**m vkm d.ij i» J.olv Basdav» fei TT ^^ Urvdaiikl U upr»r»Ufcl pr* •Uril H87 8. UwaáaU «v. Offlo« of pukUeatto«: Mor Ho. U «rutel* it«, Tclcphuat: l.twadaW 4SSS. STEV.—NUMBER 204. PREGANJANJE DELAVGEV V TRSTU. > ^¿Mm-- ~—?—:—"'' Si'i' i talijansk» karabinjerji napadli z orožjem matere in otroke; podivjana drahal demolirala "Delavski dom»' in uničila delavske knjižnjice; 450 delavskih zaupnikov aretiranih. Splošna stavka v Primorju in Gornji Italiji. ' Trst, 6. avgust». — Pozdruvlje tsi sodrugi 1 Vselej kadar ae ogla širno, Vam imamo poročati o hudih bojih, ki jih mora bojevati uaie delavstvo, Naii boji so trdi in neizproeni .. . In ne mislite si morda, da naa ti boji utrujajo ali da na« kadarkoli strašijo. Nasprotju»! Niti kri, niti zapori, niti prebujanja ne zlomijo naše organizirane proletarske sile, marveč nam vdih nje jo še večjo voljo in odločnoet, bojevati »e z vso energijo kot zavedna prolctarska masa za človeške pravice Malo pozno prihajamo z našiiu obvestilom o zadnjih ljutih spopadih med delavNtvom in nacijo-tialiatičnim vojaštvom in tržaško uahujakauo svojatjo. o katerih «te gotovo že slišali. Upamo, da Vam povemo v tem pismu še mar-«ikaj zanimivega, kar Vam bo mogoče še novo. Ko ao se v nedeljo 3. t. m. vračali naši aodrugi a svojimi družinami 4n otroci, ki jih je bilo okoli 1300 po-številu a Četrtega svojega JztaUt, ki so m *«r*diUuo pol na Tfcatenik, v dolgi urejeni vrati prOti večeru v Delavski dom. ao m« srečali v ulici Barriera /. iz-pre vodom naoijonaliatičnih otrok i/, 'tržaškega otroškega vrtca pri sv. Jakobu. Vodje tega izprevoda «o zahtevali, da ae pretrga vrsta vrsta p rolet a rakih otrok, da hi o-ni odkorakali naprej. Ker pa naši sodrugi tega niso hoteli (naatala bi namreč zmešnjava v izprevo-je prišlo do prepirov. Karabinjerji so takoj posegli vmes, ter prav surovo postopali s našimi so-dragi. Orozili so s samokresi in začeli takoj streljati. Trije izmed miših sodrugov so bili težko, pet pa lahko ranjenih. Nekaj oseb so karabinjerji takoj aretirali. Lahko si mislile, da je med streljanjem in kriki nastala med otroci in materami splošna panika. Bil je pravcati metež. Več mater se j* onesvestilo. Ostali so v splošnem razburjenju bežali v Delavski dom, kjer ao iskali zavetja pred brutalnostmi k a rabi nje rje v in raznih iiahujskanih elementov, Ko je iinatal inir, so ec ljudje raz Ali. Ogorčenje je bilo splošno; po nebno med sodrugi. ^ V protest proti takemu ljaail-nemu postopanju proti socialističnemu delavstvu je delevatvo akle-nilo stopili drugi dan v stavko Najprej se je uatavilo delo v pro-sti Inki, potem pa na cestnih že-leuzieah. Kmalu se je stavka razkrile na vse obrate. V pouedeljek zjutraj ao bili po-klieani na policijo zaatotmiki de luvat«, kjer se je od njih zalile Vlilo, da odstopijo od stavke. Za *t upniki delavstva so odgovorili, da tega ne morejo storiti REVOLUCIJA. V OKNI GORI London, 38. avg. (Assoeiated Press). — V 0roi Oori je izbruh aila revolucija in srbskim četam je nemogoče potlačili upore, ako-ravno dobivajo vodno svoia dele. Črnogorci so pretrgali šolacai-iko zvezo med Vfrpamur in Anti-tivari. Vzrok te »-evolucije, za katero ao se pripravljali Črnogorei že od julija meseca, je a nek sija Črne Gore od Srbije in ker je ostals večina črnogorskih čet lojalna kralju Nikitu in nikakor noče pripo-znati sedanje srbske vlade. | nemci in leti y krvavem spopabu treh » v. t»7v, MANIFEST KITAJSKVKU /^JUDSTftf, wilson posvaril turke; francozi so rili jezni. Wilson jo poslal "neformalno' aolo zaradi Armenije in Praaooti so bili hudi. POLK je potolažil DUHOVI. Wushiugton, 28. avg. — Paul S. Ueimteh, ameriški poslanik v Pekingu, je reziguiral. Domneva se, da je njegovo stališče ua Kitajskem postalo neznosno valed dovoljenja ameriške mirovne de legaeije v Parniu, da SMO Japonska auektirati provinci jo Sau iung. Zdi se, da je iieinach preje zagatovil kitajsko vlado, da i>o Amerika podpirala Kitajsko v za devi Hanluug«, a ker je atvar izpadla ravno narolie, ni mogel več obstati v avoji diploniatični služI bi. On je tudi doati pripomogel, da }e Kitajaka stopila v vojno. Pariz, 28. avg. — Danes se je izvedelo, da je nedolžna neformalna nota, katero je poalai Wilsou turškemu sultanu po kouireudoii-ralu brielolu ¡¿uradi musakorjev Armeniji ,silno razljutila francosko oficijelne kroge iu izzvala tudi vročo debato v vrhovne*, svetu uiirovue konferpuce, Cle-menceau in ostali francoski prvaki ao očitali ameriškim delegatom, da Amerika, ki ae drugače obotavlja sprejeti upravo Turčije, ne bi amela sama na avojo peat pošiljati komunikacij turški vladi .temvef skupno z zavezniki potom mirovne konference. Pomošni državni tajnik Polk. ki zdaj načetaje ameriški mirovni delegaciji v Parizu, je pojasnil, «na Pranoisoo, Oal — Železni-da je nota-nefomalnainneoflc,. ¿»rji, ki opravljajo alulbo na ko-jelna m vsebovala je svarilo, de lodvoiih ftouthern Pacific železni- delavsko gibanje v zor. državah. K* • • \.:/ •• H 'A , ,¿V S STAVKA SBUmiÖAKJIV SB ' f JI RAZŠIRILA. 'Mäifä v. ritmi -M , iW • t , v)v. ■ v* • h -cx : Stavkokaa jo ustrsUl 18-letaoga dečka in ranU dve ombt. morajo Turki prenehati c maa. • kerji v Armeniji, ako žele, da a pokazalo, da II bodo J5dru-žene države stopite v ligo narodov iu. sprejel kakšen mandat, Mirov-ua konferenca pojile na poMtuiee člin bo podpirana pogodba * Av »trij..... vm tistah mirovni prol.l. mi bodo potem čakali odloka Združenih držav, da li bodo še so delovalo prt sklepanju miru ali na, nove spremembe v mirovni SBNATOft HITOHOOCK MMN I, DA SO S1NAT ODKLONIL TI rem em be Spremembe povsroóajo vroOe raa-.v P^^t ▼ Berlin, 88. avg. — Časopisi ao (iiinea objavili ^voročilo fz Mitava ua Livonakcni, da je bila tam vče raj lokava bitka mod i nemškimi in letskimi četami. Neinci so porazili Lete in jih razorožili nakar ao udrli v letski poveljniški stan in pobrali vae lintine. — Nemška vlada je v zadregi, ker gotovi jki-veljulki nemških čet v ruakih baltiških deželah nočejo Izpraznili dotičnega ozemlja, daairgvuo je vlada izdala naredbo, da se to zgodi. Londoti, 28. avg. — Vojni aUn sovjetske, vlade v Moskvi poroča o zmagah na treh frontah. Na severnozapadni fronti so rdeče čete reokupirale Pskov v Kstoniji. na južui (Deuikinovi) fronti ao pa boljševiki reokupirsll Kamišin, 120 milj južnozapadno od Karato-va in zdaj prodirajo proti Carici-na, sto milj južno od Kamišins ob Volgi. Hotmail Mamantov, vodja kozakov na juinovzhodiii fronti, je prodrl Isiljševiško črto, ali ktualu potem so velike mase rdečih čet zajele Mamantovo kozaško armado in jo popolnoma odrezal <• od ostalih protiboljševMklh sil. liodon, SS* «vg. — Ruska «m-jetska vlada je naslovila manifest ua Kitajec katere obvešča, da sovjetska kampanja v Hibiriji bo osvobodila tudi kitajsko ljudstvo tujih bajonetov in iz janna tujega zlata. Washington. 