107. štnllte.
——————^——^- - -
mrtlim, i WiH>, llmaja 19)7.
L IbIo.

.Slovenski Narod* velja po po&tft:
za AvBtro-Ogrsko:
cclo leto skupaj naprej      .   K  28— ]
pol leta       »         „     .   .    .  14 —
čctrt leU     „         „     .   .    .    7 —
na mcsec    .        «■     .   .    .    2 50 |
za Nemtfjo: cclo Icto naprej   .   .   .   .   K 33-«
ra Ameriko in vsc drage dežele: <rdo lcto naprej   .   .   .   .   K 28.—
Vjpntuleni glede Inseratov se naj priloži zr. od-r.cr dopisni ali znarr' 1 Ppiaiiilllio (spodaj,dvonšče levo). HrtovauUca £L 5, teiefoa St 35*
Insersti s^ račn^jo  po tior^/^nsTi   prostiru  in  sicer:  I  mm   visak,  ter
63 mm J.jrok pfo U»r:  ci";iat  ;»u 8 vln^ dk'3!:ut p-> 7  vin.,  tri;<rat  po 5  v.
Poslano   (eiuu   proiiort   H   rM.f   f>artc  *n   zali.Mls  (e-.iiaU   prostor)   10  via.
Pri vc-^iri šrnercijih po daja/oru.
Na pismeni naro:.'i !-   t    ;'-)ii'ni \o3;!.itv: mn'nine se ;is ozira.
Upravniitvu naj se po;i:;aio niraliine, rekla nizlje, ioserati i. t d., to je idministrativne stvari.
.Slovenski Narod" velja ¥ Lja^lianl ]
dostavljen na dom ali če se bodi ponj :
ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 2n*40 pol leta       ,......13-23
Ičetrt leta     „       .   ."   I   »    9    6*5C na mesec     „       .    ,   .   »    „    2*20
Posani^tna diovillia vclja 19 vinar|6v.
Dopisi nai se frankirajo. Rolvopisi se ne vračajo. Uredaištfd: SaaIIo7a alica iL 5 (v pritližjj levo,) telaloa it 34.
Usto UFBnP 1i!Fftfim
Dunaj, 9. maja.    (Koresp. urad.) Uradno se razgiaša:
VZHODNO   BOJIŠCE.
V  Južni  Bukovini  smo  zavrnili j ruske Izvidne   čete.    Sicer    ničesar poročatL
ITALUANSKO  BOJIŠCE. Nobenib posebnih dogadkov.
JUGOVZHODNO   BOJiSCE.
V  ožini med Ohridskim   in   Pre-spanskira Jezerom so preprocHe  av-stro - ogrske in oznianske čete pred-včera&njeni sovražni sunek.
Hamestnik načelnika gener&inega štaba pl. H o f c r. fml.
Berolin, 9. maja. (Koresp. urad.) W0itf(3v urad perača: Veliki glavni stan:
ZAPADNO   BOJIfCE.
Armadna   s!:up!na   nresto-lonaslednika  Ruprehta.
Pr! neugodnih vremenskih raz-srerah |e bil art?!?arijski crren! le na malo točkah živahnejši. Bavarsko-frankovski poJUi, ki so včsraj dopol-ćne z veliko silo zavzeli Fresnoy, so držali kraj proti novini sovražnim napadom ter vjeli nada'.njlli 100 mož. Delne šunke AnsJležev pri Roeu:i-Birilecourh! smo zavrnilL
Armadna  skupina nemške-g a prestolonaslednika.
Med »Zimsko goro« in cesto Corbeny - Berry aa Bsc so pricele zvečer na novo v boj postavljene franccsTce sile po bobnrijočen! o.infu napadat!, V vroči borbi stro zavrnil! sovrainika deloma v bližlnskem bo|o» deloma s protisunkom. Y osta-lem iq bik) tndi na fronti ob A;sni in v Champanni boino delovnn^c pod vpiivoni s!aber:a vremena, slabotnej-še, kakor prejšnie dneve.
VZHODNO   BOJTfeCE.
Severno od Kirlibabe ?n Uižno cd ceste v Valepatno smo z lshkoto zavrnili šunke ruskih stotn>j.
MAKEDONSKO BOJIŠCE.
Makedonska fronta je bHa vče-raj nozonšee iiuiih bojev. Po moćni artiljerijski pripravi je peljal general Sarratl svoje zaverniske ćete od Prespanskega jezera do Doiranske-ga jezera na številnih točkah k napadu, Zlasti ljut bol se te vršil v loku Crne, kjer so se dan in noč novi sovražni naskoki s kar najtcr.irai iz?;u-bami za nasprotnika pred nasimi po-z ičija mi popolnoma ziomHi. Isto uso-do so ime!i sovražni napadi pri Gra-dešnici, ob Vardarju in zaped;io od Dojranske^a jezera. Nemške in bol-garske divizije so pripravile so-vražniku težek poraz.
Prvi generalni kvartimi moister v. Ludendorff.
MM ntim poranilo.
Berolin, 9. maja. (Koresp. urad.) WoJffov urad poroca, dne 9. maja zvečer *
Pri Fresnoyu in Bu 11 e -courtu so se ponesrecili angleški napadi. Ogenj- je bil pri Arrasu in ob Aisni samo m.estoma živahnejši.
r* - * f                               •
Berclin, 9. maja. (Kor. urad.) \V. u. p.: Na fronti ob Ateni se je ojačil dopoldne slabotni artiljerijski ogenj dne S. t. ni. popetene v okcllci Lanau:;a in Braycja ter od 4. popol-dne naprej proli nažtrn pc zicijam Co i Zimsko gor€-Chevrca;i\a. Tu je na-rasel ogenj ob 6. z\ ejrr do bobnajo-čega ojjnja, kateremu je sledil ob 6. in 15 minut zvejer silen irancor.ki napad, ki se je razširil do ceste Cor-beny-Berry au Bač. Zdi se, da sta pesegrii v ta n^pad 2 novi iraneoski diviziji.
Oj Zimski gori in pri Chevrc-auxu smo Vrz.ncoz2 krvavo zavrnili. Vzhodr.o od Chevreauxa, kjer se je nasprotniku posrećilo vdreti v dele najrprednjih jarkov, smo ?a v proti-sunku zopet pregn?J?. samo v n:ki majlmi iami za pesek so se mosli Francozi ustaliti. Tu se boj še vrši.
Jusovzhođno od Aillcsa smo po-tisnili nasprotnika dne S. maja zjut-raj v bojih z ročnim granatami nekoliko nazaj. Sovražne protinapr.de z ročnimi granatami na tej to5ki smo dopoldfie in poneči zavrnili.
V Steviinih sunkih patn:!j smo konstatirali pri Francozih iz-mrnjave. Tuđi iz izpovedi vjstih na najrez-ličnejnh edrekih- fronte se jasno spozna hitro razbitje ob Aisni in v Champagni v boj postavljenih na-padalnih divizij, čerrur se pri veli-kans'cih izgubah Francozcv ni čuditi.
Dunaj, 9. maja. Na franco*kih bojiščih traja pavza vsled oma^anja. V prvi vrsti je ta pavza ugoćna za branitelja. An?;!cži in Francozi zbi-rajo mecna ojačenja.
Potterdam, 9. rraia. »Mornintr-post' poroča z zapadne fronte: Bkke pri Arrasu so prekorači1 e svoj visek. Zdi se koma] mosroče Še stopnjevati število vporrbljenih mož in množino materijala, kakor so ga vporalijali An^leži. Novi razgovor an«rlešk!h in franeoskih ecncraištabnih šefov je iska! že nova pota, da se doseže iz-prememba splošne^a vojaSkega položaja. ANGLEŠKO   URADNO  POROCILO.
8. m a j a p o p o 1 d n e. Artiljerijsko delovanie zlasti v oc!sc!:ili Fresn^.y   in Loos. iz\Tsili smo u^pešne ponoćne pohode pri Ncuve ChaDellc In Faiiqiiisxar-tu. Sovražne šunke scvero - vzhodTio in južno od Armentieresa smo za\Tni1i.
9.  m a j a   zvečer. Danss z;jtrsi je izvršil so\T?.žnik moćne protinapade na naše pozicije v so*ed«tvu Frc^nrya. Sovr^žnik je imel naiprej uspeh ter se ustalil severo - vzhodno od vaši v naših jarkih. Kmalu nato smo v protinn-padu zopet zavzeli izdubljeno ozemlic. Poznc:e dopoldie sta izvr?iH dve novi nem^ki    diviziji vzhodno od Fre^noya ćtuz mo^očen napad. Na desrn n?. n?ši fronti nanada.ioče <;e sovražne čete srno z izsubami z^vrniV.. Tlspc^no smo obdr-žali svoje pozicije. Na levi strnni so bile naše čete po silnim odporu prisiljene umakniti se iz vaši Fresr:oy in iz j:ozdr.
FRA\CCSKO UPADNO POROĆILO.
7.  m a ] a   uvečer. Tekom  dnevn sovražnik  svnjih  p^skn^ov v pokrajini severno od mlina Laf'"?.ux in Chemin des Damesa vA obnovil. Artiljerijski boj   je trajal zb^ti pri Hurtebisn in v odseku Craonn^ zelo silno, kier so si bile čete napravile svoje pozicije na visoki nla-noti »Cah'fomiii'*. Olasom izpovcdi v?et-niVov s te^a dela fronte, so hneli 4 novi polki.   ki so se udete?ili    brez^spešrih naradov zadnje * oči, na visoki planoh* 7elo velike izdube. Severo - znpadno od Peimsa smo imeli   uspeh.    Osamljeno podvzetje nam je omo«:očilo,   da smo svoje pozicijo iužno od Sapi^nenla bist-veno razširili. Kakih 100 vjetiK med nji-mi 2 častnika, je ostalo v naših rokah. Na ostali fronti zmemo artiljerijsko delovanie.
8.  maja popftldne. Med Som-mo in Oi^o precej silno arffljerij^o delovanie. SovraJni nenadni laptđT (Ao-lici Tancourta se |j ponctrečil. Cea noč je ?zvr?;l sovrafnir vfhndno ^d V?nx-killona in na Chemin   des   Doniesu v
r.meri na Panthco i in pri Cernyju proti-napad. Vsi neinški poskušeni napadi so se zl« mili v našem o^nja. Bolj proti vzhodu je bil aniijcri-rki boj od časn do čzsa na visoki planotf VaTiclerc in v okolici Cr2'i:ina rilen. Sevemo od visoke plamte Vauclerc se nam ?3 posre-jiio v aenadnem niinauu vzeii srodisce siovrainesa odpora tor vjeii 90 niož. Severo - zapadno cd Rcimsa je prišlo pri brezuspcšniii poskusih Nemccv ustaliti se v jar!:ih južno od Bcrry au B*ca, ki srr.o jih bili mi v^eraj zaccdll, do zivah-nc^a bo;*3, ki se* ie konč?! nam v prilog. Število od nas včeraj tu vjetih znasa 120 mož. Severo - zapadno od Prosnesa smo zavzeli utrlcr.o napravo ter zavrnili severo - vzhodno od »Visoke gore« sl!?n neirjški n^psd na greben Tetona, pri čer-ier je utrpcl sovražnik izrrbe ter p*jstil vjete v raših rokah. TBoji z ročnimi rrr?.r.2t?mi pri srordu Avocouri in v sTT.eri na Ch-imbreites.
Kirovna vprašsnie.
