12. april 1983	leto XVII št. 4 (152)
Tako so naši delavci praznovali 1. maj leta 1947
Dohodkovni pogoji io višina denarne
pomoči otrokom
(otroški dodatek) v letu 1983
Pravico do denarne pomoči ima otrok delavca oz. delovnega človeka v znesku:
—	1.350 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oz. v katero spada, do 3.900 din na družinskega člana mesečno;
-	950 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oz. v katero spada, od 3.900 do 4.200 din na družinskega člana mesečno;
450 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oz. v katero spada, od 4.200 do 4.700 din na družinskega člana mesečno.
V dohodek družine, v kateri otrok živi oz. v katero spada, se štejejo vsi dohodki in prejemki, ne glede iz katerih virov ali na podlagi katerih predpisov jih družina ima.
Kot dohodek delovnih ljudi, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, se šteje dohodek, kije podlaga za odmero prispevka oz. davka.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v 8-kratncm znesku katastrskega dohodka.
Mnenje o socialnem položaju družine, v kateri otrok živi oz. v katero spada, da krajevna skupnost. oz. OZD.
Če se posameznega dohodka ne da natančno ugotoviti (npr. priložnostno delo), krajevna skupnost oz. OZD oceni višino dohodkov, ki vplivajo na ugodnejši socialni položaj družine.
Otrok, ki ima pravico do denarne pomoči, je upravičen do povečane denarne pomoči v znesku:
—	500 din na mesec, če je težje telesno ali duševno prizadet;
—	300 din na mesec, če ima enega hranilca in če njegovi mesečni dohodki ne presegajo 2.500 din.
O upravičenosti do povečane denarne pomoči sklepa komisija za uveljavljanje pravic. Pri dodelitvi povečane denarne pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva vpliv otrokove
prizadetosti na socialni položaj družine, oz. razloge, zavoljo katerih je otrok, ki ima edinega hranilca, v težjem socialnem položaju.
Za družinskega člana se šteje občan, pri katerem otrok živi oz. h kateremu spada, njegov zakonec oz. oseba, ki živi z občanom življenjski skupnosti, otroci in stari starši. Stari starši se štejejo za družinskega člana, če so brez lastnih sredstev za preživljanje, vendar njihovi poprečni mesečni dohodki skupaj s katastrskim dohodkom ne presegajo 4.700 din.
Komisija za uveljavljanje pravic lahko ne glede na določbo dodeli denarno pomoč ali pa jo odreče, če ugotovi, da živi otrok v težjih ali ugodnejših socialnih razmerah. Komisija lahko tudi dodeli otroku, ki živi na območju občine, enkratno, večkratno ali stalno pomoč v denarju ali v funkcionalni obliki. Pri presoji upravičenosti do te pomoči komisija upošteva okoliščine, v katerih otrok živi.
Denarna pomoč sc izplačuje roditelju, drugi fizični ali pravni osebi, ki pretežno skrbi za otroka.
NEVENKA STANKOVIČ
[Bolj
preprosto,
hitro in bolj humano
Samoupravni sporazum o postopkih za uresničevanje pravic s področja zdravstva
Zdravstvena skupnost Slovenije je izdala samoupravni sporazum o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva, ki bo prav prišlo vsem, ki želijo biti obveščeni o postopkih na navedenih področjih.
Ta sporazum ureja uresničevanje pravic do zdravstvenih storitev, do zdravil, prevozov ter ortopedskih in drugih pripomočkov, denarnih nadomestil in povračil, prav tako pa tudi uresničevanje pravic do zdravstvenega varstva v tujini, ugotavljanje delovne nezmožnosti ter varstvo pravic uporabnikov. V primerjavi s sedanjim stanjem, pravijo, da sporazum uveljavlja veliko poenostavitev. Tako so odpravljena vsa administrativna potrjevanja zdravstvenih skupnosti zdravniških odločitev (npr. za nabavo ortopedskih pripomočkov, očal itd.).
Prav tako je odpravljeno odločanje zdravnika splošne prakse o upravičenosti do odsotnosti z dela, če je to že ugotovil pediater, genekolog, zdravnik v pulmološkem dispanzerju ali ambulanti za borce. Po novem niso več potrebne napotnice splošnega zdravnika za preglede pri okulistu, ginekologu in pediatru.
Vsa izplačila nadomestil in povračil so prenesena iz strokovnih služb interesnih skupnosti v organizacije združenega dela, zdravstvene skupnosti pa bodo ta izplačila povrnile organizacijam. Delavec torej denarno nadomestilo ali povračilo prejema tam, kjer dela, in to za ves čas zadržanosti z dela na osnovi bolniškega lista. Na slednja pomembna novost je, da mora zdravstvena organizacija, katere zdravnik je izdal napotnico za specialista ali bolnišnico, poskrbeti, da bo uporabnik tudi sprejet, mora pa se obenem dogovoriti o dnevu in uri sprejema. Po oceni naj bi sc v Sloveniji samo zaradi teh poenostavitev zmanjšalo število obiskov pri splošnih zdravnikih za več kot 500.000 na leto ali zza blizu 10%. Največji vpliv na racionalizacijo administracije v zdravstvu pa naj bi pomenile nove zdravstvene izkaznice, ki naj bi prišle v veljavo s 1. januarjem 1982. Z informacijo iz delegatskega obveščevalca zdravstvene skupnosti Slovenije št. 34 pa izvemo, da za uvedbo nove zdravstvene izkaznice in drugih listin za uresničevanje pravic do zdravstvenega varstva zaenkrat ni dovolj denarja. Zato je določena postopna uvedba nove zdravstvene izkaznice. Tako naj bi v letu 1983 stekla za uvajanje izkaznice pilotska študija, in sicer najprej na območju ene občinske zdravstvene skupnosti, v naslednjih letih pa bi naj postopoma zajeli še druge občinske zdravstvene skupnosti. Nova zdravstvena izkaznica bo plastičen kartonček z vtisnjenimi glavnimi podatki o uporabniku, le-tch pa ne bo potrebno potrjevati.
Poenostavitev postopkov, ki so za področje zdravstvenega varstva predvideni, so zahtevna naloga. Zato bi moral vsak, ki kakorkoli sodeluje pri urejanju pravic občanov s tega področja, opravljati svoje naloge z vso odgovornostjo. Vsi delavci v strokovnih službah, zdravniki in drugi izvajalci storitev oz. pravic naj bi se pri vsakem postopku zavedali, da so na svojih mestih zavoljo občanov. Zato morajo biti vsi postopki, v katerih sodelujejo občani, primerni njihovemu družbenemu
položaju, hitri, preprosti in čim bolj človeški. Ali je res tako, kot nam zagotavlja sporazum zdravstvene skupnosti Slovenije? NEVENKA STANKOVIČ
V času od 2. februarja 1983 do izida te številke, so bile sklenjene pogodbe za gradnjo naslednjih objektov:
I.	Gradbeni sektor Novo mesto:
—	temelj žerjavne proge v Novolesu v Straži,
—	dodatna dela za objekt Iskre v Novem mestu,
—	prizidek in adaptacija obstoječe PTT zgradbe v Novem mestu,
—	pripravljalna in zemeljska dela v stanovanjski soseski Irča vas — Brod;
II.	tozd Gradbeni sektor Krško:
—	objekt PTT in ATC na Cresu,
—	stambena zgrada sa ambulantom Cres,
—	dodatna dela za objekt ERC Bregana,
—	farma pitane govedi Globoko pri Brežicah,
—	pripravljalna dela zunanje ureditve za halo vzdrževanja vozil Brežice;
III.	tozd Gradbeni sektor Ljubljana:
—	uredjenje bungalova Poreč,
—	dogradnja hotela Lotos II v Poreču,
—	sanacija skalnatih brežin,
—	prizidek k pekarni v Ljubljani;
IV.	tozd Gradbeni sektor Zagreb:
—	dodatna dela na stanovanjskem objektu Jablano-vac S;
V.	tozd Gradbena operativa Metlika:
— samopostrežna tigo-vina z bifejem v Metliki;
VI.	tozd Togrel:
—	montažna konstrukcija za objekt Belta v Črnomlju.
ORAŽEM ANICA
Akcijska
konferenca
ZK
A. Pregled sklepov problemske konference z dne
11.4. 1981
1.	Osnovne organizacije ZK naj preanalizirajo nerealizirane sklepe prejšnje konference in jih, v kolikor so aktualni za posamezno 00, vključijo v plan dela za prihodnje obdobje. Sklepe, ki niso več aktualni, bodisi zaradi zastaranosti, zaradi organizacijskih in drugih sprememb in podobno, naj 00 opustijo in o tem poročajo predsedstvu konference.
Nosilec: vse TOZD, IB in DSSS; rok takoj.
2.	Komunisti moramo preseči, odpraviti sedaj že vse preveč zakoreninjeno podjetniško miselnost posameznih tozdov in zavreti zaposlovanje administracije in režije.
Nosilec: vse TOZD, DSSS in IB; rok: stalna naloga.
3.	Komunisti se moramo zavzemati za izdelavo enotnih meril in normativov za razporejanje skupnega prihodka, obstoječo samoupravno zakonodajo o delovni organizaciji dopolniti, konkretizirati, ter uvesti kriterije odgovornosti za izvajanje.
Nosilec: vse TOZD, DSSS, IB; rok: stalna naloga.
Problematika delitve nalog na nivoju uprave tozdov, DSSS in IB:
V zvezi s problematiko naraščanja fiksnih stroškov tozdov, DSSS in IB je potrebno:
I.	Uveljavljanje samoupravnih odnosov v DO:
— Informiranje za potrebe samoupravnega odločanjaje potrebno bolj odgovorno zastaviti.
Nosilec: DSSS, TOZD; rok: 30.6. 1983.
— Samoupravne delavske kontrole v tozdih in DSSS si morajo zastaviti program dela ter s pomočjo ZK in ostalih DPO delovati v smeri odpravljanja družbeno škodljivih primerov. Naloga ZK in DPO je, da ustvarijo take odnose v tozdih, ki bodo omogočali SDK uresničevanje vloge, katera ji je namenjena.
Nosilec: TOZD, DSSS, IB; rok: 30. 6. 1983.
—	Komunisti moramo delovati v smeri razvijanja nadaljnjega zaupanja med tozdi in DSSS. Strokovne službe DSSS in tozdov si morajo s svojim vestnim odprtim in predvsem strokovnim delom pridobiti medsebojno zaupanje.
Nosilec: TOZD, DSSS in IB; rok: stalna naloga.
Stanovanjska gradnja
Da bi zavrli nenehno rast cen stanovanj moramo komunisti delovati v naslednjih smereh:
—	zavzemati se, da se pred vsako stanovanjsko gradnjo zemljišča ustrezno komunalno opremijo;
nosilec:	TKI, rok: stalna
naloga;
- organizirati in projektirati izgradnjo stanovanjskih sosesk za daljše obdobje, s tem pa tudi preprečiti prepogostost selitve gradbene operative;
nosilec: TKI, PB, rok: stalna naloga;
—	stanovanjske objekte projektirati racionalnejše, poiskati možnosti pocenitve v večji standardizaciji objektov;
nosilec: PB; rok: stalna naloga;
—	delovati v smeri čim prejšnje dohodkovne povezave z izvajalci gradbeno-obrtniških in instalacijskih del, vzpostaviti dohodkovne odnose med tozdi znotraj delovne organizacije;
nosilec:	MKI gr. TOZD,
MKI, rok: 30.6. 1983;
—	z dobro pripravo gradbišča, ustrezno izbiro tehnologije gradnje ter opreme (mehanizacije), dobro organizacijo fizičnega dela doseči usklajen delovni proces, ki ima za cilj skrajšanje časa gradnje;
nosilec: TOZD TKI in ostale TOZD; rok: stalna naloga.