28. avg. — Najnovejši kablogrami poelanika Morrieona v Tokiju vsebujejo ape «H. desetih dopoldne ae je vršil I le aa nujno pomo« sibirskim šeUm h lik shod pred Delavefrlm do • admirala Kolcaka, ki je v vedno inom, ker v notranjosti za zboru- večjih atlskah. (z teh poročil Je jočo množiro ni bilo prostora. Oo-; razumeti, da .ae bliža katastrofa •»miki so govorili skozi okna. Kolčakovi karijeri ne ie ed I ra-Med drugimi je govoril eodr. Pas-j lov. temveč tudi v Hibiriji aami so »igli. Sklenilo se je poslati deputa- j iabruhnill mnogi reheijoni proti «-ijo k OiuzeUiju in IVtittija, da earisto». i«ro zahteva strogo pretokavo ne • _ _ delčkih dohodkov in zadoščenje * PREDSEDNIK POn» »A OO-l^putaeija je odšla, spremljana VORNlSKO TURO od mnnfiee, ter povetiala. da — krivci in pavzročitelji sp«.pad«v Waahington, D 0 ~ f« Bele Zato je osrji. skliče joči ae na določbo, da se nočejo izpostaviti Mncvarui»sti drhal i," so izjavili, ds se ne vrnejo ua Uelo, čeprav jim naroče predsedniki ujih organizacij, da pričuo zopet z delom, dokler lic bo spor izravnan. • Kaute Fe železniška družba je ustavila obratovanje pasažlrskih vlakov zapaduo od Alburrpia, S, Met. Springtleid, III. Tukajšnji rudarji stavkajo rsdl iialožeue denarna globe. Zaou>rski stavkokaz IMeaaaut Jo rman je oddal pet strelov, ko je šel ua delo mimo stsvkovnih strne UliŽilil rudnika .Ione* A Adam* kom penije. Htreli so ubili HUet-j neg« dreka Klnier fhiardija in raiUn dve osebi Po oddanih stre lili je zbežal, toda deputiji so ga o je Ij. |fauj*na rudarja so pr*iN». nov načrt za znižanje cen živilom. vojni xajmxk odrrr U iiuyu1!1 Živila bodo prodajali po režijski /-ti- " oenl, Í J Waahington, D. 0, Uprava uvažuje salo radikalen načrt za znižanje cen in da *c povrnemo v normalne čsae. Po tem načrtu bi vlada ustanovila prodajalne križem Združenih drŽav, v katerih lil prodajali jrstvine in druge liv-Ijenske potrebščine ua drobno. Wvl korak v tem pogledu je bil storjen, ko jc vojni tajnik ne-zuattil, da odpre 2A. septembra 15 prodajaln, v katerih bodo proda* j«li iz arnisdiiih skladišč obleko, iMleje, milo in drugo blago, ki ga luuijo pri ve< v i ' i vi, Vlada bo prml«jala to blago |io režijski eeui, to pomeni, d« ne I«» iskala dobička, ampak bo prodala blago po ceni, ki jo stani», Ljud-. stvu I mi lahko ogročalo blago Iz katalogov in po pošti, «11 |is direktno v prodajalni. | Po novem načrt u ostanejo vladne prodsjsln* odprtf še nadalje, ko je prodano vojaško blago. Vlada bo kupovala blago in šivi. la v velikih množinah Iti jih pro dajala v svojih prodajalnah u« drobno. O tem načrtu mi s* raagovsrjsli u« kabinetni «rji Pr«dm*dnik Wil «on Še iii pod«I «voje izjave, če se strinja z načrtom Privatni Interesi «o seveda nasprotni temu načrtu bi pravijo, da vojlil departmeut nima pravice kupovati blaga in go postaviti ua trg. pač pa sate kupovati potr«b ščine se armado m prodati le ti trinajst «aeb]-# ^„^ne, ki pr*segsjo r» servo. ^ '.. Zagovorniki imčrta pravijo ds Chkiago In okolirs t V petek nestalno ki gork«. morda dež Ra* lični vetrovi Mol «črn vzhod ob 6:11, zahod ob7:*L , , r Ijali v lH.ltiišnico Oharlotle, IT. 0. — Milica in de. putljl patruljirajo eeste, da lahko centaa^eteznišk« družb«, pri kateri »tevkajo usluŽlienee, vzdržuje promet s stavkokazi Pri zadnjih potiočnili nemirih ao tri osebe gukUe življenje b JI bilo ranjenih PhlAalepbta, P. Tukaj |»očl -!Tf::Ximm"...........pS...... Soeloa. Mam. — PolMjaki ko ('t eojui dep«rtloent rta usta-oilsar Curtis h»č* na vsak način liM»vl «voj* pn»dsjelii*. kupuje Ide-zahranltl poli*aj«fn vstop v org« «« direktno od pmdocentov v v*, nizaeijo Zd«j j* odredit divipli-1 liki NMioštoi i" ga prodaja kouzo-narao pr*Wkavo proti oamlm p*t j men t on« |m< umumi ernl brer vsa-lle«jem ki <«» členi org«nizak*g« dobičke tedaj mi dne» i dre češ. da se kršili določb* polmj- gipje ši*tl. T« aketje hi kmalu •keg« d*penmeiile. ker «e pristo LpaniHevala pt*»(ii»rir. da M zal-pili v organizacijo. i\irti« I»«« ob Žali eni* »dagu, ki gs ii««|»» ua enem «odnlk tn javni tošitelj V ae- prodaj Ali e* bo t« načrt urranl-(Nedelj*ve«je aal etr. «. kol > Ulit j Wushiuglon, D. 0. ^ Se n u t m odsek k« zunanje zadeve še ni spremenil svoje agresivne taktike ozimni u« mirovno pogodbo, dgov«rj«l mu Je senstor Bora h v ognjevitih liesedali. Izjavil je da japonska taktika pri pogajanju o l*n»iuR-lšliJ*vrm spora* umu ' žirom senatu, d« Je J«pon*ka prelomila avojo InhIho i ii svečano obljubo In ds rabi ftsiitung za skladišče, U ksteregs razvaš« opij v KH«J. I'ovdarjal da je Asntungaka po gmlbs celo pretresi« «vropejske diplomate, "Moj« misel je, da ue podpišemo le nemoralne lr«iisak> eije g krvjo It«še mUdine," j* re kel seiiNtor ltor«h. Illaeovatijr o npremembnih predlogih je bilo vedno ensl<0: devet glasov za spremembo m %e dem gl«Hov pro 11 Spre me m bu i predlogi dolo^sjo, da n* bodo ftdružfitc driavo se »lopniic v drugI mednarodni ko misiji kol odškodninski, Kepubliksiieki senatorji v ml Leku z« zunanje ledev* menijo, d« je mirovna pogodb« bolj m varna «merskim Itilerrsotu kot lig« narodov, k«r s* veliko bolj oddaljuje ial Wa«lniigtonovlli na |č*l v /unaoji politiki, kol UsUva /« ligo narodov. Oni Midljo, če M-oat »prejme najbolj osir* do ločb* a« rezerviranje prgvle v ml-rovoi |N»gt»dbi ,v«e*no bodo Zdru> žen* dr/«v* sapJ*(*ii* v evropej-Lke in szlj«take «por*. Meda J j* prav težko povedati, č* bo senat «prejel od «»kov* aprr* oiemt»*, ker bodo «eitauirjl, ki ao se mil* •premami»*, mogoče odn« -kali v opoziciji, k« pride do gla-«oveaja. ^ la^a« "Nima p«ra v zgodovini Z o ii« t|vojno lice," Dejal j* t _ -. Má s \ "JÉÜL, L. a ¿Ák iJüMl^ Glas Svobod«; dnevniki: t rriéel O E V R čim več slovensk GLASILO SLOVENSKI NABOPHS fOPWg JlPNptS UkSTNlNA SIX)VPBUÜB MABoftíE PODARME JEPHOT» Como N.roenlna: Zadiejeee drtave (is* S2.SS m pol lete in $1.00 eo tri bmnmi Uta, $1.40 ts tri m—f, in so se as vrafsjo. _ in Csasde UM Chicase HM M ista, %t r« $7 00. Jv £5 ar lau »tik s U.I , «prosveta»^ THE ENUGHTENMEFfr Orjß» al tfce liovaala Halla—I A....J Ltf iL. «■-----'- M.tU-.l Adv.rti.inf catee on and OaeodeM P« T «t REPUBLIKA IN KRONANI VLADARJI. 