D:»na.t^ka sodba o mlrovncm
»Arbeiter Ztsr.« piše: Ne smeirso prezreti da zavzemajo stremljeija nc:r?!cih impcri}ali5tov, v smislu ka-terih ic postala obrambna vojna cen-tr?lnih držav žc davno bnitalna osvpjalr.a vojna, danes prvo mesto med ovirami, ki se stavijo miru na-sproti. Dokler kt/iisa nem^a vlada, tako ćrAgo morajo sovražniki misliti, da sosrlsša vlada z ncukrotnimi impe-rijal'stiinirr.l ?.spirac!:"ami, se mora?o na ti. da heče Nerrčija mir. ki bi mo-jrel perneniti pon?žanje vseh nasprot-nikov. Da revohicljonama Rusija žeU miru, to je ncdvornno; toda dok:er riima gotovosti glede nemških vojnih ciljev, tako dcliro ne more vplivati na ostale države r.ntents. Kako r*aj vpliva Pusi ja na Francijo in An^lijo, ako ji ti dve državi lahko od^rovori-ta, da se samo branite proti osvaial-rim aspiracijam nemskih imperijaH-stov? Revolucijonarna Rusiia bi moda svojo minjljubnost v ententi uveljaviti, ako bi nemšici impsrlj^M-zem ro rlabil njene volje, ako bi Nemciia koneč^o hotela nriznati idejo nravne^ra mini! Morda brdemo čuli tako izjavo, ki je neobliodrta, ako se nai približamo miru, v odgovoru državnejca Iranclerja na interpelacije o vojnih cilu'li. Kriti o tem s? ne moreno varati: dokler si domicljiilemo, da bodemo rnojrli mir diktirati in da si ne trebamo staviti nobenih mej Slede tega, kar hnčerno anektirati in koliko hoćemo zahtcvati \ojnc od-Škodnine, tako dolgo se bodo najbolj vroča stremljenja za mir gibala okro? mrtve točke. Nerrčija mora spre^ovoriti: prava beseda bi nam mp^Ia priner.ti odresenje.
Švicarska sodba o revidiranem stetišču ruske viatle.
Bern, S. rnij?.. (Kor. rrad.) ^Bcrncr Tajblnit^ piše: S tem, da se je rizska vl?x!a odrekla osvojitvi in parancijim v srHeškem smislu, se je postavila popolnoma v na?r»rotje z vojnirnf cilji cntenle. Dosetlet^a stari spor med Turčiio ia Ru-sijo je spravljen s svet^. Teoretično nf prr;v nnbene ov:re za sporazum med Ru^ijo in ccntralrt^rni državami, ker se bo t*Tdi slede pol>*csra \7>Tnšonja dnl doseći sporazum. Smatrati bi torej hi!r\ da je mosoce prav hitro skleniti mir. Ovira pa je in ostane londonska pogodba, zlasti ker se nahnja Petro^rad silno pod ansrleškim pritiskom. Glede separatnega miru se provizorič-na vlada pritisku Odbora pač ne bo vdn-la. Tz^lcdi splosne?:a miru postr.nojo bo.^Ši v trenutku, ko bo An^lija pod ^'tisom neugodnih razmer na Ruskem in voirc^a nolnzaja postala trern^iša. Po-tem bo An^b'ia tndi brez velikih ozirov na zaveznike pripravljena, se pogajati za mir.
Novi vojfll čili! R!i«?fl«.
Stockholm. 9. maja. Ruski mini-ster aunmnjih dd. Mlljukor, je raz-jrtasil nove vojne cilje Rusfte. Ti se glase: 1. Popolna obnovitev starih ruskih mej. 2. Rešitev dardanelskega
vprašanja v tem znusl-j, da bo Ru-bija svobodno raspolagala z morskima ožinema. 3. Rešitev narod-nostnega načela na podlaci samo-določbe vsakega n?rcda. 4. Uredite v razmerja med Evropo in Orijen-tova. 5. Pcpclna cbnovltev Belgije, PoIjsIvC, Srbije, Rcmim'je in Crne gore ter vscli, po centralnih drža'*ah zasednih ozemeij. 6. Jamstvo za bo-dočo varnost pred političnim in go-spcdarsi:im pritiskom Ncmčije. — Nasproti temu je pod vodstvom ministra Kerenskc^a stojeća delavska stranka določila neknj načel. ki se od z^nrajšnjih bistveno razlikujojo. Bajc zr.hteva ta stranka, da se gotov dan ustavijo vsG vnjaške operacije na kopneni, di naj cbvcl;a;*o zopet vse stare me je, da ima vsaka država pravico na mirovni konferenci za-.stcpati svoje želje g:lede mejnih ozemeij, da ima vsak narod pravico, izraziti željo po popolni neoćvisnosti, čc je za to 10 oostotkov prcbival-siva. O teh točkah se bo glasovalo po nrčeli! splošne in enake vclilne pravice. Ustanovi se zaklad 25 miii-jonov frankov, iz katerega se naj plačan vojne Škode.
Op. ured.: Vesti iz Ste-cVholma so običjano jako m?Jo zan^slii^c.
\c]m cllj'i tn r!*ravni oogo?! enter.te. Gčuevz? 9. maja. »Temps^ poroča. da pripravljalo cetverozvezne vlade z ozirom na rusko noto z dne 5. maja natančen popis svojih vojnih ciljev in svciih mirovnih pesojev.
Novo preniotrerTs Itn-itansk?Ii vojnih
Cfirll;, 9. ma;a. Sonninovo glasilo »Giornale d' Italia« piše na rvodne-rn msstu: Izpremembe vojnih ciljev zavezniške Rusije v noti 5. t. m. sii nas k novermi premotrenja vojnih cijlcv zveze in zlasti Italije.
F3ED STOCIIHOLMSKIm KONGRESOM.
Stockho!?n, 9. R:aja. Za steck-holmsko socijalistično konierenco se je do 4. maja zgiasilo 97 delegatov, med njimi franeoska manjšina in trlje  z-astopniki  franeoskih  sridikatov.
Stactholm, 9. maja. (Kor. urad.) »Dagcns Nyhe!crc porečajo, da so do-speli v Stockhohn na sestar.ek socijalisti zr.Va dcle^atov minlstcr Stai-ninr: in Matzen kot zastopnika Danske, Holle Lian, Jakob VicTnacs i:i. Ma?:nus Niel?en kot zastopniki Nonreske. Danes bodo hneli pripravlialno posvetovanje s Švedskim odborom, v knterem so Brantin?, Linqi«ist in •Moeller. Namen jo ta. da bi skandinavsko - holar.dsko odposlanst\ro pri raz^ovorih z zastopniki pcsam22nih vejujočih se držav posredovalo posebno rasprave rned riirrri. Upa se za gotovo, da pridejo v Stockbolm ru?>ki soci-jalri demokrat*"2. Tndi zr-.stopniki fran-coske maujšinc pridejo. Iz Amerike je ođrotoval iz Brookb^na Pads Mowc kot odposlanec internaciionale.
^sfnik; csn!ra!o!h dr#iy.
Duna?« 9. iraja. (Kor. urad,) ^Oest. ungf. Kriegskoifresponderz« prinaša pregled vjetnikov, ki so j.li napravile ncmške in zavezniške čete tekorn vojne. Pregled kaž? število vjetnikov 1. februv?rija 1917. v raznih zavezniških državah.
Nemciia: Francozov 367.124 (med temi 6287 oficiriev), Rusov 1,212.007 (9223), Belgijcev 42.435 (G5S), An^ležev 33.129 (1104), Srbov 2r.S79 (0), Romunov  10.157 (202).
Avstro - Ogrska: Rusov 852.853 (4755)._ Srbov 97.072 (709), Crnogorccv 5o95 (31), Italijanov 97.712 (2227), Romimov 38.327 (542), Francozov 465 (12), Angležev 31 (1S).
B olgari ja: Angležev 628 (24), rrarteozov 890 (21), Italijanov 305 (7). Rusov 5559 (120), Romunov 28.507 (789), Srbov 31.679 (187), Bel-gijcev 2 (0), Črnogorcev 12 (0).
T u r č i j a: Angle/ev 11.453 (60),      Francozov 128 (9),      Rusov
10.250 (132), Romunov 2042 (3).
lorej so imele 1. februvarja 1917. centralne države vjetnikov: Nemčija 1,690.731 (17.474), Avstro-Ogrska 1,092.055 (8294), Bolgarija 67.582 (114S), Turčija 23.903 (704).
Po narodnosti so vjetniki, kate-rih je vseh skupaj 2.S74.271: Rusov je 2,080.699 (14.230), Francozov 36S.607 (6329), Angležev 45.241 (1706), Italiianov 98.017 (2234). Bel-pljcev 42.437 (61S). Romunov 79.033 (1536), Srbov 154.630 (896), Crno-gorcev 5607 (31).
Pariški »Temps« poroča: Ruski invalidi so se izrekli proti predčas-nemu miru z NemČijo. Podpredsed-nik delavsko-vojaskesfa Odbora Sko-belev jim je izjavil: Ljenin in njegovi somisljeniki naj govorijo kar ho-čejo, ne bodemo pa pripustili, da bi po svojih besedah tuđi delovali. To je glavno. Podpirali bodemo provi-zorično vlado tuđi nadalje. Glasno lz-javljamo, da je treba NemČijo premazati. Z Vami hoćemo vztrajati do konca ali pa umreti. Invalidi so spre-jeli rezolucijo, ki obsoja Ljeninovo agitacijo ter zahteva nadaljevanje vojne do konečne zmage.
Delavsko - vojaški Odbor. k] šteje 3000 članov, je sklenil izvoliti ožji eksekutivni komite, sestoječ \z 24 članov. Med njimi se bo nahajalo 8 menjševikov (ki so za nadaljevanje vojne), 5 boljsevikov (Ljeninovcev), 6 revolucionarnih socijalistov Ple-hanove struje, 2 zastopnika židovskoga Bunda in 3 neodvisni socijalisti. Od 24 članov eksekutivnega ko-miteja jih je 16 odločnih pristašev vejne.
»Ruskoje Slovo« objavlja razgovor z generalom Ruskim, kl zatr-juje, da se je povrnil v armado zopet red. Zeleti bi bilo. da ponehajo tuđi boji med strankami v Petrogra-d?i in ća vsi padpirajo provizorično vlado. General Rnskij smatra Pleha-nova za odličnega politika, Ljenina pa za norca. Anarhistična Ljeninova stranka se mu zdi neke vrste tvor, ki se bo kmalu odprl.
»Temps« poroča, da se bo vršil koncern maja v Odesi velik kongres ruskih kmetov. Ker tvorijo kmeti triČ2trtine vsega ruskega prebival-stva in je 805^ ruskih vojakov kme-čkega stanu, bodo sklepi tega kongresa za nadaljni razvoj ruske no-tranje in znnanje politike naivečjega pomena.
Ne«n!ri v Petrosradu.
Lupano, 9. maja. PctrograTskl poročevalec »Corriera della sera^ javlja, da je bilo po novih poizvedbah pri nemirih v petek 4. maja ubitth 38 oseb. Skoro vsi so bili žrtev band, ustanovljenih iz Leninovih pristaSev, ki so napad!! pristaše provizorične vlade. Dne 5. in 6. t. m. je vlada! zopet mir.
Neirtfri v Kronštatu.
Stoc^holm, 9. maja. (Kor. urad.) Pri nemirih, ki so bili zadnji čas v Krcnštatu, je bilo umorjenih tuđi veC angleških pomorskih oficfrjev. Po-udarja se, da se ruski pomoršČaki nišo hoteli pokoriti.
LJenin in nlegovi pristaši.
Preko Stocldiolma poročajo, da narašča v Petrogradu vpliv ekstremista Ljeuina, ki da ima ćelo že v delavsko - vojaškem Odboru većino za sebe (?). Tuđi preko Siockholma pa porocajo, da je Ljenin že pred več dnevi brez sledu izginil.
