8654 AA 6010020C OSREDNJA KNJIŽNICA PFumuASKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini 'a r\r\ »• Abb- posule I grappo (^03 400 IIT Leto XXXVH. Št. 167 (10.989) TRST, četrtek, 16. julija 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob. . ?vcu pri (j0renJi Trebuši, od 18. septembra 1944 do l, maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi V NASPROTJU S PRAKSO, KO JE TAJNIKA VOLIL CENTRALNI KOMITE Delegati na izrednem kongresu PZDP bodo neposredno izvolili sekretarja Novoizvoljeni centralni komite bo predlagal kandidate; največ možnosti za potrditev Stanislavva Kanie ■ S tajnim glasovanjem bodo izvolili tudi politbiro in sekretariat (Poseben dopis za Primorski dnevnik) VARŠAVA — Izredni kongres poljske združene delavske partije pomemben le zavoljo tega, ker gre za prvi izredni sklic najvišjega Partijskega foruma v zgodovini PZDP, ampak predvsem zaradi tega, aer J« tudi prvič zaznati demokratičnejše metode dela, «odprte deba-e» j,, odločenost delegatov, da je potrebno prekiniti z dosedanjo Prakso, ki je pripeljala deželo v Politično in gospodarsko krizo. Med tujimi opazovalci ter števil-■uini novinarji, ki spremljajo delo “rednega kongresa, še posebno polnost vzbuja tista kongresna delavnost, ki je potekala za zaprtimi *fati. Nekateri so ta pojav imeno-*a« kar »vzporedni kongres*. y mislih imamo dve taki dosedanji zasedanji, ki sta potekali pred torkovo svečano otvoritvijo in vče-Pjtj pred dopoldanskim začetkom diskusije o referatu Stanislawa ttanie. Tu so se odločale in vče-**j tudi odločile pomembne stvari, Sai so na osnovi splošne volje, da 0 vseh zadevah sklepa edinole kon-gres, sprejeli sklep o proceduri izvolitve prvega sekretarja, članov in drugih organov partije. Tak-postopek je nenavaden za do-Sedanjo prakso PZDP pa tudi osta- jejo mednarodne vrednosti — je razumljivo v središču pozornosti Poljakov in še zlasti tukajšnjega tiska, ki je te dni «močno odebelil* svoje klasične vsakodnevne izdaje. Neki poljski novinar je, na primer, napisal, da v starih okoliščinah nikdar ne bi mogel začeti svojega komentarja, kot ga je zdaj — v katerem je polno besedi o «novi» Poljski, o demokraciji idr. V prvi vrsti razumljivo odmeva referat Stanislavva Kanie, ki «ni govoril o zgodovinski odgovornosti kot o frazi, ampak kot o čisti resnici* in o-dločenosti, da mora Poljska kreniti po poti socialistične obnove, časnik Zycie Warszawl je med drugim zapisal, da bo to kongres ostrih besed, vendar tudi jasnih odločitev. V zanimivi diskusiji delegati poudarjajo, da partija ni nikdar potrebovala toliko enotnosti, vsakodnevne akcije in neprestanih prizadevanj za obnovo. Henryka Kubiak, delegatka iz Zgierza, je med drugim dejala, da «smo doslej veliko razpravljali in sprejemali številne resolucije, toda v resnici'> se ni nič spremenilo,* dejala je, da izredni kongres ne bo rešil vseh problemov, kot tudi «ne bo napolnil košaric z jedili*, vendar pa mora najvišji partijski forum ponuditi začetek sprememb, , v katerih mora partija i-grati glavno vlogo. Miroslavv Mayor iz Katovvic pa je dejal, da «pomanj-kanje hrane in drugih artiklov ni rezultat slabega dela, da ljudje ne bi hoteli delati, ampak napačnega vodenja gospodarstva*. Doslej so kongres pozdravili tudi številni vodje tujih delegacij. Vzhodnonemški predstavnik je govoril o velikem pomenu povezanosti in enotnosti s SZ oziroma o-stalimi zavezniškimi državami, o vlogi in pomenu proletarskega in-temacionalizma — in da je na Poljskem »pomemben tudi za njegovo državo.* Vodja delegacije , . češkoslovaške partije pš je dejal, imi in družbeni razvoj, ki ustrezajo vašim zgodovinskim-4n "tiael** rda »ne zanikamo, da 'razvoj na lih partij v tako imenovani socialistični skupnosti. Čeprav sklenjeno za »zaprtimi vrati*, je bila javnost kmalu obveščena, da se je kongres odločil za naslednji postopek: kongres bo najprej izvolil člane CK. Le ti bodo pripravili spisek več kandidatov za prvega sekretarja, nakar bo kongres s tajnim glasovanjem izbral vodilno osebnost poljske združene delavske partije. Le redki tukaj dvomijo, da bo to ponovno Stani-slaw Kania. S tajnim glasovanjem bodo izvolili tudi politbiro partije in sekretariat. Delo kongresa kot osrednjega domačega političnega dogodka, ki praktično nima primerjave v zadnjih letih, saj se tukaj snujejo programi reforme vseh oblik poljskega življenja — z vsemi predznaki, ki mu da- POZDRAVNI GOVOR ALEKSANDRA GRUČKOVA Narodi, države in partije imajo pravico, da sami odločajo o svoji usodi VARŠAVA — Delegate devetega izrednega kongresa poljske zdru-*®ne delavske partije je na včerajšnji popoldanski plenarni seji popravil v imenu Zveze komunistov Jugoslavije član predsedstva ZK ZKJ Aleksandar Grličkov. »Izhajajoč iz načelne opredelitve in prepri-~a*tja, da imajo vsak narod, država in partija pravico, da sami odlo-cajo o svoji usodi, smo prepričani, da bo poljski delavski razred na pelu s poljsko partijo v tem zgodovinskem trenutku zagotovil uresničevanje socialistične obnove poljske družbe ter nadaljnji materialni, Poljskem ne vzbuja skrbi tudi v naši državi. Dobro se spominjamo Kultu; _ __ _____ todnim značilnostim in potrebam,* je dejal Grličkov. Nato je spregovoril o jugoslovansko - poljskih odnosih in poudaril, da pomenijo do- ____ ____ _______-- -- __________ pženi rezultati na tem področju soliden temelj za še bolj vsesiran-subverzivnih delavnosti in delo-T-’ razvoj stikov in sodelovanja na vseh področjih. «To je v interesu n£,ših narodov, držav in partij pa tudi v interesu miru, družbenih Progresivnih sprememb in procesov socializma v svetu. Delovni ljud-Jo in delavski razred naše države na čelu z Zvezo komunistov Jugo-slavije, stopajo že več kot tri desetletja po poti socialističnega razvoja, za katerega so se sami odločili, po poti socialističnega samoupravljanja in na teh temeljih smo dosegli velike rezultate.* »Nikoli nismo skrivali, da smo imeli tudi mi težave pri našem razvoju, ki pa smo jih uspešno reševali in jih rešujemo po zaslugi oootnosti dela vseh naših delovnih ljudi, organiziranih v demokra-tičnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Pripravljenost teh, da ®Ialno ustvarjalno iščemo nove konkretne rešitve je odraz vitalnosti Pašega samoupravnega socialističnega sistema in zagotovilo vse boga-tojšega razvoja na teh temeljih. Leto dni živimo brez tovariša Tita, Vendar dosledni naši revoluciji in njenim idealom nadaljujemo njego-V« delo — Titovo delo, s katerim smo trajno povezani in v katerem v'dimo zagotovila za uresničitev naših ciljev.* (dd) vdnja protisocialističnih in kontrarevolucionarnih sil v ČSSR v letih 1968 - 1969. Zato ČSSR ne more biti indiferentna, kaj se danes dogaja na Poljskem.* Izvolitev prvega sekretarja je bila včeraj vendarle prva vest, za katero so se novinarji najbolj zanimali. Še posebej zato, ker se je zvedelo, da med delegati kroži nekakšno pismo, s katerim poskušajo diskreditirati Stanislawa Kanio. Pismo naj bi se posluževalo ocen Gomulke izpred desetih let, v katerih je omenjeno tudi ime Kanie. V takratnih nemirih v Gdansku je bilo, kot vemo, tudi BE&-, Rredne/ja kongresa poljske partije: r iiiiiMiiiimmiiiiniiiiiiiiiiiiimiitmiiiiiitiiiimiiiiiinMiiiMHiiiiiiiiiiiiiii Komunistična partija podpira zahteve za globalno zaščito Slovencev v Italiji mm. mm leve proti desni: predsednik vlade Jaruzeiski, član politbi-r°ja 6Išzewski”"partijski'Sekretariz" Katowic Žabinskl in sekretar pofjske partije Kania (Telefoto AP) ...................................n............................. Sen. Spadolini 0 zaščiti Slovencev y^craj smo prejeli stenograf-. *apis replike predsednika vn. Spadolinija v zvezi z P*ašanji slovenske narodnost-sknp,10sti v Italiji. V odgo-, P°®1. G.uber Bencovi je m ,®Kni dejal: «Kar zadeva "anjsiiic v Furlaniji - Julijski iw,a,l.ni 1,0 vlada preučila delo ®bne komisije, tudi z na-, ,n°m> da sprejme morebitne Ste °n,s*te Pobude, ki bodo upo-„ razne krajevne stvar-»sti». v odgovor posl. Fortuni . le Spadolini dejal, da «vla-rade volje sprejema željo 1 Ponovncm aktiviranju par-reah ^ m snutku zakona predvidene tudi M izjeme: gre za občane, ki se Seveda pa bo omenjeni osnutek nahajajo na začasnem delu v ino- zakona v prihodnjih dneh pred-zemstvu in člane njihovih dru- met razprave v republikah in žin, če sp z njimi nastanjeni v pokrajinah. Če bo doseženo so-kraju začasnega bivanja. Izvze- glas.je, bo osnutek zakona o u-ti bi bili tudi občani, ki so pri vedbi posebne zvezne takse za svojem delu vezani na izvrševa- deli carinskih organov, čigar nje neposrednih nalog v medna- predlagatelj je ZIS, dobil «ze-rodnem prometu -- letalskem, že- leno luč*. Tekst osnutka zakona lezniškem. pomorskem, rečnem je kratek in ima samo 6 točk z itd. Takse ne bi plačali tudi ustreznimi razlagami iz katerih vodiči turističnih agencij, ki vo- je razvidno, da takšen predlog ni dijo organizirane skupine turi- v nasprotju z ustavo, ne omejuje stov. Zakon ne bi veljal tudi za svobode gibanja in potovanja, občane, ki odhajajo na zdravlje- niti uporabe nje v inozemstvo, predvidene pa sredstev, (dd) lestnih deviznih V BELGIJSKEM TISKU IN NA TELEVIZIJI OBSODBA ATENTATA NA AMBASADO SFRJ Poudarjeno preskromno nadzorstvo policije glede na večkratna opozorila jugoslovanskega veleposlanika (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BRUSELJ — Atentat na jugoslovansko veleposlaništvo v belgijskem glavnem mestu je v belgijskem tisku potisnil v ozadje tako domače kot tudi mednarodne politične dogodke, televizija pa je v torek v obeh izdajah poročil priobčila obširni prikaz dogodkov, ilustriran s filmskim gradivom, ki ga je kmain po napadu posnela posebna ekipa. Belgijska občila na splošno dokaj objektivno prikazujejo potek dogodkov, razen nekaj izjem, ki pogrevajo tendenciozno pisanje desničarsko usmerjenih krogov. V prvih komentarjih je zaslediti neprikrite pripombe na varnostne ukrepe policije in žandarmerije, ki imata za nalogo zaščito dobrih sto veleposlaništev in drugih diplomatskih predstavništev v belgijski prestolnici, sedežu Evropske skupnosti in Se-vernoatlatskega pakta. Časniki o-menjajo umor šefa predstavništva palestinske osvobodilne organizacije Naima Kaderja, ugotavljajoč, da je predstavništvo opozarjalo belgijske oblasti na nevarnost, a primernih ukrepov vendarle ni bilo. Belgijsko notranje ministrstvo je •iiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiimiiifiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiii V BONNU SREČANJE VODITELJEV SOCIALISTIČNE INTERNACIONALE PREDSEDNIK SPD BRANDT SE ZAVZEMA ZA POLITIKO POPUŠČANJA NAPETOSTI Na dnevnem redu rezultati moskovskih pogovorov socialdemokratskega leaderja, vprašanje Salvadorja in srečanje Sever-Jug v Caueumi BONN — V zahodnonemškem glavnem mestu se je zbralo 24 voditeljev socialističnih, strank, ki jih je povabil predsednik Socialistične internacionale W. Brandt po svoji vrnitvi iz SZ, kjer se je srečal z Leonidom Brežnjevom in se z njim pogovarjal posebno o vprašanjih jedrske oborožitve v Evropi, BonsKo srečanje je po mnenju opazovalcev nekakšna razširjena seja prezidija Socialistične internacionale. Navzoči so štirje ministrski predsedniki: kancler Schmidt, norveška predsednica Brandtlandova, Danec Joergen-sen ter avstrijski kancler Kreisky. Italijo zastopata Craxi in Longo. Na dnevnem redu zasedanja, ki se bo končalo danes, so naslednje teme: odnosi med zahodom in vzhodom v povezavi z raketnim ravnotežjem, El Salvador, ter vrhunsko srečanje Sever - Jug, ki bo prihodnjo jesen v Cancunu (Mehika). Kot pa smo že poudarili, velja pozornost socialističnih prvakov predvsem vprašanju odnosov med zahodom in zahodom. Včeraj je prvi govoril Willy Brandt, ki je podal poročilo o moskovskih razgovorih. Kaj je povedal se še ne ve, čeprav lahko sodimo, na podlagi izjave, ki jo je podal podpredsednik SPD Hans Juergen Wischnevski, da se nemški socialdemokrati zavzemajo »za pogajanja z namenom, da bi odpravili oboroževanje v trenutku, ko se izravnava sovjetska jedrska premoč*. Nemški socialdemokrati pravijo nadalje, da bo septembrsko srečanje med Haigom in Gromikom prišlo sicer zelo pozno, toda še ne prepozno. Pri pogajanjih med zahodom in vzhodom bi morali nadalje pojasniti razlike pri ocenjevanju oborožitve nasprotne strani. Sovjeti so sicer nekoliko popravili svoj predlog o moratoriju nameščanja jedrskih raket na srednji domet, toda to še ni zadovoljivo. Na vsak način pa nemški socialdemokrati pobijajo obtožbe «pro-tiamerikanstva* ter zahtevajo za ameriške zaveznike pravico, da izražajo svoje pomisleke. Zdi se, da med Brandtom in Schmidtom ne obstajajo glede teh vprašanj bistvene razlike. Brandt pa je na včerajšnji seji verjetno govoril tudi o zamisli, ki naj bi jo sprožil Brežnjev in ki se nanaša na ustanovitev nejedrskega območja v severni Evropi, za kar se ogrevajo posebno Norvežani in Danci. Belgijci in Holandci pa so bolj naklonjeni tako imenovani ^rešitvi nič* po kateri naj bi se zahodni zavezniki odrekli namestitvi 572 raketam, če bi Sovjeti demantirali svojih 230 «SS 20». Na vsak način pa je treba počakati na iz-črpnejša sovjetska pojasnila glede teh pobud. V nekem svojem intervjuju je avstrijski kancler Kreišky označil rezultate Brandtovih pogovorov v Moskvi kot »zelo koristne* v svrho politike popuščanja in pogajanj. RIM — Gerarda Bianca so včeraj ponovno izvolili za predsednika de-mokristjanske poslanske skupine. Bianco je prejel 139 glasov, medtem ko je predstavnik Zaccagnini-jevih pristašev Riccardo Misasi prejel le 55 glasov. Glasove sta prejela tudi Andreotti in Leone (ne gre za bivšega predsednika republike). GOVOR MILJANA KOMATINC V OZN «SPOŠTOVATI NEUVRŠČENOST DEMOKRATIČNE KAMPUČIJE» NEW YORK — Voditelj jugoslovanske delegacije na mednarodni konferenci o Kampučiji veleposlanik Miljan Komatina je včeraj podal jugoslovanska stališča o ključnem vprašanju, ki ga konferenca tudi obravnava. Milan Komatina je dejal, da mora konferenca sprejeti jasna načela, na kateri bi lahko temeljila pravična in trajna rešitev kampučijskega problema, ki bi pokazala nadaljnjo pot za njihovo uresničevanje in ki bi tudi prispevala k ustvarjanju pogojev, s katerimi bi ključne probleme, ki pretresajo območje jugovzhodne Azije, lahko rešili v skladu z zakonitimi interesi vseh držav. Miljan Komatina se je zavzel za rešitev kampučijskega vprašanja na temelju resolucije ZN in opozoril, da so na ministrski konferenci neuvrščenih