0. — Razmere v tu kajŠnji alovenaki metropoli jh> raznovrstne, kot ao sploh po vssh naselbinah. Večinoma stojimo pred durmi, kedsj ae nam bodo »sme odprle. Toda v zadnjem času se je pričelo daniti maraskate-remu delavcu, da ni vse v redp, da ss nahaja na poti de napred-ke neka zapreka, katero bo treba odfttraait!. Ke sem potoval pred nekaj leti po slovenskih naselbinah, sem opazil preeej dobrega, ie več ps slsbegs. Vzrok temu je, ker so de» Isvei premslo pod učeni o vsaki stvsri in se tudi ne zanimajo zs nspredek. Vsakdo hoče delati po svoje, vsakdo skoro hvali Stoje arišljcnje ter ga zagovarja. Kma-lo bomo prišli v čass, ko bo vsakdo, kdor le misli, ds je nekaj več kot naveden priprost delavec, izdajal svoj list. Potem bo čital vsak avojega, naročil vsak svojg [v pravem državljanu republik« ne «vi občudovanje za kronane vladarje, njih «inove ali njih druge sorodnike, ki je nekaj takih oseb, ksteri no-I ki se ponašajo, da so iz kraljevega rodu. Državljan repu- «ejo poaiušatTnobenega ter koče blike, ki se zaveda svoje spverenitete, da tevoli sam svoje J*. da vsakdo posluša njih fodo, zastopnike, da v zakonodajni zbornici delajo postave, in ^činbi^tzb^^utoj svoje javne uradnike, da vodijo državno upravo, se ne položaj, o kski deisvski organi more navduševati za kronane vladarje, ki govore o "naših «adji, te pa nahruli z neepamet-podanikih", kadar se njih govorica nanaša na ljudstvo, ki J^j^J^ '¿^^n £ brezversk/ čssnike. Sploh so ne ksteri teko šs zagrizeni in nedostopni za vsak napredek, da jim je nemogoče pojasnjevati vzroke sedanjega slabega položaja. In to vae radi premalega zanimanja za dobre delavske časopise, ampak čitsjo le one, katere jim 'gaapud' na prišniel priporočajo. Kake ča snike pa priporočajo ii "ljudski" voditelji, je pa Še itak znano vaein zavednim delavcem. 1 Dobro ao nam podani uaši "veleučeni" frakarji, kateri vsi spadajo v rasred delavskih 4ak,o-riščevalcev. Mesto, da bi poduče vali delsvos, ds bi se organizirsli in ns ta način izboljšali svoj o-bupui pološsj, v katerem se lia-haja splošno delavstvo, jim pa branijo organizirati se ter jim pripovedujejo, da jc to škodljivo in ne vem kake budalosti Še. Razumno, da to delajo iz tega vzroka, ker vidijo propaj*, Meta se jim hitro priblišuje iu jo ns ta način hočsjo ustaviti. Dobro ve t!« da js njih lelovanje le »nogo če, ako ostansjo delavci vedno '.e v razmerah, v kVcorŠuih so 11-t.li pred nekaj desetletji, du ko •ih ,Uthko izkoriščali kolikor so jih hoteli. Za svoje delovanje so dobro plsčani in so U-ko rekoč Is hlapci onih, kateri «to se zakleli, da dršijo uboge trpina v »užnostl. Tem plačanim hlapcem se ni trt' ha bati. da bi atradali ali trpfcii pomanjkanje, ker aami /ase šo znajo delati. ga vladajo. Pravemu državljanu republike je jasno, da niso tisti ljudje nič boljši, ki so se rodili v kraljevski palači od ljudi, ki so zagledali luč tega sveta v drvarjevi koči sredi neizmernega pragozda v republiki. Kronani vladarji prihajajo na ta svet po ravnem tistem potu, kot otroci državljanov republike ali pa kraljevih podanikov, in po isti poti se ločijo s tega sveta kot navadni ljudje. Oglejmo si kronane vladarje od vseh strani in pronašli bomo, da na njih ni prav nič izrednega, kar jih loči od drugih ljudi. Če vzamemo kraljevo dete in ga izročimo v vzgojo farmarju na samoti, se prepričamo, da ne bo prav nič več znalo kot farmarjevi otroci. Zgodilo bi se najbrž narobe, da bi »farmarjevi otroci več znali, ker jih podedovane last-noHti po svojih prednikih za samoohrano V boju za obsta nek delajo bolj bistroumne, kot so kraljevi otroci, ki so potomci ljudi, katerim je bil mogoče že skozi stoletja boj za obstanek tuja reč. Zdaj čitamo v listih, da nas obiščejo ljudje iz kraljevega rodu. Valeški princ je že pred durmi, za njim pride belgijski kralj s svojo soprogo. Mogoče se jih prijavi še večje število, ki bi šli radi pogledat Ameriko, sploh ljudi, ki lahko žive brez kronanega vladarja, kajti zanje so taki ljudje čudaki, čeprav so bili že v Švici, ki pravijo, da lahko sami odločajo o svoji usodi, ne da bi polagali postave, ki jih sprejme njih poslanci, v podpis kronanemu vladarju. Švica je majhna, ali ameriška republika to je orjak, ki je pokazal svojo izredno moč v zadnji svetovni vojni. T*-kega čudnega orjaka je pa že vredno videti. Upajmo, da se kronani vladarji in njih žlahta premislijo in ostanejo lepo doma. Ameriško ljudstvo ima popolnoma druge nazore vladni formi države, kot jih imajo kronani vladarji in njih sorodniki. In ti nazori so si tako nasprotni, kot sta si noč in dan. Državljani republike verjamejo v načelo, da mora biti vlada od ljudstva, po ljudstvu in za ljudstvo, medtem ko so kronani vladarji prepričani, da so ljudstva radi tega na svetu, da jih vladajo. Republika je simbol demokratične vlade, kraljevina je simbol avtokratične vlade, čeprav je moč kralja omejena po parlamentu ali ustavi. Zato pravi državljan republike, ki je iz srca republikanec, ne more nikdar pozdravljati simbolov, ki so nasprotni demokratičnim principom. ^ Kes je, če pridejo kralji, princi in drugi kraljevi sorodniki, jih gleda tudi ljudstvo v republiki. Ali tega ljudstva ni privabilo spoštovanje do kronanih vladarjev na ulico, ampak gnala ga je radovednost, ki se tudi takrat pojavi, kadar ravnatelj kinematograflčnega gledališka naznani, da bo vprizoritev izredno dobra. Vprašajte to ljudstvo, če želi imeti kronanega vladarja in iz tisočerih grl bo zagrniti krepki "Ne"! Ljudstvo v republiki ima sicer gorke simpatije do ljudstev, ki jih vladajo še kronani vladarji, nima pa prav nobenih do kronanih vladarjev, ki vladajo ta ljudstva. In če ljudstvo v republiki «ne pokaže svoje simpatije do kraljev in kraljevih sorodnikov, kadar so na obiaku v republiki, se to zgodi, ker so državljani republike vljudni napram vsakemu tujcu, ki pride pogledat njih deželo. V ljudskih srcih pa ni nobenega občudovanja za kraljevo veličanstvo, ker |H) sodbi ljudstva, prežetega z demokratično mislijo in republikansko zavestjo, sodijo kronani vladarji v muzej. tem slabše je za nas Mesto, da bi uam pomagali do večjega