina čustvena vpetost v njen vsakdan je ostala preveč zabrisana. Jernej Borovnik zna najti močan pesniški izraz. Boljši je, ko izraža svoja življenjska spoznanja z nekakšno lebdečo vzvišenostjo, kot da se njega ne tičejo, pa kljub temu dovolj pronicljivo in radoživo. Morda nekoliko moti "basenski neposreden moralni nauk na koncu prenekatere pesmice. Verzi Ivanke Podgajski, slišal sem jih prvič in bolj mimogrede, so po vsebini in teži iz dveh različnih svetov. Tisti, v katere je uspela preliti svojo osebno resignacijo, so močnejši od opisnih- Še najmanj smo ta večer zvedeli o ustvarjalnosti Ernesta Rečnika. Njegove lovske prigode, mnoge so za moj okus precej "morilske", imajo v sebi več življenskih sokov, kot jih je pokazal ta večer. Na splošno je bil nastop domačih umetnikov, v primerjavi z bolj "odtujenimi" knjižničarskimi večeri, kar prijetna osvežitev. f.K- "Sožitje" med najuspešnejšimi v Sloveniji V petek, 8. decembra je bila restavracijska dvorana Hotela Alpos spet polna. Tokrat so jo napolnili na občnem zboru zbrani člani in gostje šentjurskega društva za pomoč duševno prizadetim osebam "Sožitje". Iz poročila predsednika Petra Jeršiča je bilo razvidno, daje bilo preteklo leto za društvo res leto sprememb in ustvarjalnosti. Izobraževali so se (3 dnevni vikend seminar v Čatežkih toplicah), sodelovali so pri izgradnji VDC v Šentjurju, izvedli prodajno razstavo slik, vozili varovance v Dobrno in v druge centre, si pomagali ter se tudi zabavali. Tudi uspešno delovanje njihovega športno zabavnega kluba Ježek ter tekmovalni uspehi njegovih članov, so jim v ponos. Da so bili resnično delovni, je lep dokaz finančno poročilo blagajničarke Stanke Selič; v preteklem letu je društvo zbralo in porabilo za svoje aktivnosti kar 4,6 milijona SIT. Z delovanjem društva so bili nadvse zadovoljni tudi člani, zato ni bilo nobeno presenečenje, da so svojemu vodstvu soglasno podaljšali mandat, to pa jim je zagotovilo, da bo naslednje leto prav tako delovno. Med drugim bo šentjursko "Sožitje" v naslednjem letu organiziralo tudi specialno olimpijado. Z majhno zamudo je njihove malčke ta večer obiskal tudi Miklavž. Menda seje nekoliko zamudil, ker ni mogel preko železniške proge in obvoznice, a mu tega niso prav nič zamerili. Odkupil seje s tako goro daril, kakršna dandanes ni več nikjer v navadi. Miklavž se je na splošno zelo izkazal; prisotne družine in goste je obdaril z ličnimi lesenini izdelki, ki jih je menda nabavil pri varovancih v VDC Šentjur. Večer so zaključili z jedačo in pijačo ter seveda tudi s plesom ob zvokih ansambla KUD Dobje. Gredoč iz trga Oni dan sem hodil iz Šentjurja, ljudi dohajal, srečeval, sem mislil zraven in opazoval ter videl take, da me oblila polije kurja. Po pločniku pred mano hodi, v spodobni kmečki ruti in opravi s cekarjem v roki ženica las srebrnih, ki se domov odpravi. Je njen korak utrujen, resna njena lica, od let in dela so žile nje na nogah vidne, razširjene debele so krtice, jih nobena ne zakrije nogavica. naprej za njo pa srečam srečo - dimnikarja, v obleki, kapi črni, po rokah in obrazu je črn kot zamorec, s kolesom pelje se do hiše, dimnike ometa, s sajami se črnimi ukvarja. Razmišljujoč naprej po pločniku med hojo sam srečam nenavadno lepo urejeno mlado damo, tako je sveža čedna in prijazna, z nasmeškom in besedo mi vošči: Dober dan! Prikupen njen obraz, frizura, zelenkastorumena je obleka, se lesketajo kroglice uhanov ji, je angelski nasmeh obraza, ustne, šminka češnjevo rdeča, moškega kar stese, preseneča vsakega človeka. Ves prevzet, omamljen stopam sam naprej po cesti, kjer srečam delavca v pajacu modrem, zapitih lic rdečih s steklenico v vrečki gre žalosten, zamišljen, ker je brez dela, otroci so doma brez jesti. Nazadnje pred ovinkom še šolarka me