Organizacija dela
Predlagamo, da strokovne službe izdelajo analizo in sesta-
vo stalnih mobilnih delovnih skupin, specializiranih za vsa operativna dela (tesarji, beto-nerci, železokrivci, zidarji itd.);
nosilec: DSSS, tehnična služba, rok: 30. 6. 1983.
Predlagamo, da strokovne službe takoj pristopijo k izdelavi sistematske kartoteke materialov gradbeno-instalacijskih del, kjer bi bile zajete mesečne cene in roki dobave;
nosilec: TKI, nabavna služba, rok: 30. 6. 1983.
Zahtevamo, da delovodski kader na gradbišču dosledno spoštuje in izvaja obstoječa samoupravna določila glede nadzorovanja in izvajanja del na gradbišču (kvaliteta);
nosilec: TOZD, rok: stalna naloga.
Potrebno je izdelovati popolnejše in preciznejše kalkulacije za pripravljalna, gradbena in zaključna dela;
nosilec: TKI, rok: stalna naloga.
Strokovne službe bi morale stalno delati na reševanju organizacijskih metod dela;
nosilec: DSSS služba z organizacijo in razvoj poslovanja, rok: stalna naloga.
B. Sklepi akcijske konference z dne 12.2. 1983
1.	Za učinkovitejše reševanje problemov, ki nastopajo zaradi težjih pogojev gospodarenja, se morajo v reševanje le-teh že pri pripravi smernic oz. izhodišč vključiti vse samoupravne in družbeno politične strukture, saj bomo le z dosledno izpeljavo delegatskega sistema zagotovili pravo vlogo tozdov, DSSS in IB v delovni organizaciji.
Nosilec naloge:	DPO in
samoupravni in poslovodni organi TOZD, DSSS; rok: stalna naloga
Dohodkovni odnosi
1.	Osvojijo se osnove o dohodkovnih odnosih pri SGP Pionir Novo mesto.
Glede na specifičnosti gradbeništva je potrebno nadaljevati s pripravo uporabnih in izpopolnjenih modelov dohodkovnih odnosov;
rok: stalna naloga, nosilec: služba za organizacijo in razvoj poslovanja.
2.	Za vsako gradbišče, kjer so ali bodo dohodkovni odnosi uveljavljeni, se ob zaključku del le-ti podrobno analizirajo in upoštevajo pri vseh novih gradbiščih, kjer uveljavljamo dohodkovne odnose;
nosilec naloge: služba V in TOZD TKI; rok: stalna naloga.
Finančna funkcija
1.	Poslovanje interne banke glede pravilnega knjiženja vseh sprememb in ugotavljanja prihodkov in odhodkov, skupnega dohodka in svobodne menjave dela je potrebno uskladiti z zakonskimi predpisi in sprejetimi samoupravnimi akti.
Nosilec naloge: interna banka v sodelovanju s službo za organizacijo in razvoj poslovanja in računovodstvom, rok: 30. 6. 1983.
2.	Uveljaviti postopoma izvajanje internega plačilnega prometa in neposrednega prenosa skupnega prihodka s prehodnega računa neposredno na interne račune članic.
Nosilec naloge: interna banka + računovodstvo, rok: 1. 7. 1983.
3.	Kratkoročno finančno načrtovanje prilivov in odlivov sredstev posameznih TOZD, članic interne banke, mora sloneti na realnih vrednostih porabe materiala in storitev ter realno mogočih prilivov. S finančnim načrtovanjem se morajo nujno začeti ukvarjati tudi nabavni referenti in vodje gradbišč. Za te namene je nujno pripraviti metodologijo načrtovanja priliva in odliva finančnih sredstev v TOZD.
Nosilec naloge: interna banka v sodelovanju s službo za organizacijo in razvoj poslovanja, rok: 1. 5. 1983.
4.	Potrebno je organizacijsko izboljšati sodelovanje na finančnem področju dela med TKI, gradbenimi TOZD in IB.
Nosilec naloge: služba za organizacijo in razvoj poslovanja in IB, rok: 30. 6. 1983.
5.	Zaradi izredne pomembnosti racionalnega gospodarjenja s finančnimi sredstvi je
(Nadaljevanje na 4. str.)
(Nadaljevanje s 3. str.) nujno izdelati analizo kriterijev o ekonomičnosti, rentabilnosti, produktivnosti in akumulativ-nosti TOZD. Analize in ukrepi bodo predmet naslednje akcijske konference.
Nosilec naloge: služba za organizacijo in razvoj poslovanja v sodelovanju z računovodstvom in IB, rok: 1.6. 1983.
Komercialne funkcije
1.	V TOZD TKI je v bodoče zaposlovati strokovni kader z operativno prakso.
Nosilec naloge: kadrovska služba, TKI, rok: stalna naloga.
2.	Da bodo kadri v TKI čim bolj racionalno izkoriščeni ter da bodo s tem režijski stroški čim nižji, bodo vse TOZD občasno po dogovoru pomagale TKI pri izvajanju nalog s kadri.
Nosilec naloge:	TKI in
TOZD, rok: stalna naloga.
3.	Za izdelavo vseh pomembnejših ponudb je treba formirati delovne skupine, ki morajo natančno preštudirati projekt in tehnologijo ter pozitivne izsledke vnesti v kalkulacije, da bo ponudba konkurenčna. V delovne skupine je potrebno vključiti tudi predstavnike TOZD, izvajalke del. Izdelati je treba tudi predračun pripravljalnih del in režije. Vse razpoložljive podatke in elemente, iz katerih je sestavljena ponudba, je treba predati vodji gradbišča zaradi možnosti zasledovanja in reguliranja vseh stroškov, ki nastajajo na gradbišču.
Nosilec nalog: TKI in TOZD, rok: stalna naloga.
4.	TKI naj uvede v redno delo izdelavo pokalkulacij za tipične in pomembne objekte. Rezultate pokalukulacij je treba analizirati skupaj s TOZD, izvajalkami, in zaključke uporabljati v kalkulacijah. Potrebno je pridobiti ustrezni kader iz operativnih TOZD.
Nosilec naloge: TKI in operativne TOZD, rok: stalna naloga.
5.	V primerih nerealnih oz. zastarelih kalkulacijskih standardov je potrebno le te spremeniti in novelirati. Delovne skupine za to delo je treba formirati iz operativnih TOZD in DSSS.
Nosilec naloge: TKI, TOZD, DSSS, rok:	pričetek takoj,
stalna naloga.
6.	Novelirati je potrebno normative in akorde za vsa dela, ki bodo osnova za izdelavo novih kalkulacij, za kar je potrebno formirati strokovno skupino.
Nosilec naloge: TKI, TOZD, DSSS, rok: 30. 6. 1983, pričetek takoj.
7.	TKI mora zagotoviti plasma dela in izdelkov vseh temeljnih organizacij.
Nosilec naloge: TKI, rok: takoj, stalna naloga.
8.	Poenotiti je treba nabavno službo, tako da bo učinkovito pokrivala celotno DO.
Nosilec naloge: TKI, služba V. rok: 30. 6. 1983.
9.	Dosledno je treba izvajati sistem odgovornosti za slabo izvršeno delo s strani TKI (slabe kalukacije, nepopolni popisi).
Nosilec naloge: TKI, rok: takoj, stalna naloga.
10.	Zaradi pridobitve del v Jugoslaviji in tujini naj TKI razširi sodelovanje na čim večje območje projektivnih birojev, inženiringov in drugih organizacij, ki sc ukvarjajo z investitor-skimi dejavnostmi.
Nosilec naloge: TKI, rok: stalna naloga.
11.	Interna banka naj skupaj s tozdom TKI razširi sodelovanje tudi na čim večje število bank in takih organizacij, ki imajo možnost dajati finančne ali blagovne kredite, ker brez teh danes ni prevzemanja del.
Nosilec naloge: IB in TKI, rok: stalna naloga.
12.	Kadrovsko, strokovno in akcijsko je treba pojačati delo sektorja za delo v tujini za
pridobivanje novih del v tujini.
Nosilec naloge: TKI, kadrovska služba, rok: takoj.
Nagrajevanje po delu
1.	Konferenca ugotavlja, da so na samoupravnih organih DO sprejeti sklepi v skladu z družbeno usmeritvijo o ugotavljanju in razporejanju osebnih dohodkov, ki se morajo usklajevati z družbenim dogovorom za leto-1983.
Nosilec naloge: služba za organizacijo in razvoj poslovanja, TOZD, računovodstvo, rok: stalna naloga.
2.	S ciljem doseganja boljših rezultatov gospodaijenja in dviga produktivnosti je nujno poiskati stimulativnoj še oblike nagrajevanja neposredno doseženih učinkov dela v neposredni proizvodnji in v strokovnih službah.
Pri dopolnjeni obliki nagrajevanja morajo biti obvezno zajeti elementi, ki neposredno vplivajo tako na rezultat enote ali TOZD (odvisnost OD od prihodka) kot tudi da delujejo spodbudno na posameznika pri zmanjševanju stroškov enote (manjša poraba materiala, delo na akord, novi in jasnejši normativi). Oba elementa morata zagotavljati dvig produktivnosti.
KOMISIJA ZA SKLEPE
PROGRAM PIONIRJEVE „PRENOVE" SE NADALJUJE TUDI V LETU 1983
Za bolj
uspešno
poslovanje
Z veseljem lahko ugotovimo, da se aktivnosti, ki smo si jih zastavili z dolgoročnim programom Pionirjeve prenove, nadaljujejo tudi v letošnjem letu. V januarju in februarju so dali svoj prispevek k temu, da bi bilo naše poslovanje boljše in uspešnejše naslednji naši delavci:
1.	Bračko Cita
2.	Bajec Milka
3.	Primc Miloš
4.	Gazvoda Tatjana
5.	But Nežka
6.	Kralj Ivanka
7.	Burger Martina
8.	Komelj Janez
9.	Skube Janko
10.	Rozman Jože
11.	Selak Peter
12.	Kočevar Janez
13.	Krevs Darinka
14.	Babnik Zvonka
15.	Šimunovič Majda
16.	Stankovič Dragan
17.	Pureber Alma
18.	Žvan Pia
19.	Bele Nevenka
20.	Rahne Ciril
21.	Kupljenik Nežka
22.	Jurak Marija
23.	Hrovatič Vera
24.	Cvelbar Zofka
Omenjenim tovarišem se
zahvaljujemo za trajen odnos do boljšega gospodarjenja, ostale pa pozivamo, naj jih posnemajo.
EKONOMSKI BIRO
| Ne pozabimo: brez do- Ž | brega obveščanja ni £ \ uspešnega samoupravlja- ž nja!
LsupiMiji-e v riuniin —	^
pričakujemo novice in | prispevke tudi iz vaše | temeljne organizacije!
O
dograditvi
tovarne
steklene
volne
V okviru razvojne usmeritve Krke, da aktivira in rekonstruira bivšo tovarno ravnega stekla INIS v Novem mestu, je bila konec leta 1982 dograjena tovarna steklene volne.
Anorganski izolacijski materiali so za Krko novo razvojno področje, ki ima dobršen del surovinske osnove, kremenčev pesek, na področju Novega mesta.
Naložba, kije bila realizirana kot skupna naložba Krke (51,5%), Termike Ljubljana (30,0%), SGP Pionir (10%) in SGP Grosuplje (8,5 %), pomeni velik prispevek delavcev teh organizacij k družbeni usmeritvi za zmanjšanje porabe energije.
Januarja 1983 je Krka pričela z zagonom tovarne, februaija pa so prišli na tržišče z novo paleto izolacijskih materialov za toplotno in zvočno izolacijo pod skupnim imenom novo-term.
Značilnost novega proizvoda je predvsem ta, da proizvodnja temelji pretežno na domačih surovinah (surovine za steklo), ter da so proizvodi izredno lahki, obstojni, negorljivi in lahko vgradljivi.
Novi proizvodi pomenijo novost na jugoslovanskem tržišču Marketing bosta izvajala skupno Krka in Termika Ljubljana.