Gučkov opasno bolan. Kopenhagen, 9. maja. (Kor. ur.) Po poročilih petrograjskega časo-pisja j3 vojni mmister Gučkov tako obole!, da bo najbrže primoran, popolnoma opustiti vodstvo vojnega ministrstva za nedoločen čas. Vsako poročanie  Gučkovu je odpovedano.
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD-, dne   10. maja 1917.
107. štev.
Proti narodnostnlm legitam.
Bern, 9. maja. (Kor. urađ.) »Petit Parisien« poroca iz Petrograda, da je izvrševalni odbor delavskega in vojaskega sveta naprosil oblasti, naj ne pripuste stvoritve ukrajinskih, estlandskih in finskih nacijonalnih poikov.
Za svobodo morskih čest.
Sebastopol, 8. maja. (Kor. u rad.) Agentura. — Kongres 7ast>pnikov crnomorske mornarice, garnizij in delavcev, je sprejel sklep, ki zahte\ a popolno garancijo za svobodo pre-voza skozi vse morske ožine in za-sotovilo, da ne bi mogla nobena so-vražna mornarica pripluti v Crno morje.
Đuchanan v Petrogradu.
Reuterjev urad dementira vest. da potuje petrograjski angleški veleposlanik Buchanan v London.
Z ostalih boiišL
Prebkie na Krasu nemogoče.
Bazel, 9. maja. V »Baz. Nach-richtenc izvaja polkovnik Esdi, da je nemogoče, da bi mogli Italijani prebiti avstr?jsko fronto in prodreti do Trsta. Kraška visoka planota, ki za-pira pot tja, je najtežje ozemlje. na katerem se je kedaj vršila kaka vojna. Kolikor pridejo Italijani naprej, toliko težavnejši je njihov položaj. Ni slučaj ampak grenke stiske so vzrok. da Italijani tam že pet mese-cev nišo napadli. Morda bi se posrećilo z ogromnimi žrtvami, da bi vzeli de! sprednejših pozicij, ali po tem, kar sem videl te dnl, smatramza nemogoče. da bi mogli Ita-lljani doseči prebitje na komenski visoki planotL Južni del Krasa proti morju ie izborno zanrt. Mogočna Grmada in spred-nje visine še ojačujejo velikansko obrambo na Krasu. Italijani si morejo izbrati drugo pot, ako hočejo v tej vojni Trst doseči.
ITALIJANSKO URADNO POROClLO. 9. maja. Vzdolž vse fronte na-vadue artiljerijske akcije, ki so bile Iju-tejše v Sudanski dolini, pri Gorici in na Krasu. Deiovanje izvidnih oddelkov je dalo povod za pogoste praske v Vallar-si, na pobočJT1! hribov Majo in Cimone. jugozapadno Pontebe, Reia in na Krasu. Vjeli smo nekai mož, med njiml enega oficiri a.
Zastopnffc? nevtrsir.Ifi đržav na
itaUian&ki fronti. Đasel, 8. maja. »Bas. N.« poroča-Jo, da organizira Italijanska armada prvtč oblak italijanske fronte, h kate-remu Ie povabljena ćela vrsta odličnih zastopnikov nevtralnih držav. Švicarski zastopnik bo nacijonalni svetnfk Catory iz Tesrna.
TURSKO URADNO POROCFLO.
S. maja. Na sinajski fronti ie pot letalcev napadlo sovražno leta!-sko taborišče ter zmetalo več sto ki-logrramov bomb in veekrat zadelo. V sovražnem taborišču je izbruhni! požar. Kljub silnemu obrambnemu ognju so se vraila vsa letala v do-brem stanju. Sovražni letalci so na* padli neko nevarovano mesto ter metali bombe na prebivalstvo in stresali na nje s strojnim! puškami. 2al je bilo več žen in otrok ubitih In ranjenih. — Z ostalih front nobenih posebnih do^odkov.
RUSKO  URADNO   POROClLO.
7. m a j a. Z a p a d n a fronta. Ob Berezini so poskusili sovražni izvidniki v okolici vaši Potajni približati se našim jarkom. Artiljerijski ogenj pa jih je raz-pršil. V 5tr!eri na Vtodimir Volinskij v pokrajini jnžno od Zubilna je vdrla po silnem ognju z minami in metal bomb nekako eno stotnijo močna pehota iz svojih jarkov ter začela obmetavati naše jarke z ročnimi ekrana tami. Ogeni naše artiljerije in irfanterije je pognal sovr^žffka r.azai v njegove jarke. Na fronti Katarooj^e - Zhorov je sovražnik silno streljal. — Romunskafronta. Poskuse sovražnikov. napasti naše pozicije južno od pokrajine jugo - zapadno od Okne, smo z zapornim ognjem zavr-nili. Na ostali fronti ogenj pu$k in iz-vidna podvzetja.
Romunsfio uradio porobilo.
7. maj a. Na ćeli fmti delovanjc patrulj. Oseni pušk in artiljerije v raznih odsekih. Sovra/r-ik ?c zlast! obstre-lieval okolico Salosta, Vadul Roccaja in Scirbanestiia. Ruska artHierija ie uspe-šno obstrel-evala vas G?!ien, kjer so stale sovražne rezerve. Ob Donavi mir.
Dragom i rov pove!?n!k ruske severne fronte.
Lupano. 9. rnaia. (Kor. urad.) Glasom Detrorradskera po ročila xAgenzia Stcfani« je bi] general Dra-gomirov imenovan na mesto genera-, Ja Russkega za vrhovnega poveljni-ka severne armade.
Nov! vpok!!c! v Itaf^f.
F?ni, 9. maja. (Kor. urad.) Oni, ki so bili potrjeni po znižani vejaski meri iz letnikov 1589. do 1S98., so poklicant 16. maja pod orožje.
Pred splo!n 0U0 Htnfe?
Ententni listi napovedujejo sko-rajšnjo splošno ofenzivo vseh Četve-rozveznih armad.
Pariški »iMatin« pravi, da so se-daj prva ofenzivna dejanja na zapadu zaključena. Pripravljajo da se dogodki, ki bodo našli odmev na vseh frontah ter pomenili za Fran-cijo konec vojne.
»Ruskoje Slovo« napoveduje rusko ofenzivo v Galiciji ter smatra, da bo prišlo zopet v Karpatih do velikih odločilnih bojev. Cilj ruskih ar-mad da je osvojitev vzhodne Galicije.
Geneva, 9. maja. »Echo de Pariš« javlja: Ruski generalisim Alek-sejev je brzojavi! angleškemu gene-ralisimu, da se niska armada na-vzlic vsem težavam pripravlja začeti uspešno ofenzivo. V giavnem stanu generala Brusilova je imel generalisim Aleksejev velik političen govor, v katerem je rekel, da je treba izvršiti Ie še en velik odločilui naskok in mir bo hitro dosežen.
Amerika v vojni.
Naborl v Ani erik i.
Zeneva, 8. maja. K naborom v Ameriki. ki se vršijo meseca maja, je pozvanih tri milijone obvezancev. Vpoklicanih bo v aktivno službo za enkrat Ie en milijon. Prvi kontingent 500.000 mož bo nastopil voiaško službo 1. junija, drugi kontingent 1. oktobra. Vežbanje bo trajalo šest me-secev.
Guatetnala proti Nemčiji.
Rotterdara, 9. maja. Angleski listi opozarjajo na posebni pomen dejstva, da je tuđi Guatemala oficijalno pretrga-la stike z \emcijo. Če stoji Guatemala na strani Zedinienih držav. obdajajo Mebiko z vseh strani ententi prijazne države. Poleg tega imajo nemJki trgovci velike imancijalne interese v tej cen-tralijoamerišTci republiki. v tamo^niih plantažah za kavo imaio baje Ncmci na-loženih kakih .300 milijonov mark. Re-nublika ie že začetkom leta 1915. odpo-vedala svojo trgovsko pogodbo z Nemčijo.
Ameriške trgovske lailje,
WashinKton. 8. maja. (Kor. urad.) Reuter. Vlada zahteva od kongresa eno milijardo dolarjev za jrradbo veiikega ameriškega trgovskega brodovja, ki naj prem.iga nevarnost podmorskih  čolnov.
Razne valne vesti.
IZMIŠLJEN ATENTAT NA NEM-ŠKEGA CESARJA.
Bero!?n, 10. maja. (Kor. urad. VVolffov urad poroca:
>Corriere d* Italia^ prinaša iz Curiha poročilo. da je bil na nemške-ga cesarja izvršen atentat. Atentat se je ponesrecil in je bil atentator aretiran. Vest pa se v Nemčiji prikriva.
To poročilo »Corriere d' Italia* je od konca do kraja izmišljeno.
LIBERIJA KOT SOVRA2NICA NEMČUE.
IvOtterdara, 9. maja. (Kor. ur.) Generalni konzul republike Liberia je dobil brzojavno obvestilo. da so di-plomatične zveze med L i -berijo in Nemčijo pretrpane.
(Liberia je zamorska republika ob zapadni airiški obali. Ustanovili so jo leta 1816. Amerikanci, ki so nakupili od afrikanskih zamorcev ob-šimo ozemlje. da omogočijo naselje-vanje oproščenih ameriških crnih sužnjev. Kolonizacija se je obnesla in leta 1847. so crnci organizirali kolonijo kot samostojno republiko. Danes meri Liberia 95.000 km2 in šteje okrog dva milijona prebival-cev. S tem da je Liberia pretrgala diplomatične zveze z Nemčijo, je ćela Afrika v sovražnera taboru — druare^a pomena pa ta korak črnega prezidenta ob Poprovi obali zaen-krat nima.)
VOJNA NAPOVED KITAJSKE?
Base!, 9. maja. Glasom brzojavke >Matina« iz Pekinga je izjavil ki-tajski ministrski predsednik, da se bo parlament razDiistil, če m bo spreje! resolucija, ki izreka Še pred koncern tega tedna vojno napeved Nemčiji.
Pogodbe četverozveznih  đržav.
Lugano, 9. maja. »Corriere del-la Sera« javlja iz Londona: Miljukov je poročevalcu ameriške »United Press« izjavil, da je rabil ćelo noč, da svetu delavskih in vojaških dele-gatov dokaže, da ni mogoČe sedaj objaviti tajnih pos?odb med četvero-zveznimi državami. Kdor jih pozna, mora priznati, da so demokratičnega značaja. Ruska vlada jih pa brez privoljenja zaveznikov ne srne razglasiti. Pogodbe odgovarjajo aspira-ci;am vseh demokratičnih narodov giede določitve novih mej in pre-urec!bp cvrr.rrVc^n zerr.ii"' j^n na p vjir^'i narodnosti. Te pogodbe so ostvarite poOlago 2a traju mir.
Svotovna Ukota.
Stockbolm« 8. maja. (Kor. urad.) Švedsko časooisje se mnogo tavi z nezadostno svetovno žervijo, trdeč, da grozi svetovna lakota. »Aftonbla-det« prijavlja članek »Kaj zadržuje mir?« in sodi, da morata razvoj ruskih razmer in svetovna lakota po-spešiti konec vojne. Zlasti vsled la-kote je nadaljevanje vojne brez-smiselno. Angleška želi, Nemčijo uni-čiti, dočim je taf zavedajoč se uspeš-nosti svroje obrambe, ponudila v interesu človeštva in civilizacije mir, a je bila s posoehoc odbita in je bila prisiljena, vporabiti proti neusmilje-nemu sovražniku njegovo lastno orožje. namreč izstradanje. Nevtral-ne države, ki jih posledice vojne hu-do zadevajo, imajo dolžnost ne Ie na-pram kulturi in napram prebivalstvu vojskujočih se držav, nego tuđi iz ozirov na lastno ohranitev. da narede konec brezsmiselni vojni. Glavni odsek švedske mirovne zveze se je obrr.il do ministra zunanjih dc\ naj na predstojeći konierenci skandinavski minister sproži inicjiativo za mirovno posredovanje.