v New Delhiju poudarili, da je spoštovanje neuvrščenega položaja demokratične Kampučije nujen pogoj za mir in varnost na tem območju, (dd) UIIIHIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllHfllHIIIIIIIIIHIIMIIIIIUIIfllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIItllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllillllilHilliliiiiiMiiHii ZAČETEK POSTOPKA ZA URESNIČITEV SKLEPOV DRŽAVNEGA SVETA Spadolini posredoval ministrstvom zakonski osnutek o razpustitvi P 2 Zakon naj bi kmalu preučil ministrski svet ■ Sodni poziv za bivšega prefekta Benetk in Rima ter sedanjega šefa Cesisa Walterja Pelosija RIM — Bo kmalu prišlo do razpustitve zloglasne framasonske lože P2? Sodeč po naglosti, s katero se je novi ministrski predsednik lotil zadeve, kaže, da ja, še zlasti, če upoštevamo, da je Forlani potreboval kar cela dva meseca preden je sploh izvlekel iz svojih predalčkov znani seznam 953 pripadnikov skrivne organizacije. Včeraj je namreč Spadolini že posredoval vsem ministrstvom zakonski osnutek, ki vsebuje določila «za uresničitev 18. člena ustave kar zadeva tajne organizacije, posebej pa iiiumimninfiiMimiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiitiuiiiimiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitii ČEDAD — Svetovalska skupina komunistične partije v deželnem svetu je slovenske manjšinske organizacije v videmski pokrajini zaprosila za srečanje, na katerem jih je podrobno seznanila s potekom razprave o manjšinah v deželnem svetu in o sprejemu potrebnih političnih akcij. Na srečanju, ki je bilo v Čedadu, so se predstavniki slovenskih organizacij in KPI pogovarjali tudi o koordiniranju nekaterih akcij, ki naj bi prispevale k izboljšanju sedanjega neugodnega položaja na tem področju, ki se je poslabšalo zaradi pomembnih nazadovanj v stališčih nekaterih političnih sil in še posebej krščanske demo-kr&cijo« V imenu delegacije slovenskih organizacij je spregovoril prof. Černo, ki je poudaril potrebo, da politične stranke razjasnijo svoje stališče do globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti in da se tudi zavzamejo ut »prejem potrebnega zakona. Obenem se je zahvalil deželnim svetovalcem KPI za srečanje in izrazil željo, da bi prišlo do podobnih srečanj tudi z drugimi političnimi silami. Načelnik komunistične skupine v deželnem svetu Pascolat, je zelo ostro ocenil razpravo o manjšinah in še posebej stališča nekaterih političnih sil, ki zavirajo sprejem globalne zaščite za Slovence v Italiji in ki nočejo priznati pravic beneškim Slovencem. Nato je postavil nekaj okvirnih predlogov. Najprej naj bi potrdili izbiro za sodelovanje na vseh področjih v okviru osimskih sporazumov. KPI namerava zahtevati tudi jasne in učinkovite ukrepe za gospodarski razvoj Beneške Slovenije in Kanalske doline in predstaviti v deželnem svetu resolucijo z zahtevo, naj vlada in parlament sprejmeta zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Prav o tem vprašanju se je nato razvila živahna razprava, v kateri so poleg deželnih svetovalcev Battella in Iskre sodelovali še Crisetig, Clavara, Predan, Michelizza ter duhovnika Zuanella in Cencig. Ugotovili so, da pomeni nejasna izjava predsednika vlade Spa-dolinija v razpravi o zaupnici nazadovanje glede na izjave prejšnjih predsednikov Forla-nija in Cossige, ki sta se jasno zavzela za zaščitni zakon. Kot se je ugotovilo na že omenjeni seji deželnega sveta, bo lahko ta organ spregovoril tudi o tem vprašanju. Vse politične sile pa bi se morale zavzeti za sprejem zaščitnega zakona, za kar so se pripravljene boriti bodisi slovenske organizacije kot tudi KPI. V deželnem svetu bo treba najti najbolj primerne poti, da bodo resolucijo podprle vse demokratične sile in da bo prispevala k sprejemu odločnejšega stališča deželnega sveta. To stališče pa bi prav gotovo pospčšilo uresničevanje pravic Slovencev v Italiji. PAVEL PETRICIG še za razpustitev lože imenovane P2.» O tem zakonskem osnutku bo na eni izmed svojih prihodnjih sej razpravljal ministrski svet. Kot je sam Spadolini povedal v svojem programskem govoru v poslanski zbornici, ukrep najprej opredeljuje pojav skrivnih organizacij in nato predvideva določila, ki so potrebna za razpustitev teles, ki so v nasprotju z 18. členom ustave. Nekatera določila predvidevajo tudi kazni za vse «zasebne» pripadnike skrivnih organizacij (kot znano sedanji zakon prepoveduje tajno združevanje, ne določa pa ustreznih kazni), ki pa pridejo v poštev le za bodoče kršitve zakona. Obenem je včeraj komisija za ustavne zadeve pri senatu odobrila zakonski osnutek za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o aferi P2, ki naj bi nadomestila »komisijo Sindona*, ki je doslej proučevala politični obseg škandala. Prav v zvezi z delovanjem te komisije so včeraj sporočili, da je rimski državni pravdnik Gallucci zavrnil zahtevo predsednika De Martina, naj mu sodstvo izroči dokumente, ki so jih zaplenili Gellije-vi hčerki Marii Grazii. Gallucci je ostro odgovoril, da zaplenjeno gradivo nima kaj opraviti s primerom Sindona in ni torej v pristojnosti parlamentarne komisije, sodniki v prejšnjih tednih posredovali De Martinovi komisiji marsikateri dokument, ki je bil vsebinsko morda tudi manj pomemben, ali pa vsaj podoben onim, ki so jih odkrili v kovčku Gellijeve hčerke. Kar zadeva preiskave same, je včeraj rimsko sodstvo izdalo sodni poziv za bivšega prefekta Benetk in Rima ter sedanjega šefa Cesisa — telo, ki koordinira delovanje ob- veščevalnih služb Sismi in Sisde — Walterja Pelosija. Sodnik Domenico Sica sumi, da je Pelosi izročil Li-ciu Gelliju nekaj zelo pomembnih dokumentov, ki zadevaja državno varnost in obveščevalno službo, finega izmed teh dokumentov so našli v rokah Marie Grazie Gelli. Prav zato bi lahko Pelosija obtožili vohunstva in združevanja v zločinsko organizacijo. Pelosi je skupno z obema šefoma obveščevalnih služb generaloma Grassinijem in Santovitom na seznamu pripadnikov Gellijevi loži. tedaj zatrdilo, da ni prejelo nobene zahteve za zaščito Naima Kaderja. Tokrat je odgovor ministrstva drugačen, ugotavlja namreč, da je veleposlanik SFRJ v Belgiji Esad Cerič nekajkrat zahteval posebno zaščito veleposlaništva zaradi groženj, ki so prihajale, a v ministrstvu se izgovarjajo, da ni bilo »jasne grožnje* ter da zaradi pomanjkanja možnosti niso mogli bolje zaščititi veleposlaništva. Kontrola dogajanj v diplomatski četrti Bruslja je tako prepuščena občasnim obhodom policijskih in žan-darmerijskih patrulj. »Vedno je tako, pravi v včerajšnjem »Soiru* ena od sosed jugoslovanskega veleposlaništva, žandarmerijsko vozilo pride, se za nekaj časa ustavi pred poslopjem in gre dalje*. Časnikarji ugotavljajo, da je do atentata prišlo prav med dvema patruljama: nekaj minut pred deseto uro — ko veleposlaništvo prične uradne ure — se je pred poslopjem za krajši čas ustavilo žandarmerijsko vozilo, nekaj kasneje pa naj bi po razporedu prišla na obhod še patrulja bruseljske policije. »Soir* —• najbolj brani belgijski dnevnik v francoščini — poudarja, da preiskava o šestih požigih v zadnjih treh mesecih še vedno ni našla sledu za storilci ter da je veleposlanik Esad Cerič nekajkrat opozarjal zunanje ministrstvo, da jugoslovanska predstavništva niso primerno zaščitena, a zaman, ugotavlja časnikar. Razmišljanje o storilcu se v včerajšnjih časnikih ne ustavlja le pri uradnem mnenju preiskovalcev — na kraj napada je že v torek dopoldne prišel kraljevski tožilec Po-elman in njegov prvi namestnik Van Oudenhove — da gre za politično obarvano dejanje, pač pa je zaslediti odkrito namigovanje na protijugoslovansko albansko emigracijo, pri čemer se novinarji opirajo na dejstvo, da so ti krogi v Bruslju priredili dve protijugoslovanski demonstraciji ter da je nekaj dni pred atentatom izbruhnil požar v dveh klubih jugoslovanskih rojakov albanske narodnosti, in sicer blizu Namurja ter v Bruslju. Sploh pa se je v belgijskem tisku v zadnjih tednih pojavilo nekaj člankov, ki na močno izkrivljen način prikazujejo zgodovinski prerez dogajanj na Kosovu Pogrevajoč zgolj nacionalistične probleme in popolnoma zanemarju-joč gospodarski razvoj v SAP Kosovo v povojnih letih, od belgijskih časnikov je le flamski »De stan-daard* objavil objektivnejše informacije o dogajanju na Kosovu, in sicer v nekaj nadaljevanjih izpod peresa novinarja Freddyja De Pau-wa, ki je bil na obisku V razgrinjanju podrobnosti — pri čemer navajajo film dogodkov ter se posebej osredotočajo na zdravstveno stanje obeh ranjenih diplomatskih uslužbencev. Blagoja Ana-kimskega in Franca Špindlerja — časniki ugotavljajo, da je atentator najverjetneje pobegnil v avtomobilu francoske registracije, pri čemer pa se podatki razlikujejo: nekateri namreč navajajo končno številko 92, kar kaže na vozilo, ki je registrirano v Versaillesu pri Parizu, drugi pa 62, ki velja za Nord Pas-de-Calais ob francosko-belgijski meji. BOŽO MAŠANOV1Č RIM — Italijansko zunanje ministrstvo je včeraj sporočilo vest, ki jo je posredovalo italijansko veleposlaništvo v Saudski Arabiji, da se je v Džedi zrušila stavba, ki je pokopala devet italijanskih delavcev. V nesreči so bili ranjeni še trije Italijani. •iiiutiMiiiiMiiiiitiiiiiiuiiiiiitiiiiniuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimitiiiiniiiiiiiittiiiMiiiiiMttiiiitiiiiiiiiiiiMiiiuHiiim V TOREK, 21. TMr OB 20. URI V LJUBLJANI Osrednja proslava 40. obletnice Dneva vstaje slovenskega naroda V torek, 21. julija, ob 20. uri bo v Ljubljani na Trgu revolucije, osrednja proslava v počastitev 40- letnice vstaje slovenskega naroda, povezana z odla-itjem spomenika Edvardu Kardelju. Na slovesnosti bosta govorila dr. Marijan Brecelj, član predsedstva SR Slovenije ln Sergej Kraigher predsednik predsedstva SFRJ, ki bo tudi odkril spomenik Edvardu Kardelju. Ob tej priložnosti bo pripravljen izviren kulturno - umetniški spored, ki bo obenem z vso slovesnostjo, simboliziral vzajemno prežemanje in prepletanje nekaterih najpomembnejših procesov družbenega dogajanja in razvoja zadnjih štirih desetletij z življenjem in delom velikega misleca in revolucionarja Edvarda Kardelj«. Spomenik Edvardu Kardelju, ki je že postavljen na Trgu revolucije na prostoru med spomenikom revolucije in Iskrino stolpnico, je delo akademskega kiparja Draga Tršarja in uporablja Kardelja kot voditelja samoupravljavcev, ki stopa korak pred njimi in se z njimi pogovarja. Ker gre za osrednjo prireditev ob Dnevu vstaje slovenskega naroda, se pričakuje velika udeležba ljudi iz vse Slovenije in iz drugih republik in pokrujin, prav tako pa tudi skupiuska udeležba iz Trsta in Gorice. BREZ ODGOVORA VČERAJŠNJA SKORAJ PETURNA RAZPRAVA NA SKUPŠČINI LISTE 0 MOŽNOSTI SODELOVANJA Z OSTALIMI SILAMI SE BO LISTA ZA TRST IZREKLA ŠELE V SOBOTO V njenih vrstah pa prevladuje težnja, ki odklanja vsako oblika sodelovanja z drugimi stran-komi - Možnost imenovanja komisarja «ad actum ■ Stališče pokrajinskega sveta SSk Lista za Trst še ni sprejela nobene odločitve kako odgovoriti na predlog krščanske demokracije, po katerem naj bi tako na občini, kot na pokrajini izvalili večinska odbora, ki bi ju poleg KD in LpT sestavljali še predstavniki PSI. SSk, PSDI in PRI (slednji le na občini, ker na pokrajini nimajo svojega predstavnika). V ta namen se je na sedežu na Goldonijevem trgu včeraj popoldne sestala skupščina listinih v razna tel‘sa izvoljenih svetovalcev, ki bi morala odločati o naslednjem vprašanju- je LpT pripravljena sodelovati v izvršnih odborih obeh krajevnih ustanov z ostalimi stran kami? V primeru da bi na to vprašanje odgovorila negativno, bi se dejansko zavzela za sklicanje predčasnih volitev. Včerajšnja skupščina ni odgovorila na to vprašanje: po skoraj peturni razpravi, ki jo je odpri župan Cecovini s podrobnim poročilom in se .je nadaljevala s 27 posegi, je bila na Giuricinov pred log odločitev o tem vprašanju od ložena na soboto, ko se bodo ob 17. uri v hotelu Jolly zbrali na skupščini pripadniki LpT m se dokončno izrekli o možnosti sodelovanja z ostalimi političnimi silami. Po včerajšnji mestoma tudi zelo razgibani razpravi se je nam reč pojavilo vprašanje, kdo naj bi imel pravico do glasovanja in kdo ne: nekateri izvoljeni svetovalci so medtem že zapustil: skupščino. mnogo je bilo tudi simpatizerjev, da bi eventuelne volitve po vsej verjetnosti ne odražale mnenja liste: zato Giuricinov predlog. ki ga je skupščina kljub Vi-dalijevemu nasprotovanju sprejela. Že sinočnja razprava pa je pokazala. da je večina 'iste proti sodelovanju z ostalimi strankami. ZARADI PREDVČERAJŠNJE OSKRUNITVE SPOMENIKOV OGORČENE REAKCIJE IZ PRIZADETIH VASI Fašistični mazaški pohod nad našimi spomeniki padlim v noči med ponedeljkom, 13., in torkom, 14. julijem (so hoteli čmuhi mar na ta način «proslaviti» obletnico požiga Narodnega doma v Trstu z dne 13. julija 1920?), je globoko odjeknil v oskrunjenih vaseh. Prebivalstvo in vaška društva so ostro obsodila podlo dejanje in izrazila svoj gnev nad ponovnipu nekaznovanimi fašističnimi izpadi. Ponekod so se borčevske organizacije zbrale na sestankih in na njih izglasovale protestne resolucije, iz katerih enotno odmeva samo ena, a toliko bolj odločna in močna zahteva: policija mora enkrat za vselej izslediti krivce in jih primemo kaznovati! » • «. ZSŠDI v imenu zamejskih slovenskih športnih društev ogorčeno obsoja ponovno provokacijo s strani nazadnjaških in reakcionarnih tržaških neofašistov, ki so z zadnjo načrtno oskrunitvijo spomenikov padlim borcem in pomazanjem slovenskih smerokazov ponovno dokazali, da šovinizem v naših krajih ni bil še iztrebljen in da je tem reakcionarnim krogom aktivna slovenska prisotnost v javnem življenju še vedno trn v peti. Športniki in telesnokulturni delavci se bodo še dalje zavzeto prizadevali, da se v imenu demokratičnih načel še naprej krepijo odnosi poštenega sodelovanja in sožitja med tu žive cima narodoma. Od pristojnih oblasti pa ZSŠDI odločno zahteva, da vendarle izsledijo krivce teh gnusnih dejanj in jim v bodoče preprečijo nemoteno rovarjenje. * « » V zgodnjih jutranjih urah smo morali ugotoviti, da sta tako spomenik padlim vaščanom, ki je postavljen sredi vasi, kot spomenik štirim bazoviškim junakom ponovno oskrunjen. Vaščani smo nad temi podlimi dejanji ogorčeni. Nesramno in nesprejemljivo je, da so v državi, ki se sklicuje za demokratično, še možna taka dejanja s strani podležev, ki jim je demokratično sožitje tu živečih