Ker Jugoslavija z znanjem za realizacijo takih programov ni razpolagala, so se odločili za nakup sodobne švedske tehnologije firme Jungers. Odločitev se je pokazala kot dobra in upravičena, saj poleg sodobne tehnologije ne omejuje plasmana za zanimiva konvertibilna tržišča.
Že v letu poizkusne proizvodnje načrtujejo izvoziti za blizu 35 % proizvodnje, v naslednjih letih pa naj bi se izvoz povečal na 4.000.000 dolaijev.
Že prvi proizvodni rezultati so nadvse dobri in kvaliteta izdelkov presega pričakovanja.
S fizično izgradnjo so pričeli sredi leta 1981 in tovarna je bila dograjena v letu in pol v okviru predvidenih in zagotovljenih sredstev.
Inženiring priprav in realizacije je vodil Krkin team stro-
Notranjost nove tovarne.
Del tovarne steklene volne.
kovnjakov v sodelavi s tujim partnerjem in Smeltom. Team, ki se je glede na stopnjo potreb dopolnjeval, je tudi vodstveni kader sedanjega obrata.
Pri izgradnji so od domačih delovnih organizacij sodelovali:
SGP Pionir - gradbena dela,
Instalacija Ljubljana - strojne instalaefe,
1MP Emond - clektro instalacije,
1MP Maribor - plinska postaja.
SKP Ajdovščina — montaža opreme,
Kovinotehna - uvoz opreme.
Osnovni podatki
Vrednost naložbe din
1.179.300.000	din,
od tega delež sovlagateljev 38%,
—	tuji krediti 33 %,
—	domači krediti 29 %.
Letna kapaciteta 7.800 ton.
Zaposleni: v obratu bo konec
leta 1983 zaposlenih 203 delavcev, ki bodo delali v neprekinjenem izmenskem procesu.
Družbeni efekt naložbe
Proizvodnja in vgradnja izolacijskih materialov bi imela naj-
večji efekt, v kolikor bi bili v celoti vgrajeni v domačem gradbeništvu in industriji.
Ob predpostavki, da 100% proizvodnje vgradimo v domače objekte, bi letni prihranek znašal 279.000.000.000 Kcal/leto, kar znaša blizu 32.440 ton surove nafte, oziroma blizu
9.080.000	dolaijev na leto.
Ker ima enoletna proizvodnja efekt skozi življenjsko dobo izolacije, bi enoletna proizvodnja in vgradnja doma v 33 letih prihranila blizu 1.070.000 ton surove nafte, oziroma blizu 300.000.000 dolaijev, izvožene količine pa dajo le enkratni efekt.
Seveda seje Krka ne glede na to, temveč zaradi ekonomskih pogojev znotraj Krke in tega obrata, odločila za orientacijo povečanega izvoza.
(Nadaljevanje na 6. str.)
(Nadaljevanje s 5. str.)
Nekateri primerjalni podatki
Potrebna energija za ogrevanje 1 stanovanja:
—	Švedska 17 Kcal/h,
—	Zah. Nemčija 20 Kcal/h,
—	Jugoslavija 70 — 100 Kcal/h.
Povprečna debelina izolacije v razvitih državah:
—	1970 52 mm,
-	1975 70 mm,
—	1978 80 mm.
Zaostanek Jugoslavije v pogledu uporabe anorganskih izolacijskih materialov:
države
1.	skandinavske države
2.	Francija
3.	Zah. Nemčija
4.	Benelux
5.	Velika Britanija
6.	Jugoslavija
potrošnja v m^	potrošnja na 100 nreb. v rrr 627
13.800.000	
6.300.000	119
6.640.000	107
2.390.000	100
5.130.000	92
876.190	39,8
Firma Globoko -tozd Krško
__________J
V Globokem smo pričeli z izgradnjo farme pitanih govedi. Investitor je DO Agroteh nika -Gruda, tozd Proizvodnja iz Ljubljane. Projektno dokumentacijo je izdelala DO Emona inženiring Ljubljana. Pogodbena vrednost del znaša 159,577.135,30 din. Rok za dokončanje vseh objektov je 15.9. 1983.
Farma je projektirana za 2400 pitancev. Locirana je ob cesti Cundrovec—Globoko, v bližini obstoječih hlevov Agra-rie. Oddaljenost bodoče farme od naselij je od 850—2000 m. Delovna organizacija Agraria Brežice že razpolaga z blizu 170 ha kmetijskih zemljišč, ki so z urbanistično dokumentacijo opredeljena kot kmetijske površine II. kat. predvidene za melioracijo, delno pa kot njiva in travnik I. kat. Velikost zazidalnega kompleksa je 5 ha.
Farma obsega tele stavbe in naprave:
1.	sanitarno profilaktična stavba je pritlična stavba velikosti 17,00 x 9,00 m, klasično grajena z leseno strešno konstrukcijo;
2.	strojna lopa — skladišče j e pritlična stavba, klasično grajena, z leseno strešno konstrukci-
jo, zaprta le s treh strani; velikost objekta je 30,00 x 8,00 m; stavba je namenjena hrambi, oziroma popravilu farmske mehanizacije;
3.	koritasti silosi so trenč silosi, talni, za skladiščenje hrane — silaže; betonska korita so velikosti 5,00 x 15,00 m in s treh strani zaprta, višina stranic je 3,5 m, odprtega tipa,kapaciteta 14,000 m3; v sklopu objekta je kanalizacija za odvod odpadnih voda;
4.	Proizvodna hala so 4 ločene enote, vsaka s kapaciteto 600 pitancev; velikost stavbe je
63.00	x 25,00 m, višina je 6,5 m;
5.	silosi za koncentrat so 4
kovinski silosi Itas <j> 3,00 m, višine 9 m, s kapaciteto po
30.00	m3; postavljeni so na armiranobetonski plošči;
6.	gnojišče je armiranobetonska ploščad, velikost 30,00 x
35.00	m, ograjena z leseno ograjo višine 1,3 m;
7.	lagune za začasno shranjevanje separirane gnojevke, so vkopani vodotesni bazeni, velikosti 35,00 x 45,00 m, ograjeni z zaščitno leseno ograjo 1 m nad terenom, kota dna lagune je 2,8 m;
8.	mostna tehtnica za tehtanje hrane in pitancev je nosilnosti 30 t, izdelek Libela Celje;
9.	dezinfekcijska bariera, vodonepropustni bazen, velikosti 10,00 x 4,00 m za tovorna vozila: dezinfekcijska bariera je izvedena kot predpražnik;
10.	prostor za plinske bombe je ograjen prostor ob vhodu v farmo;
11.	parkirni prostor za parkiranje osebnih vozil zaposlenih na firmi;
Rekonstruirana bivša tovarna ravnega stekla Inis, kjer je danes tovarna steklene volne.
12.	greznica je ob sanitarno veterinarski stavbi, triprekatna, nepretočna, za odvod sanitarne odpadne vode;
13.	odvodnjavanje meteorne površinske vode je speljano prek zbirnega kanala v potok, ostale tehnološke onesnažene vode pa v posebne zbiralnike;
14.	vodovod in hidrantno omrežje;
15.	električno omrežje;
16.	KIT omrežje,
17.	prometnice; vse prometne površine bodo asfaltirane in odvodnjavane prek lovilcev olj.
Prva večja ovira na gradbišču, s katero seje bilo potrebno spoprijeti, je močvirnat teren. Zato je potrebno vse površine drenirati ter vodo z zbirnim jarkom ob ograji zemljišča odvesti v potok.
Iz skromnega opisa objektov je razvidno, da je delo obsežno, roki so kratki. Vodja gradbišča je inž. Zlatko Kuševič, ki ima bogate izkušnje pri gradnji večjih in zahtevnih objektov, zato smo prepričani, da bo farma rokovno in finančno uspešno zaključena.
IDA SLAPŠAK
Lani štiri
številke
Vestnika
POROČILO
O DELO UREDNIŠKEGA ODBORA GIPOSSOV VESTNIK V LETU 1982
Uredniški odbor je sestavljen po delegatskem načelu — predstavniki združenih delovnih
organizacij in samoupravnih ter družbenopolitičnih organizacij sozda GIPOSS.
1.	9. 1982 je delavski svet za dobo dveh let imenoval novi uredniški odbor in odgovornega urednika in sicer v sestavi: Čav-lovič Marko, Šuster Vili, Bor san Katjuša, VVeisseisen Martin, Šalamon Brane, Gerbec Vlado, Dvoržak Vlasta, Kupljenik Jože, Vončina Franc, Flercigo-nja Krešimir, Jovan Toplak Majda.
Delo seje odvijalo na podlagi programa, ki je bil sprejet na začetku leta, kar pomeni, da se je uredniški odbor sestal pred izdajo posamezne številke, definiral vsebinsko zasnovo in razdelil naloge za pripravo konkretnega gradiva.
V letu 1982 so bile pripravljene štiri številke Vestnika v nakladi 8.000 izvodov in različnem obsegu — 8 do 12 strani. Posamezna številka je imela vedno osnovno temo in aktualne prispevke iz skupnih gradbišč, delovnih organizacij in družbenopolitičnih ter samoupravnih organov. V večini primerov nam je s pomočjo vseh članov uredniškega odbora uspelo vsebinsko 'zasnovo uresničiti, čeprav so bile težave z dopisovanjem vedno prisotne.
Stroški za tiskanje glasila so bili v okvirih finančnega načrta
skupaj 429.070 din.
Problemov, ki se tičejo celovitega informativnega sistema sozda GIPOSS, je precej. Glede na to da letno izidejo le štiri številke, je težko doseči aktualnost vseh prispevkov. Tudi razdelitev Vestnika v združene delovne organizacije in naprej na gradbišča pomeni dodatno zavlačevanje. Slednje bi bilo prav gotovo z večjo zavzetostjo odgovornih delavcev v združenih delovnih organizacijah možno precej skrajšati.
Poslovne in samoupravne informacije bo treba v bodoče posredovati v drugačni obliki,
ki bo dejansko pomenila sprotno informacijo.
Vsi, ki so odgovorni za posredovanje informacij, bodo morali svojo nalogo konkretneje uresničevati, kajti obveščanje ni le pravica, ampak tudi dolžnost. Seveda pa gre le za resnične informacije in ne za prazno pisanje, ki ima namen zavajati.
V sistem informiranja se bodo morali v okviru sozda aktivneje vključiti samoupravni organi in družbenopolitične organizacije.
Tudi delavci, ki delajo na področju obveščanja poklicno, nimajo povsod enakega položaja, iz česar izhajajo problemi v zvezi s pridobivanjem informacij-
Lahko pa ugotovimo, da je sedanji sestav uredniškega odbora, predvsem zaradi osebnega prizadevanja vseh, dosegel, da se številne težave premagujejo in da imamo skupno glasilo, ki po vsebini in kvaliteti ne zaostaja za podobnimi sredstvi obveščanja v združenem delu.
sozdzgpgiposs
ljubljana,o.sol.o.
Človek in računalniki
Matematici :e osnove
Da bi lahko razumeli delovanje in vlogo posameznih delov računalnika, si bomo ogledali nekatere matematične in logične zakonitosti.
Z medsebojno povezavo pojmov, recimo, da so to neke spremenljivke, dobimo na osnovi logičnih povezav in zaključkov neki rezultat, dobimo nove spremenljivke. Načela teh povezav pa obravnava posebna veja matematike, imenovana Boolo-va algerba (simbolična logika, logika preklopnih vezij).
Utemeljitelj te logike je Georg Bool, ki je sredi 19.
stoletja razvil teorijo o logični analizi na matematični osnovi. V prvi polovici tega stoletja pa je bila ta teorija dopolnjena in uporabljena pri zasnovi relejev in telefonskih vezij. V svojem bistvu je ta teorija razmeroma preprosta, saj temelji na predpostavki, da ima lahko vsaka spremenljivka le dve vrednosti:
0	ali 1, + ali —, da ali ne, vključeno ali izključeno.