London, 9. maja. (Koresp. urad.) Kakor poroca »Daily Telegraph«, je sporočila statistična komisija ameriške trgovske zbornice, da morejo Ze-dinjene države kriti potrebo na živi-lih po vsem svetu. Edina težkoča ob-stoja v transportu.
Nemiri v Milanu.
Lugano. Razni znaki kažejo, da postaja položaj širokih slojev nezno-sen. Po vsej Lombardiji se raztezajo nemiri in strajki. »Corricre della sera« pripisuje to ruvanju agentov, Nemcem prijaznih, in očita vladi slabost. V Milanu so zborova]i inter-vencijonistri in sklenili protest proti vladi, ker je brez eneržlje napraiii dcgodkom v provinci. Shod liberalnoga milanskega društva je sprejel resolucijo, ki graia vlado radi brez-brižnosti napram do$rodkorH v notra-njosti in napram ljudski prehrani m jej izreka popolno nezaunanje. Milanski nadškof kardinal Ferrari poziva v okrožnici duiiovsčino, naj de-luje na poljih in v tvornicah. Nadalje 5e poroca iz Milrna, da so bili v petek v industrijskih kra.iih LIssonc in Meda veliki nemiri. Delavci so se zbirali, metali kamenje na tovarne in cestno železnico in kričali: Mi hoćemo riža in kruha! VojaŠtvo je moralo poseči vmes. Električna želez-nlca Meda-Monza je morala ustaviti svoj promet. V Milanu je bila postavljena kavalerija in artiljerija, ker so se bali novih nemirov. »Corriere della sera« svari vlado glede na isto-časno in enako ljudsko agitacijo v središčih, ki so daleč na ražen, naj ne pusti, da bi se položaj mogel tako razviti, da bi bilo treba z osiro silo poseči vmes.
Angleška vlada.
Rotterdam, 9. maja. (Kor. urad.) *Dzl\y News« javljajo: Parlamentni tajnik za prehrano, Bathnost, je umaknil svojo prošnjo za odpust, ker je bilo ustreženo nekaterim točkam njegovih zahtev, med drugimi tuđi točki, da je odpraviti brezmesne dni.
Potopitve angleških ladlj.
Amsterdam, 8. maja. (Kor. urad.) >Daily Nws« poroca: Skoro ni mogoče dvomiti. da je poročilo o nenadnem straSnem narr.ščanju potopitev ansleških trgovskih ladij prebivals^o silno prestrašilo. Položaj je v resnici zelo rese.-. Morda se bližamo krizi brez primere v zgodovini. Nikdo ne more tajiti, da je admiraliteta v svoji sedanji sestavi od-povedala.
NotrnnjBnciit^n! položaj.
Priprave za zasedanje držav-nega zbora so se pričele in v parlamentu postaja zopet živahno. Politični krogi sodijo, da bo poletno zasedanje državnega zbora trajalo nekako 6 tednov, torej do srede julija. Zbornica naj po želji vlade opravi v tem času nekak obračun o pretekii brezparlamentarni dobi seveda z blasrohotnim absolutoriiem zlasti za neštete politične, gospodarske in fi-nancijalne ukrepe izvršene na ustavno pomanjkljivi podlagi §-a 14., ter se naj pripravi za nemoteno nadalj-no zasedanje. Sem spada konstituiranje, reforma poslovnika, izvolitev novih delegatov, podaljsanje manda-tov, izvolitev raznih odsekov, kate-rim bo izročeno v predposvetovanje obilo zakonodajno gradivo.
Za enkrat se nahaja v ospredju zadeva konstituiranja zbornice in reforme njenega poslovnika.
Tradicija parlamenta pravi, da ima najmočneiša državnozborska skupina pravico, da bo iz njene sredine izvoljen predsednik zbornice. Ker mandati Češkega Svaza nišo vsi zasedeni. je tuđi tokrat Nationalver-band najmočneiša skupina \n pred-sed:rik državnega zbora bo torej Ne-mcc.
| vri:^nnlYcrI;:v:i Ie jirezentiral j kot kandidata svojega desedanjega 1 M^hiliri drja. Orotsa. NemSki inh
slanci sami ne smatrajo tega moža za sposobnega, da bi vodil parlament in mnogi menijo, da ga kandidirajo samo radi tega, da se ga odkrižajo kot načelnika Nationalverbanda. Grossova kandidatura je vzbudiia pri vseh strankah nemalo začudenje in je izzvala n. pr. pri socijalnih de-mokratih najostrejši odpor, ki je (to se mora priznati) povsem stvarnega značaja. V !\Tationalverbandu je radi predsedniškega vpraŠanja nastala iako interesantna ljubosumnost med severniaii in alpskimi Nemci, ljubo-sumnest, ki kaže, da postajajo notra-nja nasprotstva v tem navidezno jednotnem klubu vedno večja. Do-kler nišo ogroženi interesi parlamenta, tako dolgo ostanejo nenemške stranice zlasti pa Cehi in Jugoslovani hladni opazovalci.
Zdi ra se, da je Grossova kandidatura siniptomatičnega pomena za stalisče Nemcev napram državne-nit! zboru. Nuditi parlamentu pred-sednika, ki je nezmežen, se pravi parlament omalovaževati, da še več, se pravi pripravljati parlamentu na-nienoma prav hude težkoče, se pravi polagati mine tja, kjer bi se moralo polagati sidra. Od spretnosti, objektivnosti in takta predsednika je namreč zlasti pri nas v mno^em ozi-ru odvisno nemeteno in mirno delo-vanje državnega zbora . . .
Za to si bedo stranke še dobro premislile, predno bodo akceptirale drja. Grossa.
Zanimive so tuđi priprave za reformo državnozborske^a poslovnika. Sedaj kf> je sklican parlament, je rnoiroče zenostaviti opravilnik Ie kompromisnim potom med stranka-mi državnega zbora. Vnema za to reformo pa je zelo pojenjala. Ncmci naravnost izjavljajo, da nimajo sedaj, Ivo se jim ie izjalovila izločitev gali-slcih poslancev iz državnega zbora, nikakega interesa pooštriti poslovnika, ki bi se sedaj ko so ostali v parlamentu v mr.njšini tako uporablial tuđi proti njim, Poljaki se držijo napram vsem aktualnim dogodkom povsem pasivno, dokler ne vedo, kako stalisče zavzema vlada napram njihovemu nacrtu o avtonomije Galicije, ostale stranke pa so sicer za gotove potrebne poslovniške reforme, nikakor pa ne za »madžarizaci-jo« opravilnika po Tiszinem vzercu. Tako se bo prililo vladnim osnutkom, o katerih sedaj razpravlja posebni poslanski komite mnogo vode. Eno je že sedaf gotovo: nameravana uvedba nemščine kot razpravne^a jezika državnegra zbora je pokopana.
V ostalom je parlamentarni položaj še precej nejasen. Vlada se na-deja, da se bo mogla opirati na nem-ske kršćanske socijalce, Nationalver-band in Poljake ter računa na po-moč gotovih manjših narodnostnih skupin zlasti Italijanov in Romunov. Ali so ti računi pravilni ali ne, se bo še Ie pokazalo. Vsekakor bodo Po-IJaki zahtevali popreje garancij glede Galicije in tuđi potem se na Poljski klub ne bo mogla vlada tako trd-no zanasati kakor v prejšnjih zase-daniih. Casi trdne nemško - poljske koalicije pa so gotovo minuli. Govori se tuđi, da je vlada pripravljena vze-ti v kabinet nove ministre brez portfelja oziroma oddati poljedelski re-sort (katerega nominelni sef je sedaj grof Clam - Martinic) reprezentan-tom dosedaj v kabinetu še nezasto-panih narodov. V kolikor poznamo razpoloženje v jugoslovanski delegaciji, se nam zdi izključeno, da bi ju-goslovarske stranke poslale (če je to vprašanje res aktualno) v kabinet svojega zaupnika in tako vezale svojo politiko in taktiko na vlado, kate-re program je po izjavi Slovensko-hrvatskega kluba v nasprotju s pra vimi interesi države. Gotovo pa se ne da reci nič proti temu, ako grof Clam - Martinic predvsem v lastnem interesu pokliče v kabinet moža, ki pozna jugroslovanske razmere in ima voljo ter sposobnost, ga objektivno informirat! o važnosti velikega problema na jugu monarhije. Tuđi jugo-slovanski delegaciji bi lahko jugoslovanski minister prihranil mnogo de-la — nikakor pa bi ii ne mogel in ne smel vezati rok. Politika pro-sterokein t a k t i k a , k I n I v e-zana na nobene ozire na vlado,je glavni predpogoj uspešnega nastopa jugo-slovanske delegacije za naše narodne pravice.
Čehi, Rusini ir» Jugoslovani se bodo nahajali v državnem zboru v opoziciji. Rusini smatrajo avtonomijo Galicije za casus belli in napovedu-jejo to2acevni predlogi brezobziren boj. Čehi stopajo v opozicijo iz istih razlogov kakor Jugoslovani. Tuđi njim je vladni program nesprejemljiv in tuđi oni imajo glede preureditve države dalekosežne nacrte 2a demokratične in nacijonalne reforme.
Parlamentarna opozicija bo vse-
Kr.7".or !r >:;c rmr'-I.Tlrći-'^ i11   i^d^o*-
j uejša, kakor vladina   većina.   Cehi
1 tvorilo trdao  sUenjeno   falango   y
svojem Češkem Svazu, Rusini imajo* jednoten klub, Jugoslovani se zdru-žujejo. Danes je skoraj da gotovo, da bo tvorila jugoslovanska državnozborska delegacija taktično jedno t o , katerc organizacija sicer še ni izvršena, pa se — priznati treba da z vseh udeleženih strani — z vnemo pripravlja. Ako bo šio vse po sreČi, bo obsegal novi jugoslovanski klub prav vse naše zastopnike Slovence, Hrvate in Srbe brez razlike strank. To nam mora biti garancija, da bo nastop naše delegacije popol-noma odgovarjal pravim interesom naroda, s katerimi so tesno združeni tuđi interesi države. Besede, ki jih je pred par dnevi napisala »Hrvatska Riječ« omenjajoč naš članek »V opoziciji« veljajo v vsakem oziru tuđi za nas Slovence:
»Svaki dan donosi koji Istorijsk! dogadjaj, politički ili ratni. Kao svi, tako i hrvatski narod treba da ove dogadjaje ispravno shvati, jedinstven I u slozi. Danas se pravi budućnost naroda velikih i malih. Ona se pravi dobrom politikom i uspjehom na ratistjma. Pored pouzdanja u naše vojne uspjehe, treba da izgradimo i organizujemo sebe, da nas ni jedan dogadjaj ne nadje nepripravne. Do-gadjaji ne će preći preko nas, ako ih shvatimo u svoj njihovoj dalekosež-nosti. U tom je problem.«
Nemški  državni  zbor.