skupnosti trn v peti. Sprašujemo se, zakaj pristojne oblasti to dovoljujejo, kako je možno, da jim po tolikih oskrunitvah še ni uspelo izslediti krivcev, kdo si bo prevzel odgovornost, če se bo nekega dne komu od storilcev «med delom kaj neprijetnega pripetilo*? BAZOVIŠKE VAŠKE ORGANIZACIJE * * * Odbor VZPI - ANPI Prosek - Kontovel na posebnem sestanku odločno obsoja podli fašistični napad v noči med 13. in 14. julijem na spomenike našim padlim soborcem. Odbor zahteva od pristojnih oblasti, da dokončno izsledijo in podvzamejo odločne ukrepe proti ptovoka-torjem ter jih primerno kaznujejo v korist dobrega sožitja med tu živečima narodoma. VZPI - ANPI Prosek - Kontovel RAZGOVOR S POKRAJINSKIM ZDRAVNIKOM ROMANOM BOTTEGHELLUEM predvsem pa proti sodelovanju s KD: od 27 je kar 16 listarjev govorilo proti možnim oblikam sodelovanja z ostalimi strankami (med temi Cavicchioli, Marchio. Cesanelli, Dini, Cucmich tudi v imenu podžupana Bassanija, Ven-tura in Gambassini), 9 pa je pod prlo to možnost, ker da bi komisarska uprava naredila zelo veliko škodo mestu in ker da je bil program, ki ga je LpT predstavila ostalim straknam skoraj v celoti sprejet, kar je marsikdo o-cenil kot velik uspeh LpT. Precej je bilo tudi govora o predčasnih volitvah, ki se jih lista ne boji in na katerih upa. v kolikor bi do njih prišlo, še okrepiti svojo volilno težo. Po Giuricinuvem predlogu naj bi se 4-članska delegacija LpT v soboto dopoldne sestala še zadnjih s KD in ostalimi laičnimi in socialističnimi silami, tako da bi popoldanski skupščini podala preglednejšo sliko stališč ostalih strank. V pričakovanju na zaključke sinočnje skupščine LpT je bila za danes zvečer, ob 18.30 že sklicana seja tržaškega občinskega sveta z e-dino točko dnevnega reda, ki je predvidevala razpravo in glasovanje o (drugem) finančnem proračunu za leto 1981. O tem bi moral občinski svet že razpravljati na ponedeljkovi seji, ki pa so jo prav . zaradi pomanjkanja vsakršnega sporazuma med strankami in ker so bila v teku posvetovanja za oblikovanje nove večine, predvsem pa zaradi sinočnje skupščine LpT, z večino glasov ažurnirali na današnji dan. Po negativnem zaključku skupščine LpT pa je stanje enako onemu izpred nekaj dni. V takih pogojih ni občinski svet zmožen drevi izglasovati proračuna, kar še veča možnost imenovanja komisarja «ad actum* za njegovo odobritev. Sicer pa je tudi vprašljivo, če se bo občinski svet sploh drevi sestal. Možnost imenovanja komisarja «ad actum* se torej za tržaško občino bliža s hitrimi koraki. Pokrajinski nadzorni odbor je že v torek izdal dekret in ga tudi notificiral občinskim upraviteljem o imenovanju komisarja; ni pa še določil funkcionarja, ki ga mora imenovati predsednik nadzornega odbora, ki naj bi prevzel to nalogo. Še včeraj je prevladalo mnenje, da bo predsednik nadzornega odbora počakal še do zaključka drevišnje občinske seje i» -šele nato določil in poslal komisarja na občino. Po včerajšnjem negativnem zaključku skupščine LpT, ki je dejansko pustila brez odgovora vsako možnost sodelovanja liste z ostalimi strankami in torej oblikovanja trdne večine, ki bi kot prvo dejanje odobrila proračun, pa se je sedanji položaj še zapletel. Lista očitno upa. da bo predsednik odbora še za nekaj dni odložil imenovanje komisarja «ad actum*, kar pa ni rečeno, da se ji bo posrečilo. Pokrajinski svet Slovenske skupnosti se je sinoči zbral na izredni seji za razpravo o zadnjem razvoju dogodkov v zvezi s proračunom tržaške občine, potem ko ga je večina svetovalcev zavrnila in je pokrajinski nadzorni odbor začel postopek o imenovanju komisarja. Na osnovi obširne razprave o raznih možnostih za preprečitev komisarja in razpisa novih volitev na občini je pokrajinski svet Slovenske skupnosti ugotovil, da ni do danes še nobenih bistveno novih elementov, na osnovi katerih bi stranka lahko spremenila svoje že znano stališče, ki je bilo odklonilno do proračuna tržaške občine. Na isti seji je pokrajinski svet Slovenske skupnosti z ogorčenjem obsodil zadnje fašistične podvige proti spomenikom naših padlih od Bazovice do Nabrežine. Hkrati je pokrajinski svet ugotovil in obžaloval, da oblasti niso doslej odkrile nobenih storilcev protislovenskih izgredov. Trije deželni zakonski osnutki Deželna komisija za higieno in zdravstvo je včeraj sprejela tri zakonske osnutke. Prvi urejuje sodelovanje prostovoljcev pri zdravstvenih in oskrbovalnih službah, drugi se nanaša na lekarnarsko službo (ureja urnik; dežurstva in dopuste lekarnarjev), tretji pa predvideva vrsto prispevkov zasebnim zavodom, ki skrbijo za oskrbo duševno in telesno prizadetih. Danes izidi izpitov otroških vrtnaric Na slovenskem učiteljišču bi morali včeraj opoldne objaviti izide usposobljenostnih izpitov za otroške vrtnarice. Namesto ocen je v veži šolskega poslopja čakalo dijakinje obvestilo, da bodo «iz tehničnih razlogov izidi objavljeni danes ob 10. uri*. Ravnatelj učiteljišča prof. Egidij Košuta nam je včeraj povedal, da izidov niso objavili, ker se je seja izpitne komisije nepredvidoma podaljšala. Zato bodo ocene znane šele danes. # Občinska knjižnica v Nabrežini je zaradi letnega dopusta zaprta, in to do vključno 8. avgusta. Z včerajšnje dopoldanske tiskovne konference v časnikarskem krožku V ODGOVOR NA SODNI POSTOPEK PROTI VODSTVU PSIHIATRIČNE SLUŽBE Morje v Tržaškem zalivu je v glavnem čisto, pa tudi zrak v mestu je čist Na tržaških plažah se vsak dan Onetejo premnogi ljubitelji morja in sonca, kljub vremenu, ki na» od časa do časa ponapaja. Od teh pa se malokdo vpraša, če je voda res čista, torej primerna ra kopanje. Zato smo sklenili, da se o stopnii onesnaženosti morja v naši pokrajini pozanimamo mi sami ier na ta način obvestimo naše bralre-kopalce o tem problemu. Pokrajinski zdravnik Romano Bot tephelli nam je zagotovil, da kopalci lahko mirno skakajo v vodo od kopališča, ki ga upravlia Krn žek za trgovinsko mornarico (CM M), pa vse do Devina Tudi v pristanišču samem (Lanterna) je kopanje dovoljeno. Le v vodah o krog kopališča Ausonia so zabeležili onesnažuje mikro biološkega zna čaja ter odsvetujejo kopan ie v lem predelu. Funkcionar je dodal, da gre za odvodni kanal mestne ka nalizacije, ki je vsako leto. v poletnih mesecih, odvajal mani u mazani je v morje, letos pa. iz še neznanih razlogov, (osebie, ki je na pokrajini za to zadolženo, ni še ugotgvilo, za kateri kana’ are) se i pritok umazanije v morje ni i zmanjšal. Botteghelli nas je seznanil tudi j z onesnaženostjo zraka. Zagotovil j nam je, da lahko globoko dihamo tudi v najstrožjem centru razen če, ne stojimo pred izpušno cevjo ka | kega tovornjaka ob naiboh vro j ■metnih urah. Tudi v okolici mestne ga upepeljevalnika se je stanje, z dobavo novih natrrav. normal hiralo. Pepel vozijo seda’ u industrijsko cono. kjer ga odlagajo u posebne izolirane lame. ki vrepteču jejo, da bi škodljive snovi proni cale skozi zemeljske plasti do vode oz. moria Mesečno se izvajajo tudi pregledi odpadkov, ki morajo biti dobro premočeni, da bi se vri mre vozu iz upepeljevalnika prah in pepel ne razprševala v zrak. • Jutri, 17. t.m., ob 11. uri bo v konferenčni dvorani tržaške glavne bolnice (Ul. Stuparich 1) tiskovna konferenca sindikata bolnišnišMh u-službencev FLO/CGTL. Govor bo o položaju bolnišniških vajencev. Med kopalci na sliki se najbrž nobeden ne vpraša, če je voda res čista VČERAJ NA POUČNI EKSKURZIJI Novinarski vajenci našega dnevnika na obisku v Kopru Sprejem pri predsedniku SZDL ohalnokraške skupnosti Borisu Kralju - Ogled študijev televizije, radia, redakeije Primorskih novic in koprske luke Demokratične družbene sile zavračajo vsakršen napad na reformo psihiatrije Ihiranje solidarnostnih podpisov ■ Dolinski občinski odbor je v celoti in enotno osvojil dokument psihiatričnih operaterjev ■ Resoluciji FILT-CGIL in FILPC-CGIl Dejstvo, da je sodstvo uvedlo predvsem po zaslugi LpT sodni postopek proti ravnatelju psihiatrične službe Francu Rotelliju, proti bivšemu pokrajinskemu odborniku Pa-nizonu in proti upravniku psihiatrične bolnice Ortolaniju, je v vseh naprednih in demokratičnih krogih vzbudilo protestne reakcije. Na najrazličnejših mestih (tovarne, zborovanja, prireditve itd.) pobirajo podpise pod dokumentom, ki so ga sestavili psihiatrični operaterji in v katerem izrekajo popolno solidarnost z obtoženimi. Dokument v prvi vrsti ugotavlja, da sloni sodna prijava na oportunističnem in samovoljnem tolmačenju pokrajinskega pravilnika iz leta 1927, saj se ob pomanjkanje splošnega inventarja v bolnici ali ob pomanjkljivo vzdrževanje nekaterih paviljonov — kar se je dogajalo pred Basaglie-vim prihodom — nihče ni obregnil. Povsem pa je nerazumljivo, da prtijo .sedaj Rptelliju krivdo za re-dan, Luigi Palchetti, Gianna Jenco, Lino Robi, Claudio Giombi, Gianfran-c° Saletta in Dario Zerial. * v» V soboto, 1". julija, ob 20.30 bo v okviru Operetnega festivala v Verdiju prva predstava r n a nove o-Porete «Grofica Mat Orkester gledališča Verdi bo ve. iskar Da-n°n. zbor Verdijevega gledališča Andrea Giorgi, režija Beppe De Tomasi, scenograf Uberto Bertacca, kostumi Sebastiano Soldati, koreografija Gino Landi. Med pevci gre zlasti omeniti naslednje: Elena Zilio, Gaetano Scano, Aurora Banfi, Gibu Pernice, Riccardo Peroni, Orazio Bobbio, Gianna Jenco in Giorgio Valletta. Med debitanti na operetnem torišču pa velja navesti Liano Botter, Umberta Raha in Franca Jesuruma. Kino Miramarski park: «Luči in zvoki« ob 21.30 v italijanščini, ob 22.45 v srbohrvaščini. Ariston 21.30 (na prostem) «La na-scita dei Beatles«. V primeru slabega vremena bodo film predvajali v dvorani. "itz 18.00 »Papillon«. Grattaciclo 18.00 «11 gattopardo«. A. Delon, B. Lancaster. Aurora 16.45 «Mani di velluto«. A. Celentano. Eapitol 17.30 «Chinatown». Moderno 16.30 «11 laureato«. Dustin Hoffman. Lumiere 16.00 «Porno libido«. Pre-Povedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00 «Un urlo dalle tenebre«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eilodramniatico 15.00« »Mirella. desi-derio erotico«. Prepovedan mladi-ni pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Radio taxi girl«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 16.00 «Gioia morbosa del ses-so». Prepovedan mladini pod 18. letom. Ljudski vrt (poletni kino) 21,15 «11 Prigioniero di Zenda«. •almaura (poletni kino) 21.15 «L'in-segnante balla con tutta la classe«. Prispevki Namesto cvetja nr grob Meri A-bram daruje Niko Škamperle z |eno Anito 10.000 lir za KD S. Škamperle. Namesto cvetja na grob Ivana Jeriča daruje Sandi Pertot 5.000 Ur 2a pevski zbor Tabor-Opčine. V spomin na Gigijevo mamo Me J1 Abram darujeta Rosana in Mi-Pasarit 10.000 Ur za KD S. Škamperle. SPDT prireja v soboto in nedeljo, 18. in 19. t.m., dvodnevni izlet na Jalovec po Ozebniku. ZbiraUšče je v soboto ob 14.30 pred Prosvetnim domom na Opčinah. Vabljeni! V nedelja, 19. julija, priredijo starejši planinci izlet na Slavnik. ZbiraUšče ob 8. uri na avtobusni postaji — odhod ob 8.20 z avtobusom, ki pelje na Reko. Povratek z istim avtobusom. Za informacije telefonirati na št. 040/794545. Sekcija PSI Prosek - Kontovel vabi 2. avgusta na avtobusni izlet na Bled, v Bohinj in na Vogel. Odhod s Proseka ob 6.30. SPDT priredi' v soboto, 18. in nedeljo, 19. t.m., dvodnevni izlet v dolino Tamarja ter po Ozebniku na Jalovec. Izlet je za izkušene planince, z osebnimi avtomobili, vpisovanje pa na’ sedežu ZSŠDI, tel. 767-304, šp danes, 16. t.m. Vabljeni! Združenje Union - Podlonjer prire di dva .izleta in sicer 19. julija v Lignaho z ogledom živalskega vrta in 26. julija, v Pieve di Cadore. Vpisovanje v torek in petek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30. Tel.: 64-459. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 16. julija D. M. KARM. Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.51 — Dolžina dneva 15.20 — Luna vzide ob 20.22 in zatone ob 4.43. Jutri, PETEK, 17. julija ALEŠ Vreme včeraj: najvišja temperatura 28 stopinj, najnižja 21,9 stopinje, ob 18. uri 26,8 stopinje, zračni tlak 1016,2 mb ustaljen, veter zahodnik 13 km na uro, vlaga 52-odstotna, nebo rahlo pooblačeno. morje rahla razgibano, temperatura morja 21,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Francesca Griso-nich, Jan Prinčič, Giacomo Savron, Matteo Comel, Martina Bozzato, I-rene Batticci, Tiziana Bortuna. UMRLI SO-: 74-letna Ema Urbini vd. Furian, 81-letni Mario Gergolet, 49-letni Alberico Apone, 26-letni Franco Vattovaz, 77-letna Antonia Cobalti vd. Corazza, 72-letna Costan-tina Pikot vd. Scalla, 69-letna Elec-tra Strekeij, 79-letna Antonia Coslo-vich, 67-letna Livia Baschiera por. Verzier, 86-letna Maria Kubesch vd. Vidmar, 74-letni Giovanni Lo Pinto, 80-letna Libera Zanutig vd. Avian, 69-letna Oliva Riccobon por. Grando, 67-letni Rinaldo Flego, 84-letna Ida ,MilUch vd.. SepisJi. 0.2-letni Nazarje Bonin, ,7,4-Letni. Vladimiro Blazina, 70-letni Vincenzo Dusich. i DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Giulia; Ul. S. Giusto 1; Ul. Felluga 46: Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) UL Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.*>0 dalje) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna -služba od 20. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od K do 21. ure in praznična od 3. 20 ure. tel 68 441 LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228 124, Bazovica •£\ 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225 596 Nabrežina: tel 200 121; Sesljan: tel 209 197; Žavlie: tel 213137: Milje- tal 271 124 ceramicke dotnus Carsa dl A. FLORAMO VELIKA IZBIRA NAČRTOVANJE vsakovrstnih OGREVALNIH INSTALACIJ IN HIŠNE OPREME NA SPLOŠNO PLASTIČNIH PODOV - ZIDNIH IN PODNIH PLOŠČIC - PLASTIČNIH IN PAPIRNATIH TAPET, MOOUETTE VSAKOVRSTNE OPREME ZA KOPALNICE RADIATORJEV - OGLEDAL -PEČI NA PLIN IN PLINSKO OLJE IN GORILCEV - KAMINOV - BOJLERJEV. trgovina in razstava UL. NAZIONALE 71 - TEL. 212-000 - OPČINE (TRST) Danes praznuje 70 let ANKA BAREI Da bi srečna in vesela dolgo let še ti živela, zgodbe nam pripovedovala in „e ; nami rada igrala ti želijo vnučki Dejan, Dimitrij in Iztok. f Čestitke Patrizii, Valterju in Mileni Kovačič se je pridružila MOJCA. Srečnima staršema in sestrici čestita učno in neučno osebje Poklicnega zavoda za industrijo in obrt. Avtobusn« zveze $ poletnimi centri šolabus za poletna centra v Zgoniku in na Repentabru, vozi po sledečem urniku: Medja vas 7.45 Štivan 7.45 Devin 7.50 Sesljan 7.55 Mavhinje 8.05 Prečnik 8.10 Šempolaj 8.15 Slivno 8.25 Nabrežina - občina 8.30 * * * Repni/ 7.30 V. Repen 7.35 Col 7.40 Briščki 7.45 Prosek - Kržada 7.50 Gabrovec 7.55 Salež 8.00 Zgonik 8.05 Praprot 815 Nabrežina - postaja 8.20 Nabrežina trg 8.25 Nabrežina občina 8.30 Zgonik 840 Col 8.45 ■* * # Avtobus za poletni center na Proseku (otroški vrtec) od potuje ob 8. uri od Sv. Ivana (Trg Gioberti), pelje pa po Ul. Giulia. Ul. Battisti, Ul. Carduc-ci. Trgu Oberdan, Ul. Martiri della Liberta, Škorklji, UL Cora mereiale in Opčinah do Proseka. Otroci iz Bazovice, Padrič m Trebč imajo ob 8.30 na Opčinah na razpolago zvezo z avtobusom proge št. 39, ki odpelje iz Bazovice ob 8.10 Povra tek avtobusa ob 16. uri. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 MODE VALENTINA - Domjo vam nudi po znižanih cenah najrazličnejša oblačila. PRODAM šotor velik 4mX4,50m z verando primeren za štiri do šest oseb.'Telefonirati od 17. do 18. ure na št. 228-374! OSMICO je odprl Ivan Terčon v Mav-hinjah. Toči belo in črno domače vino. PRODAM renault tl 6 v dobrem sta nju. Telefon 040/226129. OSMICO je odprl Alojz Kante — Praprot 18 .Toči belo in črno vino. PRODAM gliser trimarano fiart 3,80 m - motor crysler 20- KS — Cena 1.700.000 lir. Telefonirati na štev. 743-071. DAJEM privatne lekcije iz angleščine, italijanščine in latinščine. Telefon 040/774964. 15 LETNI fant išče zaposlitev v ba ru ali buffetu. Telefon 040/228164. PRODAM prikolico z dvema kolesoma po ugodni ceni. Telefon 040/228164. JADRNICO flying junior odlično o-hranjeno ugodno prodam. Telefon (040) 52 277 ob uri kosila. PRODAM motor zp kros znamke SWM Rotax cc 250 Informacije na PD v Gorici. r~ iiSk’ JlNiltL JftftltUJM.1T* ■<*1IPLXI#MU ŠPORTNA KONFEKCIJA EKSKLUZIVNI MODELI Za moške in ženske trst — UL. SV. CATERINA, 5 — TEL. 65651 OTROŠKA, ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA TRST — ULICA ROMA, 17 — TEL. 64890 . : iESlfctf ■ BŽVIjCA-.Ol CREDITO Dl TRIRSTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA v s.p.a. •- TRST - -giflCA- F PILZI 40 1 07-.am- 15. 7. 1981 Ameriški dolar 1.215.— Funt šterling 2.295.— Irski funt šterling 1.800.— Švicarski frank 579,— Francoski frank 205.— Belgijski frank 29,50 Nemšla marka 405,— Avstrijski šiling 70.— Kanadski dola1 1.000.— Holandski l.nrinf 445.— Danska krona 156.— Švedska krona 230.— Norveška krona 196.— Drahma 20,— Mali dinar 31.— Veliki dinar 30.— MENJALNICA vseh tujih valut SINOČI IN DANES DVE SEJI OBČINSKEGA SVETA Najbrž bodo danes zvečer v Gorici odobrili proračun občinske uprave Sinoči je biJ tudi sestanek med tajniki petih koalicijskih strank ■ Kriza ali ne kriza ? Proračunske razprave, preverjanja, polemike. Vsa ta živahnost, čeprav omejena na ozek krog ljudi, daje nam kronistom možnost, da napolnimo marsikak stolpec. Kot je znano, je prišlo do sporov znotraj petstranskarske večinske koalicije na Goriškem zaradi nepričakovanega izvida glasovanja v krajevni zdravstveni ustanovi. O tem smo večkrat pisali. Nihče pa noče komisarja in zato so se po prvih prepirih zastopniki strank domenili, da bo preverjanje, občinskega pa odobrijo skoro gotovo danes zvečer. Sinoči je bila seja občinskega sveta v Gorici in razni svetovalci so segli v proračunsko razpravo ter objasnili stališča svojih strank. Govorili so socialdemokrat Bianconi, komunista Chiarion in Pirellova, demokristjana Colella in Nanut, liberalec Fornasir. Danes naj omenimo le nekaj iz govora slednjega, oziroma nekaj, kar je liberalec povedal: proračunska razprava se vrši v trenutku, ko je v teku preverjanje med večinskimi strankami in ko nihče še ne ve, katere stranke bodo po .glasovanju in po preverjanju vodile občinsko upravo. Tajniki strank so se s svojimi pomočniki ponovno sestali sinoči. Sestanek se je pričel precej, pozno in zaradi tega ne moremo našim bralcem povedati, kaj so sklenili na tem sestanku, in niti, če je bil to zaključni po tolikih sestankih. Včeraj sta v Gorici intenzivno krožili dve vesti: prva, da bodo demokristjani sprožili krizo in zahtevali glavo socialdemokratskega predsednika KZE: druga, da bodo krizo sprožili republikanci, ker jim nihče drug od partnerjev noče prisoditi predsedniškega mesta turistične u-stanove v Gradežu, ki bi jo republikanci hoteli imeti zase. Na sinočnjem sestanku in tudi na prejšnjih so tudi namreč govorili o raznih predsedniških mestih. V razpravi so predsedniško mesto zavoda za ljudske hiše, mesto podpredsednika hranilnice, predsedniškega mesta raznih ustanov, kot so mestno podjetje, mestna lekarna, doma za starčke v Ločniku. Za slednjega se zavzema Slovenska skupnost, ki bi hotela postaviti svojega človeka na čelo te ustanove. Tudi v drugih ustanovah, kjer se je zdelo, da se bodo stvari zelo u-glajeno rešile, prihaja do zastojev. Prejšnji teden so Hadrijana Corsi-ja od Slovenske skupnosti izvolili za predsednika Briške gorske skupnosti V torek je bila druga seja, na kateri bi morali izvoliti člane ožjega upravnega odbora. Volitve so odložili, ker nekaterim ne prija predlagana porazdelitev mest med strankami v ožjem odboru, kar bi nujno privedlo do odsotnosti predstavnikov nekaterih občin v tem odboru. Sejo so tako odložili. V Gorici pa socialdemokrati želijo preosnovo odbora. Še vedno si želijo dobiti nazaj odborništvo za javna dela, katerega so izgubili lani jeseni. Uslužbenci Detroita včeraj spet manifestirali Delavci in uslužbenci podjetja Detroit iz Tržiča so včeraj priredili demonstracijo po tržiških ulicah, da bi vnovič opozorili na brezizhoden položaj, v katerem se je znašlo podjetje. Delegacija tovarniškega sveta se je na županstvu pogovarjala s podžupanom Padova- nom ter odbornikoma Clapizom in Saccavinijem ter jih seznanila z dramatičnim položajem v podjetju. V ponedeljek bo v Detroitu, kakor smo že poročali, javna skupščina. France Pnpit danes v tolminski občini Predsednik Zveze komunistov Slovenje France Popit bo danes obiskal občino Tolmin. S predstavniki te občine bo obravnaval gospodarska in družbena gibanja v okviru politike stabilizacije, ki jo izvajajo v Sloveniji in Jugoslaviji. Popit bo najbrž obiskal tudi mladinske delovne brigade v Kobaridu, ki sodelujejo pri raznih delih v okviru zvezne akcije Posočje 81. Polno domačih motivov v zborniku «Studi goriziani» Kar precej člankov in razprav o tukajšnji zgodovini je v zadnji številki zbornika «Studi gorizianh. ki ga izdaja goriška državna knjižnica v Mamelijevi ulici. Tokrat imamo med članki tudi prispevek ravnatelja novogoriške knjižnice «France Bevk». Zoltan Jan namreč objavlja članek o dveh slovenskih bibliografijah iz Italije Due bibliografie slo-vene dalVItalia). Preučuje namreč dela italijanskega raziskovalca Antonia Aleccija, ki je objavil nekaj del o slovanskih in slovenskih spisih ter knjigah. Marisa Bianca Fiorin piše o «Kr-minski Madonu, t.j. o sliki, ki je sedaj shranjena v goriški nadškofiji, do pred nekaj leti je bila v cerkvi na krminski gori, Gre za sliko, ki jo imajo za najbolj dragoceno v krminskih cerkvah. Bruna De Marchi preučuje raziskavo Goriškega sociološkega inštituta o jezikovnih vprašanjih v naši deželi. Raziskovalci so preučevali jezikovne posebnosti v raznih krajih dežele. Avtorica se je v članku ustavila predvsem pri rezultatih ankete med furlansko govorečimi ljudmi. V staro goriško zgodovino sega iiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiniiiiiiiriiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiitHiiiiiiiiHiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiifiiitiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiit Zapuščene ali priljubljene mačke? Koliko mačk je na področju Gorice? Tisoč, dva tisoč, deset tisoč? Nimamo statistike,- nikdar-»je -ne bo-mo-imeli. Mačke se potepajo po dvoriščih 'posamično ali V skupinah. Ponoči, ko rii po cestah prometa, se marsikatera ojunači in teče čez cesto na obisk k »sosedi«. Največ mačk ima v ljudeh dobre prijatelje, saj jih zlasti otroci in starejši ljudje vsak dan vestno zalagajo s tliiiiiMiimiiitiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiimmimiiiiimiifiiiiiiiiiiiitiiiitmuiiiiiiiiiii SLOVESNOST V LADJEDELNICI ITC V TRŽIČU Družbi Gesuriloyd izročili 16.000-tonsko ladjo Ganda-Gama Ladja bo. vozita na progi med Indonezijo in pristanišči v severni Evropi - Čez nekaj tednov bodo lastniku izročili tudi ladjo dvojčico - Zaskrbljenost zaradi pomanjkanja naročil V tržiški ladjedelnici Itaicantieri so včeraj dopoldne slovesno izročili lastniku, indonezijski ladijski družbi Gpsuriloyd iz Djakarte, 16.000 — tonsko tovorno ladjo Ganda Gama, vrste multipurpose rho-rho. Ladja, ki je zgrajena tako za prevoz kontejnerjev, kakor splošnega tovora ter blaga v razsutem stanju, bo vozila na pregi med Indonezijo in pristanišči v severni Evropi. Slovesnosti so se poleg predstavnikov ladjedelnice z inž. Fan-fanijem na čelu, predstavnikov krajevnih oblasti in predstavnikov lastnika, udeležili tudi predstavniki indonezijskega veleposlaništva v Rimu in na Dunaju. Slovesnost se je. zaradi višje sile namreč, pričela celo z manjšo zamudo, ker so nekateri gostje ostali blokirani v predmestju Tržiča. Včeraj dopoldne je bila namreč po mestnih ulicah protestna manifestacija delavcev tovarne Detroit. Na srečo ni bilo hujših posledic in slovesnost je, kljub zamudi, stekla povsem gladko. Čez nekaj tednov bodo v ladjedelnici v Tržjču izročili lastniku tudi ladjo dvojčico «Ganda Batki», KONFEKCIJA ZA VSE OD OTROKA ODRASLEGA TR2IC UL. DUCA D’AOSTA 91/93 — TEL (0481) 44557 ki je bila prav tako zgrajena v razmeroma zelo kratkem času. Obseg naročil tržiškega podjetja se bo tako spet nevarno skrčil, kar vzbuja zaskrbljenost, tako pri delavcih, kakor pri upraviteljih podjetja. Vzrok za zaskrbljenost pa je tudi v dejstvu, da vlada še ni poskrbela za izdelavo vsedržavnega načrta za ladjedelništvo, čeprav so bile obveze glede tega sprejete že pred meseci. Mirko Pavšič podlegel poškodbam V tržaški bolnišnici je v torek zvečer podlegel poškodbam, ki jih je zadobil v prometni nesreči, 74-letni Mirko Pavšič iz Gorice, Ul. Campagnuzza 21. Hudo se je ranil v prometni nesreči, 3. julija letos, na Tržaški cesti v Gorici. Pavšič se je peljal s kolesom, pri tem pa ga je z avtom zbil 42-letni Marino Brada-schia iz Gorice. hrano bodisi z ostanki kot s tisto hrano, ki -jo v trgovinah v posebnih dozah prodajajo tr,g»vci.,i-Šectej, v poletnem času, ko je veliko ljudi na dopustu, pa se na mah veliko mačk znajde brez običajne vsakodnevne «menze«. Tako išče nov kraj, kjer se bo lahko nasitila. Ni pa za vse to možno. Na naši sliki, ki jo je neki ljubitelj živali napravil na dvorišču kazermet, vidimo nekaj dobro rejenih in sitih mačk, vidimo pa tudi suhljato črno mačko, katera očitno ni doslej imela sreče v prehrani. Tolikšno število muck nekaterim prija, nekaterim se muc«.e smilijo, drugim pa preveliko število mačk preseda. Še posebej v tem poletnem času in še posebej takrat ko se mačke podijo po tem ali onem stopnišču. Tokrat bodo nastopili psi - nemški ovčarji V okviru poletnega praznika, ki ga vsako leto prirejajo športniki v Mošu, bodo v nedeljo, 19. t.m. pripravili tudi razstavo in nastop dresiranih psov pasme nehiških ovčarjev. Prireditev, bo ob 18.30 na športnem igrišču v Mošu. Ut. seljenci lahko poslušali domačo pesem in tudi obudili spomin na nekdanje plese goriške okolice. Sledila bo plesna zabava: Pričetek srečanja bo bb ‘ 19. uri zvečer. Vstop je prost. Prireditelj si nadeja da bodo na to srečanje izseljencev prišli. vsi, ki se sedaj mudijo na počitnicah v stari domovini in tudi vsi drugi njihovi prijatelji in znanci. Pierpaolo Dorsi. Iz dokumentov, ki so v goriškem državnem arhivu, je avtor napisal razpravo o sodni u-pravi v Gorici v času med 1783 in 1850. Giovanni Lettich piše o nastanku krščanstva v Ogleju, Antonietta Ma-reschi pa preučuje nekatere napise na starih kamnih v Gradežu. Vini-cia Tomadina pa je članek o srednjeveških keramikah, ki so jih našli na področju Gradišča. Zelo bogata je v tej številki bibliografija. Arrigo Grazia je operni Marte F Ulije ve «Priročnik za strokovno obdelavo zvočnega gradi-va», ki je izšel pred dvema letoma v Novi Gorici. Fulvio Monai ocenjuje Spacalov in Kosovelov «Kras», ki je izšel pri Založništvu tržaškega tiska s predgovorom Cirila Zlobca. Ocenjene so knjige Sergia Tava-na, Silvia Cumpete, Celsa Macoria, Giovannija Comellija in še drugih avtorjev. Vse kniige imajo seveda nekaj zveze z Goriško oziroma, z našo deželo. Zbornik zaključuje precej obširna bibliografija knjig z deželno tematiko (tudi slovenskih), ki jih je goriška državna knjižnica nabavila v letu 1979. (miv) Prednostna lestvica za poučevanje v šolskem letu 1981-82 Šolsko skrbništvo sporoča, da bodo 20. julija objavili začasne prednostne lestvice za poučevanje na šolah druge stopnje v snlskem letu 1981/82, Lestvica je začasna, saj je možno proti odločitvam skrbništva vložiti priziv v roku petih dni po objavi. Kino (l orfcu VERDI Zaprto. CORSO 18.00-22.00 «Altrimenti ci arrabbiamo«. B. Spencer in T. Hill. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Porno auto-stoppiste in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržit' EXCELSIOR 18.00 - 22.00 «Agente 007, si vive solo due volte«. PRINCIPE 18.00—22.00 «Super por-no giochi al cento per cento«, AoiVi 1'Oricu in okolica SOČA 18.00—20.00 «Smešna ljubezen v New Yorku». Ameriški film. film. SVOBODA 18.00 — 20.00 tProdajalka vijolic«, španski film. DESKLE 17.00—19.30 «Človpk imenovan buldožer«. Italijanski' filtri. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 84-972, muiiiiiimuiiuiii iiitmiMiiiiiiiiiniiiuiiiimiiiiiiiitiiiiimriinmiimmmiiiiiiiuiai Srečanje izseljencev v soboto v Solkanu V soboto, 18. julija, bo v Novi Gorici že 23. tradicionalno srečanje z rojaki, ki so na obisku v stari domovini. Novogoriška podružnica Slovenske izseljenske matice bo imela v svoji sredi slovenske izseljence iz najrazličnejših delov sveta ter jim bo priredila v Solkanu na senčnatem vrtu hotela »Sabotin« bogat kulturni program. Po pozdravnih nagovorih in recitacijah bodo nastopili godba na pihala iz Brd. priznani pevski zbor »Andrej Možina« iz Brji ter zamejska folklorna skupina «Travnik» iz Gorice. Tako bodo iz- IIIUIIUMIIIIIIItll GASTR0N0MSK0-KMEČKI DOBITKI Vol, krava in tele zmagovalcem tombole Tombolo prireja lovska družina na Lokvah v nedeljo popoldne Gastronomsko - kmečka tombola bo v nedeljo popoldne na Lokvah. Tamkajšnja lovska družina priredi namreč velik praznik. Dopoldne bodo razvili lovski prapor, na slavnosti bodo prepevali domač pevski zbor s Trnovega in lovski zbor iz Vipave. Popoldne ob 15. uri po jugoslovanskem času pa bo velika tombola. Nagrade za tri tombole so vol, krava in tele, zmagovalci činkvin pa dobijo prašiča, ovco in piščance. Dovolj nagrad za vse, ki imajo doma hlev. Nagrade bodo seveda dobrodošle tudi drugim, saj bodo dobljene živali lahko takoj pro- dali. Kdor želi iz nižinske vročine v hlad trnovskega gozda, naj gre torej v nedeljo na trnovsko planoto. Popoldne bo imel še zabavo in upanje na gastronomsko - kmečki dobiček. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi 25. in 26. julija izlet v Trento z vzponom na Jalovec. Pojasnila dobijo interesenti na sedežu društva, oziroma pri predsedniku. g DEBATE V OBČINSKIM SVITU Delno zastonjska dobava servisov uslužbencem mestnega podjetja Nekateri svetovalci v dvomu: je prav, da uslužbenci podjetja dobijo delno zastonj elektriko, metan in vodo? Vsakokrat, ko se v občinskem svetu razpravlja o proračunu mestnih podjetij, hočejo nekateri svetovalci vedeti, kako, zakaj, koliko prihranijo uslužbenci tega podjetja z delno zastonjsko dobavo vode, elektrike, metana. Tudi letos ni moglo biti drugače. Letos se je fc besedi Oglasilo več svetovalcev kot v prejšnjih letih, kar lahko pripišemo dejstvu, da je občinski svet po lanskih volitvah precej prenovljen in mnogi ne vedo, kako sloje stvari. Tudi odgovor predsednika upravnega sveta dr. Marina je bil bolj izčrpen kot ob drugih prilikah. Uslužbenci tega podjetja imajo pravico do zastonjskih do$av vode, metana in elektrike upoštevajoč tako stare pravice tega podjetja kot splošne pravice uslužbencev ENEL in občinskih podjetij v vsej državi. Te pravice so potrjene v sindikalni pogodbi, ki velja v vsej državi, zaradi tega niso goriške zastonjske dobave nekaj izjemnega. Razlikovati je treba, tudi upoštevajoč sindikalno pogodbo, med starimi in novimi uslužbenci. Starejši imajo pravico do 6.500 kilovatnih ur električne energije zastonj letno, tisti, ki so v službo prišli šele pred kratkim, pa samo do 2.500 kWh, in sicer ker hočejo upravitelji ENEL in občinskih podjetij zmanjšati te pravice, vendar pa jih ne morejo odvzeti tistim, ki so jih že uživali v drugačni meri. Uslužbenci pa morajo za porabo na svojih domovih plačati vse državne ali krajevne davke za uporabo luči, metana in vode. Ker predvideva državna pogodba olajšave samo pri elektriki, lahko uslužbenci občinskih podjetij, kot je goriško, kjer skrbijo tudi za razdeljevanje vode in metana, olajšavo pri dobavi elektrike lahko delno spremenijo v olajšavo za dobavo vode in metana. Olajšav so deležni tudi upokojenci ali njih direktni sorodniki. V uprnvi goriškega mestnega podjetja so izračunali, da prihrani vsak uslužbenec ali upokojenec na tak način okrog 200.000 lir letno. Marsikateri svetovalec v goriškem občinskem svetu je zaradi tega mrmral in ni bil prepričan v pravilnost teh pravic, ki so potrjene v vsedržavni sindikalni pogodbi. Sicer pa imajo podobne olajšave v Italiji številne druge kategorije državljanov. Malokdo na vlaku plača polno ceno vozovnice, še posebej ne državni uslužbenci, ki se lahko vozijo po vsej državi po precej znižam ceni. Uslužbenci dežele Fur-lanije-Julijske krajine dobijo bon za skoro brezplačno kosilo v tisti gostilni, ki jim bolj prija. Delavci in uradniki turinske zasebne tovarne Fiat si lahko nabavijo precej pogosto avtomobile po precej znižanih cenah. In, ne nazadnje, v skoro vsaki trgovini imajo uslužbenci nekako nenapisano pravico kupiti blago, ki se tam prodaja, z deset ali dvajset odstotnim popustom. Še bi lahko naštevali. Napisanih ali nenapisanih tprdvic» je torej zelo veliko. Razna obvestila Goriški občinski živinozdravnik sporoča, da bo danes obvezno cepljenje psov proti steklini, in sicer na območju Podgore, Pevme in O-slavja. V Podgori bo cepljenje živali pri osnovni šoli od 9. do 10. ure, v Pevmi, na trgu, od 10. do 10.30 ter na Osla v ju, pri gostilni Bensa, od 10.30 do 11. ure. Poleg psov, za katere je cepljenje obvezno, lahko interesenti- cepijo tudi mačke. Na poštnem uradu v Doberdobu bodo izplačevali pokojnine kat. VO po sledečem razporedu: upravičenci, katerih priimek se začenja s črkami od A do C, 16. julija, D-E 17. julija, F 18. julija, G - L 20. julija, M - P 21. julija in Q - Z 22. julija. V uradnem listu št. 170 z dne 23. junija letos je bil objavljen natečaj za podelitev 160 štipendij udeležencem posebnih strokovnih tečajev za občinske tajnike v šolskem letu 1981/82. 80 štipendij bodo razdelili udeležencem tečaja v Rimu ter po 49 štipendij udeležencem tečaja v Turinu in Nuoru. Prošnje je treba s priporočenim pismom dostaviti prefekturi do 31. t.m. Na prefekturi prejmejo interesenti tudi vsa ustrezna pojasnila. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ Danes ves dan in ponoči je v Ti ču dežurna lekarna Centrale, 1 republike, tel. 72-341. SPREHOD V PRETEKLOST NABREŽINSKEGA PROSVETNEGA ŽIVLJENJA KAJ VSE JE POMENILA NEKOČ JAVNA KNJIŽNICA KI SO JO V NABREŽINI USTANOVILI PRED 75 LETI Izredno bogat knjižni sklad - Občudovanja vredni kamnarji, ki so po devetih urah dela prihajali v čitalnico po knjige - Mračna doba fašizma, ki je vse zatrl Patronat KZ - INAC~svetuje Invalidski upokojenci nimajo pravice do starostne pokojnine Če gremo v svojem spominu v nekdanje kulturno življenje v Nabrežini, nas niti sedanja živahna dejavnost slovenskih prosvetarjev v Nabrežini ne more zadovoljiti, kaj šele navdušiti. Glede tega je zelo poučen sprehod po zgodovini nabrežinske knjižnice in čitalnice, ki so jo v Nabrežini postavili na noge leta 1906, torej pred 75 leti. Ko bomo obujali to preteklost, bomo spoznali, kako so bili Nabrežine! na prosvetnem področju zagnani. aktivni. Že tedaj so ugotovili, da je kultura tisto, kar jih lahko združuje in kar jim služi proti zlim posledicam tujerodnega prodiranja v nabrežinsko stvarnost. Govorimo o času pred prvo svetovno vojno, ko sta v Nabrežini delovali dve društvi: Javna ljudska knjižnica in Katoliško izobraževalno društvo. Ustavili se bomo pri prvem društvu katerega dejavnost je daleč presegala dejavnost drugega. Javna ljudska knjižnica je bilo društvo z več odseki. Poleg knjižnice je tu bil pevski zbor, nadalje orkester, ki je štel okoli 30 ljudi, dramski odsek, ki, so ga sestavljali izključno amaterji, ki pa so uprizarjali tudi zelo zahtevna dela. Na oder so postavljali dela Jake Štoke in drugih lažjih avtorjev, pa tudi Moliera in podobne velikane iz svetovne dramatike. Odsek je imel veliko igralcev, med katerimi je bil nekaj časa tudi slovenski pesnik Igo Gruden. Društvo je bilo nadstrankarsko. V njem so se torej zbirali ljudje različnih političnih prepričanj, a tudi različne kulturne oziroma strokovne ravni. Včlanjeni so bili delavci, študenti, kmetje, učitelji, veliko je bilo kamnosekov in dragih. Kot smo že rekli, so kpjižnico in čitalnico ustanovili 1905. Društvo je svoj višek doseglo tik pred začetkom prve svetovne vojne, pa čeprav se je dejavnost nag’o razvijala že od same ustanovitve. Med prvo svetovno vojno se je dejavnost začasno prekinila, pred tem pa je knjižnica bila ena najbogatejših in najbolj obiskovanih na Tržaškem. Njen knjižni sklad je znašal od 4.800 do 5.000 knjig in je obsegal najrazličnejša dela. Na prvem mestu so bila seveda dela slovenskih pisateljev, veliko je bilo tudi romanov, ki so bili v slovenščino prevedeni iz svetovne književnosti. Večina knjig je bila seveda slovenska, bilo pa jp tudi del knjig v italijanščini in nemščini. Knjižnica je bila naročena na vse tedanje slovenske revije in dnevnike. Knjige so kupovali v Trstu in v Ljubljani. občasno pa so dobivali tudi nekaj izvodov brezplačno. Društvo je krilo svoje finančne potrebe na enak način kot to počno današnja PD in sicer s članarino z raznimi nabiralnimi akcijami ter s prostovoljnimi prispevki ob nastopih dramskega odseka. V društvo je bilo včlanjenih okoli 300 občanov. Knjižnica je bila dostopna občinstvu dvakrat na teden. Imela je dva knjižničarja, ki sta izdajala knjige. Delala sta seveda brezplačno. In obiska je bilo veliko. Vsega občudovanja so bili vredni na primor mnogi kamnoseki, ki so po desetih, celo dvanajstih urah napornega dela zvečer prihajali v knjižnico. Pobudnikov takega živega kulturnega življenja v Nabrežini je bilo več. Seveda so to danes že pokojni ljudje. Med njimi je bil tudi dolgolasi Nemec Heller. ki se ga spominja le še kak redek star vaščan. Omenili pa bi tudi še domačine Jožeta Frančeškina, Antona in Lamberta Pertota, Korena in še koga drugega. Eden izmed razlogov, da sta knjižnica in celotno prosvetno društvo tako u-spešno delovali, je tudi dejstvo, da je v njem delalo veliko mladih, pravzaprav predvsem mladih, med katerimi so bili tudi številni prosvetarji, ki so po osvoboditvi, po drugi svetovni vojni ponovno zavihali rokave in bili glavni pobudniki nabrežinskega kul- turnega življenja, vse do leta 1964, ko so jih zamenjali mlajši ljudje. Sedež knjižnice je bil do prve svetovne vojne v hiši Jožeta Frančeškina, dramska skupina pa je nastopala v prostoru doma pesnika Iga Grudna. Seveda je to veljalo vse od 1906 do izbruha prve svetovne vojne. Z začetkom vojne je dejavnost knjižnice zamrla, knjige pa so si Nabrežinci razdelili po domovih. Brž ko so 1918. leta topovi utihnili, so Nabrežinci knjižnico obnovili, žal pa njen obseg ni dosegel razmerij, ki jih je imel pred vojno, kajti veliko knjig se je med vojno porazgubilo. V tistih letih krize je knjižnica začela s svojim težavnim prerodom in beležila razmeroma lepe uspehe, toda prišlo je drugo zlo, prišel je fašizem. V začetku so fašisti zahtevali, da s? v odbor društva vključita dva njihova predstavnika, ki naj bi nadzirala dejavnost. Hujših posledic sprva ni bilo. Toda to je bilo že omejevanje dela, nakar se je začelo pravo zatiranje. Prišlo je nato leto 1927, ko so bila ukinjena vsa slovenska društva. To je veljalo tudi za Javno ljudsko knjižnico v Nabrežini, kateremu se je prej pridružilo še Katoliško izobraževalno društvo. Fašisti so knjige zaplenili, nekaj so jih spravili na županstvo, večino pa sežgali na trgu. Tega zločiaskega početja se spominja še marsikateri nabrežinski stari vaščan. Bilo je to leta 1927. in od tedaj do leta 1945 v Nabrežini ni bilo slovenskega prosvetnega društva. Seveda so se po zmagi nad fašizmom v drugi svetovni vojni razmere dokaj spremenile, vendar so nove generacije nabrežin-skih Slovencev ohranile eno skupno točko s svojimi prejšnjimi generacijami, namreč to, da se je treba Slovencu za obstoj na naši zemlji še nadalje boriti. In kot je bila v začetku stoletja kultura tisto, kar je družilo, velja še danes, da je kulturno udejstvovanje tisto, kar nas ohranja pred utopitvijo v tujerodnem morju. In vendar je treba biti tu povsem iskreni: nekoč so naši ljudje imeli več smisla za to, kot ga ima današnja slovenska generacija. V mnogo hujših razmerah je bilo kulturno življenje bolj živo kčt 'je' danes. In Če to velja za vse zamejstvo, velja, seveda, tudi za Nabrežino. Izrednemu množičnemu delovanju takratnih prosvetnih društev sledi danes delovanje današnjih društev, ki angažira veliko manj občanov, kot jih je nekoč. Tipičen primer tega je nabrežinska knjižnica. Edina javna knjižnica v nabrežini je občinska knjižnica, ki ima svoj sedež na nabrežinskem trgu. Odprta je vsak dan, razen ob ponedeljkih in praznikih. Ob delavnikih je dostopna občinstvu od 19. do 21. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. Razpoložljivi podatki nam ne dajejo celotne slike, kako je z njenim delovanjem. Knjižnica razpolaga z zadovoljivim številom knjig saj razpolaga s 4258 zvezki precej širokega vsebinskega diapazona. Slovenskih knjig je 1905, italijanskih 2353. Knjižnica šteje 333 članov in izposodi v povprečju na mesec kakih 130 knjig. In kdo so obiskovalci knjižnice? Po večini Slovenci, kar je eno redkih pozitivnih dejstev, in sicer zlasti študenti nižjih srednjih, celo osnovnih šol. Manj je starejših študentov in kar je še najbolj žalostno, zelo malo je odraslih ljudi, ki bi redno zahajali v knjižnico. Sam prostor knjižnice je nekoliko zanemarjen, knjige, ki so jih kupili v zadnjih letih, še niso razporejene in pospravljene, pač pa leže po mizah. Pa tudi čitalnica ni v najboljšem stanju. Knjižnica je naročena le na Primorski dnevnik ter na dve drugi reviji. Njeno delovanje vodi odborništvo za kulturo ob sodelovanju občinskega odbora. Knjižnica predstavlja v vasi u-stanovo, za katero se je že marsikdo vprašal, zakaj pravzaprav obstaja. Pred kratkim se je občinska u-prava resno dotaknila tega vprašanja in izdelala program, s katerim naj bi knjižnica veliko pridobila, Sestavili so tudi pravilnik, po katerem naj bi ustanova delovala. Pravilnik še ni prišel na sejo občinskega sveta in torej še ni začel veljati. Predvidevajo pa, da se bo čim prej sestavil odbor, ki naj bi knjižnico začel resno upravljati. V odbor bi prišli župan ali njegov namestnik, dva strokovnjaka, ravnatelja na-brežinskih srednjih šol oziroma njuna namestnika .didaktična ravnatelja ali njuna namestnika in. končno, uradnik, ki bi bil dodeljen knjižnici. Ta odbor ali komisija, bi se obnavljal vsaka tri leta. Končno bi knjižnico uredili tako, da bi bili občani z njo v tesnejšem stiku, odbor pa bi bil pobudnik raznih promocionalnih akcij. Tako bi se knjižnica povezala z vsemi šolami v občini. Knjižnica se ne bi omejila le na posojanje knjig, pač pa bi se ukvarjala tudi z drugimi kulturnimi pobudami. Odbor bo za to skušal prirediti več predavanj, razstav, razprav, kulturnih večerov itd. Z začetkom veljavnosti novega pravilnika bo knjižnica začela delovati z vsemi knjižnicami, dobila bi še en prostor, ki bi služil za čitalnico in za druga kulturna izživljanja. Seveda bo knjižnica skušala svoj knjižni fond povečati, deloma z nakupom, deloma pa tudi s prostovoljnimi daritvami. noč Prirodoslovci in še posebej ekologi že dolgo opozarjajo, da naša zemlja drvi v katastrofo. Dim in plini, ki se vijejo iz tovarniških dimnikov, oziroma, ki uhajajo iz izpušnih'cevi 350'milijonov avtomobilov, kolikor jih kroži po vseli cestah sveta, ustvarjajo v velikih višinah nekakšen «pokrov», ki dopušča vročinskim sončnim žarkom prodiranje na zemljo, preprečuje pa kroženje zračnih gmot in uhajanje toplote, tako da se pod tem »pokrovom* ustvarjajo klimatske razmere, ki so značilne za tako imenovane zimske gredice. Če k temu dodamo še izredno hude posledice, ki jih povzroča potrošniška družba z odlaganjem smeti in z odplakami v morjih in tekočih vodah, se bodočim generacijam zares ne piše lepa bodočnost. Posebno, kar se poslednjega tiče. se v glavnem to očita bogatemu, razvitemu svetu, saj le ta živi v blagcstanju. v bogastvu. In vendar je pariški list »Science - Vie» prinesel pred nedavnim članek, ki nas opozarja, da ni le razvit, bogat svet kriv za to početje, ki ne obeta nič lepega. Prepustimo besedo l.stu, ki je pod naslovom «Smog nad džun glo» zapisal naslednje: Eden od najbolj primitivnih načinov ustvarjanja novih poljedelskih površin resno tekmuje s svetovno industrijo pri onesnaževanju zraka. Gre za tako imenovano krčenje gozdov z ognjem, kar je človek počel že v davnih davnih časih in kar v nekaterih predelih sveta, med drugin tudi v Braziliji počno šc danes in to v vedno večjem obsegu, na vedno večjih površinah. Kot je pokazala nedavna brazilska študija, ta primitivni način uničevanja gozdov za ustvarjanje novih polj oziroma ob delovalnili površin povzroči, da se razširijo, da se dvignejo v zemeljsko ozračje ogromne količine oglji- VPR.: «V zadnjih dveh letih imam precej hude težave z zdravjem in zaradi tega ne morem niti več delati. Mislila sem, da bi vprašala za invalidnino, ker v mojih pogojih res nisem več zmožna za delo. Vendar imam pri tem velik pomislek. Vsega skupaj imam namreč skoraj 20 let delovne dobe in torej pravico do pokojnine s 55. letom katere seveda ne bi hotela izgubiti. Sprašujem vas, če bom dobila starostno pokojnino tudi v primeru, da mi INPS prizna invalidnino? Kaj mi svetujete?