sreča, prijazno me v oči pogleda, je drobcena in bleda, mi reče: Zdravo! Seveda me pozna, ker naša je soseda. Sam ne morem kaj, zapišem zdaj: Da vsi bi se ljudje zvesto ljubili, sanjali o sreči, lahko živeli v miru, v blagostanju in veseli naj po cesti svojega življenja bi hodili. (Iz knjižice J. Borovnika Pesmi, igranje misli) Šentjurske NOVICE VAŠA STRAN USI* Frizerski šušmarji Jeza in razočaranje sta me pripeljala do tega, da podobno kot v prejšnji številki SN Cvetličarna Metka, napišem par besed glede frizerskih šušmarjev ali "poceni uslugarjev". Če se ti zgodi, da ti v neposredni bližini nastane takšna nelojalna konkurenca, pa v današnji pravni državi ne storita čisto nič niti Občina niti Obrtna zbornica, čeprav obe vesta, zakaj gre, potem ti skorajda ne preostane nič drugega, kot da pobereš šila in kopita ter se tudi sam požvišgaš na red in zakonitost. Danes sem na vrsti jaz, jutri bo to kdo drug! Če ima kdo zame kakšen spodbuden nasvet, ga bom z veseljem upoštevala. Frizerstvo Erika, Šentjur Vprašanje za Cvetličarno Metka V nedeljo. 3. decembra 1995, do približno 15 minut čez osmo uro zjutraj so bila vrata vaše cvetličarne zaprta. Zakaj? Če ste morali biti nujno odsotni, bi lahko pustili na vratih kratko sporočilo. Če pa želite z navedbo nedeljskega delovnega časa zavajati kupce, lahko odstranijo vse "divje" cvetličarje, zaradi katerih ste protestirali v 31. številki ŠN, pa kljub reklamnim oglasom v vašo cvetličarno ne bo prišlo več kupcev. Marija U. Sito vrana lačni ne verjame - ali drugorazredni državljani V idilični vasici Marija Dobje živimo dru- ene svetilke javne razsvetljave in ubogi naši gorazredni državljani - tako se vsaj počutimo. Za otroci se v strahu prebijajo do avtobusne postaje, skromen asfalt smo krepko segli v svoje de- izpostavljeni raznim nevarnostim. Zato nam, za narnice, edini telefon smo takrat dobili s svojim božjo voljo, ne zavidajte romatike na vasi! florn, denarjem in drogovi, priključke pa potem Ko si bodo prišli gospodje nabirat k nam I^aeah po trikratni ceni. fijemo oporečno vodo iz volilne točke, naj vsaj vodo obljubijo v astmh zajetij, ko pa ta presahnejo, nam pomagajo nasiednjih 15 letih. Morda jim bomo celo verjeli, gasilci. Le daje ta voda zaradi prevozov približno da n;smo drugorazredni državljani. nam rSe^f? * j° Y°?° Vsa čast komunali za odvoz smeti in pa poli- let, a zaradi "lež^lT f™, - oblJ^ljaj° ZC 5 cistom, ki kar redno umirjajo lokalne "folklor- na cesi, ki čuval?M^^o7^„USot jf' Vendar je to že druga zgodba, zato samo celjske strani, naš kos občinske pogače ne najde zeJen'teman m PrelomlJen Pozdrav! Poti do nas. Ko gledamo osvetljen Šentjur, se pri A.Ž. nas zazremo lahko le v temo, saj v vsej vasi ni niti Obvestila matiine službe Poročili so se: Igor Knez iz Kranjčiče in Irena Mlinar iz Šibenika, Izidor Kolar iz tratne in Petrca Novak iz Turnega. Umrli so: Karolina Kreča (84) iz Goričice, Martin Križnik (86)iz Paridola, Ljudmila Určeb (72) iz Dol, Marko Kovač (20) iz Šentjurja, Ivan Frišek (85) iz Zaloga, Jožef Lavbič (87) iz Svetelke, Vinko Oset (46) iz Šentjurja, Ivana Andrinek (74) iz Zagaja, Ivana Flander (83) iz Šentjurja. S policijske postaje Promet V preteklem obdobju so policisti ° ravnavali 34 raznih prometnih nezgod, od ega jih je bilo 6 s telesnimi poškodbami. 20. novembra sta se na križiščih v Novi vasi Vrečk*10 Sre*'a*a Gregor Gaberšek in Primož e.| °- Prvi je izsiljeval prednost, drugi pa je mn . Prehitro. Avtoličarjem sta pripravila za 100 tisočakov "kšefta". 