Osnove zakonitosti Boolove algebre pa so naslednje:
1.	Zakon konjunkcije (logični IN), ki pravi, da ima neka izhodna spremenljivka vrednost
1	le, če bodo imele vse vhodne spremenljivke vrednost 1. Če to ponazorimo s sistemom stikal in električno žarnico, bo ta svetila le, če bodo vsa stikala vključena (slika 2).
2.	Zakon disjunkcije (logični ALI), ki pravi, da bo izhodna spremenljivka dobila vrednost 1, če bo vsaj ena vhodna spremenljivka imela vrednost 1 (slika 3).
3.	Zakon negacije (logični NE) pa pomeni, da dobi izhodna spremeljivka vrednost 1 le, če nobena vhodna spremeljivka nima vrednosti 1 (slika 4).
V Boolovi algebri so našteti še drugi zakoni, vendar so v računalništvu pomembni našteti trije.
Sedaj pa si oglejmo še, kako so zakonitosti Boolove algebre uporabljene v računalništvu. Osnovni elektronski elementi računalnika poznajo le dve stabilni stanji. Tako je lahko kontakt sklenjen ali ne, dioda ali transistor lahko prevaja ali pa ne, električni impulz je lahko pozitiven ali negativen itd. Eno od teh stanj lahko označimo z 1, drugo pa z 0. Taka označitev pa je osnova Boolove algebre, oziroma jezik, ki ga računalnik razume, in edino v tej obliki mu lahko postavimo naše zahteve (programske ukaze, podatke ipd.).
Osnovni princip delovanja računalniških elementov je preštevanje stanj 1 ali 0 in zato računalnik potrebuje neki številski sistem. Omenil sem že, da obstaja več različnih številskih sistemov.
Naš vsakodnevno uporabljeni desetiški številski sistem, s šte-vilkamiO, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, za procese, ki se odvijajo v računalniku, ni preveč primeren.
Kot smo že izvedeli, imajo osnovni računalniški elementi (vezja) lahko le dve stanji, 1 ali 0, in za preštevanje tega je najbolj primeren dvoj iški (binarni) številski sistem, ki temelji na dveh številih, 1 in 0. Poleg binarnega se v računalništvu
uporablja še šestnajstiški (hek-sadecimalni) številski sistem, Ta sistem ima za osnovo šestnajst številk: 0, 1,2, 3, 4, 5, 6,7,8, 9, A, B, C, D, E, F.
Za pretvarjanje iz enega sistema v drugega poznamo razne načine (tabele, matematične metode), vendar pa to znanje uporabniku ni potrebno, saj sodobni računalniki sami izvršijo pretvarjanje iz desetniškega v dvojiški oziroma šestnajstiški sistem.
Kot zanimivost naj vam prikažem nekaj števil, zapisanih v desetiškem, splošno poznanem sistemu, ter ista števila zapisana v dvojiškem in šestnajstiškem sistemu.
desetiški
1258
30
137
šestnajstiški 4EA 01E 089
dvojiški
10011101010
11110
10001001
V prihodnji številki si bomo ogledali osnove delovanja računalniških pomnilnih delov.
Slika l
Slika 2
Slika 3
Slika 4
Filmsko
gledališče
Filmsko gledališče v Novem mestu uspešno dela od lanskega oktobra. Skrbno izbran program kvalitetnih pa tudi zanimivih filmov je pritegnil v dvorano Doma J LA že dokajšnje število stalnih obiskovalcev. Zato se vam kaj lahko zgodi, da boste, če boste pritekli zadnji trenutek, ostali brez vstopnice, ali pa dobili sedež nekje v sprednjih vrstah in ob strani. Dober obisk brez dvoma pomeni, da v našem mestu le rti tako malo ljudi, ki si z veseljem ogledajo dober film.
Če morda dosedaj sploh niste vedeli za filmsko gledališče v Novem mestu, ali pa niste odšli v kino, ker niste vedeli, kateri film je tisti četrtek na sporedu, kratko obvestilo.
Aprila bomo lahko videli nemški film „Pločevinasti boben”, dva francoska: „Zadnji metro” in „Violette Noziere”, ameriške: „Dobrodošli, gospod Chan-ce”, „Glorija”, „Manhattan”, „Televizijska mreža” in domači film „Beštije”.
Predstave filmskega gledališča so v Domu JLA praviloma vsak četrtek ob 18. uri. Kadar pa Dom JLA dvorano potrebuje za druge prireditve, predstava filmskega gledališča odpade. Zato prosimo, da v sredo ali četrtek pogledate v eno od omaric s filmskim sporedom, ali pa pokličite telefonsko številko 21-467..O morebitni spremembi ure zaradi poletnega časa vas bomo obvestili.
Smučarski
tečaji
82/83
Sezona začetnih in nadaljevalnih smučarskih tečajev za delavce, zaposlene v SGP Pionir, kijih organizira smučarska sekcija SŠD, je za leto 1982/83 končana.
V	tem obdobju smo planirali pet smučarskih tečajev, vendar nam je uspelo organizirati le tri, dva smo bili prisiljeni odpovedati zaradi neugodnih snežnih razmer. Kot vemo, je to zimo primanjkovalo snega na vseh naših smučiščih.
V	času šolskih zimskih počitnic smo letos prvič organizirali začetniški tečaj na Gorjancih pri našem počitniškem domu. Tam je pričela obratovati naša vlečnica Uniorček. Postavljena je bila s piostovoljnim udarniškim delom članov Pionirjeve smučarske sekcije.
Tečaj je bil organiziran v času šolskih počitnic, ker so naši delavci želeli, da bi njihovi otroci bili vključeni v smučarski tečaj, ki ga organizira SŠD Pionir.
Predvideli smo dva tečaja na Gorjancih, vendar smo izvedli le enega. Udeležilo se gaje dvajset otrok, starih od sedem do sedemnajst let. Tečaj sicer ni bil namenjen samo otrokom, vendar smo imeli na razpolago le dvajset ležišč. Ker je bilo zanimanje veliko, smo dali prednost otrokom.
Bivali smo v našem počitniškem domu, prehranjevali pa smo se v Krkinem domu Vinka Paderšiča pri Gospodični.
Tečaj je trajal od 22. do 28.
1.	1983, cena tečaja pa je znašala 2.800 din; vanjo je bilo vključeno bivanje, prehrana, vlečnica in učenje smučanja. Menim, da cena ni bila visoka, nasprotno, smučarski tečaji za tako ceno skoraj ne obstajajo več. Znano je, da določene šole smučanja zaračunavajo za eno samo uro učenja smučanja 50 starih tisočakov in več, torej, če preračunamo, da smo mi smučali po štiri do pet ur dnevno, bi nas stalo samo učenje brez penziona in vlečnice petkrat več.
Moram napisati tudi nekaj vrstic o otrocih, ki so se
udeležili tečaja. Kazalo je že, da bomo bili prisiljeni odpovedati tudi drugi tečaj na Gorjancih, ker je nastopila nekaj dni pred pričetkom tečaja odjuga, kije kar požirala sneg. Govorili so že, naj tečaj odpovedmo, ker nima nobenega smisla peljati otroke na Gorjance smučat, če že rastejo zvončki, teloh in trobentice. Toda pritisk s strani otrok in njihovih staršev je bil tako velik, da smo tečaj vseeno organizirali.
Res je, da smo imeli zelo malo snega, vendar smo imeli srečo, da se je prvi dan tečaja spustila temperatura pod ničlo in nam tako omogočila ugodno smuko. Toda to je trajalo le tri dni. Četrti dan je nastopila zopet odjuga in zvečer so otroci skoraj samoiniciativno pričeli nanašati sneg na smučišče. Tako je vsak dobil v roke> lopato ali vedro in vsi skupaj' smo dve uri metali na smučišče sneg, da smo se naslednji dan zopet lahko smučali. Moram reči, da to ni bilo lahko delo za sedem letnega otroka, vendar smo uspeli. Smučali smo dva dni in tako zopet izvedli udarniško akcijo, da smo zadnji dan tečaja lahko tekmovali v veleslalomu. Izvedli smo ga že dopoldan, ko je bil sneg še pomrznjen. Po kosilu pa smo peljali otroke po toplem vremenu na sprehod do Miklavža in nazaj. Zvečer smo imeli razglasitev rezultatov, podelitev priznanj in praktičnih nagrad za najboljše v smučanju in najbolj pridne otroke.
Menim, da je tečaj uspel in da bomo morali tudi prihodnje
leto izkoristiti možnost, ki jo imamo, in organizirati smučarski tečaj na Gorjancih.
Ostala dva smučarska tečaja smo izvedli na Gorenjskem na smučiščih Vogla, v času od 19. do 25. 2. in od 6. do 12. 3. 1983. Udeležilo se je 60 naših delavcev. Smučali smo tri do štiri ure dnevno v „vrsti”, zadnji dan pa je sledil preizkus znanja, ko smo organizirali tekmovanje v veleslalomu in seveda razglasitev najboljših.
Tečaji so uspeli, nismo imeli incidentov, pritožb s strani tečajnikov, in mislim, da so bili tečajniki zadovoljni s Pionirjevimi vaditelji, naučili so se in izpopolnili v smučarskem znanju ter prijetno preživeli teden
na snegu. DAV0R RANGUS
Pionir
petnajsti
Letošnje že 21. zimske športne igre gradbenih delavcev Slovenije je izvedel SK Branik (smučarska šola Pohorje) 12. in
13.	marca na smučarskih terenih Areha na Pohorju.
Kljub ugibanju ali je še sploh kaj snega, so tekmovanja potekala brez večjih zastojev. Sodelovalo je prek 1200 tekmoval-
cev iz 67 delovnih organizacij.
Podrobnejši rezultati po posameznih kategorijah pa so naslednji:
VELESLALOM:
ženske nad 40 let: 10. ŠUŠTAR Majda (od 26 uvrščenih tekmovalk);
ženske 30-40 let: 33. BOR-SAN Katjuša (od 67 uvrščenih tekmovalk);
ženske do 30 let: .15. Pugelj Irena (od 64 uvrščenih tekmovalk);
moški od 40-50 let: 49 REBERNIK Drago, 5 1. GRANDOVEC Tone, 66. VERČEK Milan (od 119 uvrščenih tekmovalcev);
moški od 30-40 let: 23. VESEL Tone, 32. UPNIK Tomaž, 68. SLAPŠAK Janko, (od 153 uvrščenih tekmovalcev);
moški do 30 let:	12.
OŠTRBENK Franc, (od_ 158 uvrščenih tekmovalcev), ŠONC Marjanje odstopil.
EKIPNI VRSTI RED VELESLALOMA:
1.	SGP Gradbinec Kranj
2.	Gradis Ljubljana
3.	Ingrad Celje
13. SGP Pionir Novo mesto
TEKI:
moški od 40-50 let: 11. LIPNIK Tomaž (od 41 uvrščenih tekmovalcev);
moški od 30—40 let: 4. STRNIŠA Jože (od 63 uvrščenih tekmovalcev);
moški do 30 let: 13. ILAR Slavko (od 47 uvrščenih tekmovalcev).
Ženske ekipe v tej disciplini nismo imeli, zato je bila tudi
slabša uvrstitev, saj smo ekipno v tekih dosegli samo 18. mesto (kljub dobrim rezultatom naših tekačev).