* M. S.: Delate si probleme, ki sploh ne obstajajo, čeprav je treba pred vsakršno odločitvijo trezno proučiti vse možnosti. Vsak zavarovanec, ki pač izpolnjuje predpisane pogoje, ima alternativno pravico do invalidske ali do starostne pokojnine. Ena pokojnina izključuje drugo in pri odmerjanju pokojninskih zneskov ni ob enakih predpostavkah nobenih razlik med obema kategorijama pokojnin. Torej, na primer, kandidata za invalidsko in starostno pokojnino, ki imata enaK > pokojninsko dobo in enako triletno povprečje prejemkom, bosta prejela povsem enaka pokojninska zneska, v vsakem primeru pa je zagotovljena minimalna pokojnina. Bistvena razlika je le v tem, da pravica do starostne pokojnine dozori s 60. letom za moške oziroma s 55. letom za ženske, z vsaj 15-letno pokojninsko dobo. Invalidsko pokojnino pa priznajo, ko se ie zavarovančeva zmožnost do zaslužka v običajni dejavnosti zmanjšala za več kot dve tretjini in če uveljavlja vsaj petletno pokojninsko dobo, ki obsega vsaj eno leto v zadnjem petletju. V vašem primeru, ko izjavlja- kovega dioksida in raznih drugih plinov in kemijskih spojin. Brazilski raziskovalci so ugotovili, da ima Brazilija, v kateri je obilna tretjina vseh svetovnih pragozdov, v svojem ozračju približno enako kemijsko sestavo, kakršno ima ozračje nad velikimi svetovnimi mesti, da je namreč o-zračje nad širnimi brazilskimi razsežnostmi en sam velikanski smog. Vzrok temu pa je sežiganje velikanskih površin brazilskih pragozdov. S sežiganjem tropskih pragozdov odhaja v nižje in tudi višje zračne plasti veliko ogljikove- • ga dioksida, ki ga v enakih ali vsaj približno enakih količinah zasledimo tudi nad mestnimi ali tudi industrijskimi področji, koder se troši veliko nafte, naftnih derivatov in podobnih goriv. Gre za ogljikov dioksid naftnega. plinskega ali premogovnega izvora. Toda škoda, ki nastaja ob sežiganju velikanskih površin pragozdov ni samo v onesnaževanju ozračja, pač pa imamo od tega še druge hude posledice. Ker tropska vegetacija nima globokih korenin, smo priča tudi nekemu drugemu negativnemu pojavu. Pretežni del tako imenovane biomase brazilskega pragozda je rad zemljo, nad tlemi. S tem da se sežge gozd, s tem da zgori ta velika količina biomase, se v prvem trenutku dobi velika korist ker zemljišče veliko pridobi in postane bolj plodno. Toda te hranljive sestavine, ki jih daje pepel, se ne zadržujejo dolgo, ker j:h naglo odnašata veter in voda. Po pravilu že nekaj let po izginotju gozda, voda, posebno veliki nalivi povsem izperejo zemljo, lu postane tako siromašna, da ni več primerna za kmetijstvo. Tak način krčenja gozdov za potrebe kmetijstva ni imel hujših posledic tedaj, ko je bilo od te, da niste več sposobni za o-pravljanje redne zaposlitvene dejavnosti, pa ni nobenih dvomov. Kar mirne duše vložite na INPS prošnjo za invalidsko upokojitev in če bo ocena vaše invalidnosti v mejah zakonskih predpisov boste deležni takojšnje upokojitve, v nasprotnem primeru pa boste morali počakati na dopolnitev 55. leta starosti. OPROSTITEV PRISPEVKA ZA ZDRAVILA Vpr.: to dirko v bistvu «ubija». Do odločilnega pobega je prišlo včeraj pri 60 km, ko sta ušla Špa-aec Fernandez in Francoz Bernar-deau. Hinault se je nekaj kasneje P°Snal za njima in tempo njegove yožnje je vzdržal le Belgijec De w° f, p,-; 115 km sta zasledovalca njala ubežnika, tri km kasneje pa l': zaostal Fernandez. ki je bil pobud-J'|k tega pobega. Hinault je kma-u videl, da je Bernardeauja zaje-a kriza, izkoristil je priložnost in ^ naslednjih štirih kilometrih je u-tvaril med seboj in ostalimi kole-sarJi pravo praznino. Na cilju je i-teel Hinault več kot pol minute naskoka pred Bernard 'au.iem, skoraj P°'drup0 minuto pred De Wolfom 'n več kot poltretjo minuto pred Ti-pzzi.iem, ki je v zaključnem sprin-di kot prvi privozil na cilj skupini-Ce šestih kolesarjev. Hinault je s svojo včerajšnjo zma-“d sPet krepko povečal svojo pred-"°st na skupni lestvici, saj ima zdaj, •JPr. stari Van Impe, kot drugou-’rsčeni na lestvici, že več kot dva-d.aJst minut zaostanka, da ne goveji110 o zamudah ostalih tekmoval Cev. Tako za letošnji »Tour* res lahko ^emo, da je na njem «kocka že Padla*. Lestvica 20. etape (Alpe d’Huez -rj Pleynet - Les Sept Laux — 134 , ~ je bila taka: L Hinault (Fr.) 4.16’43” in s poprečno hitrostjo 30,617 kilometra na uro “• Bernaudeau (Fr.) 4.17’15” J- De Wolf (Bel.) 4.18’OD” L Tinazzi (Fr.) 4,19'16” Van Impe (Bel.) r Martinez (Fr.) ■ Nilsson (Šve.) , Alban (Fr.) 8- Zoetemelk (Niz.) vs v Tinazzi-levem času 10- Willems (Bel.) SKUPNA LESTVICA 4.19’34’ Hinault (Fr.) 81.49’10” Van Impe (Bel.) po 12T2” Alban (Fr.) 13*22’* Zoetemelk (Niz.) 15'09” De Muynck (Bel.) 15’33'' Winnen (Niz.) 16’05" Criquielion (Bel.) 18’33” n Bernaudeau (Fr.) 18’35” »• Nilsson (Šve.) 19*13” u De Wolf (Bel.) 21’10” Košarka 1URNIR V PALERMU Sovjetom prvo mesto HALERMO — Sovjetska repre dtanca je zasluženo osvojila pr-mesto na mednarodnem košar atekem turnirju v Palermu. Sovjeti 9$fali' Kapustin (22 točk) in Derjugin (27), pri Kubancih pa Cumba (15) in Rodriguez (14). Italija je osvojila tretje mesto, čeprav je v tem kolu premagala ameriško vrsto Garelli s 84:80. Najboljši strelci: Dino Boselli in Gra-cis po 13 točk; Boylan in Cleamons po 14 točk. KONČNA LESTVICA SZ 6; Ali Star Garelli 4; Italija in Kuba 2 točki. Barazzutti v drugo kolo CIIISTNUT HILL - Italijan Corra-do Barazzutt. je v prvem kolu teniškega prvenstva ZDA premagal Američana Erika Van Dillena z rezultatom 2:1 (6:7, 6:1, 6:2). SEATTLE (ZDA) — Ameriška nogometna enajsterica Sounders je z 2:1 premagala Celtic iz Glasgowa. Srečanje so odigrali v okviru preko-atlantskega nogometnega pokala. ATLETIKA NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V TURINU TAVČARJEVA PETA V METU KROGLE Uspeh Bora je dopolnila Kraljeva s šestim mestom - Zuliani je postavil državni rekord v teku na 400 m - Poraz Simeonijeve TURIN — Na italijanskem državnem atletskem prvenstvu v Turinu je Borova ženska atletika zabeležila še en lep uspeh. Irena Tavčar se je namreč zelo dobro uvrstila tudi v metu krogle, kjer je z razdaljo točno 13 metrov osvojila izvrstno peto mesto. Njen uspeh je podkrepila tudi Loredana Kralj, ki je med številnimi tekmicami osvojila šesto mesto (12,34 m). Lestvica te discipline je bila taka: 1. Petrucci (Rim) 16,44 m 2. Anzelotti (Brescia) 14,68 m 3. Milanese (Aquila) 13,99 m 4. Chiumarello (Milan) 13,83 m 5. Tavčar (Trst) 13,00 m 6. Kralj (Trst) 12,34 m 7. Magnani (Schio) 11,63 m Tavčarjeva je sicer lani sunila to orodje že 13,99 m (rezultat, ki bi ji v Turinu prinesel bron), vendar pa je v svojem včerajšnjem nastopu postavila svoj letošnji sezonski rekord, kar potrjuje, da je trenutno v dobri formi. Več je od svojega nastopa pričakovala Kraljeva, ki je letos kroglo že sunila 12,80 m, vendar pa je tudi njena 27'28”55 57,68 m 53’'39 45**34 23”67 20”82 13,60 m uvrstitev med šesterico najboljših italijanskih kroglašic več kot zadovoljiva. V ostalih disciplinah pa so dosegli te najboljše rezultate: hoja 5 km ženske Pastorini (Milan) kopje ženske Quintavalla (Brescia) 400 m ženske Rossi (Brescia) 400 m moški Zuliani (Padova) Zuliani je s tem časom postavil nov italijanski državni rekord. Prejšnjega je dosegel Fiasconaro 13. avgusta 1971 s časom 45”49 200 m ženske Masullo (Šesto) 200 m moški Bongiorni (Piša) 100 m ovire ženske Lombardo (Milan) višina ženske Dini (Vicenza) 191 cm Sara Simeoni je sicer tudi preskočila enako višino, vendar šele v drugem poskusu in je tako osvojila šele drugo mesto. Odlično je skočila tudi četrtouvrščena Fossati, ki je postavila z višino 188 cm nov italijanski mladinski državni rekord 110 m ovire moški Fontecchio (Padova) krogla moški Desantis (Fiamme Oro) kopje moški Ghesini (Fiamme Gialle) palica Betlono (Turin) 1500 m ženske Dorio (Vicenza) 1500 m moški Patrignani (Padova) daljina moški Evangelisti (Padova) (6. Furlani CUS TS 13**83 19,20 m 79,66 m 5,10 m 4’03”27 3'46”77 7,70 m 7,29 m) INDIANAPOLIS — Seznam ameriških atletov, ki se bodo od 4. do 6. septembra udeležili svetovnega atletskega pokala v Rimu, bodo sporočili šele po 15. avgustu. Ni še točno znano, če se bo svetovnega pokala udeležil kot član ameriške reprezentance tudi Sydney Maree, ki je južnoafriškega porekla. Zdi se namreč, da bi v tem primeru sovjetska reprezentanca bojkotirala tekmovanje. * - * J man Gabricila Dorio, zmagovalka v teku na 1500 m (Telefoto AP) ■illHMIOI»iHllllOllilMiJIWO*»l»IIIH«»MMlO«MMIll*niHlo'llHIHIIIIII|IOMMIH|0,,^I,,,,,,|0»»OIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIHUHIHIJOflUqll,,|JI,MU,,l,l,OI|UOI,IHO,U,,lll,lll,OII,ll|,,IM|00,,lH,IIIHIIOI|llllll,l,,IMHMmo|n,,,|l Nekaj dobrih rezultatov v Lausannu LAUSANNE — Na mednarodnem atletskem mitingu v Lausannu so dosegli nekaj precej dobrih rezultatov. Anglež Steve Ovett je le za las zgrešil svetovni rekord v teku na miljo, saj se .je s časom 3'49”6 zelo približal svetovni znamki na tej razdalji, ki mu pripada (3’48"8). Na istem tekmovanju je ameriški tekač Edvvin Moses dosegel drugi najboljši svetovni dosežek na 4G0 m z zaprekami s časom 47”14. Svetovni rekord, ki pripada prav tako Mosesu, je za stotinko boljši. V Skednju zanimiv ženski turnir V organizaciji tržaškega društva Saba bo 21. in 22. julija v skednju zanimiv ženski mednarodni košarkarski turnir za „°1rr'n° Potekel v znaku Pit.lra epcho\vooda je za mladega reprezentanta se V , ki boj* končal prav včeraj, tenti °^n'i sez°ni Ho igral za Fio-le^Vl: in to na posodo za <— tc„ ' ?1Qrentina pa ie Sampdorii M*n 1Rrntea dala na posodo Sello. W z.a in Gucrrinija, nukar še so-_n>stvo nad Patriziom Salo. !«** P« ie bila Fiorentina da-lijan i • °*’ ®ktivna na letošnji ita ■ie n 1 borzi. Poleg Viercbowooda p^.tereč florentinski klub najel še snif.jl;'8' Grazianiia in Monelliia in stiJf10 mnenje je. da bo De Si-moštvo eno najresnejših j matov za državni naslov, ted? ° aki-ivni v Milanu pa so bili Predstavniki Udineseja, ki so eno za prav včeraj najeli še znanega Ju-ventusovega napadalca Causia. Vi-demčani so letos praktično obnovili moštvo: že prej so najeli Pan-cherija, Murara, Orazija, Cattanea. Izgubili so sicer Neumanna, dobili pa so Kheasa. Vse kaže, da se bodo odrekli nastopu tega napadal ca, da bi ga zamenjali v Braziliji z nekim »liberom* (Pastor?). Včeraj .ie bilo pričakovati, da bo Juventusov predsednik vendarle «segel globoko v žep* in skušal najeti Cagliari.jevega napadalca Sel-vaggi.ia. Juventus pa je bil tudi v zadnjem dnevu povsem »odsoten* in tako .ie ostal največji nakup državnih prvakov Bonini. ki pa bo za moštvo dobra okrepitev. Vseeno pa so številni Juventusovi navijači pričakovali nekoliko več od Boni-pertija. Moštvo bo letos igralo v pokalu evropskih prvakov . . Kaj reči od ostalih prvoligašev. Inter se je že ob samem začetku »borze* primerno ojačil ^Rachlech ner Bagni). Naooli ie strumno o iačil moštvo (Citterio Benedetti, Criscimanni in Palanca). Milan je po več neuspelih poskusih le dobil tujca (Jordan), največia okrepitev pa jo gotovo vezni igralec Moro (Ascoli). Roma je z branilcem Nelo dosegla svoj cilj. Torino ie znatno pomladil moštvo. Odstopi! je sicer nekoliko svojih biserov (Peeri, Gra- ziani. . .), najel pa je Dosseno, Beruatta. Manjša društva seveda niso mogla neposredno poseči v konkurenco z velikani italijanskega nogometa, tako da je tudi v prihodnji sezoni bržkone pričakovati boj za državni naslov med žc običajnimi moštvi. Juventus, Roma. Napoli, Inter, toda predvsem Fiorentina, bodo verjetno bili oster boj za «scudetto». žili kljub temu, da smo jasno vedeli, da ne bomo dosegli veliko. Postavili so nas sicer v lažjo skupino, vendar so tudi tu bili vsi boljši od nas. Enakovredno smo se kosali le z Barcolano, s katero smo tudi delili zadnje mesto.* VPR.: tKakšen je razlog za tako nizke uvrstitve vseh naših ekip v niijih prvenstvih?» ODG.: »Mislim, da v glavnem zato, ker naši začenjajo z igranjem košarke pozneje kot v italijanskih ekipah. Pri tej ekipi so na primer vsi začeli lani celo letos.* VPR.: *Kako bi po tvojem mnenju lahko dosegli napredek pri naši mladinski košarki?* ODG.: »S tem, da pritegnemo že osnovnošolce h košarki.* VPR.: »Kaj pa športna šola, ki jo je uvedel Bor, se ti zdi koristna?» ODG.: «Mislim, da je pobuda pozitivna, še predvsem, če otroci o-benem gojijo še en šport.* VPR.: , nakar so Evropejci krepko povedli do današnjih 5,81 m. V zgodovini svetovnega rekorda lahko najdemo res izrednega skakalca Corneliusa NVarmerdama, ki je 1. 1940 skočil 4,60 m in v dveh sezonah napredoval do 4,77 m. To znamko so za samo 1 cm popravili komaj po 15 letih in do 1. 