5- novembra ob L uri zjutraj je Damjan 5 ^euspešno poskušal pokazati Hruševljanon a o najenostavneje preko obvoznice. ; nrnerni.m dletom preko železniškega pre 0 a J° Je poskušal preskočiti, a si je v zrak enda premislil in pristal med obema zaščit nima pregradama ob cesti. Ta športni podvi ga bo stal okrog 500 000 SIT. Letošnji prvi obisk zime avtoličarjem ni bil ravno preveč naklonjen, nekaj dela pa zanje jub temu bo. V Jezercah so z zasnežene ceste zleteli kar štirje avtomobili. Marija K. je celo izvedla "cirkuško točko" s prevračanjem, ki pa J1 ni popolnoma uspela - kočala se je z lažjo telesno poškodbo. Nepravilno "uspešen" je bil Simon V., ki se je sredi Šentjurja s tako ihto zagledal in zaletel od zadaj v Tatjano M., daje >e ta dobila težje telesne poškodbe v obliki pretresenih možgan, njen avto paje ostal skorajda nepoškodovan. JRM Junaki tega meseca so 18 letni Šentjurčani Aleš Z., Nenad V. in Benjamin J. Ko so se ob peti uri zjutraj vračali iz Cibbyja, so s petardami najprej urejali promet na obvoznici, potem pa še na parkirišču za Policijsko postajo, kjer sta jih našli dve policijski patrulji. Fantje so se zaklenili v svoj avtomobil ter se z metanjem petard tako uspešno branili, da sojih policisti izbezali na piano šele s pomočjo plina. Na policijski postaji sta se Nenad in Benjamin krasno umirila, Aleš pa, ki je nazorno pokazal, kako se z glavo ruši policijska postaja, je doživel čast, da je kot najmlajši Šentjurčan preživel nekaj zanimivih uric v znanem častnem prostorčku v Celju. Tudi slivniška Akva si je tokrat zalužila mesto v policijski kroniki. K temu staji pomagala znana slivniška "mirovnika", Gregor V. in Ladislav B. Gregor ni mogel prenesti natakaričine neposlušnosti in si je za šankom kar sam postregel, Ladislav pa je preiskušal užitek razbijanja kozarcev. Star znanec policistov Stanislav J., to je tisti, ki seje pred meseci izkazal v "federskem" obračunu s policisti v Marija Dobju, je tokrat zaradi pomanjkanja policistov začel "dialog" s pomočjo lopate s sosedom Janezom V. Pomenek je bil tako vroč, da sla ga končala šele v Zdravstvenem domu v Šentjurju, Stanislava pa čaka še podoben razgovor, seveda brez lopate, tudi s sodnico. PETARDE,PETARDE.,.. Policisti opozarjajo na odlok, ki dovoljuje metanje petard le v času od 26. decembra do 2. januarja, in sicer le izven naseljenih krajev in ne v bližini ljudi, javnih objektov, cerkva ali celo v zaprtih prostorih. Obljubljalo poostren nadzor. PETARDE, LEPŠE JE BREZ VAS! Vsem, ki se boste odzvali na to aktualno akcijo in v času od 17.decembra do 10. januarja prinesli na policijsko postajo petarde, so policist namenili priložnostna darilca. Opravičilo V prejšnji Številki ŠN je prišlo do neljube zamenjave imen Franc Z. in Cvetko J. Gospoda Franca Z. prosimo, da nam napako oprosti. POSLOVNA STRAN l1 St OUtitJU f REJ AN Šentjur, Goričica 12 Storitveno, trgovsko podjetje TREBOVCJANI Šentjur, Goričica 12a, tel./fax: 063/742-392 mobitel: OGO1) 027 024 TRGOVINA AVTOUČARSKEGA MATERIALA, LAKOV IN AVTOMOBILOV AVTOMEHANIKA, AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO, ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL ^elivKa (AčU4t Mečno- vožnjo- u- ietcc / de ^ pviofiotaCo-, 4e » 6 moTbpnEmfl GROBELNO .V\ Tel./fax: 063/794-330 mobitel: 0609 633032 Želimo vam vesel Božič in srečno Novo leto ter ugodne nakupe v naši trgovini tudi v letu 1996! RAČUNALNIŠKI INŽENIRING Irena Križnik s.p., Šentjur, Mestni trg 1 063/ 741-70«?, 855-692 vodenje poslovnih knjig računalniške storitve prodaja pisarniškega materiala prodaja in inštaliranje računalniške opreme ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE TER USPEŠNO NOVO LETO IN SE PRIPOROČAMO! KEA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM IN BISTRO Darko - Boštjan Kukovičič Lokarje - Šentjur pri Celju Tel.: 063/743-081 Svojim cenjenim /■: : ima ..................................... ____________________________________________________________________________. Cilj posvečuje sredstva Tokrat je bil žrtev sveti Miklavž. V