Ekipni vrstni red v veleslalomu in tekih pa je:
1.	Gradis Ljubljana
2.	SCT Ljubljana
3.	SGP Gradbinec Kranj
4.	SGP Kograd Dravograd
5.	Geodetski zavod SRS Ljubljana
6.	SGP Tržič
7.	Ingrad Celje
8.	SGP Grosuplje
9.	SGP Konstruktor
10.	Žaga Kamnik
11.	SGP Graditelj Kamnik
12.	GIP Vegrad Velenje
13.	Slovenijaprojekt Ljublja-
14.	SGP Primorje Ajdovščina
15.	SGP Pionir Novo mesto
KATJUŠA BORSAN
REZULTATI SMUČARSKEGA DVOBOJA MED SGP GROSUPLJE IN SGP PIONIR
Letošnji jubilejni, peti smučarski dvoboj med naslovu omenjenima organizacijama je bil marca na skoraj zadnjih snežnih plasteh na Trdinovem vrhu na Gorjancih v organizaciji naše DO.
Rezultati:
ŽENSKE
KATEGORIJA A - do 30 let:
1.	PUGELJ Irena - SGP Pionir
2.	BLESEC NUŠA - SGP Grosuplje
3.	UDOVČ Andreja - SGP Pionir
4.	ŠTUPNIK TATJANA - SGP Grosuplje
KATEGORIJA B - od 30 - 40 let:
1.	PANTAR Alenka — SGP Grosuplje
2.	CERKOVNIK Beti - SGP Grosuplje
3.	BORSAN Katjuša - SGP Pionir
4.	OMAHEN Marija - SGP Grosuplje
KATEGORIJA C - nad 40 let:
1.	ŠUŠTAR Majda - SGP Pionir
2.	FINK Marija - SGP Grosuplje
3.	ŠIMENKO Alma - SGP Grosuplje
SKUPAJ ŽENSKE:
1.	SGP Grosuplje — 59,76 točke
2.	SGP Pionir -54,66 točke
MOŠKI
KATEGORIJA A - do 30 let:
1.	OŠTRBENK Franc - SGP Pionir
2.	ŠONC Marjan - SGP Pionir
3.	ZIMIC Mirko - SGP Grosuplje
4.	SLUGA Robert - SGP Grosuplje
5.	BUDIČ Stane — SGP Grosuplje
ODSTOPIL: SRNEL Franc
KATEGORIJA B - od 30 - 40 let:
1.	MARKOVIČ Janez - SGP Grosuplje
2.	VESEL Tone - SGP Pionir
3.	LIPNIK Tomaž - SGP Pionir
4.	PURKAT Franc — SGP Grosuplje
5.	ČAKŠ Jože — SGP Grosuplje
6.	RAŽEN Vlado - SGP Pionir
7.	ROMC Mitja - SGP Grosuplje
8.	PETKOVIČ Milan - SGP Pionir
9.	MALENŠEK Jože - SGP Pionir
ODSTOPIL: ŠARMAN Rajko
KATEGORIJA C: nad 40 let:
1.	GRANDOVEC Tone - SGP Pionir
2.	ZUPAN Rudi — SGP Grosuplje
3.	REBERNIK Drago - SGP Pionir
4.	ZOBEC Vinko - SGP Grosuplje
5.	TOMŠIČ Matija - SGP Grosuplje
6.	GLOBOKAR Tone - SGP Pionir
SKUPAJ MOŠKI:
1.	SGP Pionir - 100,52 točke
2.	SGP Grosuplje - 73,92 točke
EKIPNO:
1.	SGP Pionir - 155,18 točke
2.	SGP Grosuplje - 133,68 točke
Vesel Tone (2), Markovič Janez (1), Lipnik Tomaž (3). (Foto: Borsan)
Fink Marija (2), Šuštar Majda (1), Šimenko Alma (3). (Foto: Borsan)
Dohotkovni uvjeti i visina dinarske
pomoči djeci
f ■ ■ VMM ■	■	■	%
(dječji u 1983
Fravo na dinarsku pomoć ima djete radnika odn. radnog čovjeka u iznosu:
-	1.350 din mjesečno ako je dohodak obitelji u kojoj dijete živo odn. u koju spada od 3.900 din po članu obitelji mjesečno;
-	950 din mjesečno ako je dohodak obitelji u kojoj dijete živi odn. u koju spada od 3.900 do 4.200 din po članu obitelji mjesečno;
-	450 din mjesečno ako je , dohodak obitelji u kojoj dijete
živi odn. u koju spada od 4.200 do 4.700 din po članu obitelji mjesečno.
U dohodak obitelji u kojoj djete živi odn. u koju spada ubrajaju se svi đohotci i primanja bez obzira iz kojih izvora ili na temelju kojih propisa ih obitelj ima.
Kao dohodak radnih ljudi koji osobnim radom sa vlastitim sredstvima obavljaju privrednu ili neprivrednu djelatnost računa se dohodak koji je podloga za odmjeravanje doprinosa ond. poreza.
Dohodak iz poljoprivredne djelatnosti uzima se u 8-stru-kom iznosu katastarskog dohotka.
Mišljeno o socijalnom položaju obitelji u kojoj dijete živi odn. u koju spada daje mjesna zajednica odn. OUR.
Ako se pojedini dohodak ne može točno utvrditi (npr. slučajan posao), mjesna zajednica odn. OUR ocijeni visinu dohodaka koji utječu na povoljniji socijalni položaj obitelji.
Dijete koje ima pravo na dinarsku pomoć ima pravo na povećanu dinarsku pomoć u iznosu:
-	500 din mjesečno ako je teže tjelesno ili duševno povrijeđeno;
-	300 din mjesečno ako ima jednog hranitelja i ako njegovi mjesečni dohotci ne premašuju 2.500 din.
O pravu na povećanu dinarsku pomoć zaključke donosi komisija za uvažavanje prava.
Franci, Peter, Polona in Gorazd na proslavi ob dnevu žena. (Foto: Borsan)
Kod dodjele povečane dinarske pomoći komisija za uvažavanje prava uzima u obzir utjecaj djetetove okoline na socijalni položaj obitelji odn. razloge zbog kojih je dijete koje ima jednog hranitelja u težem socijalnom položaju.
Za člana obitelji računa se građanin kod kojeg djete živi odn. kojemu spada, njegov bračni drug odn. osoba koja živi sa građaninom u životnoj zajednici, djeca te bake i djede. Bake i djedovi računaju se za članove obitelji ako su bez vlastitih sredstava za život, ali njihovi prosječni mjesečni dohotci zajetno sa katastarskim dohotkom ne premašuju 4.700 din.
Komisija za uvažavanje prava može bez obzira na odredbu dodijeliti dinarsku pomoć ili je oduzeti ukoliko utvrdi da dijete živi u težim ili povoljnijim socijalnim prilikama. Djetetu koje živi na području općine komisija može dodijeliti jednokratnu, višekratnu ili stalnu pomoć u dinarskom ili funkcionalnom obliku. Kod prosuđivanja opravdanosti na tu pomoć komisija uzima u obzir okolnosti u kojima dijete živi.
Dinarska pomoć isplaćuje se roditelju, drugoj fizičkoj ili pravnoj osobi koja pretežno brine o djetetu.
NEVENKA STANKOVIČ
Brže,
jednostavnije i što više ljudsko
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O POSTUPCIMA ZA OSTVARIVANJE PRAVA NA PODRUČJU ZDRAVSTVA
Zdravstvena zajednica Slovenije izdala je samoupravni sporazum o postupcima i načinima ostvarivanja prava na zdravstvenu zaštitu koji će dobro doći svima koji žele biti obaviješteni o postupcima na navedenim područjima.
Taj sporazum uređuje ostvarivanje prava na zdravstvene usluge, lijekove, prijevoze te ortopedska i druga pomagala, dinarske naknade, a isto tako osvarivanje prava na zdravstvenu zaštitu u inozemstvu, utvrđivanje radne nesposobnosti te zaštitu prava korisnika. U
uporedbi sa sadašnjim stanjem, kažu da sporazum uvodi mnogo pojednostavljenj . Tako su uklonjena sva administrativna potvrđivanja zdravstvenih zajednica liječničkih odluka (npr. za nabavku ortopedskih pomagala, očala itd.). Isto tako otklonjeno je odlučivanje liječnika opće prakse o opravdanosti odsutnosti sa rada, ako je to već utvrdio pedijatar, ginekolog, liječnik u pulmološkom dispanzeru ili ambulanti za borce. Po novom više nisu potrebne uputnice liječnika opće prakse za preglede kod okuliste, ginekologa i pedijatra.
Sve isplate naknade prenesene su iz stručnih službi interesnih zajednica u organizacije udruženog rada, a zdravstvene zajednice će te isplate naknaditi organizacijama. Dakle radnik dinarsku naknadu dobija tamo gdje radi i to za cijelo vrijeme zadržanosti sa rada na temelju liste za bolovanje. Slijedeća važna novina je to da se zdravstvena organizacija, čiji je liječnik izdao upotnicu za specijalistu ili bolnicu, mora pobrinuti da korisnik tamo
bude i primljen, a ujedno se mora dogovoriti o danu i satu prijema. Prema ocjeni u Sloveniji bi se samo zbog tih pojednostavljenja broj posjeta kod liječnika opće prakse smanjio za više od 500.000 godišnje ili za oko 10%. Najveći utjecaj na racionalizaciju administracije u zdravstvu predstavljale bi nove zdravstvene iskaznice koje bi počele važiti od 1. siječnja (januara) 1982. Informacijom iz delegatskom izvjestioca zdravstvene zajednice Slovenije br. 34 doznajemo da za uvođenje nove zdravstvene iskaznice i drugih listina za ostvarivanje prava na zdravstvenu zaštitu za sada još nema dovoljno sredstava. 2at0 su se odlučili za postupno uvođenje nove zdravstvene iskaznice. Tako bi se u 1983 za uvođenje zdravstvene iskaznice trebala početi odvijati pilotska studija i to najprije na području jedne općinske zdravstvene zajednice, a u narednim godinama trebala bi postepeno obuhvatiti i druge općinske zdravstvene zajednice. Nova zdravstvena iskaznica bit će plastični kartončić sa utisnutim
Mladi iz plesnega kluba Novo mesto na proslavi 8. marca. (Foto: Borsan)
glavnim podacima o korisniku i neće ih trebati potvrđivati.
Pojednostavljenje postupaka koji su predviđeni za područje zdravstvene zaštite težak je zadatak. Zato bi svatko tko sudjeluje u uređivanju tih prava građana na tom području morao svoje zadatke izvršavati sa punom odgovornošću. Svi radnici u stručnim službama, liječnici i drugi izvođači usluga odn. prava trebali bi biti svjesni da su'na svojim mjestima zbog građana. Zato svi postupci u kojima sudjeluju građani moraju odgovarati njihovom društvenom položaju, moraju biti brzi, jednostavni i što ljuđskiji. Je li to zbilja tako kako nam sporazum zdravstvene zajednice Slovenije garantira?
NEVENKA STANKOVIČ
PROGRAM PIONIROVE OBNOVE NASTAVLJA SE I U 1983
Za
uspešni je poslovanje
Sa veseljem možemo potvrditi, da se aktivnosti koje smo zacrtali dugoročnim programom Pionirove obnove nastavlja i ove godine. U siječnju i veljači (januaru i februaru) svoj doprinos boljem i uspješnijem poslovanju dali su naši radnici:
1.	Bračko Čita
2.	Bajec Milka *
3.	Primc Miloš
4.	Gazvoda Tatjana
5.	But Nežka
6.	Kralj Ivanka
7.	Burger Martina
8.	Ko melj Janez
9.	Skube Janko
10.	Rozman Jože
11.	Selak Peter
12.	Kočevar Janez
13.	Krevs Darinka
14.	Babnik Zvonka
15.	Šimunovič Majda
16.	Stankovič Dragan
17.	Pureber Alma
18.	Žvan Pia
19.	Bele Nevenka
20.	Rahne Ciril
21.	Kupljenik Nežka
22.	Jurak Marija
23.	Hrovatič Vera
24.	Cvelbar Zofka Pomenutim drugovima
zahvaljujemo se za trajno nastojanje na poboljšanju privređivanja, a druge pozivamo da ih slijede.