napredka in izobrazbe, se nam pa še smejejo, skorsvno prsvijo, ds so sami delavci — menda le za čaaa, dokler so opazovani. Kakor hitro pa so sami, pa že opišejo, kej-je -ts in oni, kateri si upa nekoliko kritizirati pisanje nekaterih ustih liStOV. _ r Edina slovenska lista, katera v resnici pišeta za izobrazbo in napredek dela vat va, "Proaveta", ia "Čroletsrec", eta po mojem mnepju premehka napram našim nasprotnikom, ki akačejo na mizo in raz mize ter pod mizo, delavski članek pa skrijejo v — koš, ker nimajo pogums, da bi pisali v korist delavca. . Delavec je še vedno zapostav ijen vsepovsod in to po zaslugi voditeljev, ker gledajo vedno in vsepovsod samo za svoje -koristi. Toda prišel bo čas, ko se bodo ra zmere izpremenile in sicer teme ljito. Tegs ne more ustaviti oo beua aila. Kolo čaaa se vedno o brata. Hvetujetn clevelaudskim listom, ds ferpremene avoje dvorezno poli tiko in da pišejo v onei? duhu, kakor so nam obljubovali v prvi številki, katera je izšla. Kajti do danes še nismo opazili niti enega Članka, brez ozira kakšen d« je, kateri bi bil pisan v res pravem delevskem duhu. Iz vsebine dose-dsnjih člankov sodim, da spadate na svet, ksteri je ckslstiral pred sto leti. Priporočam rojakom širom Zdi*. drŽav, da se naročijo na "Prosveto" in " Proletarea", ker ta dva lista edina izmed vseh slovenskih listov, katera pišeta resnici delavskemu duhu^ter sta za napredek in izbrazbo delavcev. Citatelj več listov. 8heboygtm, Wl«. — Opozarjam člane alovenskega pevskega dru štva "Danica", da se vrši redim aeja tega društva v ^ sredo tretje ga septembra, na kateri bomo u krenili vse potrebno glede pev skih. vsj, s katerimi amo preneha li radi vročine. Ker ao pa paaji dnevi vzeli slovo in je vročina prenehala radi tega pričnemo zopet z vajamji. Udeležite se te seje polnoštevil no. ds ne bo potem kskega ne po (robnega neaporazutuijenja.— Joe Stsrleh. blagajnik. Stara pašam, ki ja vedno nova. — Skozi vse leto mo- Koče čitamo razveseljiva poročila o poljskem pridelku. Ko »e pa prične bližati čas žetve, pa |iosUjo ta poročila neugodna. Na pšenici in drugemu žitu se prikažejo vsako, vrstne bolezni, toča in poplave delajo škodo. In zakaj? Žetev se bliža in kolikor manjši se prikaže pridelek ljudstvu, toliko lož je jtoienejo profltarjl cene navsgor! ; Isto kot jc i omenjenimi fra karjl je tudi z našimi časniki. U malo, ako hočemo biti odkritber-Čul aamo dva. je alovenskih listov, kateri bi v resnici pisali za delavske koristi. Jglgumno, da vsi listi tolmačijo po avoje, vaak urednik tolmači sedanje razmere po svojem kopitu, toda ako pre mislimo dobro njih raslage in pl ssnje. k malo pridemo do zakljuf ka, da razum omenjenih, vsi hvalijo eno in zsbsvljsjo čre* eno. Hvalijo sedanji drušabni sistem iu zabavljajo črez delavake organizacije. Odločno gotovo ne upajo plasti, ampak tu in tam jim pa uide lipod peresa, kaka notica, katere bi se lahko amramovali kot urednik lleta .ksteri je |>odporsn Izključno od delavcev. Kot sem ie omenil, bo kutalo vsakdo pričel isdsjati svoj list, v katerem bo priporočal po svojem kopitu zboljšanje sedanjega po-lolaja. V prvi številki svojegs no-vega llata, bo takoj pričel udrihati po ie izhajajočih čaanikih ter urednikih in najrsje po onih. ksteri pišejo nekoliko za interese delava! va. Priporočati prične *vo-jo taktiko, katera je pa aauio slepilo zar ljudstvo. Kakor hitro pa dobi nekaj naočnikov, ps takoj obrne plstč ter prične ravno nas. protno. Ako pa hoče kdo kaj kri-tisi rali, pa začnejo vpiti, sej to je vaš liet. podjetje je vaše. ali sa hočete uničiti. Prvi dan bo so|»et nekoliko omenil sedsnji teškl |m-loiaj zs delavstvo, drugi u pričela aviratl iitjv valček, je bil dogodek pozabi jen. saj ui nič izrednega za Italijane, če pri lakih prireditvah teče kri. TOLOVAJI SO ODNESLI (JAT PLEN. BO- DRtAV (Nadaljevanje s 1. strani kdo lahko ie zdaj ugane,Jcskšas bo njegova rzeodoa. PrTFel je nabirati in orgauizirs-H prostovoljno policijo, ds zruii odpor policajev, ki nOČejo nič slišati o njegovi prepovedi, da se se smejo pridružiti detgvski organi- policijski komihsr je peč pt»»• bil, da je prisegel, da bo ap«»*i<' val ustavo Združenih držav Is 01. - Italijani m. oh-,njih postsve, ksjli njegova prehajali oproščenje svojega pat rnns j po ve«l jemlje pdlieajem «druk- St. Lonis» Ho. — Trije bauditjc so vstopili v nrodajaluo Kroger Oroeery and B^king koiupanijc i» pograbili vrečo, v kateri je bilo osem tisoč dolarjev. Tolovaji odnesli plen in policija niius « njih nobene sledi. _ - T ŽELEZNIŠKA NEZGODA Atlantic'Cltf, Pa — Tukaj si« udarila skupaj vlaka, na katerih SO vozili izletniki. Ena oseba je bila ubita in sedemnsjst je bilo ■Kt^f, ■ ¿¿i | 'Mra"* ITALUAHSKO ŽEGNANJB sv. fllipa Heniškeae pred cerkvi-jo. Zbrala ae je velike mnoiiea Italijanov, kajti pred cerkvijo je svirsla iftslljanaks g<»dba vesele komade. Prek ceete se bili nape-jan i lampijončkl. v katerih ae bieMtsU lučiee v Vseh hsrv.ih. (1 «hIba je «vírala valovil val- ček, ko w «treli. d Vi nkrat počili štirje zadeti od krogel, vslno svgbodo, ki je garantirsss v ameriški ustavi. Detroit Bich. - Kksekoiiv. organizerije cestnoielefnišklh a uslužbencev je sklenila ir s» fttrajkujoči uslužbeaei f PHjPg ghu lakaj ne vrnejo ilm« bodo izključeni k organizacije Vzroki za sklep niso bili objar-Ijeai. Nadzorni odbor. hit MrwM, irQhiftil. I MIT WiMtai U, OIImi •hO toMM, 410 fhw» t«H IvtWOi MtWi Jae. ICalae, 1007 K. 74th St.. Cleveland. Okie, Tiskovni odbor. ÄÄ1 POTREBUJEMO Delavee m ceglarno. PotrebaJemo delavee m vil»« navada« delavee m samokolnieo 1*6*» saaluMjo i stanov un Ji ; vsako poek m SVST diTl'îoî'n« in dobra pitna veda Ka fforkoto •15 'r Koioakori papirnati rublji stockbolni. — 1* Helaiugfirsa Izročajo, da je "severnozapadni ruska vlada" izdala nove papirnate rublje v avoti »60 miljonov, a Kat, iimi hočeTZammjittaodBnje notranja bankovce. Bankovci imajo podpis generala Judeniča in , irkulaeijd tega papirja po vsem ruakem ozemlju, kolikor ga je pod Kozakovo kontrolo, bo prisilna. 