Pri razpravi o proračunu mornarice je drž. tajnik izjavil, da bodo podmorski čolni lahko nadaljevali svoje delo do konca vojne, ker ima Nemčija vse, kar je v to potrebno. Število podmorskih čolnov se bo pomnožilo in tuđi kvalitativno se bođo ti čo!ni zboljšali. Radikalnega orožja proti podmorskim Čolnom sploh ni. Na Angleskem se je reklo: edino sredstvo proti podmorskim čolnom je izž?ranje njihovih opirališč. Naj An-gleži Ie pridejo: zadeli bodo ob granit. Odločilno je eno dejstvo. Potopitev je vsak mesec več; tako se množe, da tega sami nismo pričakovali. Navedbe sovražnega časopisja o šte-vilu izgubljenih podmorskih čolnov so neresnične. Naše izg!ibe so manj-še, kakor smo Fami pričakovali. V treh mesecih smo potopili 1325 ladij. Vtis imamo, da govore na Angle-škem že dosti skromnejše, kakor še pred tremi meseci.
= Za »nemški mir«. Iz Berolina Doročajo: Neodvisni odbor za nemški mir je imel v soboto 5. t. m. zbo-rovanje svojih članov v sejni dvorani pruske poslanske zbornice. Prišlo je nad 1000 moških in žensk. Predsednik deželni poslanec Fuhrraan je v svojem nagovoru poudarjal, da so podmorski čolni daleč presegli mero pričakovanja. Zato je gotovo, da zmagamo po nekaj mesecih s tem najostrejšim in za nas najmanj krvavim orožjem. Toliko bolj pa se moramo vpreti zlečinskemu izsiljeva-nju socijalne demokracije, ki hoče, da bi se državni kaneler zavzel za nekak kupčijski mir. Vedno glasnejši je klic: Ali ni nobenega Bismarcka tu? Mi zahtevamo od kanelerja jasnosti, da ni njegovo srce v taboru, v katerem plapolajo Scheidemanno-ve zastave. Profesor Schafer je go-voril o nemsko-ajneriških odnošajih in rekel, da \Vi!son je kot predsednik vse pozabil, tuđi kar je on sam učil. Mi nismo aneksijonisti, tako nas imenovati, je vrhunec lahkomišlje-uosti. Mi nočemo Belgije in Poljr.ke anektirati, samo državno obliko hoćemo dobiti, ki bo ovirala naše sc-vražnike. vporabljati ju proti nam. Profesor Busch-Marburg je izvajal, da Belgija in Poljska imata biti nekako predzemlje, na katerem bedo mogli Nemci v bodoče imeti svojo obrambo. Sprejeli so resolucijo, ki trdi, da k?.r je storila nemška armada in mornarica, je brez primere v svetevni zgodovini. Zato se obra-čajo proti sklepom soc. demokratov in proti mednarodnim rovarjem, ki hočejo oslabiti v našem ljudstvu voljo do zmage in spraviti nemško državo ob sadove bližnje popolne zmage. Vsak mir brez vojne odškod-nine in narastka moči pomeni za Nemce neprestano propadanje. Ne ničija mora končati to vojno z rašir-jeno gospodarsko in industrijalno podlago, z zvišano politično močio na zanadu in vzhodu in na moriih in z razširjcno kolonijalno posestjo.
= Mlravni govor kralla A!£on-za. Pri otvoritvi kongresa znanosti v Sevilji je šnanski kralj Alfon-z v svojem govoru naglašal med drugim: Ko se bodo vrnili srečnejši čaši, bo Španslra lahko rekla, da je vedela pod nsi.^alostnsjšimi okol-nostini izpolnlevati visoke dolžnosti. Deb.jmo. da bo Šnan^ka lahko rekle bojLiiočim se državam, da je skrbno čuvala blaginje mini v času, ko so se one borile na boiišćih.
f
107.  štev.
.SLOVENSKI NAROD«, dne lO   maja 1917.
Stran 3.
I          = Viviani o »zadnji avtokraciii«
sveta. »Neue Ztlricher Ztg.« poroca iz VVashingtona: iMed dinerjem, ki se je vržii na iraneoskem veleposlani-štvu, se je zahvali! Viviani Ameriki za njeno n;izčrpno skrb. Rekel je, da je franeoska zahteva po Alzaciji in Lotaringiji zahteva po popravi krivice. Hvaiil je Wilsona, ki da je v svojem občudovanja vrednem govo-
Iru ovekovečil nepopisane zakone človeštva. Viviani je izjavil, da je zbila Franeoska pri obrambi pravice vrzel v zid, ki je obmejeval zad-• nio avtokracijo sveta in da je doka-zal, da mora stati moč v službi pravice. Končal je s toastom na Wil-sona. Senatni predsednik Marschall Je izjavil, da se bo Alzacija in Lota-rinška po vojni vrnila Francoski ter e napll Francoski in Poincareju.
Vesti iz ijims^ii] Ml
Anglež v Brdih. Vojni poroceva-!ec »Timesa« John Carriase je bii na soški fronti in poroča, da je bil tuđi v Brdih med Slovenci ob stari itali-umski meji. Nemalo se je začudil, prišedši v Brda, da sliši jugoslovan-ski dialekt. Govoril je z Brici in iz-vedel, da so že od pamtiveka tu in da je tq čisto slovenska zemlja, da od Krmina proti severu ni niti enega Italijana, anipak samo Slovenci in v Oorici so slavenski napisi in slovenska imena. On je mislil seveda, da je :od vse italijansko, ker itaiijaniki listi so toliko pisali o neodrešenih bra-tih. Imponirali so mu slovenski Brici, ki ponosno izjavljajo, da so Jugoslo-vani, in je vedno čul le domačo njihovo govorico sredi toliko italijan-skih vojakov. Opisuje jih kot priden in bistrouman narod, ki zna porabiti tuđi vsako kupčijsko priliko. Radi teg"a je prišlo mnogo denarja v Brda in reči je treba, da se Ijudem ne godi slabo. Koristna je Brdom naprava raznih čest in železnic in na novo so morali pobeliti vse hise, ker je poletni ćas nevarnost za kakr> nalezlji-vo bolezen. Ta snažnost daje krajem še lepše lice. V cerkvi je vide! An-dež. kjer ni duhovnika doma, kako e pred zbrano občino kakor v čnsih :^radedov molil sivolasi staree. kar je biio posebno ganljlvo.
Zunanstvo Gahrovžca sedaj v Dobu št. 73, naproša vse občinarje-begunce, bodisi da so v barakah ali kjerkoli. naj blagovolijo nemudoma sporočiti ves inventar premakljin t. j. živine, vinske posode, vozov, mo-bilje, orodje poljsko in drugo, vse natančno in ne pretirano, kar je kdo pred vojsko posedoval. Podpisano pričakuje. da bodo občinarji nerrmdo-ma vposlali natančen seznam navedenih predmetov.
V ita^anskem vjetništvu se na-hajajo po poroči'ih, doslih informacij-skemu uradu v Vagni: Fran Babič z Dekanov, 30 let star, v Pozzallu, Ivan Dukić z Voiovskcga. 23, v Pari ii I i, Anton Petrić iz Pazina. 24, v Paduli, tam so tuđi Miha Peršolja iz Grrice. 23, Anton Počekar iz Križa, Josip Grbac z Izole, 34, Vinko Grze-tič iz Zarečja. 29. Josip Gruden iz Lokovca. 27. v voiaški bolnišnici v Calci, Ignacij Kurinič z Vogrskega, 2, v Aquili. Alojzij Kavčič iz Dorn-bergra, 26. v Paduli. Jcsip Klavora iz Čezsoče. 41, v Paduli. tam je tuđi Anton Kofol, 32. Anton Lojk iz Scm-rasa. 19, v Aquili. Alojzij Lenardič iz Gorice, 42. v Paduli. Alojzij Marija z Volovske^a, 26, v Paduli, rran Mezgec iz Materije, 31, v Paduli. A. Mungerli iz Kostanjevice. 26, v Paduli, Josip Musič" iz Smartna v Erdih, 40, v Paduli, Jakob Sovdat iz ■-adrov na Tolminskem, 39, v Calci. ^ran Kojšič iz Cerovelj v Istri, 20. v vojaški bolnišnici v Calci, Jernej Sturm iz Volarjev, 36. v Paduli, Ivan T.*ršič s Tolminskega, 26, v Paduli, Valentin Urbančič iz Robiča. 30. v As;nari, Ivan Vodopivec iz Doline, 22. v Paduli, tam je tuđi 331etni Fran Vond (?) iz Ravni pri Tolminu, Ja* kob Zug (?) iz Kala, 23, v Asinari.
Trst, 9. maja. (Kor. urad.) Povodom rojstnega dne cesarice je cele-briral danes škof dr. Karlin v katedrali sv. Justa pontifikalno maso. Opoldne se je izvršila v navzočnosti namestnika otvoritev po tržaški oblini ustanovljenega netnšUo - sloven-^e^a otroškega vrtca pri Sv. Vidu. Namestnik je z zadovoljstvom ugo-tovil, da so sedaj v Trstu za mladino vseh narodov vstvarjeni otroški vrt-ci, ki so, goječ materinski jezik, sposobni za jako vredno izpopolnitev lomače oskrbe in vodijo k bodečemu šolskemu poduku: na to je izrekel tr-žaški občini in vsem sotrudnikom pri tem lepem delu svojo najsrčnejšo zahvalo. — »Edinost« poroča. da se je vpisalo doslej le pičlo število slovenskih otrok, baje zato, ker se skoro nič ni vedelo o otvoritvi in se čulo samo, da rščejo vrtnarice. Protektorat slovenske^a oddeika tega vrtca ^ onega pri Sv. Ivanu je prevzela ^ospa dr. Rybareva.
Vojna razstava v Trstu* Priprave za vojno razstavo y mestntm (
gledaliSču so v polnem teku in pri-čakovati je, da vspe kar najbolje po raznovrstnosti in velikem Stevilu spominskih predmetov.
Ljubljanski fižol v Trstu. Neka Angela Selva v Trstu je kupila lani v novembru od železničarja Josipa Lugarja 20 kg fižola po 2 K 20 v. Ko je kupila fižol in plaćala, je Lugar odšel, Selva pa je čez nekaj časa tekla za njim, čes\ da mu je plačala 20 K preveč. On je trdil, da ne. Stvar je konćno prišla pred sodnijo in Lugar je bil cbsojen, da je naku-pil fižol od oseb, ki nimajo pravice prodajati ga, da ga je prodal po previsoki ceni in končno radi goljufije glede onih 20 kron. Pri razpravi je covedal, da je fižol kupil v Ljubljani po 1 K 20 v in 1 K 30 v na trgu, da mu je Seiva prostovoljno ponudila 2 K ZO v za kilogram, trdil pa odloč-no, da ni dobil onih 20 K. Angela Selva je na svoje trditve prisega. Iz poročila ljubljanske sodnije je bilo razvidno, da se je prodajni fižol v Ljubljani v novembm liter no 1 K, to je okoli */1, kg, aprrAizacija ga ;e proda;a?a po 60 v kg. Lu^ar je oK-sojen na dva tedna zapora, podal pa je vzklic.
Umri |e v Gradcu g. Karei Pe-teani, c. kr. višji računski svetnik pri c. kr. pomorski oblasti. V Trstu je umri cr. Ivan E r ž e n , višji držav-noželezniski svetnik.
Ni vina, ni piva, ni rx>Ka!!C Iz Šibenika r>oročajo. da tam ni piva, kar je vina, je predrago, pokalic pa tuđi ne bo, ker tvrdka Paško Rora ne dobi potrebnega slađkorja. To ob-čuti posebno revnejše ljudstvo, ^/ina ne pije, ker je predrago, sredi polet ja ostane Še brez rokalic.