EKONOMSKI BIRO
Akcijska
konferencija
SK
A. Pregled zaključaka problemske konference od 11. 4. 1981
1. Osnovne organizacije SK neka proanaliziraju nerealizirane zaključke prethodne konfe-
rencije i, ukoliko su aktualni za pojedinu 00, uključe u plan rada za naredno razdoblje. Zaključke koji više nisu aktualni bilo zbog zastarjelosti ili zbog organizacijskih i drugih izmjena i slično neka 00 izostave i o tome podnesu iz\je-štaj predsjedništvu konferencije.
Nosilac: sve OOUR, IB i RZZP.
Rok: odmah.
2. Komunisti moraju preva-zići i ukloniti već previše uko-ijenjeno poduzetničko shvata-nje pojedinih OOUR i zakočiti zapošljavanje administracije i režije.
Nosilac: sve OOUR, RZZP i IB.
Rok: stalan zadatak.
3.	Komunisti se moraju zauzeti za izradu jedinstvenih mjerila i normativa za raspoređivanje zajedničkog prihoda, dopuniti postojeće samoupravno zakonodavstvo o radnoj organizaciji, konkretizirati i u vj es tisam ou pravno	zakono-
davstvo o radnoj organizaciji, konkretizirati i uvesti kriterije odgovornosti za izvođenje.
Nosilac: sve OOUR, RZZP i IB.
Rok: stalan zadatak.
Problematika podjele zadatka na nivou uprave OOUR, RZZP i IB:
u vezi problematike porasta fiksnih troškova OOUR, RZZP i IB potrebno je:
1. Sprovođenje samoupravnih odnosa u RO;
— Konformiranje za potrebe samoupravnoh odlučivanja potrebno je odgovornije zacrtati.
Nosilac: RZZP, OOUR.
Rok: 30. 6. 1983.
— Samoupravne radničke kontrole u OOUR i RZZP morajo zacrtati program rada te pomoću SK i ostalih DPO djelovati u smjeru uklanjanja društveno štetnih primjera. Zadatak SK i DPO sastoji se u ostvarivanju takvih odnosa u OOUR koji će SDK omogućiti ostvarivanje uloge koja joj je namijenjena.
Nosilac: OOUR, RZZP i IB.
Rok: 30. 6. 1983.
— Komunisti moraju djelovati u srnjem razvijanja daljnjeg porjerenja među OOUR i RZZP. Stručne službe RZZP i OOUR moraju svojim savjesnim, otvorenim i prije svega stručnim radom steći međusobno povjerenje.
Nosilac: OOUR, RZZP i IB.
Rok: stalan zadatak.
Stambena gradnja
Kako bi zakočili neprestani porast cijena stanova komunisti moraju djelovati u slijedećim smjerovima:
- Zauzimati se za odgovarajuću komunalnu opremljenost zemljišta prije svake stambene gradnje.
Nosilac: TKI; rok: stalan zadatak.
— Organizirati i projektirati izgradnju stambenih naselja za duže razdoblje te time spriječiti učestalost seljenja građevinske operative.
Nosilac: TKI, IB; rok: stalan zadatak.
— Stambene objekte racionalnije projektirati. Potražiti
(Nadaljevanje na 12. str.)
(Nadaljevanje zli. str.)
mogućnosti pojeftinjenja u većoj standardizaciji objekata.
Nosilac: PB; rok: stalan zadatak.
— Djelovati u smjeru što brže dohodovne povezanosti sa izvođačima građevinsko-obrtničkih i instalacijskih radova, usposta viti dohodovne odnose između OOUR unutar radne organizacije.
Nosilac: MKI gr. OOUR, MKI; rok: 30. 6. 1983.
— Dobrom pripremom gradilišta odgovarajućim izborom tehnologije gradnje i opreme (mehanizacije), dobrom organizacijom fizičkog rada postići usklađen radni proces koji za cilj ima skraćenje trajanja gradnje.
Nosilac: OOUR TKI i ostale OOUR; rok: stalan zadatak.
Organizacija rada
Predlažemo da stručne službe izrade analizu i sastav stalnih mobilnih radnih grupa specijaliziranih za sve operativne radove (tesari, betonirci, armirači, zidari itd.).
Nosilac:	RZZP, tehnička
služba rok: 30. 6. 1983
Predlažemo da stručne službe odmah pristupe izradi sistematske kartoteke materijala građevinsko-instalacijskih radova, u kojoj bi bile obuhvaćene mjesečne cijene i rokovi dobave.
Nosilac: TKI, navna služba; rok: 30. 6. 1983,
Zahtijevamo da poslovodni kadar dosljedno poštiva i izvodi postojeće samoupravne odredbe na gradilištu obzirom na nadzor i izvođenje radova na gradilištu (kvaliteta).
Nosilac: OOUR; rok: stalan zadatak.
Potrebno je napraviti potpunije i preciznije kalkulacije za rpipremne, građevinske i završne radove.
Nosilac: TKI; rok: stalan zadatak.
Stručne bi službe stalno morale raditi na rješavanju organizacij skih metoda rada.
Nosilac: RZZP — služba za org. i razvoj poslovanja; rok: stalan zadatak
B. Zaključci akcijsko konferencije od 12. 2. 1983.
1. Za efikasnije rješavanje problema koji nastaju zbog težih uvjeta privređivanja moraju se u njihovo rješevanje već u pripremi smjernica i ishodišta uključiti sve samoupravne i društvenopolitičke strukture, jer ćemo jedino dosljednim sprovođenjem delegatskog siste-
ma osigurati pravu ulogu OOUR, RZZP i IB u radnoj organizaciji.
Nosilac zadatka:	DPO te
samoupravni i poslovodni organi OOUR i RZZP; rok: stalan zadatak.
Dohodovni odnosi
1. Usvajaju se osnove o dohodovnim odnosima u SGP Pionir Novo mesto.
Obzirom na specifičnost građevinarstva potrebno je nastaviti sa pripremom upotrebljivih i usavršenih metoda dohodovnih odnosa.
Nosilac: služba za organizaciju i razvoj poslovanja; rok: stalan zadatak.
Financijska funkcija
1.	Poslovanje interne banke koje se odnosi na pravilno knjiženje svih izmjena i utrvđivanja prihoda i rashoda, zajedničkog dohotka i slobodne razmjene rada potrebno je uskladiti sa zakonskim propisima i usvojenim samoupravnim aktima.
Nosilac zadatka:	interna
banka u suradnji sa službom za organizaciju i razvoj poslovanja te računovodstvom;
rok: 30. 6. 1983.
2.	Postepeno sprovoditi izvođenje internog platnog prometa i neposrednog prijenosa zajedničkog prihoda sa prelaz-nog računa neposredno na račune članica.
Nosilac zadatka:	interna
banka + računovodstvo;
rok: 1. 7. 1983.
3.	Kratkoročno financijsko planiranje priliva i odliva sredstava pojedinih OOUR, članica interne banke mora temeljiti na realnim vrijednostima potrošnje materijala i usluga te realno mogućih priliva. Sa financijskim planiranjem neophodno se moraju početi baviti i nabavni referenti i vođe gradilišta. U tu svrhu obavezno treba pripremiti metodologiju planiranja priliva i
odliva financijskih sredstava u OOUR.
Nosilac zadatka: interna banka u suradnji sa službom za organizaciju i razvoj poslovanja;
rok: 1.5, 1983.
4.	Potrebno je organizacijski poboljšati suradnju na financijskom području rada između TKI, građevinskih OOUR i IB.
Nosilac zadatka: služba za organizaciju i razvoj poslovanja i IB;
rok: 30. 6. 1983.
5.	Zbog izuzetne važnosti racionalnog privređivanja financijskim sredstvima obavezno treba napraviti analizu kriterija o ekonomičnosti, rentabilnosti, produktivnosti i akumulativ-nosti OOUR. Analize i mjere bit će predmet slijedeće akcijske konferencije.
Nosilac zadatka: služba za organizaciju i razvoj poslovanja u suradnji sa računovodstvom i IB;
rok: 1.6. 1983.
Komercijalne funkcije
1.	U OOUR TKI ubuduće treba zapošljavati stručni kadar sa operativnom praksom.
Nosilac zadatka: kadrovska služba, TKI;
rok: stalan zadatak.
2.	Kako bi kadrovi u TKI bili što racionalnije iskorišteni, a time i režijski troškovi što niži, sve će OOUR povremeno po dogovoru pomagati TKI u izvođenju zadataka koji se odnose na kadrove.
Nosilac zadatka:	TKI i
OOUR;
rok: stalan zadatak.
3.	Za izradu svih važnijih ponuda treba formirati radne grupe koje točno moraju preštudirati projekt i tehnologijir te pozitivne rezultate unijeti u kalkulacije kako bi ponuda bila konkurentna. U radne grupe treba uključiti i predstavnike OOUR izvođačke radova. Također treba napraviti predračun
pripremnih radova i režije. Sve raspoložive podatke i elemente od kojih je sastavljen ugovor treba predati vođi gradilišta zbog mogućnosti praćenja i reguliranja svih troškova koji nastaju na gradilištu.
Nosilac zadatka:	TKI i
OOUR;
rok: stalan zadatak.
4.	TKI treba u redovan rad uvesti izradu pokalkulacija za tipične i važne objekte. Rezultate pokalkulacija treba analizirati zajedno sa OOUR izvođačima te zaključke upotrebljavati u kalkulacijama. Treba dobiti odgovarajući kadar iz operativnih OOUR.
Nosilac zadatka: TKI i operativne OOUR;
rok: stalan zadatak.
5.	U slučajevima nerealnih odn. zastarjelih kalkulacij skih standarda potrebno ihje izmijeniti i obnoviti. Radne grupe za taj posao treba formirati iz operativnih OOUR i RZZP.
Nosilac	zadatka:	TKI,
OOUR, RZZP;
rok: početak odmah, stalan zadatak.
6.	Treba obnoviti normative i akorde za sve radove koji će biti osnova za izradu novih kalkulacija, za što je potrebno formirati stručnu grupu.
Nosilac	zadatka:	TKI,
OOUR, RZZP;
rok: 30. 6. 1983. Početak odmah.
7.	OOUR TKI mora osigurati plasman radova i proizvoda svih osnovnih organizacija.
Nosilac zadatka: TKI;
rok: odmah, stalan zadatak.
8.	Stvoriti jedinstvenu nabavnu službu kako bi efikasno pokrivala cjelokupnu RO.
Nosilac zadatka: TKI, služba V;
rok: 30. 6. 1983.
9.	Dosljedno izvoditi sistem odgovornosti za slabo obavljen posao od strane TKI (slabe kalkulacije, nepotpuni popisi).
Nosilac zadatka: TKI;
rok: odmah, stalan zadatak.
10.	Zbog dobivanja radova u Jugoslaviji i inozemstvu, neka TKI proširi suradnju na što veće područje projektivnih biroa, inženjeringa i drugih organizacija koje se bave investitorskim djelatnostima.
Nosilac zadatka: TKI;
rok: stalan zadatak.
11.	Interna banka treba zajedno sa OOUR TKI proširiti suradnju i na što veći broj banaka i takvih organizacija koje imaju mogućnost davati financijske ili robne kredite,jer .bez njih danas nema provezi-vanja radova.
Nosilac zadatka: IB i TKI; rok: stalan zadatak.
12.	Kadrovski, stručno i akcijski pojačati rad sektora za rad u inozemstvu za dobivanje novih radova u inozemstvu.
Nosilac zadatka: TKl, kadrovska služba; rok: odmah. .
Nagrađivanje po radu
1.	Konferencija konstatira da su samoupravni organi RO usvojili zaključke u skladu sa društvenim smjernicama o utvrđivanju i raspoređivanju osobnih dohodaka, koji se moraju usklađivati sa društvenim dogovorom za 1983.
Nosilac zadatka: služba za organizaciju i razvoj poslovanja, 00UR, računovodstvo; rok: stalan zadatak.