44) rubljev ima ekvivalent enega angleškega ftterlinga. • Viljem prod aa pehMtvo. .. Amerongen, Holandija. — Biv-Ki nemški cesar Viljem je poslal enega svojik tajnikov v Berlin v Hvrho. da uredi z nemško vlado svoje finančne zadeve in da dobi ir. svoje bivše palače pohištvo za svojo vilo, katero je pred kratkem kupil v Dooriut na Hulandskem. Koške bi rad 200.000 mol sa potlačen ja gpaf lilrl snu Berlin. — Nemiks vlada bo apelirala na zaveznike za povečanje armade na 200,000 mož kakor hitro stopi mirovna pogodba v veljavo. V ojni tajnik Noake smatra, da toliko mož potrebuje Nemčija «talno pod orožjem, ako hoče potlačiti spartakovsko (komunistično) gibanje. ROS PrtstanUéni delavci ? Karsaijn m " • generalni štrajk. Marselj, Francija. Priatanl ščui delavci so v nedeljo odglaso vali za general im atavko. Delavci zahtevajo 20 frankov plače aa oaemnnio dnevno delo in nobeno ga nadčaaa.1 Eksplozija munioije v Italiji; 100 mmrtvih* ' London. — 1* Milana poročajo, da je v sredo eksplodirala velika amnicijska postaja v Pellegindu, »«verna Italija. Več kot sto vojakov in civilistov je rtWlo smrt in ainogo je ranjenih. Razstrelba je nastala, ko je delavcu padel za- boj ročnih granat iz rok na tla. Ogrska zahteva ekstradicijo Bela Kuna. Bazel. — Z Dunaja poročajo, da Ogrska zahteva od avstrijske vlade, da ji izroči Bela Kuna in nekatere druge vodilne komuniste, ki ao ob času padca sovjetske vlade v Budapešti pobegnili v Avstri-jot Da li bo Avstrija dovolila v zahtevo, se še ne ve. Tolstojev dom aooialisiran Kodanj. — Vest iz Helsingfor-nh se glasi, da je ruska ^v^taka vlada Hocializirala Jasnajo Poljano, dom znanega filozofa Leva Tolstoja, z namenom, da 'bo s tem za vedno ohranjen njegov spomin. Vlada je povabila Tolstojevo rodbino ,da naj stopi v vladno službo, ostane v gradu in upravlja Jaanajo Poljano v interesu in pro-sveto ljudstva. Davek na Nemoe, ki niso bili v 3 vojni. , Berlin. — Vladni krogi so suge-stirali, da bi vlada naložila poseo-ui davek vsem tistim Nemcem, ki ho se na razne načine izognili vojaški službi za časa kajzerja. Domneva se, da je kakih šest mil Jonov telesno sposobnih Nemce*, ti s j več raznih privilefciranfev, ki niso nikdsr nosili uniformo. DvaJ-Het mark "izjemnega" letnega davka od omenjenih strahopetcev hi dalo državi 120 miljonov mark dohodkov, ki jih zelo potrebuje. MEHIKA DOLU, DA 90 AME RISKI 00WB0YI PODPIRA U BANDITA JEZUSA. Ki Paso, Tez., 28. avg. - Jezua Reutario, mebikauaki bandit, ki je povzročil, da je ameriška kava-lerija invadirala mehiško osamlje pred nekaj dnevi» je dobival orožje Jn strelivu od ameriškik mi cherjev in eowboyev v Texaau. ' Tako izjavljajo zastopniki mehiške vlade v Juarezu, ki so preiskali zadevo. Poročilo o rezultatu preiskave je že poslano v Me-xieo City in pričakovati je, da bo mehiška vlada izkoristila to od-kritje, češ, da naj ameriška vlada preje "polovi bandite na svoji strsni meje predno gre lovit na drugo «tran." Preiskovalci ao baje dognali, da ao tatinski cowboyi na ameriški strani v zvezi s tolpo Jeeuaa Ren-tarija, katerega ao zalagali s puškami, strelnimi naboji in s konji in potem no ai delili z njim plen, predvsem ukradeno živjno. Cowboyi so tudi dajali Rentarije-vim banditom navodila pri upadih čez mejo. DEMOBILIZACIJA SE VRJSI HITRO Washington, D. O. — Vojni department naznanja, če se bo demobilized ja armade nadaljevala, kot dozdaj, tedaj bo ameriška armada štela 30. septembra 225,000 mož. 19. avgusta je ameriška armada še Štela 461,390 mož in oficirjev. RAD BI IZVEDEL kje ae nahaja moj prijatelj Luka Mtklavčič. Že nad leto dni o<>i>oldne; eb aedeljak ed I. siaMJ Se I. perelSae. a M te ae Mia. — CrUUi —Ne Msektte faae la ItwKa Zdravüa mmm Kakor v starih časih. Kdor ai naredi kaj dobrega ja zadovoljen. Po našem navodilu lahko, 10, gaL najboljše piva, fcrvari vsak aam doma za $2.26. Kar pošljemo v vae kraje Unije in Ganada v večjih naroČilih popust. Za priatnoat in kvaliteto Vam jamči tvrdkai Frank Oglar, M01 Superior, Cleveland, Ohio. Tel. Prinoentom 466. V STARI KRAJ ae lahko potuje. Jugoslovanski konzulat zopet izdaja potne liste sa potovanje skozi Francijo. Vsak teden odpluje iz New Yorka po eden ali več parnikov Francoske družbe. Za vsak parnik imam &e nekaj tiketov na razpolago. Cene so pri meni iste ka-kor pri kompaniji. Kdor želi potovati, naj se obrne žu pojasnila na j/ftt [ ' * LEO ZAKRAJSEK-A 70 — 9th Ave., New York, N. Y. Dostavek : Preskrbim tudi potne liste onim, ki nočejo imeti sami te sitnosti. ■tojLlfoiBaStiJ^jr t f .Ify, »U , , ^B Ameriški latalai aa po fnpti 1'ariz. — Tukaj se je orgauizi-rsls ameriška letalna eskadra poa vutistvoa majorja M. C. Fsum leroga is Chieage, ki pojde proato-voljno v službo poljske armade nn ruski boljše viški .fronti. Doslej se j« priglasilo devet ameriških le-laleev. DR. JOS. V. CRAHEK edini alovenaki sdravnik ia ranocelnik v Pennsylva-ni j i. Zdravi vsa otročje, ¿enake Ia moike bolezni Uradni! ura ae: 10 ure zjutraj do 2 are popoldjuu Bell Tele phone Ceder Mi S43 E. Ohio Street NJJTTTSBUROH.PA. mmmmmmmmmmm MOflKI IN ŽEN Ns napravite napake, akaj si i starojšoga,naj preskrblt« M bolnih na nsimslln.iie naJdne. Vslad najbolj neodvisen sdrsvnlk, ari kate saslgurate sa svojo bolasoa. Bros Skri pri njem najbolj temelitte sdrsvlj.nja nične pomoči sa vaš daaar. ^ . Brezplačna sdrsvnlšks srstokava^fotam atroja. ia tisočer bolnikov. Vslod toga js postal skrbi hoste dobili in veliko ret- (iovorl UraiMmrrn U S. do S. ed 10 do 2 411—-4 tb Dr. B. P. MULUN, S^eijaHaft -4th Ave.. Sad VWm, FITTSSURGM, < nMUroti «lavna poŠte. Slovenk« Narodna 1 IiIibiIImi a tariL Podporna Jcdnoti. j lT.Jealja 1007 GLAVNI S Y AN i aOST-Sa SO. LAWNDALS A VIL, CHICAGO, IIXINOIS GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1022. hvrimlai odbor« uveavm Imata aodaj sopet i ^ j,£7' ¡¡a . vv "sM 'ffiita /¿m'y ~ ». - v Rojaki Pozor! Zelo važno!— Čitajte! Po dolgi la pomagati' EMIL KXS9 BANKE PO KABLOGRAMU Ta Jo nopoirodna «rosa sa Kraajska. štajersko. B poda Je Koroško, Istrfjo, Primorsko, Dslmsrilo, HrvsUlco, Slavonijo, BOSaa la Earaa-govlae la a denarnim sa vodom "PRVA HRVATSKA ITEDIONICA U ZAGREBU" 100 kron velja sedaj...........