VI. vojno posoiilo.
Guverner poštne hranilnice je javno pojasni!, da je naš zunanji položaj tako ugoden. da je podpisova-nje šestega voinega posojila posebno priporočljivo. Sicer se je stevilo naših nasprotnikov pomnožilo, a naša armada ima vendar zasedena širna sovražna ozemlja in je srečno odbila vse nasnrotniške napore tako da gleda s poinim zaupanjem v prihod-njost. Akcije na ruski fronti so zastale po vplivu velikega prevrata v notranjosti Rusije in ni pričakovati, da bi ta nasprotnik mogel še kdaj na-stopiti s prejšnjo silo. Proti našemu sovražniku na jugovzhodu stoji slej kakor prej mogočen jez, ki se je še v vsakem boju sljajno izkazal. Sicer pa. se lahko na ta jez toliko boli za-našamo. ker je naš sovražnik tuđi po dogodkih na morju občutno prizadet. Z ozirom na to je guverner poštne hranilnice prepričan, da se lahko za-našamo na ugoden razvoj zunanieea položaja in je brez dvoma, da enten-ta kmalu dosanja svoje nacrte o raz-bitju centralnih držav, zlasti ker je zveza med Avstro - Ogrsko in med Nemčijo kar najtrdnejša.
Tuđi naš notranji položaj postaja čećalje trdnejši. Naša produkciia je posta!a jako izdatna in se to zrcali v uspehih minolih vojnih posojil. Do-hodki iz davkov so jako zadovoljivi in zaslužki gotovih krogov, ki se zr-calijo v vlo^ah pri denarnih zavodili, kažejo očltno. kako trden naš kredit. Te razrrere so jamstvu, da bo imelo tuđi novo Šesto vojno posoiilo popoln uspeh. Končno je guverner poštne hranilnice izrekel upanje, da bo številno in izdatno podpisovanje novela voinega posojila omogočilo. da se čim hitre je pokaže jutranji svit na političnem obzorju.
Dnevne vesti.
—  Cesar in vojno posofilo.   Kakor znano je cesar podpisal 12 mili-jonov VI. avstrijskega vojnega posolila. Isto sveto je vladar podpisal tuđi za osrsko vojno posojilo, skupaj to-rej 24 milijonov.
—  VI. vojno posojilo. Pri Kranjski deželni banki v Ljubijani. oficijel-nem subskripcijskem mestu in članici konsorcija za izpeljavo   državnih kreditnih operacij, je bilo prvi dan subskripcije podpi^^nih že 2302.000 kroo VF. voinega posojila.
—  Odlikovanja.      Zlati zaslužni križec s kremo na traku hra^rostne svetinje so dobili zdravniki: dr. Anton S c h \v a b v Celju,   dr. Gustav StraŠek  v  Novem   mestu   in   dr. Ivan R o c k v Škofji Loki. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda so dobili: nadlovec 20. I. b. Rafael ? e b e n i k,      štabni nadlovec  Ivan Hrovat in vodja patruli Karei Z a-m e n, oba 7. 1. b., infanterist 7. pp. Franc R i b n i k a r.
—  RazstavUen kip cesarlec Zite. Profesor  Alojzij  R e p i č,    o    čigar razstavljenem doprsnem kipu cesarja Karla smo svojčas poročali, je prav-kar dovršil^tudi doprsni kip cesarice Zite    ter ga razstavil v fzložbenem oknu Kato^ke bukvarne. — Kakor v-sa dela  tega    našega      don:ače^a umetnika, je tuđi ta njegov najnovel- I šl nmotvgr vseskozi dovrica    Pio* i
ščato čelo, skoro v ravni crti ležeče obrvi in krepko zacrtane široke pod-očnice tvorijo karakteristiko obraza, ravne poteze v vratu pa vplivajo kaj ugodno na veličastno obliko glave. Goste lase krasi dragocen diadem, za katerim se spušča proti tilniku rahla tančica, okoli vratu ovita nit dragocenih biserov pa diči tuđi prsi. — Tuđi ta kip je narejen po slikah, ki so bile umetniku na razpolago, kar je jako težavno delo. Zato zasluži ta tako lepa izvršitev tem večje priznanje.
—  KđGr kai ve,   kje   se  nahaja Štrukelj Jož.f 15. Feldkomp. Lir. 5., ki je odšel v Galicijo in ni več slišati o njem že 9 mesecev, naj to naznani Lovretu Štmklju, Nova vas pri Ra-keku. Kranjsko.
—  »Glasbena MaJca«. V torek, 15. maja bo v Ljubljani v veliki dvorani hotela »Union« koncertiral slavni hrvatski umetnik, izvrstni prvi ba-ritonist hrvatske opere,    operni   pe-vec Gospod Alarko Vtjković iz   Zagreba. S pevcem bo tuđi v koncertu soaeloval izborni koncertni    pianist, gospod profesor Krauth. Vstopni-ce za ta koncert se dobivajo že od danes naprej v trafiki v Prešernovi ulici št. 54. — Po Sočinem koncertu ni bilo mogoče zaradi    pomanjkanja premoga koncertov izvajati. — Krasni pevski spored Vuškovića priobči-mo jutri. Opozarjamo    že danes   na velik umetniški užitek koncerta.
—  Pri    sofcotnem   dramatiČnem večeru, ki se na splošno izraženo željo prične ob pol deveti uri zvečer, bodo    predstavljali    tri   enodejanke, eno resno, dve šaljivi, a vse tri literarne vrednosti. Prične se spored s Sudermannovo dramo »Fric«, katero je v slovenščino prevedel Fran Go-vekar, nakar sledi klasična groteska modernega     franeoskega     pisatelja George      Courtelina       »Neizprosni stražnik«. V tej groteski Courtelin biča franeoske   socialne    razmere    in franeosko policijo. Večer zaključi šaljiva igra slavne.^a ruskegra pisatelja A. Cehova    »Medved«.    Spored   je skrbno izbran in bo zadovoljil    tuđi najbolj »azvajeno  gledalisko   občin-stvo. Ker ni v Ljubljani godbe, izpo-polnjuje odmore film, zakar sta iz-brara prekrasna naravna    posnetka »Cesar in cesarica   v   Bclcano«   in »Vojska v alpah«.   —    Predprodaja vstopnic se je pričela danes pri bla-^ gajni v deželnem    gledališču.    Cene na lepakih.
—  Otroci na našem giedaliskem odru. Svetovrna vojna, deloma pa tuđi drugi razlogi so zaprli   slovensld gledališči v Ljubljani in Trstu. Me-sto odraslih igralcev, ki so večino-ma odsli v vojake, so začeli nasto-pati  na tržaškem odru  otroci  Ciril-jMetodovih sol v Trstu. Odkar div ja svetovna vojna, so nastopili otroci z raznimi igrami  in  pevskimi  sporedi 1/krat.      Pripeli in priigrali so trža-škim Slovencem marsikatero veselo urico,  svoji   vzdrzevateljici,    družbi sv. Cirila in Metoda, ter splcšno voj-nokoristnim namenom pa razmeroma jako visok prispevek — okroglo nad 10.000 K.    Predstave naših šolarjev so večkrat posetili s svojo navzoc-nostjo: bivši c. kr. namestnik princ Moheniohe, sedanji c. kr. namestnik baron   Fries-Skene,  škof  dr.  Karlin, admiral  Koudelka i. dr.      S  svojim najbolj  uspelim  delom,  obenem    pa tuđi z najholjšo slovensko mladinsko igro      »V      kralj estvu      pal-č k o v<',     pa pridejo v Ljubljano in nastopijo dne 21. mainika ob 8. zvečer v de'/clnem gledallšču.
—  Osebne vest! s pošte. Poštni oficijant Josip Rchar je imenovan za poštarja v Bujah, poštna oficijantka Bri^ita Berlanova je imenovana    za po^tarico v    Mirni   na   Dolenjskem, postna aspir. Pavla Zabukovčeva pa za poštno oficr'antko v Postojni. — Poštni oficijantki  Marici   Ooslanovi, roj.  Potočnikovi,  je podeljen  poštni urad v Lindaru.  — Poštni oskrbnik Mihael   vitez   Vucetich - Bielitz   je preme^čen iz H omu tova v Puli, poštar Ivan Pertot yk Oprtalja v Orsar in postarica    ATojz!ja    Pertetova   iz Orsarja v Oprtalj;    poštni    oficijant Albin Leitgeb   iz   Lovrana v Črno-meli; p^št. oficijantke:  Marija Saitz iz Dolenjcsra Lcfratca v Opatijo. Te-rezija Žnidarsič iz Postoine v Dole-nji Logatec ter Adolina \Varto iz Trsta v Opatijo. — PoŠtno službovanje je odpovedala poštna oicijantka Ga-briela Znžck v Opatiji.
—  Za Imetnlke biljardov. Vsled ministrske naredbe so dolžni imetni-ki biljardov naznaniti vse vrste    biljardov z gumijevimi   robovi,   kakor tuđi še nemontirane robove. Nazna-nilo je podati po stanju z dne 10. t. m. Tozadevne tiskovine se dobe v cbrtnem  oddelku   mestnega   magistrata, (obrtni oddelek II b), kamor je natančno izpolnjene zopet   vrniti do 25. t. m.   Opustitev naznanila se bode strofo kaznovala.
—    S   potresne    opazovalnice. Včeraj zvečer   so   vsi    instrumenti opazovalnue    zaznairiovali     močno tresenje iz velike daljeve.   Pričetek
I ob d. uri 12 min. 45 selu drugo tre-
senje ob 6. uri 19 min. 49 sek.t naj-večje gibanje 005 mm ob 6. uri 52 minut 49 sek., konec ob 8. uri.
— Osebna vest. 2upan v Mostah g. Oražem nastopi trimesečen dopust, da se gre   zdravit   v Toplice. Srečno pot.   Zupanske posle ta   čas najbrž ne bo vodil nihče, ker se no-beden ne čuti kos   tega   ogromnega dela.
—  Podraževalec stanovanj. Na spodnji     Poljanski cesti je podražil Viktor Kalan dvema     strankama, katerih možje so v vojni in je eden izmed njih padel na bojišču, na leto za 60 K, s cimer sta rodbini silno občutno prizadeti. Proti brezvestnemu gospodarju  so storjeni    koraki,    da njegova ne bo obveljala.
—  Narava v pomladanski oblekl. Pozno sicer, a slednjic se je vendar tuđi letos obleklo drevje v zeleno in raznobojno obleko.     Vse je sedaj v zelenju in cvetju.    Posebno črešnje, jabolka, hruške in češolje natn obe-tajo, po cvetju  sođeč, najboljšo  le-tino. Breskve in marelice je baje ze-lo vzel februvarijev mraz. Tuđi div-ji kostanj se je po naših krasnih na-sadih zaćel razevitati. Vse kaže in daje nam upanje, da bode sadjerejec letos imel stotero poplaćan trud. Nekaj pa moramo pri ti priliki grajati. Mestne gospodične, ki so šle včasih malo  v  naravo,  si   nišo  mogle   kaj, da bi domov ne prinesle velike Šope razliČnega sadnega cvetja. Ćele veje so nalomile, ne da bi pri tem pomislile, koliko ovočja so s tem pokon-čaie, ter se s tem cvetjem potem še bahavo vračale domov. Če se vzpri-čo takega  vandalizma  že ne  zave-dajo škode in se tej?a ne sramujejo pred pametnimi ljudmi. naj      irnajo vsaj strah, da ne bi, če jih lastnik pri tem zasači, kake poštene   iztaknile. To naj se vendar opusti.
—    Zdravstveno stanje mestne* obcifie liubijanske.     V času od 29. eprila do 5. maja se ie rodilo v Ljubljani 21 otrok, umrlo pa je 25 oseb, med njimi  15 domačinov. Za jetiko so umrle tri osebe, med njimi 1  tu-jec. Ražen teh sta umrla še 2 vojaka za grižo in 1 vejak za kgarjem. Obo-leli so za tituzom 3 vojak:, za £rižo 35 vojakov in za vratico 1 domaćin.