2.	U cilju postizanja boljih rezultata privređivanja i povećanja produktivnosti obavezno treba potražiti stimulativnije oblike nagrađivanja neposredno postignutih efekata rada kako u neposrednoj proizvodnji tako i u stručnim službama.
U dopunjenom obliku nagrađivanja obavezno moraju biti obuhvaćeni elementi koji direktno utječu kako na rezultat jedinice ili OOUR (ovisnost OD od prihoda), tako i da podsti-cajno djeluju na pojedinca na smanjenu troškova jedinice (manja potrošnja materijala, rad po akordu, novi ijasniji normativi). Oba elementa moraju osiguravati povećanje produktivnosti.
KOMISIJA ZA ZAKLJUČKE
o
dogradnji
tvornice
staklene
vune
U okviru razvojnog usmjerenja Krke na aktiviranju i rekonstrukciji bivše tvornice ravnog stakla Inis u Novom mestu bila je krajem 1982. dogradena tvornica staklene vune.
Anorganski izolacijski materijali novo su razvojno područje za Krku koja ima dovršen dio sirovinske osnove — kremeni pijesak, na području Novog mesta.
Ulaganje koje je bilo realizirano kao zajedničko ulaganje Krke (51,5%), Termike Ljubljana (30,0%) SGP Pionir (10 %) i SGP Grosuplje (8,5 %),
znači veliki doprinos radnika tih organizacija na društvenom usmjerenju za smanjenje potrošnje energije.
U siječnju (januaru) 1983 Krka je stavila tvornicu u pogon, a u veljači (februaru) izašli su na tržište sa novom paletom izolacijskih materijala za toplotnu i zvučnu izolaciju pod zajedničkim imenom novoterm.
Karakteristika novog proizvoda prije svega je u tome što se proizvodnja prije svega zasniva na domaćini sirovinama (sirovine za staklo) te što su proizvodi izuzetno laki, postojani, negorivi i lako ugradljivi.
Novi proizvodi znače novinu na jugoslovanskom tržištu. Marketing će zajednički izvoditi Krka i Termika Ljubljana.
Pošto Jugoslavija nije raspolagala znanjem za realizaciju takvih programa odlučili su se za kupovinu suvremene švicarske tehnologije firme Jungers. Odluka se pokazala kao dobra i opravdana, jer pored suvremene tehnologije ne ograničava plasman na zanimljiva konvertibilna tržišta.
Već u godini pokusne proizvodnje planiramo izvesti blizu 35 % proizvodnje, a u narednim godinama izvoz bi se povećao na 4.000.000 dolara.
Već prvi proizvodni rezultati jako su dobri, a kvalitet proizvoda premašuje očekivanja.
Fizička izgradnja počela je sredinom 1981, a tvornica je bila dogradena za godinu i pol u okviru predvidenih i osiguranih sredstava.
Inženjering pripreme i realizacije vodio je Krkin team stručnjaka u suradnji sa inozemnim partnerom i Smeltom. Team koji se dopunjavao obzirom na stupanj potreba, također je rukovodeći kadar sadašnjega pogona.
Od domaćih radnih organi- n zacija u izgradnji su sudjelovali:
SGP Pionir (građevinski radovi),
Instalacija Ljubljana (strojne instalacije),
IMP Emond (clektro instalacije),
IMP Maribor (plinska stanica),
SKP Ajdovščina (montaža opreme) i
Kovinotehna (uvoz opreme).
Osnovni podaci:
Vrijednost u 1 a g a nj a
1.179.300.000	din, od toga udio suulagača 38 %, inozemni krediti 33 % i domaći krediti 29%.
Godišnji kapacitet je 7.800 tona.
Zaposleni: u pogonu će krajem 1983 biti zaposleno 203
radnika koji će u neprekinutom procesu raditi u smjenama. Društveni efekt ulaganja Proizvodnja i ugradnja izolacijskih materijala imala bi najveći efekt ukoliko bi u cjelosti bili ugrađeni u domaćem građevinarstvu i industriji.
Uz pretpostavku da 100% proizvodnje ugradimo u domaće objekte godišnja bi ušteda iznosila 279.000.000.000 Kcal/god, što iznosi 32.440 tona sirove nafte, odnosno
9.080.000	dolara god.
Jer jednogodišnja proizvodnja ima efekt kroz životnu dob izolacije jednogodišnja bi proizvodnja i ugradnja kod nas u 33 godine uštcđjela oko 1,070.000 tona sirove nafte, odnosno blizu 300.000.000 dolara, a izvezene količine daju samo jednokratni efekt.
Naravno Krka se bez obzira na to, već zbog ekonomskih u\jeta unutar Krke i ovog pogona odlučila za orjentaciju povećanog izvoza.
Neki podaci za uporedbu
Energija potrebna za zagrijavanje 1 m3 stana:
—	Švedska 17Kcal/h
—	Zap. Njemačka 20 Kcal/h
—	Jugoslavija 70 — 100 Kcal/h
Prosječna debljina izolacije u razvijenim državama:
- 1970.		52 mm
- 1975.		70 mm
- 1978.		80 mm
Zaostatak Jugoslavije u pogledu izolacijskih materijala:		upotrebe anorganskih
države	potrošnja u m3	potrošnja na 100 Stanovnika u m3
1. skandinavske države	13.800.000	627
2. Francuska	6.300.000	119
3. Zap. Njemčaka	6.640.000	107
4. Beneiux	2.390.000	100
5. Velika Britanija	5.130.000	92
6. Jugoslavija	978.190	39,8
Otroška
radovednost
Zakaj je travica zelena, zakaj drevo na tleh leži, zakaj tu zajček rad se pase, zakaj studenček žubori?
Ati, mami, glejta luknjo, a je tu notri kdo doma, a mišek lahko notri smukne, če muca hoče ujeti ga?
Povej no, ati, a tudi sonček gre ponoči vedno spat, sprašuje radovedni Tonček, bi posteljico videl rad.
Ne, sonček posteljice nima, on zaide za gore, pri nas je tema, a on sije, tam kjer drugi so ljudje.
Potem pa sonček nič ne spi, ati, zakaj lagal si mi?
KRIVOKLJUN
Farma Globoko-OOUR Krško
U Globokom smo započeli izgradnju Farmu tovljenih goveda. Investitorje RO Agrotehnika—Gruda, OOUR Proizvodnja iz Ljubljane. Projektnu dokumentaciju izradila je RO Emona—inženiring Ljubljana. Ugovorna vrijednost radova iznosi 159,577.135,30 din. Rok za dovršetak svih objekata je 15. 9. 1983.
Farma je projektirana za 2400 tovljenika. Locirana je uz cestu Cundrovec-Globoko u blizini postojećih štala Agrarie. Udaljenost buduće farme od naselja je od 850 do 2000 m. Radna organizacija Agraria Brežice već raspolaže sa blizu 170 ha poljoprivrednog zemljištva, koje su urbanističkom dokumentacijom određene kao poljoprivredne površine II. kat. predviđene za melioraciju, a djelimično kao njiva i travnjak I. kat. Veličina zazidljivog kompleksa iznosi 5 ha. Farma obuhvata ove zgrade i naprave:
1.	sanitarno profilaktična zgrada je prizemna zgrada veličine 17,00 x 9,00 m, građena klasično sa drvenom krovnom konstrukcijom;
2.	strojni zasvođen trem — skladište je prizemna zgrada građena klasično sa drvenom krovnom konstrukcijom, zatvorena samo sa tri strane, veličina objekta je 30,00 x 8,00 m; zgrada je namijenjena za čuvanje odu. popravke mehanizacije sa farme;
3.	koritasti silosi su trenč silosi, na tlu, za skladištenje hrane — silaže; betonska korita veličine su 5,00 x 15,00 m i zatvorena sa tri strane, visina stranica je 3,5 m, otvorenog tipa, kapaciteta 14,000 m3; u sklopu objekta je kanalizacija za odvod otpadnih voda;
4.	proizvodna hala su 4 odvojene jedinice, svaka kapaciteta 600 tovljenika; veličina zgrade je 63,00 x 25,00 m, visinaje 6,5 m;
5.	silosi za koncentrat su 4 metalna silosa ITAS 0 3,00 m, visine 9 m, kapaciteta po 30,00 m3; postavljeni su na armirano-betonskoj ploči;
6.	gnojište je armiranobetonska površina veličine 30,00 x
35.00	m, orgađena drvenom ogradom visine 1,3 m;
7.	lagune za privremeno spremanje separirane gnojnice; to su ukopani vodonepropusni bazeni veličine 35,00 x 45,00 m, ograđeni sa zaštitnom drvenom ogradom 1 m iznad terena, kota dna lagune iznosi 2,8 m;
8.	vaga na mostu za vaganje hrane i tovljenika, nosivnosti 30 t, proizvod Libela Celje;
9.	dezinfikacijska barijera je vodonepropusni bazen veličine
10.00	x 4,00 m za teretna vozila; dezinfikacijska barijera izvedena je kao otirač;
10.	prostor za plinske bombe je ograđen prostor na ulasku u farmu;
11.	parkirni prostor za parkiranje osobnih vozila zaposlenih na farmi;
12.	septička jama nalazi se uz sanitarno veterinarsku zgradu, troslojna neprotočna, za odvod sanitarne otpadne vode;
13.	odvodnjavanje meteorske površinske vode sprovedeno je preko sabirnog kanala u potok, a ostale tehnološke onečišćene vode u posebna mjesta za sakupljanje;
14.	vodovod i hidrantne mreže;
15.	električna mreža;
16.	PTT mreža;
17.	prometnice: sve prometne površine bit će asfaltirane i odvodnjavane preko uljnih filte-ra.
Prva veća zapreka sa kojom smo se susreli na gradilištu bila je močvarnost terena. Zato vse površine treba drenirati te vodu putemjarka uz ogradu zemljišta sprovesti u potok.
Iz skromnog opisa objekata vidi se da je rad obiman, a rokovi kratki. Vođa gradilišta je inž. Zlatko Kušević koji ima bogata iskustva na gradnji većih i zahtjevnijih objekata. Zato smo sigurni da će farma biti uspješno završena i što se tiče rokova, a i financijski.
IDA SLAPŠAK
Gipossov Vjesnik u četiri broja
Urednički odbor sastavljen je po delegatskom sistemu — predstavnici udruženih radnih organizacija i samoupravnih te dru-štvenopolitičkih organizacija SOUR GIPOSS.
1. 9. 1982. radnički savjet je na dvije godine imenovao novi urednički odbor i odgovornog urednika i to: Čavlović Marko, Šuster Vili, Borsan Katjuša, Weisscisen Martin, Šalamon Brane, Gerbec Vlado, Dvoržak Vlasta, Kupljenik Jože, Vončina Franc, Hercigonja Krešimir, Jovan—Toplak Majda.
Rad se odvijao na temelju programa koji je bio usvojen na početku godine, što znači da se urednički odbor sastajao prije izdavanja pojedinog broja na sastanku gdje je bila definirana sadržajna osnova i podijeljeni zadaci za pripremu konkretnog gradiva.
U 1982 bila su pripremljena četiri broja Vjesnika u nakladi
8.000	primjeraka i različitog obima od 8 do 12 stranica. Pojedini broj uvijek je imao osnovnu temu aktualne priloge sa zajedničkih gradilišta, radnih organizacija i društvenopolitič-kih te samoupravnih organa. U većini slučaja uz pomoć svih članova uredničkog odbora uspjeli smo ostvariti sadržajnu zamisao, premda su teškoće koje se odnose na dopisivanje bile uvijek prisutne.
Troškovi za tiskanje glasila bili su u okvirima financijskog nacrta - ukupno 429.070 din.