$ 8.75 10,000 kron....................»350.00 Za vsako brzojavno poftiljatev tnalajo stroški $2.50 ne glede nato» kolika Je «vota. 1 Vsa denarno pošll)atve ao jaaofteae. PRODAJA PAROBRODNIH LISTKOV V VSE Vjm U tvr.ika ji «lopoSijeto are. — maja so dajrjo < Bodite vedno solo oprssnl la aa gMkalajta te ta tam s pošiljanjem «J-nirJa v stari ImO. temvel as V Vašo staro daasaWaa la katera mMov jai .. Emil Kisa, bankir, 133 S«cond Ave. eer. a St NZW YORK, N. V. Plešemo po 4% obresti aa hraallae vloga. P*elu|e General Bolha, vodja umrl. leeeeeeeaaeaaaaeaaaaaiaaaaaaeaeaaaaaeaiasaaeaaaaeaa»| Pozor Rojaki!!! Citate!jem "Prosveto" priporočam avojo krojalniao, ia naročila novih oblak, kakor tudi sa «¿šfenja In likanje in aploh vsa dela spadnj.oa v to atrojio Ako vam ni mogoče oeohno prinesti obleke pošljite jo pa poiU ali po okapreau. NaMoviU vaa na amj naalov: ^ i,,._______________„ ----- MAETIV DOLIN AE, TajrUr, W. Vlrgtnla. M FB0DA BB dobro stojala trgovina molkih oblak, klobukov, čevljev, Ltd. r SloveaSkem Narodaoa DetM, v La BaMo, DL • Lapa prilika ea psdjotaaas BLOTBHCA. Za vaa pojasnila In druga podrobnosti glada prodaja, obr-aRa aa U taatitka v^zr: _ ... B F E RnrmULLB, ■ M first Street U Bella, M g naisissaiiissiiiiflisissil a a a Zgodovinski romnn *-. Paiiljaaje daaavja. » jvo on ¿e skrbel sa to, da se bo tovarna za. Velik polar na Dolenjekem. — Dne H. julija popoldne, ko so ljudje bili večinoma pri delu n« polj«, so otroei ,igrajoč se z vžigalicami .zažgali kozolec koncem vasi Zag rad ec ne Dolenjakein. V pol ure je bile y ognju ie cela ve«. ^Isuinste strebe in posušens drv o so gorele v vročem solucij kot baklje. Seno .ječmen, hiše s hlevi vred so bile Šrtev poiers. Prihitelo/ je več polarnih brainb, pa ognje, ki je bil tak. de ljudje še blizu hiš niso mogli #ggseitl ui bilo mogoče. Ves s približno 40 'tišsmi je sedsj ialdstno pogorf- Me. Tridesetim kmetom je zg. re____ . . .____,. V, , r» »c vcuiiu svoja tovariše ze lo prav vse, ksr so Imeli Skoda je , , ^ladl seveda selo velike pomoč nejpa mKl ***** m ¥lad1, w ed* Tedenski iskas nalesljlvih bo-v ozemlju deŠelnc vlade za tiloveitljo od 22. do 28. junija ISIS.: Akra tira (Hearlatina). | ÄMjetia. mesto: 2 ossbi oboleli, 1 ltmrla. Trebušni tifus (Typhus abdominales). Brežiški okraj: oblina Zakot 1 oseba obolela; Celjski okraj: občlife Laški trg 2 ose-bi oboleli. Trbovlje t oseba obo-lela; Ptuj meeto 1 osebs obolel«, Itadovljiški okraj: občina Begu nje 1 oseba obolela. Kose (Vari »la). Itreiiški okrsj: občius l.o-če t oaebe obolela i Celjski okraj občius Koginjaka gora 1 osebs u «rta; Ljubljanski okrsj: občine Tontišelj 4 oaebe obolele. Iške Lo-ha 1 oseba obolele, ! umrla; Ljutomerski okraj: občina Male Ne-deljs l osebe umrla, Maribor eieelo j 3 oaebe obolele. 2 oaebe u-mrle is tuuaitjih občlu; Ptujski ohrej; občine 8v. Iloifenk v Ha-lusah 1 oseba umrla. Borovci 1 oseba obolels, Koetrivnlca 1 ose-ha obolela. Prvenci 1 oseba obo-lela, Kakušak 1 nsebg obolels l*let 1 oseba obolela. Pripomba; # Črnomaljski okraji občina Črno-melj 2 oaebl ugrlsueul od stekle mačke , Oelovec. — de eukrst pišemo o razmerah pri druibi sv. Mohorja. Sedenji odbor govori namreč, da Imi tiskarno in knjigovrsnieo enostavno saprl in delavstvo odpu stil. I a-1 »a prihodnjost se obete na ta način delavcem! Posebno onim. ki so le skoro celo svoje življenje pri obratu! Predsednik «eichen pravi ds nimajo več dene rja Pred «leaetimi leti. kolikor vemo. ae je hotelo v Ameriki kupili hišo in tiskarn« za milijon kron. |»od Krattr Jolrfovo vlado ae je dalo 60 0OU K za dobre namene in tued vojsko ao ur razprodale knjige z znatno rvttano eano is bogate zaloge Kako torej, da nr bi bilo de tiar ja' Najhrle ga nimajo zato, da bi delavcem v lej veliki drigi nji prtakočili na pomoč a kakimi dokladami Sr predtio ao Ju*o-alovani saardli Celovec, ao bile 1 '< ' ■ . >..f .t •! .1 , ;u,c,„t be, da m- <|elavern\ i»pla*a asisv-ni ziieork v vhui.i ene trdenake plače K« wo prišli Jugoslovani ao jta akleotll. da tega iw «tore. Dr levstvo je pretekli tedeu predložile družbenemu odboru jugoelov. terlf, ki je uekej višji ia doseže 4 do 5 krstno višino ouega ia mi rovne dobe. Delavatvu pe se je odgovorilo, čel mi Mpadanio k Nemški Avatrijl, zato so zahteve odklonjene. Sedimo sedaj ns tleli med dvems stoloma Torej izplačati nam nočejo niti sporazumnega zneska, kakor se je sklenilo v Umu. uiti jugoalov. tarifa! Ako bo Cel ovc«- neutški, se l*o družba morala itak preseliti v Jugoslavj jo, ker izdaja vendar slovenske knjige, torej za ksj taki črnini izgovori T Kako ae naj ti izgovori tndl ujemajo z eminentno kulturno nalogo m Hloveneef —r Sicer pa je videli in pričakovati, da si bo moralo delavstvo kmslu iskati dela kje drugje. Kje so oblasti, ki bi te čudue usksne družbe preprečile. — Slovensko ljudstvo si jc naročalo knjige iu s tem podpiralo družbo kot širrteijico kulture. ki naj bi sčasoma Še več na redila aa prbevlt kulture slov. ljudstva in ne morda zato, de se kuje kak koristolovski kapital Avst^jski ovaduhi — jugoslovanski ovaduhi Sedenje, sloveti-sko-ovaduŠke razmere na železni cah nam pojaaujuje uajagovor-uejše sledeči pojav: Leon Mako-rati, prožni mojster iu zveaar naj čeduejšega kalibra, je tožil pri okrajnem sodišču ne Vrhniki Vi-ijeme Novaka, železniškega urad nika v Borovnici radi rasšaljenja ••asii, In alcer zato, ker mu je Novak očital, da je Makorat tekom vojne denunciral razne ljudi ter da mu je rekel: "dokler ae ne operete., Vea imenujem denuttei-jente, šufta, človeka, ki ni vreden, de v pošteni družbi eedi. Jugoslavija bi morale najprej teke falote ven pometati in potem šele Nemee. jfe ■' r4 i' ■, \, p, Novak je neatopil dokaz resnice, teke dokaza pa ee je Makorati tako ustrašil, da je tožbo umaknil. na kar je bil Novak oproščen. M okoreli mora sede j plačati stroške dveh odvetnikov. No ,ln sedaj poelušajte: Ta čedna ovaduška figura, ki je denun-cirala lekom vojue svoje tovariše avstrijskim priganjačem, ki ima na vesti toliko nedolžnih žrtev, te čedna ih plemenite figurica bivšege koufidentatva, je danes gpoiina aila aveeareke organizacije na Železnici. tO junače denunci-re še vedno svoje tovariše železne več avstrijski, marveč slovenski železniški uprsvi in vladi, je zelo uvaŠevan in protežlren, in njemu, njegovim dciiuneijecljsm In brutalnostim se imamo zahvaliti, če je bil te dni neki delavec. ki i« opravljal pošteno več let svojo železniško službo, vržen ns costo! Drugih komentarjev nl'treV». Zakaj ao jih aretirali. — Kakor smo Že ua kratko javili, so 11. Julija aretirali «tiri naše aodruge železničarje, in idcer Per-dana. Juga, (Iroacka iu Kanclerja. Ta aretacija je v sveži k shodom. ki ao je vršil U. maja v Le-porju in ue katerem je poročal aodrug Perden. Očita se mu, da je rabil subveraivne larszc, pa vse druge priče saulkajo. Priče so bili gori navedeni trije so-drugI in drugi delavci in km«rtl, ki so