—  »Glavna posojjilnlca.« Pisama Kreditne  zadruge  in  likvidacijskega odbora »Glavne posojilnice se nahaja od 10. maja 1917 dalje v Beethovno-vi ulici  št.   15, nasproti  hotela  pri »Slonu-.
Umrla je v Litiji Fospa Neža T i č a r , posestrica, stara 66 let. Počivaj mirno i Preostalim naše srčno sožalje!
Stenograrfja, strojepisje, pravo-plsfe in racunstvo, te ročnosti in znanja se danes povsod zahtevajo. Kdor je teh vešč, se mu ni bati za prihod-njost, le spretnosti in ^-ajenosti je treba. Novi tečaji se prično na prt-vatnem učnem zavodu Legat v Ma-ribom; trajajo 4 mesece. Pojasnila daje zasloni ravnateljstvo. Viktrins-hofgasse 17. I. nadstr., Maribor na Dravi.
»Noc osvete«, igrokaz v /6. deja-njih s proslulima nordijskima i'met-nikoma Benjaminom Chri-stensenom in gospo Klaro Sandberg se predvaja jutri v tu-kajŠnjem Kino Idealu. Danes zadnjič »LizJka z marcipanom« in pa smeli ovita Teddv - burka: »Teddv gre h gledališču«. Predstave od 4. dalje, zadnja ob pol 9. zvečer.
2rebanje razredne loterije (V. razred, zadnji dan). Premijo 700.000 kron in dobitek 2000 kron dobi št. 82.<45; 10.000 kron dobi št. 87.787. Po 2000 kron dobe st. 17.917, 26.447, 29.248, 29..309, 31.476, 40.6S2, 47.319. 48.114. 51.126, 53.339, 57.607, 5S.977. 60.292, 60.SS6. 62.122, 66.826, 69.230, 79.160, 83.180. 86.777, 97.701 in 108.492. Po 1000 kron dobe št. 223, 3440, 4539, 5707, 14.997, 18.735. 31.749, 36.443, 41.7,33, 41.^, 41.063, 49.225, 51.292, 52.299, 53.961, 61.471. 71.689. 72.943. 75.795, 97.9S0, 101.817, 104.748, 106.945, 111.809, 112.121.
Cenjene naše naročnike,   ki   so
preieli'koncem aprila položnice v svrho ponovitve naročnine, prosimo, da se jih poslužilo čim preje. Pošilia-nje po položnicah je sfeer udobno, a traja 6—8 dni. da naročnina dospČ v naše roke. Ker bodemo ta mesec vsem netočnežem ustavili list dne 22. maia, naj vsak tak oj pogleda, kako stoji s plačflom, da ne bo za obe strani  nepotrebnih   reklamacij.
Aprovlsaciia.
f Knišne komisije bodo uradovale ▼ petek in soboto, t. j. dne 11. in 12. maja vsakokrat od 8. do 1. popoldne. Izdajale se bodo v petek krušne izkaznice, v soboto pa maščobne izkaznice.
t Peki in prodaj alci kruha se opo-zarjajo, da bodo krušne komisije napravile na pekovskih potrdilih zareze s škarjami. Ta zareza naznanja, koliko ima stranka oseb in ne kart. Na te zareze komisij se peki in prodajalci kruha torej ne sraejo ozirati, temveč moralo kakor dosedaj pustiti stranki toliko številk, kolikor je stranka predložila krušnih kart. Komur ne bi bilo kaj jasno, naj se zglasi t a k o i v mestni posvctovainicL
Kazne sfvarL
*    Biakoštnl ponedelick   hočejo letos odpravitina Nemškein. Povso-di naj se dela. Ker je binkoštni pone-deljek na Nemškem zakoniti     praznik, je potreben     primeren     sklep zveznega sveta.
*  Nesrećo s hrano. Zadrški »Narodni Liste javlja, da so pri izkrca-nju živil s parobroda »Sparta« zapazili veliko nesrećo. V en oddelek par-nika je bilo namreč vdrlo   morje in uničilo sladkor, testenine, modro galico in več drugih živil. V Zadru vlada veliko pomanjkanje in bodo to ne-srečo hudo občutili.
*  Iz nagrade za mir nagrada za vojno.   Znana boriteljica za   ženske pravice Ellen Kev je podala švedski akademiji predlog, naj se osnuje   iz nepodeljenih Nobelovih   nagrad   za mir za čas vojne poseben   fond   za studije o posledicah in učinkih   vojne. Ellen Kev namreč misli, da bo rezultat    tega    proučavanja    najbolje sredstvo za propagando proti prihod-njim vojnam.
*  LjuLosumna žena.   Na Dunaju službujoči poštni   kontrolor,    561etni Stanislav Grolich, je imel silno lju-bosumno ženo.   V nedeljo popoldne je ta nesrecna žena    svojega  moža od zadaj ustrelila v glavo, potem pa ustrelila še sama sebe.    Grolich    je imel mnogo let silno grenko življenje ob strani svoje žene, ki mu je vedno in brez vsakega vzroka grozila,   da ga umori.
*  Zopet   poštenjak.   Pred sodi-ščem v Budimpešti se je začela ka-zenska    obravnava    proti    bivšemu ravnatelju mestnega zavoda za pre-skrbo   kirurgičnih   instrumentov  in bolničkih potrcbščin Aladarju Dene-su. Ta poštenjak je za   drag   denar kupljeno blago mestnega zavoda pro-dajal raznim trgovcem po jako nizki ceni in seveda pri tem pobasal lepe svote v svoj žep.
*  Bela vrana. Različni listi trde, da se je ravnatelj dunajske »Landcr-banke« Jurij S t e r n odpovedal vsem svojim službam in šel v pokoj, da bi kot brezptačen konzulent sode-loval pri določbi živilskih in mesnih cen. Jurij Stern je bil upravni svetnik različmh delniških družb; s tem, da jih je odložil in zapustil      svoje ravnateljsko mesto,  izgubi    nad 100.000 kron letnega dohod-ka. To je pac, kolikor nam je znano, prvi slučaj v Avstriji, da se kdo prostovoljno odpove letnemu    dohodku nad 100.000 kron. da bi dal     svoje strokovno  znanje      brezplačno na razpolnsanje domovini.
*    Težki položaj nemškega brodarstva. Neinško brodarstvo je zašlo v silno težke razmere. Zadnje bilance nemških parobrodnih družb    »Ham-bnrk - Amerika« in  »Severonemškl Lloyd« so izšle leta 1913. Od teda} ni bila nobena več izdana. Vsled za»-plemb so nemške parobrodne    dru-* žhe izdubile vse polno nnj!e"bsTh svo-* jih ladij. Pri tem so imsle še to ne-srečo, da so za te ladje najprej plan čale mnogo milijonov na    pristran-skih pristobinah, končno pa še ladje* Izgubile, da morajo obrestovati mnogo  n?iiijonov  izdanih   obli^acn*,      dal plačujejo stalnim uslužbencem      vse plače tuđi zdai. drliodkov pa nlmajo skoro nič. Družbe se vzdržujejo de-narno Ie z bančnlmi krediti, a že danes je gotovo, da mnotro   let    nitf obresti teh posojil ne bodo mogle plačevati. kaj še povrniti posojila sa-ina. Družbe so se obrnile do nem-ske vlade in ta jim je ponudila 500 do 600 milijonov mark    brezobrestnega posorla. Toda družbe s tem nišo zadovoljne, nego so zahtevale. nai jim država plača vrednost vseh izgubljen nih ladij in povrne dobfček.    ki    ga! vsled voine nišo napravile. Povrh pa žele  drubže, na] jim  da  država  še eno milijardo mark posojila.________
Izdavatelj ]n odgovorni urednik:
Valentin  Kopitar. Lastnfna fn tfsk »Narodne tiskarne«.
Zaprtjle telesa se odpravi z od-i vajili. Treba pa je izbrati tako odva-i jalno sredstvo, ki ne draži in se mu človek ne privadi. So nekatera od-vajila, katerih se mora precej použi-ti, đa i-činkujejo, jih rabiti vsak dan, da postanejo nepogrešna. So pa tuđi taka, ki krepe želodeč in črevo. kl nam brez njih dalje uporabe spravilo presnavljanje jedi v redni tok. K tem spadajo predvsem Fellerjeve tek vzbujajoče rabarberske krogljice z zn. Elsa - kroljlce. Radi milega učinka jih jemljejo radi tuđi otroci in ženske. So tuđi dobro in neškodljiva sredstvo proti odebelelosti. 6 škatljic franko za 5 K 57 v pošlie kamorkoll lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg 238, Hrvačko. Tam dobite tuđi Fellerjev bolečine hladeči rastlinskl esenčni fluid znamke »Elsa - fluid«. 12 steklenic franko 7 K 32 v. To sta-represkušeno sredstvo je že na ti-sočeljudi oprostilo tuđi zastarelih bo-lečin, ki so si jih naJcopali pri prepu hu, prchlajenju, vlagi U4       U
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD-,   dne 10   maja 1917.
107. atev.
Kontoristinja
x   dewtflMseteo  prastovelfM  proželi  prtaerMga   maaU,  gr* tmdl hm blagajni*«*«.  Rastopi lahko takoj.    1549 Ponođbe pod „M«i 1* 144 ft" na upravni Stvo »Slovenskoga Naroda«.
HT    Dobro iiTeifcaaa    ~OT
&rodajalka
meSane trgovske stroke, pridna in zanesijtva
iiće prtmernega mtela, ta penafe. Ponudbe rod MJ*ilf 60 15*0" na uprav-ništvo »Slovcnskeji  Naroda«.     1550
——   Sprefme se već   —
MHI POilOf
tuđi   invalide,   na   stalno   delo   proti   dobri plači, sicer na boljsa in štrapacna dela, kakor 312Ć! za   copra vila.  IVAIf  KOS,  ćevlfarskl  | mofster, Zagorje ob Savi Atev. 110.
=====   Kupim   =—
v UtaMfani  af! v predmestju.
Ponadbe pod „Vila ali hi 4 a   1512*1
na upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«.
BeT   l*5e sa weč   ~^g
ogljarjev
proti dobromu plaiifa.  — Več se poizvc pri tvrđki E. Hleag. LJub- : lfana, Sođna ulica štev. U.    1548 i
rneSane široke z večletno prakso j želi spremeaiti  svojo  doseđanf* ;
m€3tO.  Gre tuđi   na   d??r!o     1561   j Ponudbe pod „Prodajafita 1581" na
upravništvo   »SJoveoskega    Naroda«.
":      '?i   V~  "? *.,           ft ^ •           _
se prfpcroča za službo, že za drugo šol. leto naprej, pri kaki boljši rodbini v mestu a!i na deželi Pismena ponudbe pod   „Učiteljica   št.   4  1545"
na upiavništvo  »Slovenskrga Naroda«.
W  Na prodaj!  "•■ 1
m piDa simaidD Bi
! z velikim Ofrajenim sadntnt vrtom, pripravna za vsako obrt, Najboljša lega, zraven želez. postaje  v  ljubljanski   okolici,  se   po   iako nizki ceni proda. —  Pojasnila pri Anton <■■■! Tajerula Mlia U. #1.    1524
STANOVANJE
x om »0*0, knkiate In prlfiklt-
naanl, ▼ aseot«, so zameafa za ▼otfo ▼ mosta ali ▼ Spod.  Sišfet.