Ima dosta problema koji se odnose na cjelovit informativni sistem SOUR GIPOSS. Obzirom na to da godišnje izdajemo samo četiri broja, teško je postići aktualnost svih priloga. Dodatno odugovlačenje predstavlja i podjela Vjesnika u udružene radne organizacije i dalje na gradilišta. Ovo posljednje dalo bi se dosta skratiti većim zauzimanjem odgovornih radnika u udruženim radnim organizacijama.
Ubuduće će poslovne i samoupravne informacije trebati posredovati u drugom obliku koji će stvarno značiti tekuće informiranje.
Svi koji su odgovorni za posredovanje informacija morat će svoj zadatak konkretnije spro-voditi u život, jer obavještavanje nije samo pravo već i dužnost. Naravno radi se samo o istinitim informacijama, a ne o praznom pisanju koje ima zavođenje za cilj.
Samoupravni organi i dru-štvenopolitičke organizacije morat će se aktivnije uključiti u sistem informiranja u okviru SOUR.
Također ni radnici koji rade profesionalno na području informiranja nemaju svugdje isti položaj, iz čega proizilaze problemi u vezi dobivanja informacija.
Možemo utvrditi da je sadašnji sastav uredničkog odbora, prije svega zbog osobnog nastojanja svili, postigao svladavanje brojnih teškoća, te doprinio tome da imamo zajedničko glasilo koje po sadržaju i kvalitati ne zaostaje za sličnim sredstvi a informiranja u udruženom radu.
Čovjek i računar
Matematičke osnove
Pogledat ćemo neke matematičke i logičke zakonitosti kako bi mogli razumjeti djelovanje i ulogu pojedinih djelova raču-nara.
Međusobnim povezivanjem pojmova, recimo da su to neke promjenljive veličine, na temelju logičnih povezivanja i zaključaka dobijemo neki rezultat, ođn. dobijemo nove promjenljive veličine. Načela tih povezivanja obrađuje posebna grana matematike tzv. Boolova algebra (simbolična logika, logika preklopnih veza).
Utemeljitelj te logike je Georg Boolkojije sredinom 19. stoljeća razvio teoriju o logičkoj analizi na matematičkoj osnovi. U prvoj polovici ovog stoljeća ova je teorija bila dopunjena i upotrijebljena u zamisli releja i telefonskih veza. Tu je teorija u svojoj bitijednostavna, jer temelji na pretpostavci da svaka promjenljiva veličina može imati samo dvije vrijeno-sti 0 ili 1, + ili -, da ili ne, uključeno ili isključeno.
Osnove zakonitosti Boolove algebre slijedeće su:
1.	Zakon konjukcije (logički I), koji kaže da neka izlazna promjenljiva veličina ima vrijednost 1 samo ako sve ulazne promjenljive Veličine imaju vrijednost 1. Ako to predočimo sa sistemom prekidača i električnom žaruljom, ona će svijetliti samo ako svi prekidači budu uključeni (slika 2).
2.	Zakon disjunkcije (logički ILI), koji kaže da će izlazna promjenljiva veličina dobiti vrijednost 1, ako bar jedna ulazna promjenljiva veličina bude imala vrijednost 1 (slika 3).
3.	Zakon negacije (logički NE) znači da izlazna promjenljiva veličina dobije vrijednost 1 samo ako ulazna promjenljiva veličina nema vrijednost 1 (slika 4).
U Boolovoj su algebri nabrojeni i drugi zakoni, ali u računarstvu su važna nabrojena tri.
' Sada pogledajmo kako su zakonitosti Boolove algebre upotrijebljene u računarstvu. Osnovni elektronski elementi računara poznaju samo dva stabilna stepena. Tako kontakt može biti zaključen ili ne dioda ili tranzistor može prevoditi ili ne, električni impuls može biti pozitivan ili negativan itd. Jedan od tih stepeni možemo označiti sa 1, a drugi sa 0. Takvo označavanje osnova je Boolove algebre, odnosno jezik kojeg računar razumije i samo u tom obliku možemo mu postaviti naše zahtjeve (programske naredbe, podatke i si.).
Osnovni princip djelovanja računarskih elemenata je pre-
brojavanje stanja 1 ili 0 i zato je računam potreban neki brojčani sistem. Već sam napomenuo da postoji više različitih brojčanih sistema.
Naš svakodnevno upotrebljavani decimalni sistem brojeva 0, 1, 2, 3, 4, , 6, 7, 8, 9, ne odgovara previše za procese koji se odvijaju u računam.
Kao što smo već doznali osnovni računarski elementi (veze) mogu imati dva stepena 1 ili 0 i za prebrojavanje toga najviše odgovara binarni brojčani sistem koji temelji na dvije cifre 1 i 0. Pored binarnog u računarstvu se upotrebljava i heksadecimalni (šesnaestinski) brojčani sistem. Taj sistem ima šesnaest brojeva za osnovu — 0, 1, 2, 3, 4, 5,6, 7, 8,9, A, B, C, D, E, F.
Za pretvaranje iz jednog sistema u drugi poznajemo razne načine (tabele, matematičke metode), ali to znanje korisniku nije potrebno jer suvremeni ra-čunari sami izvršavanju pretvaranje iz decimalnog u binarni, odnosno heksadecimalni sistem.
Kao zanimljivost prikazujemo vam nekoliko brojeva zapisanih u decimalnom, opće poznatom sistemu, te iste brojeve zapisane i binarnom i heksade-cimalnom sistemu.
decimalni	binarni
1258	10011101010
30	UHO
137	10001001
heksadecimalni
4EA
0IE
089
U narednom broju upoznat ćemo se sa osnovama djelovanja djelova za pamćenje u računani.
Slika 1
Slika 2
Slika 3
Slika 4
Med poslušanjem poročila predsednika mešanega pevskega zbora na občnem zboru, ki je bil 11. februaija v Domu JLA (foto: Borsan) /
Na parceli bodočega gradbišča za projekt 1800 v Libiji
iz tozda MKI sta bila prerazporejena v DS interne banke Klenovšek Renata in Šarman Rajko, v DSSS pa Vidmar Jožefa in injac Terezija.
BARBIČ NADA
Predsednik poslovodnega odbora Slavko Guštin razpravlja kot delegat na seji skupščine SZ gradbeništva in IGM Slovenije.
TOZD GRADBENA OPERATIVA METLIKA
Delovno razmerje so sklenili: Matcšič Branimir, PK delavec (vrnil seje iz JLA),
Štampohar Dean, kamnosek,
-	Lukač Janko, PK elektro-instalater (iz JLA),
-	Cigič Rudolf, KV vodovodni instalater (iz JLA).
Delovno razmerje je prekinilo 7 delavcev.
A. BEDNARŠEK
V mesecu marcu so nastale naslednje kadrovske spremembe:
delovno razmerje so sklenili: Veselič Rajko, elektromonter, v tozdu MKI; Kovač Sonja, dakti-lografka, v tozdu TKI; Vučkovič Borislav, skladiščnik, v tozdu Keramika;
iz JLA sta se vrnila: Muhič Mirko, avtoklepar, v tozd MKI, in Luzar Miha, mizar, v tozd Lesni obrat;
REŠITEV KRIŽANKE
	kine.	MAV.	II	UKA V iuhui	HAb1. icvvto IMf	jfciVo- bo'/A*Of		PSvcUi/i 1OLA	t/evta	tev (PoU	ei/Aho- inev	IVIC**?
	A		0	Z	i	(L	«IW	O	S	T	i	A
koViv*. PteffKA	L	P	h	f	L	A I	ftkiškso /wr	i	P	t	L	A
PvuDAl-	A	T	0	M	O	A	ves ta fIFK—	iAOH |X hf {LIK, ivVCA	P	A.	V	S
*/{»> ItoffitA	s	£	1	rt/vejT. HiHtUHiA MtL OfL	K>	l	H	I	L	/	S	7
*rrxi> Uta*'	7	/	čiA/J A m iva-wvrr. Ff>|*c	/4	k	T	/	V	1	S	7	OW.lt>. V.LT7/
	I	k	O	l	A	F	b	e	k	SiCrujf	7	u.
T<Ho£(-	K	7	F	U	>WT. VlAvJA vnr v IhC	[/	£	kALTA Pl/ TA to* V	OVI. QtTA PoKAi. PLrtfK ićAcfuiK	P	A	L
	Suj*. PttV/47. (3A N Ko)	SAJ> OLJ KF	A	l/	7	tmoCKA t»otrtpv.	Q	S	P	/	c	C
AH. rtvhrrrv 7FIMI-	P	O	k	S	F	VtSTA uei T(wr	t	A	A	A	/	T
Ufo vorvjf	0	L	/	k	A	Hnro k > AViHI I2uu> )OLI u*L L07*r	F	I	/	1	7	A
fTAl, Ho&to Ihf	0	1	/vj	O	'fOJAftl KAVAb. PtoVIHCA	0	e	S	f	T	/4	k
OtćL. V CVFUTV- ALUO	t	V		h	O	L	K	KjiuAl uh/	A	c	r«'p. «.£, FilOtof. Coif v Fin	KPVmF PU Ta Pio
			khU. P/V p *rr*»tfc. \loHU)					ČIKA				
(Ab'O/tK, HF	A	A	0	0	k	AH. PiSAT. C čem	"T	k	4	1/	[	A7
	m	»fr !/•«.■ 1*VA*n»<77	A	F	(	L!	k	o	IT. Men« •» Mo-{»cu-rtrn	Kfh. FtJ. h* UTtJ	. /	/
		ivjf fr*, ihc								tOli(A7lL V MVM		
MUtv*-	b	A	l	-J	n	\/	A	Moto J HvtnAvOn KOVICA	C	4	e	/L/
ir. ho\TVo	i	Z	7	k	£	♦M.Avrto uAvr potek HetA-	2	O	o	s	A	H JA ll(
f'ei'tA ftntiHL-ut CA	A	M	O	ZoftHJ- SK/		A	sJ	\B	H	/	J	A
7AP0U. olUKA tobUHA	7	f		obuKA VtfSTAV •ŠKLADVt	(7	. 1	/I	T	O	9-	(	ZJ
Pionir je glasilo kolektiva SGP Pionir Novo mesto. Izhaja en-ket na mesec v nakladi 3500 'izvodov. Odgovorna urednica Katjuša BORSAN, namestnik Marija JUREKIČ (za tozd MKI); člani uredniškega odbora: Boris POŽEK (za tozd Gradbeni sektor Ljubljana), Ida SLAPŠAK (za tozd Gradbeni sektor Krško), Eva ŠUŠTERŠIČ (za tozd Gradbeni sektor Novo mesto), Branimir GRAŠOVEC (za tozd Gradbeni sektor Zagreb), Niko ŽIGANTE (za tozd Togrel), Alojz LENARČIČ (za tozd Lesni obrat), Polona PLAZNIK (za tozd Projektivni biro). Zora KA-ZAKOVIČ (za tozd Keramika), Anica BEDNARŠEK (za tozd Gradbena operativa Metlika), Jožica HAJNIČ (za DS interna banka) in Darinka KREVS (za DSSS) /
Naslov uredništva:	Pionir,
glasilo kolektiva SGP Pionir, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37.
Stavek, film in prelom: DITC Novo mesto, tozd Grafika; tisk: DITC Novo mesto, tozd Tiskarna; lektoriranje in tehnična ureditev: DITC Novo mesto, tozd Časopis Dolenjski list (novinarski servis).
UKREPI DISCIPLINSKE KOMISIJE V TOZDU GO METLIKA
Od oktobra 1982 dojanu-aija 1983 jc disciplinska komisija prejela 6 predlogov za ukrepanje proti kršiteljem delovnih obveznosti.
V pripravljalnem postopku jc bilo zaslišanih 6 kršiteljev. Po obravnavi je disciplinska komisija izrekla predvsem zaradi neopravičenega izostajanja z dela naslednje ukrepe:
—	dva javna opomina in
—	štiri opomine.
BEDNARŠEK ANICA
Dopisujte v
pričakujemo novice in prispevke tudi iz vaše temeljne organizacije!
žira
kronika