se shoda udeleŠill. Zakaj sc je aretiralo one tri sodruge, ki so bili samo priče in keteri niso ua nhodu ne govorili, ne drugače intervenirali, aame . . . deželna vla-l ds si ga vedi. Morda se jih je arc-tirslo samo sato, ker so bili pri. čof Ali je v Jugoslaviji tudi to že zločin t Da se sretirs sodrugs, ki jo po nalogu atranke poročal na shodu preti dvema msasoama in da se mu očita zločine, M jih ni izvršili ter de ae po vrhu aretira še tri priče, je nekaj tako šrnomeljako-posebnega, da se moramo pred-vartn vprešatl, kdo je pravzaprav odredil aretacijo. ■Ali b| ne bilo boljle kar eno-«lavno povedati, da je shod v Laporju »e pretveza. In da je ta are-laelja v sveži s metodami, ki ae jih je uvedlo na šelesnieif Kaj vemo. da je zvezeraka organizacije jugoslovanskih ovaduhov poslale na deželno vlado ovadim, podpi-•Mino po raznih Drličlh, Pregljih, Vrečkotih in drugih, in v kateri se sahteve te in \e Šrtvef Ali naj beeedilo dotlčne ovadite prineae-mo v listu? |y*adoati. \\ «uapodje. provocl-1 rajo aaml nerede, pa naj jih ima K Ali Tmsjn še %ij pamelTT Uvos Italijanskega blaga ja do voljoe. Pri n%<»au se ima plačevati cartim p» minimalni carinski tarifi. Osna pšenice pada. Kakor se nam poroča, je v zadnjem času znatno padla oeua pšenice, za ke tero se je vsled svobodne trgovi ue plačevalo za meterski stol 260 do 280 K, ua 200 do 220 K. Vzrok je baje nameravana rekvialcija sita ob letošnji žetvi. Stanje istve v Srbiji. Letošnja žetev v Srbiji obeta dobro, samo v nekaterih krajih jc vsled mokrote in hlada nekoliko zaostala. Travniki In sadni vrtovi obetajo obilo. Lan iu konoplja stoje dobro, ensko mak. Sliv bo malo, hrušk lu jabolk obilo. Češenj jc v izobilju. Vinogradi so v dobrem stanju samo vsled hladnega vremena so nekoliko zaostali. M --- BRUTALNO PJUBOAJTJAlfJB DELAVCEV V TESTU. (Nadaljevanje s I. strani zbrala tista znana tržaška podi v. jaue drhal, ki je leta 1916. poži-gaia "Pieeolo." Na balkonu me-gistrarfa sta govorila dva študenta in nahujskala tolpo. K parolo: " Vogliamo finirla" rhočemo, da se konča), se je drhal podala na svoje "delo", ki jc rodilo žalost-ue posledice. Na Piasza del ttUtdii je množica stavkujočih trčila ua karabinjerje in ono uahujsksno drhal. Takoj so se vneli tepeži in psdli so streli. Kn vojaški šofer je bil ustreljen. Razkačena množica •« jvPf«teč in kričeč razpršila. Dopoldne ob dveh ae je vršil v Delavskem domu sestanek zaupnikov delavstva. Na tem sestanku se jc sklenilo, da se delavci podajo drugi dan na delo, ker jim je bilo obljubljeno zadoščenje.^ Ali ona podivjana tolpa, Id je hotela povsrodaU nemim še v nadalje, šs ni mirovala. Dospela jo prod Delavski dom ravno, ko so ssstopniki končali svojo sojo. Na Via Mandonlns se je^nahajal vojaški kordon, oddelek vojakov in oficirji s karabinjerji pa ao ndrii v Delavski dom in tam aretirali vseh 480 navsočih oseb, nsd njimi tadi slov aodmge. Nato je udrla v Delavski dom tndl še tista tolpa, razbila in domolirala vse, kar se je le moglo. Uničila je vse knjige OirooU di Studii SookH". Uničila je vso prekrasno knjifaioo Ljudski odor", ki jo Ml* naj. boljša in najbolj bogata kni|ini-oa Drhal jo pobila in polomil* kadi vse mohUUe in vse drsgnsone priprave, kar jih je bilo tam. Ako-da presega miljon kron. Ko je pa tolpa opravile svoje jrnalko delo. je nadaljevala svoja barbarstva pri listu "Lavere-tore" iu si potem privoščila tudi Slovencev. Itazobesila je italijanske zestave v Narodnem domu. Tudi to jc razbila vse in pometala vse knjige skozi okna, kjer so jih zažigali. Knako so razaajeli pri "KdinoMti." Pozneje so rar.bi-li na svojih pohodih tudi kavarno "Cnion", kamor zahajajo tržaški socialisti. >f,iV, v -Kljub prolipozivu ar delavstvo po teh nasilji vili ni podalo drugi dan na delo in je stavkalo naprej. Zahtevalo je, da se aretirane so-karfdruge izpusti takoj iz zaporov. Ker se to ni sgndilo, ss js stavka raaiirlla po vsej Istri in po tfeem Ooriškem. Delavstvo je izjnvilo. da odločno vztraja pri splošni stavki, dokler no pride do svojih pravic. Tsko je nastala splošus stavku po celem Primorju in v trenolkii. ko vam tn pišemo, prihajajo vesli iz Benetk iu drugih gonije-ilali janskih mest. da jc, tamkajšnje delavstvo v znak solidarnosti stopilo v stavko in da odločno protestira proti tem krvavim nasil-stvom. Razburjenje je splošno. Tudi dsues se stavka še nadaljuje, kljub temu. da so izpustili po levico aretiranih sodrugov. O na-daljnem pottku stavke bomo ob priliki še poročali. Omenimo nej še samo to. da so pri pogrebu ne-kega neeljonaliata Pollaka ljudje morali povaod res hiš razoMtl italijansko sestavo S Črnim trakom. Dragi sodrngi 1 Ml se ne strašimo nobenih Imjev. nol>enih pre ganjen j. Naše delan* vo je danea tako solidarno, tako močno, da utrpi še vae kaj hujšega. IMgo-letni napori in delo so naše sodro-ge utrdili v veem. 7. mirno odločnostjo gremo naprej po sačrtani poli i našimi še Imlj Irdnn aklet njenimi rdečimi vrstami Solldar nest delavskih vrat jr večja, od-porna sila vedtm hujša . In la naša sila bo vrgla v prah vae kapitalistične narode, zaduši, la jih b«» sa vedno. Srčna posdravij«d 1 Železni zapahi, ki so zaklepali vrata od mu t raj, zaropotajo. Voiodijevski se umakne in ž u jim vse plemstvo, da naredi prostor. Kmalu se odpro vrsta iu na pragu se prikaže Kmitic, visoke rasti, vitek kakor stolp. Svit slo se je in prva bleda duevua svitloba je osvetlla mlado vitezovo lice. Pri vratih se vstsvi, pogleda ponosno po ua vzočih Ui reče : "Zaupal sein vam, goapodje. . , Bog ve, ali sem prav storil, toda nič zato ! . . . Kdo je Volodt-jevekif" "Jaz sem," odgovori Mihael 1er stopi ua-prej. "O, nič kuj puacbitega," reče Kmitic. in pogleda drobnega Volodgevskcgu. Mislil sem kaj večjega dobiti, dšsiravuo moram priznati, «iu ste izkušen vojak." "Jaz pa vam tega ne priznavam, ker ste o-pustili stražo. Če niste boljši boriJcc nego povelj uik, bo precej lahek uioj trud." "Kje se jwskusivttî" vpraša živo Krniti«*. "Tukaj. . . Dvorišče je ravno kot mizu." "Dobro! Pripravile ae na smrt!" "Tako tuočuo zaupate Hamciuu sebi T" "Vidim, da niste Mli n* Oršanskem. ako še dvomite o tem. Jaz ne zaupam eamo, marveč vas še pomilujem, ker sent čul praviti o vus, da ste slaven vojak. Toraj rečem še zadnjič ; Pustite me v miru! Midva ee ne pozuava. - . čemu uaj torej drug drugemu dela napotje? Čemu uie napadete T Saj je deklica