Resevni so si darilca v njegovem imenu malčki prislužili šele potem, ko so si skupaj s starši dobro uro ogledovali na lepih manekenskih teleščkih razstavljene seksi črne čipkaste nedrčke, hlačke in podobno kramo iz Resevninih zalog, v farni cerkvi pa je podobna generacija v nestrpnem pričakovanju radodarnega bradatega svetnika morala približno enaki čas nadvse pridno moliti. Gnati je treba dobrega konja Našega nadvse delavnega podžupana, ki poleg te težke naloge opravlja še vse strankarske funkcije šentjurske SDSS, čaka nova obremenitev: iz Ljubljane seje razširila radostna vest, daje sicer s težkim srcem, toda z ozirom na to, da je bila njegova nominacija v občinskem odboru sprejeta enoglasno (zanj je glasoval g. Oto Pungartnik), sprejel kandidaturo za šentjurskega poslanca v Državni zbor. Toliko veljaš, kolikor si naš! To slovensko reklo, ki počasi izriva iz uporabe tisto svetopisemsko sporočilo o ubogih na duhu, uspešno osvaja tudi šentjurski Občinski svet: svetnik s formalno najvišjo formalno izobrazbo je edini ostal brez sleherne svetniške funkcije. Tisti s šolami so pač že od nekdaj bili nekoliko čudni...! Ni res, da je res Ni res, da šentjurski dom upokojencev gradi politika. Gradi ga velenjski Vegrad s pomočjo Združene liste, ki najbolj razume težave starejših nemočnih občanov. Le, da je to razumevanje nekoliko dražje , kot bi lahko bilo brez njene pomoči. Mirovni sporazum Šentjurskemu Društvu prijateljev mladine je uspel lep razvojni korak: njihov tradicionalni Dedek Mraz je letos postal "Božiček oziroma Dedek Mraz" in bo lahko lepo razveseljeval skupaj tako pogansko kot krščansko otročad. Če je to posledica daytonskega mirovnega sporazuma, nam ni uspelo zvedeti. Evropa zdaj Za nekdanjo Štajersko banko, ki je pred leti nastala tudi z pomočjo neposvečenega Grdinovega blagoslova na račun šentjurskega proračuna, ni ovir. Napisi Volksbank, Nachttresor in podobni na kontejnerju, ki stoji pred poslovalnico njene naslednice v Šentjurju, pričajo, daje že krepko v Evropi. Potrpljenje je božja mast Občina obvešča vse občane, ki sprašujejo, zakaj na semaforiziranem križišču pr' Zikošku ni prostega desnega zavijanja ko na drugih normalnih križiščih, da ne gre za zafrkancijo, temveč le za nujen vzgoJnl ukrep. Vse okoličane, ki prihajajo p° opravkih v Šentjur, že pred vstopom v mesto postopoma navajajo oa potrpežljivost ter nerazumske pripetije, 1 jih čakajo pri tavanju med pisarnam' občinske in državne uprave. Shirlie Roden, Humanitar in drevesa Na tisto, na kar sta mneda pozabili občina in država, na drevesa okrog črne (hruševske) šole, bosta postori a šentjursko podjetje Humanitar in angles -a pevka Shirlie Roden. Z izkupičkom o dobrodelega koncerta, ki so ga v ce o ' prispevali starši otrok, bosta posa ' a precej zelenja. Nekaj tudi v Hruševcu. Obrvani šolarji Zdaj ko že imamo "rdečo" in "črno šolo, nam manjka le še ustrezna strokovna komisija, ki bo ugotavljala družins 0 obarvanost šolarjev in ustrezno usmerja a vpis. 63225 Planina, Tel.: 063/783-113 ■I v 'elilo nas bo, če boste naše stranke tudi v novem letu! Želimo vam prijetna praznovanja in\ mnogo zadovoljstva! X Kje in po čem bomo silvestrovali HOTEL ALPOS: tel. 743 905, silvestrski menu, igra Specter sound iz Hruševca. Cena je 7000 SIT. KMETIJA ODPRTIH VRAT MARTINA FATUR, Slatina: tel. 792 335, silvestrski menu do jutra, igra "Še pa še", cena 4000 SI GASILSKI DOM GORICA: tel. 745 153, silvestrski menu z gasilsko kislo juho, igra "Slavček" iz Novega mesta, cena 4500 Sl GOSTIŠČE MONTPARIS, Planina: kompleten silvestrski menu ognjemet, igra citrar Karli Gradišnik, cena 6000 SIT. GASILSKI DOM DOBJE: brez vstopnine, hrano lahko prinesete i seboj, igrajo F. Salobir in vsi, ki bodo hoteli in znali. Čestitamo ob Dnevu samostojnosti!