1960 napredovali vsega do 4,80 m. To nam daje najboljšo sliko o vrednosti Warmerdama. Rekord v skoku s palico pa je bil največkrat (vendar v centimetrskih razmahih), popravljen v zadnjih letih. Počasnejše napredovanje in tudi dolgi premori dokazujejo, da so bile vmes tudi tehnične težave pri izdelavi palic iz novih vlaken in da postaja zadeva vse težja. Po drugi strani pa dosega splošen nivo najboljših nenavadno visoko raven. V Evropi je trenutno 6 do 8 skakalcev, ki so zmožni skokov do 5,70 m. Iz take množice lahko pridejo tudi podvigi preko 5,80 m. Američani so, kot kažejo njihovi rezultati, močno popustili. Predzadnji rekorder Francoz Thierry Vigneron izgleda od vseh najbolj zanesljiv, poleg njega pa je možen kandidat za rekord še Sovjet Konstantin Volkov. B. Križman Goriške na tečaj za vaditeljice o-troške telovadbe, ki se kot vsako leto vrši v Mozirju. Tabor v Mozirju, ki ga prireja športno društvo Partizan iz Slovenije, je porazdeljen na več tečajev, ki se pa tudi časovno vršijo ločeno. V tem času, in sicer od ponedeljka, 13., do nedelje, 19. julija poteka tečaj L stopnje za vaditeljice otroške telovadbe za osnovnošolske otroke. Tečaj vedi Karlo Vončina iz Nove Gorice. Druga stopnja tega tečaja pa bo naslednje leto, tako da udeleženke dvakrat zapored obiščejo tečaj v Mozirju, kar prav gotovo izboljša njihovo strokovnost na področju dela z otroki. Skrokovna izpopolnitev na tečajih v Mozirju, na katere ZSŠDI redno že vrsto let pošilja vaditeljice raznih slovenskih športnih društev s Tržaškega in Goriškega, se je v vsem tem času pozitivno obnesla in pokazala svojo koristnost. Po tej poti moramo torej nadaljevati, skrb za najmlajše mora biti ena izmed naših poglavitnih nalog pri razvija- VATERPOLO TURNIR V BENEVENTU Splitski POŠK končni zmagovalec BENEVENTO — Splitsko moštvo POŠK Brodomerkur je osvojilo prvo mesto na mednarodnem turnirju v vaterpolu v Beneventu. Spličani so v finalu za prvo mesto premagali Canottieri iz Neaplja z 11:10 (3:2, 2:1, 3:4, 3:3). V finalu za 3. mesto je Latte Sole Posilippo odpravil neapeljsko ekipo Rari Nantes z 8:4. KONČNA LESTVICA 1. POŠK Brodomerkur Split; 2. Canottieri Neapelj; 3. Latte Sole Posilippo; 4. Rari Nantes Neapelj. Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 17. julija, ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu seja odbojkarske komisije. Dnevni red: 1. poletni centri pri Banih; 2. kadrovanje; 3. program za novo sezono. Obvezna prisotnost. ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 20. julija, ob 20. uri na sedežu ZSŠDI seja teritorialnega odbora za Tržaško. Dnevni red: 1. umestitev teritorialnega odbora; 2. predlogi in programi komisij. Obvezna prisotnost. ¥*'**■-* ganizirala Interjevo gostovanje v tej deželi, da bi našla italijanskega trenerja, ki bi bil pripravljen prevzeti vodstvo kitajske državne nogometne reprezentance za obdobje od 6 do 12 mesecev. Kitajci so pripravljeni odšteti 50-60 milijonov lir za eno leto. HAARLEM (Nizozemska) — Italija je včeraj s 25:0 premagala Švedsko v petem srečanju 17. evropskega pokala v bezbolu. ....................................................................................................................................... Ta skrajno nešportna poteza med tekmo Beograd - Zagreb (na sliki) je drago stala zagrebškega branilca Rumoro (s številko 3). Disciplinska komisija jugoslovanske nogometne zveze je namreč izključila Rn-moro.kar za 12 mesecev. Naj omenimo, da je tudi Zagrebov nogometaš šarovič dobil prepoved neigranja za 4 tekme Bližnje delovanje SPDT Prihodnjo soboto in nedeljo, 18. in 19. t.m., bo na sporedu dvodnevni izlet SPDT za izkušene planince. Cilj izleta sta dolina Tamarja in Jalovec po Ozebniku. Izlet, ki ga vodi Peter Suhadolc, bo z osebnimi avtomobili. Zbirališče in odhod avtomobilov je v soboto, ob 14.30 izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Vabljeni! • • • Teden kasneje bo spet dvodnevni izlet, tokrat v Dolomiti. Izlet je samo za izkušene planince, rodi pa ga Angelo Kermec. Cilj tega dvodnevnega izleta (25. in 26. julija) sta dve izmed najlepših zavarovanih planinskih poti v Dolomitih: steza Lipella na Tofano di Rosez in zavarovana pot (najtežja v Dolomitih) Tomaselli na vrt Fanti Sud. Vpisovanje tudi telefonsko na sedežu ZSŠDI (tel. 767304) v ju- Iz planinskega sveta ■ V okviru športnih prireditev ob občinskem prazniku v Sovodnjah sta se pomerili tudi domača nogometna enajsterica la moštvo Železnikov ix pobratene Škofje Loke, Uspešni so bili Sovodcnjci, ki so zmagali s 3:1 tranjih urah do četrtka, 16. t.m. Ob vpisu morajo izletniki javiti, če lahko dajo na razpolago svoje osebno prevozno sredstvo. Še je na razpolago nekaj prostih mest za enotedenski pohod SPDT, ki bo konec avgusta po Vzhodnih Julijcih, v glavnem po transverzali. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, kjer bodo interesenti dobili tudi vse informacije. D. J. * * • Mladinski planinski tabor v Logu pod Mangartom Od 1. do 12. julija se je sedem mladincev SPDT (Igor, Ivo, Marko, Dimitri, Branko, Boris in Martina) udeležilo 7. planinskega tabora, ki ga prireja mladinski odsek PD Nova Gorica. Tabor je bil letos v dolini Koritnice v bližini Loga pod Mangartom. Tabora se je letos udeležilo približno 70 mladih planincev iz primorskih planinskih društev. Ob prihodu v dolino so si postavili šotore, uredili kuhinjo in tabor. Naslednjega dne pa se je začelo pravo taborjenje. Pred jutranjo telovadbo so ob petju hiihne Ojstrica dvignili zastavo PZS, po pospravljanju šotorov pa so šli na zajtrk. Kasneje so se odpravili na krajši izlet. Tako je minilo vsako jutro razen takrat, ko so se odpravili na daljšo turo in so zato vstali zelo zgodaj. Prve dni taborjenja so planinci opravili krajše ture in tako spoznali okolico. Posebno zanimiva pa sta bila izleta v Log pod Mangartom in v Strmec. V Logu, ki je edino večje naselje v dolini Koritnice (tu se je tudi rodil dolgoletni predsednik SPDT Zorko Jelinčič), sb si ogledali spomenik slovenskim vojakom, ki so padli ha Rombonu med prvo svetovno vojno. Kasneje pa so šli do vhoda v predor, ki so ga pred leti še uporabljali in je sedaj zaprt. Ta predor povezuje I-og z Rabljem in je nekdaj služil za prevažanje rude iz rabeljskega rudnika. Ogledali so si tudi vas Strmec, ki je znana kot vas vdov To ime je vasica dobila v času druge svetovne vojne, ko so nacisti pobili in zaprli v taborišča vse moške. V spomin na to stoji sredi vasi lep spomenik. V torek, 7, julija, pa so se pla ninci podali na daljšo in zahtevnejšo turo: na Mangart. Planinci so zapustili tabor ob 4.30 in po 5-urni naporni hoji so končno dospeli do Mangartskega sedla. Pri koči, do katere se lahko pripelješ z avtomobilom po najviš.i slovenski alpski cesti, so se odpočili. Kasneje pa se je večja skupina podala še do vrha po Slovenski poti. Vrnili pa so se po Italijanski smeri in šli tako mimo spominske plošče Petru Štoki, ki je na tej gori izgubil življenje. Mladinci so se pozno popoldne vrnili v tabor, a kljub utrujenosti so se radi zbrali in ob petju in klepetanju preživeli zadnje ure pred spanjem. Zbirali pa so vsak večer, včasih tudi pri tabornem ognju. Pred večerno zabavo so spuščali zastavo in znova zapeli Ojstrico. V veselem razpoloženju je čas hitro minil in že je bila nedelja, pospravljanje šotorov in odhod. Na avtobusni postaji v Novi Gorici so mladi planinci še zadnjič zapeli, zamenjali so si naslove z novimi prijatelji in se pozdravili z željo, da bi prihodnje leto skupaj preživeli 8. planinski tabor. (MA) V OKVIRU VAŠKEGA PRAZNIKA V soboto v Lonjerju zanimivo atletsko pokrajinsko tekmovanje V soboto bo v Lonjerju v organizaciji ŠD Adrie pokrajinsko tekmovanje v hoji in teku za vse moške in ženske kategorije. Tekmovanje sodi v okvir športnih ter kulturnih prireditev, ki jih organiziia-ta lonjersko športno ter kulturno društvo ob priliki vaškega praznika. Na to tekmovanje so bila povabljena vsa tržaška društva, ki gojijo atletiko, zaradi česar je predvidena številna in kakovostna udeležba. Oglejmo si sedaj razporeditev razdalj v raznih kategorijah: dečki in deklice kat. C bedo tekmovali na 480 m dclgi progi, medtem ko bo kat. B starta’a na razdalji 1.040 m. Starejša kategori a dečkov in deklic A bo tekmovala na 1.850 m, naraščajniki, člani ter amaterji pa na najdaljši progi 3.2‘>0 m. V hoji pa bodo dečki starlali na razdalji 3 000 m. Vse ostale starejše kategorije pa na 3,900 m dolgi progi. Zbor tekmovalcev je predviden ob 17.30, start pa pol ure pozneje. Nagrajenih bo prvi1' šest tekmovalcev vsake kategorije s kolajnami ter prva tri društva s noknli. R. F. Uredništvo, uprava oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6.00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000.00. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 2iro račun 50101 603 45361 cADIT* DZS 61C00 L|ub!|anO Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir 1 st., viš 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijska krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Iztt (Trst 16. julija 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I Čfan italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG KONČAN OBISK ZVEZNEGA SEKRETARJA ZA ZUNANJE ZADEVE V MUNCHNU Vrhovec in Genscher pozitivno ocenila odnose med Jugoslavijo in ZR Nemčijo Med državama ni «nobenega dramatično stopnjevanega problema» - Poudarek na boju proti terorizmu - Zavzetost za zmanjšanje oboroženosti v Evropi (Dopisnik DELA za Primorski dnevnik) BONN — Kot «prisrčno, celo prijateljsko* so v tisku ocenili neuradno delovno srečanje med zunanjima ministroma Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije, ki se je včeraj popoldne končalo v sproščenem sprehodu Josipa Vrhovca in Hansa-Dietricha Genscherja ob štarnber-skem jezeru blizu Munchna in s skupnim nastopom na tiskovni konferenci. O sproščenosti in odprtosti pogovorov, ki so zajeli zlasti mednarodne teme, toda tudi aktualna bilateralna vprašanja, sta govorili obe strani v sklepni oceni sestanka in poudarjali pomen tradicionalnih delovnih srečanj te vrste. Josip Vrhovec je s svojo oceno, da v razmerjih med obema državama ni snobenega dramatično stopnjevanega problema*, hkrati strnil uspeha iz zadnjih dveh let vzajemno koristnega sodelovanja in prikazal pripravljenost reševati odprta vprašanja iz bilateralnih odnosov tako, da se je mogoče približati kompromisnim formulam. Tak pristop k odprtim vprašanjem je zbližal na primer stališča o nastopu proti terorizmu, ki sta jih zunanja ministra, potem ko sta se lahko naslonila na nekatere pomembne točke soglasja med not-anjima ministrstvoma obeh dežel, združila v «potrebo po mednarodnem sodelovanju v boj proti terorizmu*. Med trajna vprašanja odnosov med Zvezno republiko Nemčijo in Jugoslavijo sodijo tudi gospodarski odnosi, kjer je Jugoslavija še naprej v nezavidljivem položaju dokajšnjega primanjkljaja v b:lateralni trgovinski bilanci. Iz načina, kako je zunanji minister Genscher komentiral ta del odnosov med dvema državama, je razvidno, da se zvezna republika še zaveda pomena bolj uravnotežene bilance za po’itično trdnost Jugoslavije. Posebej je namreč izpostavil pomen vodilne vloge Jugoslavije v gibanju neuvrščenih, hkrati pa je pripomnil, da gledata tako Evropska gospodarska skupnost kot zahodna vojaška organizacija s simpatijami na «oravo neuvrščenost* Jugoslavije. Kritiko jugoslovanskih mednarodnih trgovinskih tokov je zaslediti v Genscherjevih besedah, da se po sklenitvi sporazuma o gospodarskem sodelovanju med EGS in Jugoslavijo menjava v tej smeri ni povečala, da pa je narobe Jugoslavija zelo okrepila gospodarske vezi z državami Svete za vzajemno ekonomsko pomoč (SEV). Genscher v zvezi s tem ura na espremembo trenda*. Nadaljnja trajna točka dvostranskih odnosov je položaj jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v Zvezni rerubliki Nemčiji. Josip Vrhovec šteje skrb za položaj jugo-s'ovanskih ljudi, zlasti za šolanje otrck, med trajne naloge jugoslovanske mednarodne politike in je bil s pogovori na tem področju «ze-lo zadovoljen*. Tudi tukaj sta se ministra lahko naslovila na koristno sodelovanie med predstavniki obeh držav, odgovornimi za vprašanja torih delavcev, oziroma delavcev v tirini. Sorazmerno kratek čas pogovorov sta Vrhovec in Gescher v veliki meri zapolnila z izmenjavo mnenj o mednarodnih dogodkih in žariščih napetosti. V tukajšnjem tisku so posebej opazili skupno izjavo o tem, da mora Poljska imeti priložnost samostojno rešiti svoje probleme, čemur ie Jugosljovanski sekretar za zunanje zadeve dodal, da bo na «tak način najbolje prispevala k trdnosti v Evropi*. Široko soglasje sta dosegle tudi v oceni evropske varnostne konference, kjer obe strani vidite uspešni zaključek v mandatu za evropsko razorožitveno konferenco, soglašala pa sta tudi, da bi politična rešitev afganistanske krize v veliki meri sprostila mednarodno ozračje. O razorožitvenih vprašanjih sta ministra izmenjala mnenja, kar ne pomeni, da se v podrobnosti’ povsem ujemata, toda, da niuni deželi načelno stremita k zmanišaniu oboroženosti v Evropi. Sestanki te vrsto (prihodnji bo leta 1982 v Jugoslaviji) dajejo ustvarjalcem zunanje politike priložnost spoznati se z delovnimi stališči in izmenjati mnenja o zadevah, kjer zaradi različnega mednarodnega položaja popolnega soglasja ne more biM. Vrednost zadnjega sestanka med Vrhovcem in Genscherjem je torej zlasti v tem, kakšen trenutni posnetek daje o odnosih med Jugo-slaviio in Zvezno republiko Nemčijo. Velik odmev v javnih medijih in poudarjanje obsežnega soglasja o načinih sodelovanja je izraz pozitivne ocene stanja in napoved vzajemno koristnega sodelovanja tudi v prihodnie. MOJCA DRČAR - MURKO nih zločinov* v Ludwigsburgu Adal-bert Rueckerl, ki je dodal, da pravniki in funkcionarji tega urada o-bravnavajo sedaj 158 primerov, kar je nekaj manj kot lani. Rueckerl je še izjavil, da je na vseh nemških sodiščih sedaj v teku 2251 postopkov, štiri primere bodo obravnavali že v teku letošnjega leta. Dodal pa je, da je vedno tež-e ugotavljati nacistične zločine po 40 letih. Proces proti 9 nacistom iz taborišča v Majdanku se je zaključil z eno obsodbo na dosmrtno ječo ter na sedem zapornih kazni od 3 do 12 let zapora. Proti mili razsodbi so protestirali v Nemčiji in po vsem svetu. Delegacija EGS prihaja v Beograd BRUSELJ - Delegacija komisije Evropske gospodarske skupnosti, ki jo vodi na obisku v Beogradu generalni direktor direkcije za