določena po oporoki meni, kakor ¿udi'to posestvo. Bog, mi je priča, da sem prišel le po svoje reči. . . Resnica je. da sem opraái 1 plemstvo v Volmontoveali, toda Bog naj sodi. Komu se je prvemu zgodila krivica-su bili moji častniki s\ ojegiavueži, ali uer kaj je to komu mar? Dovolj, da niao tu nikomur učinili nič zalega, in vendar so jih pobili do poslednjega, kakor stekle pse, samo radi tega. ker so hoteli plesati z dekleti Bodi torej kri za kri! Potem so mi pobili se vojake. Prisegam na rane božje, da aem prišel semkaj brez slabega namena, a kako so me vsprejeli? . . . Godila se mi je krivica za krivico. . . . Vnekako pa sem gotov odreči se vsemu, samo da jih nagradim . . Bolje je tako negO drugače. . ." , *'A' kakšni ljudje so prišli z vami? Odkod ste jih vzeli?" vpraša Voiodijevski "To je zopet uioja reč. Pripeljal seui jih semkaj ne proti domovini, marveč v dosego svojih pravic." '•'Taki ste torej?. . . Radi svojih zasebnih zadev ste se združili a sovražnikom. A » čim drugim mu poplačate to uslugo nego z izdajstvom? Ne, brate, ne branim ti pričkati m s plemstvom, lods pozivati sovražnika na pomoč, to je druga reč. Ne izviješ se mi. Postati sc sedaj uh19, akt) uočeA, da te imenujem babeŽcin, da ai se smatraš oršanskim praproščakom. " tó ':v«'r "Mudi se ti k očetom, mudil" odvrne Kmi-aic ter se postavi. Toda Voiodijevski se ni žuril, marveč se še («irai okrog sebe. Danilo se je že. Na vzhodu ae je rumenil prvi frak jutranje zarje, na dvorišču pa je bilo 'ie temno ,zla*ti pred hišo. "Dani se že", reče Voiodijevski. "toda solu-ea še ue bo kmalu. Nemara želiš, da nama prineso luč?" ".Meni je vsejedno." "(iospodje!" zakliče Volodijevhki, iu se o-Imie k plemstvu, "skočite po slamnate po voske in po smoleniee ter jih priŽgke. da nama bo svit-lojc pri teiu oršanskem plesu." Plemiči, katerim so ti ga jale šaljive besede polkovnikovc, so urno skočili v kuhinjo, udk<»dcr so se kmslu vrnili n prižganimi bakljami. ter ob-stopili nasprotnika. Voiodijevski pokaže s sabljo njihove baklje ter reče : "Poglej. . pravcati pogrebeiJ" "Ki pokopljejo polkovniku Z \sn ceatjol" reče Kmitic. "Tods ti ni. pravi zmaj t "J Nastane globoka tišina, katero jc motilo aa mo oglja, ki se je lomilo o dhakclj iu padalo na tla. Voiodijevski je bil vesel kakor čriček v pomladanskem jutru." S- JX- * "Zelnil" reče Kmitic. prvi ' ' orožja je odmeval glasno v ^ cu vsem gledalcem. Voiodijevski je položil ,, nazaj ter stal mirno ,kakor da bi hotel akuŠa« izurjenost nasprotmka. Kmitic ga j« nap 1' Prvi je ostal hladen, drugi pa sc jc razghL' Naposled sc prične na splošno začudenje «Un/T čih Volodijevaki šaliti: ' ** "Zmeniva se še kaj, da nama ne ho ,1„|„ v' ' ' uko 8e b0fke »- {>«*t skein. . . Oči vidno je, da vi tam samo grah uda lite, ker udrihate tako kakor a cepcem S t«a sc zelo utrudiš, Ali je rcanica, da «e ¡mairaš „! Oršanskem najboljšim borilcem?, . . Tak«, 1 prasijo samo ua zborih. . . S takim mahanjem Z ¿tarok najlažje ubrani psom. . . Pazi, g„s|MM, nekoliko bolj na konec sablje. . . . Ne giblji I? ko z desnico; glej, kaj lahko nastane iz teua Dvigni!. ..." K " Poslednjo licsedo izreče Voiodijevski ^ neje, ob euem pa zatoči v polukrogu, potegne S sbico in sabljo k *«bi, in Še predi 10 ho ra/.inaefi navzoči, kaj pomeni beseda "dvigni", jc drrtel» Kmiticevs sablja Voladijevskcmn čez glav,, u.r padla za njegovim hrbtom na tla. u "To se pravi izgubiti sabljo," reče V0I0& jevski. , Kmitic je stal bled S izbuljenimi očmi M». I i pol kovnik pa se umakne ua stran, pukaže tleh ležečo'sabljo in reče: "Poberi jo!" .; ■>' iNkfkaj časa sc jc zdelo navzočim, da plan« Krnil ie na luisprotiiika z golimi rokami . . ^ je pripravljal /.a napad in Voiodijevski mu j,. |,i| /,e nastavil sabljo. Konccno pa vendarle poseže po sablji ter napade z tiovič groznega nasprotni, ka. '*. Med glodalcem se saČnje glasen šum. Slatf so v krogu iu se stiskali čimdaljc bolj, za njimi so se vstopili še drugi in tretji. Kmiticevi Kozaki so radovedno zrli plemstvu čez ramena, ka-kor bi živeli ž njim v najlepši slogi. Nezadovoljni krik oaupnenja jame jim bruhali h smehom vred iz ust .V«i so žc vedeli, kakšen bo konec Voiodijevski se je zabaval s Kmiticem kakor maček z miško ter vihtel sabljo ua videz einida-Ijc manj. Levo roko je vtafcnil v žep. Kmitie pa se jc razvnemal čimdaljc bolj. Naposled se iuu izvijejo iz ust besede: / % "Končaj, gospod!. . . Prihrani mi sramo-to!t ..." "Dobro!" odvrne Voiodijevski; trenutek pozneje se je začul kratek žvžg in na to duiljh krik. ■ :. Kmitie je razprostrl roke. izpustil sabljo, da je padla na tla. ter se zvrnil čez njo satu k nogam polkovnika. . . ^ f; "Ta ostane živ," reče Volodijeveki; "ker ni padel znak." 'X X.-.» ^ Na to seže h Kmiticevi sukuji ter obriše vanjo svojo sabljo. "Cmoriti treba izdajalca! Kazsekati!" zhv-rešči plemstvo in nekoliko Butrinov priskoči k ležečemu z golimi sabljami. Nakrat pa se ¿godi nekaj Čudnega. Mali Voiodijevski se izpremeni v veliksns. Najbližjemu Butrimu zleti sablja ia rok, kakor poprej Kmiticu. Voiodijevski ps zakriči $ iskreči m i očmi: "Stojte! Ne ganite se!. . . Sedaj je 011 moj, ne vaš!. . . . Proč!. . Vsi umolknejo, ker so sc očividuo zbali uje-gove jeze. On pa nadaljuje: v - v "Tukaj ga ne bodete mesa rili. . . Kot plc-mič morali bi poznati vitežki običaj, da se ne mori ranjencev." ^v.v''v. •* "Če je pa izdajalec!" zamomlja iz Butrinov. "Takega treba razsekati." 'Če je 011 izdajalec, treba ga jc oddali liet-manu, da mu prisodi kaseu. Sicer pa je doksj bolje za va«, da ostane Živ. . . Ali jc kdo I tikaj ,ki zna zavezati rane?" ' ' i- "Krištof Domaševič. On razume ta posel." "Naj mu takoj zaveže rano, u potem ga prenesite v posteljo jaz zdirjam k gospodični, da jo potolažim." ■ Po teh besedah vtakne Voiodijevski sabljo v nožnico ter odide Nkozi odprta vrsla v sobo. Plemstvo pa lovi iti veic Krniticeve ljudi, ki so tnlali brez Upora. Le kakih dcact jih je zbežalo skozi nasprotna vrata k ribniku, kjer pa jim prr slrižcjo pot tam čakajoči Stakjatii. Mnogi it plemstva iMmcžcjo tudi po blagu, ki jc bilo naloženo na vozove. Nekateri ao svefovsli, ds se o-pleni vsa hiša. toda zbali so se Volodijevskegs. kakor tudi gospodične llilevlčeve, ki je bila v hi ši. _ MMMMtfMBttUBKHlfBHHrriiH^H KAJ VAM JE POTREBNO. BERITE V LASTNO KORIST. JOHN NEMETH STATE BANK. 1597 SECOND AVE. NEW YORK, N. Y.