Naslov   pove   uprava   »Slov.   Naroda«. 1544
Ođla ae v najam po* Uredno m?oslti!nl »«f*<l, dofcro vpe\tmnn~
G 0 S T I L N a
v lepeza roraaaJćaem kraln na Eolen!-akem, eventueino tuđi na račun. Stanovanje je meblovano, za najemnika prosto, istemu stoji tuđi več polja za obdelovanje na raz-polago. — Cenjene ponudbe na upravmStvo
»Slov Naroda* pod „T. J. 3.1415»
Mm          m
mm Mf  ha«   ^Bk   ■  JMr  ^M   ^fck ormBiDuo
na   debelo   in   drobeo   po   n'rUI ceni prodafa             r~9
GIZELA DARBO
Mestni trg št 13 — Pod lnnio. Xnoi ali v aajem se vzsrae 8obro vpdtana
9
! na prometnem kraju v blizini železaice. , — Ponudbe   na   upravn    »Slor   Nar.«
j pod   „Dofcra   tpf?ov2i?a   1012S5".
*                                         1286
I se i5čev soliof  pripravno za zala go pobiStva, te i^ofioče  t?i tako] ali za 1. avgust 1917.
Imtotam se ku^ii ve5
vasonov o^Bia
PoTiudbe na petini prodsl 144, Ljubljana.                                          1552
■rez pusebntf« otovtstlla.
Htstnl pegrttifli z«f«đ * L;»bi;aiii.
I                                                                                I
I             Bliaf Bebol]   ro[,   iimnlc  naznanja  v svojem  in   v     I
[     imenu svojih nedoletnih otrok ter vseh ostalih sorodnikov pre-     j
I     žalostno vest, da je njen iskrenoljubljeni, blagi soprog, skrbni     j
j     oče, brat, stric, svak i. t. d. gospod                                               j
nađrevictent c. kr. dr2. iefez. in poitajena^eSnik    \
I    dne 9. maja ob 12. opoldne, previđen s   tolažili sv.   vere,  po     I
L    kratki mukepolni bolezni mirno v Gospodu zaspal.                      I
I                                                                                                                                                                                                                                                                                                  G
j             Pogreb se bo vršil v petek dne  11. maja ob  4.  uri pop.     s
I    iz niše žalosti Dolenjska cesta št. 30  (dolenjski   kolodvor)  na    I
I    na pokopališče k sv. Križu.                                                            I
j                  V LJUBLJANI, dne 9. maja 1917.
!
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je naša nad vse ljubljena predobra mama, stara mama, sestra, teta, gospa
NEŽA TIČAR
posestitica v Utifl
dne 8. aprila f^7 uri popoldne po dolgem mukepolnem trpljenju, previđena s sv. zakramenti za umirajočc mirno, v Gospodu zaspala v 66. 1. svoje starosti.
Pogreb se je vršil danes iz niše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji cerkvi.
Blaga pokojnica se priporoča v pobožno molitev in blag spomin.
LITUA, dneJlO. maja 1917.
Aaa Ti6art Franolika ftu roj. Tlfar, Mloi Tlter, hčere. — Ina« Mar. Iva« Tli«rf sinova. — Marija Tloar roj. tđaMii shMBia. — 1m4o fti MtH mU te vufclsjo.
Učiteljica
s oboeia izpttoma m neka]-letao prakso, sprojmo in-itrakeijOj  orir.   pisarniške   poste.
Naslov povc upr. »Slov. Naroda«. 1555
ai&rejfta mo5t vu'uSmIs prosi, ilće sfuILs skladllčnika, pro^a^Ica ali kaj siičnega, :a
tako'. —   Pi.rame   ponudbe   na  w ~p r »Slovenrlet]cM    Nar  ćn«   poH   t,V©?3-U1 b I Si li ga *    a N 'i k £ il u i
a sabst. pravico po g 31. c. r.a
zmežen samostuino voditi ni-^rno, «s je   vinil   od    voia!:o»r    in   hi   JlgrG?ftl
Ponudbe   na   upravo   »SI'V.   Naroda«
■sbt  Prvovsrstna  "^SB se proda, Koparska t&ca Siv« 7.
Proda se   kjegf^
^^?   stf>   \c_y  ^^ii-^"'    ** 4JJ-v
¥   Eo*3!   iSuI^i   pri  r^rJiSJar-i,   s
^tirini stsnovunj'", ter vr!k iii zt-Iftnj^d-nim vrtom in radnim r^revjem. 1560 Naslov   povc   uprava   »oiov.   Naroda«.
TT" 4^ tfl   12                   8
Vam piscem,  a;o   noj un:-^«- -- - r ^   cc>ralec korenin R'.a ?j»!i!;«5 ne   odrravi   v 3   ^neV*   brez  bo'c'in    Vaš:h kurjih    cte\   brc^avSc,      o^tišć^-cev. Cena lorčku z ^nstvenirn pisžnn^i !.75 I', 3   lonCki    S   4*5CJ,  6   lonćkov K 7.5*5.   Na s^tine 2abvainih risom in   priznan«.
12 33T,e«rsko.                2653
Bs /Jf-S ^ ^    "^ 4% ^ 8
B ^     tS. f^   "3  >*'  ?1             '         T^l         ^-    f^
i« Jo £^5ie5o2&a z:Itav?a ali ; a fe bil cd fes?r« drr^a  s^v^rsvai-
i
neraucJo^:^ otr^ro na Tjcšla! preda?. &U 23. IrfEblfsna.    i5S9
»   Vnruic pred prthlajtniem, i   kornođna     in   praktična,
varč'jis    ^er:!o   in   crtane vedno mchi'a.   K'imr'c'".'! garnitura  x£  3 30.  fi-fT, ■"" "           leta trpe/ne K 7*50, tO,
nnif nejše II 55», r^orto pr> vin. I*nrrivr»:n! aparat za ž»nske S 8? 12. f€, 29, ?5-rarrr^jTjn   rp   d «?kr<?tnn.    ^!ci!-   mio^a
1             *            ?
piciksrski in 'ikarc& moistar Ljubljana, timska «. 16.
sc  priporoči   cenjenemu   občinstvu   n vsa ▼ to ^troko sr>ada;oča dela.    1114
Sol!d:2 In to ina postrc2ba.
!     Za astanavl$ijcčo  se      \ I      patrlotičao ?ođjot|o       ;■
i  se Ićde spreien
Ml gllillfiilllWI#
Ponudbe pod „K. A* 1917/ ^
| F liT* na anončno  ekspedicijo |
; Kenreich, Gradec, S.ck->traise 4. I
_______________*
dobro    izvežbano,     SpreJlBO      tftko|
kavarsa ^Cootral1' v L{abIJaol.
Plača po dogovoru. Zglasiti se je osebno v kavarni ali pa pismeno.   1539
——  Sprejsao se  ——
fiel'j.^ & fe •£ %* '*$& wfl Ma a ft«.J?yi
izveii^ana tuđi v biacrajničarskih  poslih. Samo   prvovrstne    moč<    z   večletnimt spričt vali naj vnoš'je;o ob-irn'? ponudhe s sliko na  terčtzo  Fr^iic  Seržen Lfsto&er.             151S
Frcd2:a S vj;:-rr prav suhih, vcčujo r.a oreii&voi in :i3!52f |cse» rovih Iza čcsriJevSIi jZ^sis od 2 čo
S   CT!   fl€b6!i^l.    Cjn •    \:o   tiorrovcru.
ob Južai ^eSaz^šci.    1523
Sprofao oo sknieaa lo marijiva
III    | O  0
(ali bivša učiteljica), k dvema deklicama z dobro plačo in ćelo prehrano.
Ponudbe se prosi pod „Vzgojitel]ica/ I540*1 na upravništvo »Slov. Naroda«.
vseh vrst in v vsaki množini kupnja vedno ter plačuje najdražje            1202
K   trgovska   tvrdka   X
1. Kušžan, Kranj, Gorenjsko. ...    LU:'M piiifliiilSd.
33 letni samec, za sedaj vojaŠčin« oprosčen, z nekaj premoženjem, se želi seznaniti v svrho ženitve s kako go-spico  aii   mlado   vdovo,   ki  bi   imela
posestvo ali kako drugo podjetje. Ne  anonimne  in   resne, nko motjoSe s sliko in razmerje pod „Ekonom/1520** na upr. »Slov.  Nar.«   Tajaost   zajamčena.
icu^i ^E2ič©mnoiino franko vagon         255
SiroliEna iovema Ssmss & Co. v Ljubljani.
VpoŠtcva ?e le pismene poaudbe z navedbo cen.
I
odor^vi kar naihiLrejše „Dr. Flescha rujavo mazilo".                        |
Mali   lonček K'itO, veliki  K  3'—, družinska  porcija               532   i
K 9"—. Z dodatkom, kako se uporablja, se naroča pri                       ]
£r. g, Ffi-^ss^s Kro7i*23vApoth3ke, Raab (Gy5r), Ogrsko.     i
f^jBPi             y^i                                             ajS                     -—fc.                             _    BJI             Hi
^■flB     hI     *^Li^' ■^Wto im* ^ ^^B**t   \^&r mimmB   ^^_    ~*^                  ^^^« ***" ^^^^P         ^«^^^^                              J^|L^^^                            ^Bl^Dft
S^es^^ko đmštve c. kr. driavoih nradaihov v Opati"! siaaiepg^a ulsisom ofelsitvcelfe pređpiso¥ nafenpltl 5 vagooov rasega in IS vz^onov pozaoga krompirfa lotožofega pridolka.
Poniul^e naj  se pošiliajo naikasneje do 20. maja t. 1. c. kr.  na-
me^tni^tvenemu  tajniku ViifesĐn Trso, Op&flfa,  o. kr. namost-
nl&tVO,                                                                                                                        1554
1                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                          J
i                        cletel^a, tra^aa, vrtna In hvaloina cvotllčna I
\                            sss&i^Ea na ćrobno !n debelo priporoča      |
!                 Sšver S Mrbanic, Golfova nL 12.1
A I 862/17 34.                                                                                               1553
S^rc^s^o 33 etos 2^« ir^ia iai7 d^poSđne o&» 9. un v ttv£i as*, Đ^rr^sK.i oss'3 y si.l^&Jščs pri Salijeću na prosto^oljsa favni  đrail)^  or,->o^H:N v z&gutščico  po ff. £!isalietl  PUko   spadajoči predmeti   kahins-id posnda   ženske G&lehe, perlio« porcel&nasta po«
eceis, c;lažs7^a, nam zno orcđfe in razne đr&gocesosth
Iz-o 1 cenilae vrodno^ti   se   ne bo prodajalo    Reci se smejo  ogledati dnr 26   n-.iia  1917 v čas-u rred 9. in nol 10 uro dopoldne na licu mesta.
€. &?. -Jkičirtz so^iiee v Mubljani, odd. V.
dae 5. maja  1917.
V to* elr. ii^Q ^-3, m^Ia 1927 o^ S. uri đop. s@ &p ¥Pšfla ^ ^Mailliča Lotr^o Šaiaca, gcstUstičarja v
iroiili levna iis raioe pile ipie
(f!&£z9  sto?ov, kosarcev, sie&lea^v rrilior,  svetll}k fitd.); prodala se bo fesa! še  ponolnoma  nova  kopirna preša in velika
stelaža« — Stvari ae lahko ogledaja na dan dražbe.        1553
Srbecico, hraste, izpuščaje, | /kazne belezni, stare rane
odpravi hitro in sigurno                   I
Ne umaze in ne diši. Mali lonček 3 K, veliki I loaček 5 K, družioski lonček 9 K z navodilom. ! K temu   spadaj, jantarsko milo   4 K,   Izdeluje \
i $Q£§ ^&ikaioF! lekarnar, Nagy Koros 30.
/USERDER.