mednarodne odnose Rcy Denman bo podala jugoslovanski strani svoja pooblastila in predloge za začetek pogovorov o tako imenovanem «proto-kolu Grčija* oziroma povečanju izvoza jugoslovanskega mesa na zahodnoevropsko tržišče. To pooblastilo je komisija dobila na ministrskem svetu zahedne deseterice, ki je bila 13. julija v Bruslju. Kot se je izvedelo na sedežu Evropske gospodarske skupnosti je komisija pooblaščena, da v pogovorih z Jugoslavijo nastopi s predlogom o povečanju prodaje junetine v letni količini 15.6C0 ton, (v okviru razširitve Evropske gospodarske skupnosti na Grčijo), kar s prejšnjimi 34.800 tonami pomeni 50.400 ton. Omenjeno povečanje pa je precej manjše od prejšnjih količin jugoslovanskega izvoza" mesa v Grčijo, to pomeni preden je Grčija vstopila v Evropsko gospodarsko skupnost. Kot vse kažp pa ne gre le za vprašanje količine, temveč bi bilo treba rešiti nekatera vprašanja za bistvene pogoje, ki sedaj neugodno vplivajo na izvoz mesa, vezani pa so z ravnijo cen in uvoznimi taksami, (dd) Javno bičanje zaradi kršitve posta ob ramazanu TEHERAN — Dnevnik «Azaae-gan>> je včeraj pisal, da so v mestu Rasht (severni Iran) javno bičali dvanajst oseb, ker so prekršile prepoved uživanja hrane v času «ramazana». Kršitelji so jedli javno, kljub ukazu, ki ga je ob začetku postnega meseca objavilo mestno revolucionarno sodišče. Kršitelji posta so prejeli vsak po 12 udarcev z bičem. Sodišče je napovedalo, da bodo po štirih podobnih prekrških, krivce umorili. NADALJUJEJO SE GLADOVNE STAVKE ZAPRTIH PRIPADNIKOV IRA . V •' ' ( 4 Demonstracije severnoirskih katoličanov V Londonderryju so se demonstranti spopadli s policijskimi silami milili (Telefcto AP) LONDON — Irska vlada je preko svojega veleposlanika v Washingto-nu zaprosila ameriškega predsednika Ronalda Reagana, naj posreduje za rešitev krize na Severnega Irskem, ki so jo sprožile gladovne stavke. Nepopustljivost britanske ministrske predsednice Thatcherjeve in vztrajnost zaprtih pripadnikov irske republikanske armade sta doslej že zahtevali življenja šestih zapornikov, osem pa se jih vedno bolj približuje kritičnim dnem. S smrtjo se sedaj bori predvsem Kieran Do-horty, ki že 55 dni ni zaužil hrane. Severnoirski katoličani so tudi včeraj pripravili več protestnih demonstracij v podporo stavkajočim članom IRA. V Londonderryju so se katoliški demonstranti spopadli * policijo, ki je odgovorila s solzilci in s streljanjem plastičnih izstrel* kov. Umirilo pa se je ozračje v vseh drugih večjih britanskih mestih, v katerih so več kot teden dni divjali spopadi med policijskimi silami ki nezaposlenimi. Britanska policij* vendar ne drži križem redi in se pri* pravlja na nove izbruhe napetosti. Včeraj ponoči so policisti pregledali nekaj najbolj izpostavljenih četrti Londona in aretirali približno sto oseb. Posebne skupine pa so poslali na Severno Irsko, kjer naj bi se od bolj izkušenih kolegov izučile posebnih tehnik za boj proti demonstrantom. iiiiiMiiiitiiiimiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiim ..... ..mm,......im,im........mm.......................m....................umu.«.,m.m.»..um„,m m.mm..l.,................... m................mm....,,,..,..,. ........................ Redčijo se postopki proti nacističnim zločincem BONN — Številni so še kazenski stopki proti nacističnim zločin-m, toda po zaključku procesa pro-esesovcem taborišča Majdanek i Lublinu (Poljska) ne gre več ičakovati večjih obravnav zaradi nocida. To je izjavil ravnatelj «osrednje-urada za pojasnjevanje nacistič- OB PRISOTNOSTI PREDSEDNIKA PIRHN1JA IN OSTALIH PROTAGONISTOV TRAGIČNEGA DOGODKA Ogromna gneča in aplavzi glavni značilnosti pogrebne svečanosti za malega Alfreda Rampija Policija je s težavo kljubovala množici, ki je silila v nabito polno cerkev - Poziv župnika iz Vermicina za ustanovitev centra za civilno zaščito RIM — Navkljub želji družine, naj bi se pogrebna svečanost odvijala v strogo zasebni obliki, se je že v prvih jutranjih urah pred vhodom bolnišnice, v kateri so o-praviii obdukcijo, zbrala ogromna množica ljudi, ki se ie hotela posloviti od malega Alfreda Rampija. šestletnega otroka, ki ie 10. junija padel v arteški vodnjak pri Vermicinu in po dveh neuspelih poskusih, da bi ga rešili, umrl. Malo belo krsto s posmrtnimi ostanki otroka so nato prepeljali iz mrtvašnice v bližnjo cerkev sv. Lovrenca. Vzdolž ceste je množica nemo spremljala dolg sprevod. Ganljive trenutke so občasno prekinili aplavzi, pred vstopom v cerkev pa so krsto obsuli z belimi nagelii. Pred oltarjem, kjer so krsto postavili na tnali oder. so se dejansko zbrali vsi protagonisti tragičnega dogodka, ki je vznemiril in ganil vso Italijo. Za nesrečnima staršema se je usedel predsednik republike Pertini. Takoj po prihodu v cerkev se .je za trenutek zaustavil pred krsto, nato pa oh.jel Franco in Fernanda Rampija. Kmalu nato je isto storil tudi vcd.ia reševalne skupine inženir Pastorel-li. ki se je tako simbolično spravil s staršema umrlega otroka. V cerkvi se je medtem začela pogrebna svečanost. Prisotna množica .je z aplavzom nagradila tudi Angela Liciiierija in Donata Carusa, ki sta se med prvimi spustila v vodnjak, da bi privezala in izvlekla otroka. Gasilec Nando Broglio, ki se je 48 ur neprekinjeno pogovarjal z Alfredom, pa se je skušal u-makniti pritisku množice. V svo.li homiliji je župnik Vermicina Francesco Terribile obnovil tragične dogodke, ki so terjali smrt otroka in pohvalil prizadevanja vseh reševalcev. Na koncu pa je izrazil upanje, da Alfredovo žrtvovanje le ne bo zaman. Dejal je, da .je Alfredo kot seme, ki ie padlo pod zeml.jo in bo moralo obroditi novo boljšo družbo. S temi besedami je očitno mislil na poziv Alfredovih staršev, ki se zavzemajo za ustanovitev centra za civilno zaščito, ki bi v bodočnosti preprečil ponovitev tekih tragedij. IZ JUŽNE ITALIJE SE VRAČAJO PODRTIJE Razburjenje med lastniki prikolic Škoda na stanovanjskih prikolicah, ki so jih posodili potresencem gre v nekaterih primerih v milijone ■ Popolna odsotnost vlade TERORISTIČNA «OGNJENA NOČ» V COMU Pri dezaktiviranju je bomba ubila policijskega podčastnika Teroristi «Delavskih brigad za komunizem» so namestili večje število nabojev pred mestnimi trgovinami COMO — Nastop «Delavskih brigad za komunizem*, ki so bile pred nedavnim ustanovljene na tem področju. je terjal eno smrtno žrtev. «Ognjena noč* v Comu je bila skup številnih bombnih akcij. Še pred smrtjo brigadirja Carluccia so eksplodirali trije peklenski stroji NEAPELJ — Stotine lastnikov počitniških prikolic, ki so pred meseci, na poziv oblasti, izročili svoje hišice na kolesih potresencem, da bi slednji vsaj v prvem času lahko imeli streho nad glavo, so sedaj upravičeno ogorčeni. Meseci so pretekli o njihovih prikolicah pa ni ne duha ne sluha, kar pomeni, da se za letos lahko odpovedo dopustu, ali vsaj dopustu v kampingih. Sicer pa so gostinske storitve skoraj povsod tako drage, da so lastniki stanovanjskih prikolic, ki so vložili precej denarja v svoje premične hišice, praktično brez možnosti, da bi preživeli počitnice kje drugje. Lastniki prikolic, ki so se te dni obrnili na razne prefekture, da bi izvedeli, kaki je z njihovimi hišicami, so imeli neljubo presenečenje. Večji del rulotk je praktično neuporabnih, saj so zelo poškodovane in trenutno v zbirališčih, ki so malo ali nič nadzorovana. Večino prikolic tudi ni mogoče iz tega ali onega razloga privleči do bivališč lastnikov, v redkih prinje- rih, ko za prevoz z železnico poskrbijo prefekture, pa se lastniki morajo vseeno odpovedati dopustu, zaradi hudih poškodb na prikolicah. Škoda znaša povečini več sto tisoč lir, ko ne gre v milijone. V tem času praktično ni delavnice, ki bi sprejela kakršnokoli popravilo, saj so dopusti pred vrati in delavnice zapirajo. Brez potrdila o popravilu pa prefekture ne vračajo denarja. Lastniki so tako v škripcih saj gre za ne majhne vsote denarja, ki jih morajo dati iz svojega žepa. zato ker so se odzvali solidarnostnemu pozivu in priskočili na pomoč sočloveku. Vlada je pri tem. kar lastniki še najbolj razburja popolnoma odsotna. Vsi se namreč dobro zavedajo, da so družine potresencev bile prisiljene živeti v prikolicah v zelo težkih okoliščinah, zahtevajo pa od države, od Zam-berlettija, ki je bil komaj povišan v ministra, da po-, seže tudi v prid stotinam družin, ki bodo letos brez počitnic, čeprav v mnogih kampingih skušajo nekaj organizirati, da bi omogočili začasno namestitev teh novih «potfesencčv».' *l' -: • - • Včeraj ponoči, nekaj po 3. uri j pred tremi trgovinami. Pokojni pod zjutraj, je bomba nameščena pred [častnik pa je sam skupaj z dru-mesnico «Simonetta» v Ul. Lecco v Comu eksplodirala v rokah 28-letnega policijskega agenta Luigiia Carluccia. ko jo je hotel dezaktivi-rati. Podčastniku, ki je pripadal minerskemu oddelku milanske kvesture, je naboj razmesaril obraz. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kamor pa .je dospel že mrtev Pripadniki «Delavskih brigad za komunizem* so jx>slali policiji sporočilo v katerem si lasti jo očetovstvo nad «ognjeno nočjo, naperjeno proti trgovcem v Comu, ki zahtevajo u-vedbo smrtne kazni ter proti Švicarjem, ki prihajajo v Como. kjer trošijo svoje franke*. V sporočilu 1 teroristi zahtevajo tudi. naj oblasti takoj ustavijo dela pri izgradnji I novega zapora v predmestju, če I želijo preprečiti podobne noči. Podčastnik Luigi Carluccio KOPER - V letošnji turistični sezoni so trgovine neprimerno bolje preskrbljene z osnovnimi živilskimi proizvodi, kot je bilo to prejšnja leta in predvsem lani. Vendar pa položaj še zdaleč ni tak, da bi lahko prekrižali roke in prepustili stvar stihijskemu toku. Tako so menili .člani, odbora . za agroživilstvo in preskrbo pri medobčinski gospodarski zbornici v Kopru na svoji današnji seji. Na začetku' glavne sezone so pregledali, kako. je z zalpženostjo posameznih . osnovnih živil po', trgovinah na Koprskem in se dogovorili za konkretne naloge, da ne bi prišlo v času turistične' sezone do nikakršnih motenj v preskrbi z o-snovnimi živili. Skoraj vsepovsod zmanjka kruh že v zgodnjih popoldanskih urah, tako, da gospodinje, ki pridejo iz službe po 14. uri, kruha ne morejo kupiti. Glavni vzrok temu je, da niti trgqvci, niti peki nočejo tvegati. da bi jim zvečer kruh ostajal, saj bi si s tem ustvarjali izgubo. V zvezi s tem so člani odbora za preskrbo predlagali, da bi zagotovili večjo prodajo trajnejših vrst kruha, ali pa (kar bi bilo po eni strani sprejemljivejše), da bi vsaj ena ali dve trgovini v vsaki občini naročili večjo količino kruha in bi ga tako lahko prodajali do večera. Izgubo, ki bi pri tem nastajala pa naj bi po dogovoru skupno pokrivali tako peki kot tudi vsi trgovci. Bolj problematično je z mlekom. Medtem ko proizvodnja mleka pada za 9 do 16 odstotkov, pa se je poraba mleka povečala celo za 10 odstotkov. Mleko primanjkuje predvsem zato, ker cene proizvodnje tega živila prehitro naraščajo. Ne pomagajo niti najrazličnejše stimulacije in regresi pri tem ne pomagajo veliko. Tudi preskrbo z mlekom je mogoče za prvo silo reševati s proizvodnjo trajnejšega mleka (tetrapak), vendar se s tem gimi kolegi dezaktiviral več drugih bomb. Kot smo že dejali, so se «Delav* ske brigade za komunizem* pojavil« v Comu pred kratkim. Do seda* so izvajale svojo dejavnost pretežno na robu mesta ter zahtevale pred* vsem prekinitev del pri gradnji novih zaporov. Sedaj pa so nastooil® v središču mesta, kjer je bila teroristična dejavnost doslej še ne* znana, z očitnim namenom sejati teror in strah med prebivalstvom-Brigadir Carluccio je bil Dotočen ter je imel še ne enoletnega otroka. Doma je bil iz Apulie (Lecce) ter je služboval v raznih italijanskih mestih. Leta 1978 je oprava minerski tečaj ter je bil dodelj*0 kvesturi v Milanu. Morda so odkrili razbiime «Titanica» ABILENE (Texas) — Fotografski strokovnjaki pregledujejo podvodn« posnetke velike kovinske gmote, P naj bi bila po nekaterih mnenjih «nepotopljiva» čezoceanska ladJ* «Titanic». Petrolejski bogataš Jack Grimm iz Abilena, ki je finansiral odpi'*" vo in jo sam tudi osebno vodi, J* izjavil, da se bo kmalu zvedelo, & gre res za «Titanic*. V primeru P0-zitivnega odgovora bodo poslati 1 globino oceana (3650 m globok«! majhno podmornico z dvema čla«9" ma posadke. Grimm upa med dfl£ gim tudi, da si bo prilastil precejšnje količine zlata in dragulje^: ki so bili baje shranjeni v blagajn* ladijskega .komisarja. . Titanic se je potopil opolnoči “■ aprila 1912, ko je ladja trčila veliko ledeno goro kakih 150 km °° obale Nove Fundlandije. \VASHINGTON - Reaganova prava .je umaknila tožbo proti F«*' tu, ki jo je bila vložila Carter.i«' va vlada, potem ko se je turinsk® avtomobilsko podjetje obvezalo, «* bo vse svoje modele «124», ki .P .je prodalo v ZDA v letih 1972-1974. brezplačno popravilo ali pa odkupilo od kupcev, če so defektn1. Romantični most čez Donavo PRIMORSKE VESTI V LETOŠNJI TURISTIČNI SEZONI PRESKRBA PRECEJ BOLJŠA KOT LANI osnovnih težav pri preskrbi s tem živilom ne da odpraviti. Do mleka Pu, je mogoče priti tudi z ustreznim dogovarjanjem z mesti v notranjosti Slovenije (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj...), kjer sedaj mleko ostaja na prodajnih poticah. Z ljudmi naj bi se k morju selila tudi večja količina mleka. Sladkorja v poletnih mesecih ne bo zmanjkalo, problematično pa bo septembra in oktobra, ko bodo začeli vinogradniki kuhati "Vino. Tudi oskrba z rriesotn ne bo motena, so zatrdili na današnji seji koprskegA odbora za agroživilstvo in preskrbo. Primanjkovalo naj bi le nekaj posameznih vrst mesa — teletine in piščancev. Trgovci pa imajo težave z maslom in margarino. Če zmanjka enega, od obeh proizvodov, lahko kmalu zmanjka tudi drugega. Za vsak primer bi kazalo pravočasno zagotoviti možnost za uvoz obeh proizvodov. Ne primanjkuje niti olja. niti kave, ne sadja in zelenjave. Pravzaprav je 'ponekod sadja še preveč, saj ga le stežka odkupijo od sadjarjev. Tudi čebulo bodo morali tukajšnji pridelovalci v , večjih koli činah uničiti, saj se je med njimi raznesel glas, da so čebula v Jugoslavijo uvozili. ' BORIS ŠULIGOJ Kljub temu, da ni zelo star, saj je bil zgrajen leta 1945, je ta leseni most čez Donavo pri Dillingenu n* Bavarskem prava redkost. Zato se domačini, ki so nanj čustveno navezani, protlvijo sklepu, da most P«' rušijo in zgradijo novega, bolj solidnega a zato mnogo manj romantičnega (Telefote AW