643 Jože Hudales, Orel z razprtimi krili JOŽE HUDALES, OREL Z RAZPRTIMI KRILI Hudalesov biografski roman o generalu, politiku in pesniku Rudolfu Maistru,* ki se je vpisal v slovensko zgodovino kot pesnik (izdal je dve pesniški zbirki) in predvsem kot borec za severno mejo, se uvršča v podzvrst romana, ki je pri Slovencih sorazmerno razširjena (naj omenimo npr. biografske romane o Jurčiču, Jenku, Levstiku, Pre- * Jože Hudales, Orel z razprtimi krili (roman o generalu Rudolfu Maistru, prva knjiga, Pomurska založba Murska Sobota 1974, opremil akademski slikar Vlado Potočnik, str. 325). šernu, Vodniku, Valvasorju ..., med avtorji pa Ivana Preglja, Frana Albrehta, Ilko Vašte, Jožeta Pahorja. Antona Slodnjaka in Mirni Malenšek. Bistvena značilnost biografskega romana je prikazovanje konkretne zgodovinske resnice na romaneskni način. Potemtakem mora biti pisec do potankosti seznanjen z najmanjšimi podrobnostmi svojega raziskovalnega predmeta, ga v proznem tekstu predstaviti tako, kot bi imeli pred sabo konkretne, realno bivajoče osebe, stvari in pojave. Funkcija besede biografskega romana je mimetična, posnemovalna: intencija avtorjeve domišljije je vedno uprta v realno obstoječo pojavnost, faktograf-sko podlago, na kateri avtor gradi in uresničuje svojo domišljijo, neke vrste poustvarjalni zapisovalni akt, ki se hoče približati meji znanstvene resnice in s tem seveda resnice nasploh. Težnja biografskega romana je nadomestiti znanstveno spoznanje in njeno resnico. Zato je manipulativni prostor avtorjeve domišljije zožen v pozitivistični kalup prej preštudiranih faktov, mimo katerih ne more noben biografski roman. Piščeva vloga v biografskem romanu niha med popolno zavezanostjo dejstvom in odkrivanju zgodovinske resnice o ubesedenem liku in zavezanostjo lastnemu videnju, projekciji romaneskne resnice o istem liku. Zato sta piscu na voljo dva temeljna sklopa instrumentov, odkrivalcev in predstavi j alcev resnice konkretnega pojava: znanstveni, faktografski, laboratorijski študij, ki v tekstu neposredno ni aktualiziran, in literarno tehnični postopek, aktualizacija, ubeseditev gradiva v romaneskni obliki. Tu so dani piscu biografskega romana svoboda, avtorstvo, zmožnost videnja resnice in njenega sporočanja bralcu. Hudalesov prijem v biografiji Rudolfa Maistra, kakršen se nam kaže v njenem prvem delu, Orel z razprtimi krili (obsega Maistrovo življenje med leti 1894 in 1896), je precej pozitivisti- M. Zlobec čen, naturalističen, opisen, z opaznimi dialognimi sestavinami in posebnimi, večinoma enostavčnimi, notranjemonolo-škimi vrivki kot refleksi posameznih ubesedenih likov. Biografija Rudolfa Maistra med starostjo dvajset in dvaindvajset let, ko se je šolal za poklicnega vojaka, se seznanjal s slovenskimi modernisti Murnom, Kettejem in Cankarjem, tudi drugimi člani Zadruge, sam pesnil pod psevdonimom Vojanov, doživljal prvo ljubezen s Hedviko, narodnostno in osebnostno zorel ob konkretnih dogodkih in, ob manj znanih prijateljih in znancih (Herman Schoner, Willi von Moese, Maks Čadež, Anne-marie Schvvarzkopf, Ivan Štefe, Leopold Palinowsky, Otto EIsner itd.) je ubesedena v triintridesetih poglavjih s posameznimi naslovi, med katerimi ni jasne vzročno-posledične in časovno-logične povezanosti, skratka, linearnosti, ob katerih bi lahko nadaljnji potek dogodkov predvideli, kot to lahko cesto počnemo ob tradicionalnem fabula-tivnem romanu. Opazna Hudalesova prizadevanja so: predstaviti širši dogajalni prostor, čas ali dobo v vsej svoji pojavnosti: od tehničnih dosežkov dobe (avtomobilizem, razmišljanja o letenju, scena pri zobozdravniku .. .), političnih stanj, do katerih se opredeljujejo posamezne osebe, kulturnega življenja dobe (Zadruga, pesništvo, dunajska opera), običajev (popivanje, dvoboji v floretu, lov na divje svinje ...) do konkretnih, splošno znanih pojavov dobe (ljubljanski potres leta 1895, cesarjev obisk v Ljubljani). Potemtakem ni v središču avtorjevega zanimanja zgolj Rudolf Maister, ki se kot literarni lik pojavlja v vseh scenah, poglavjih, marveč v precejšnji meri tudi vsa časovno-prostorska določenost dobe. Maistrova študijska leta v romanu Orel z razprtimi krili predstavljajo njegovo rast osebnosti, predvsem potrjevanje narodnostni pripadnosti in moralno-etično zorenje (ljubezenska odpoved Hedvike, dogodki ob nesreči železni- čarja in ljubljanskem potresu). Opazno je Hudalesovo postavljanje Rudolfa Maistra med zadružane, slovenske poete in nemško družbo. Jože Hudales je v prvem delu biografskega romana o Rudolfu Maistru upodobil njegova študijska leta, le-ta predstavljajo hkrati pomemben delež v oblikovanju slovenske moderne, njenih začetkov za slovensko kulturno zgodovino in so tudi za bralca zanimivejša kot Maistrova razmerja z osebami, ki se niso mogle v splošni zgodovini uveljaviti kot njene opazne, izstopajoče osebnosti in so zaradi tega tudi za bralca manj zanimiva. Vendar to avtorja ne opravičuje, da bi v aktualizaciji teh likov prestopil meje dovoljenega izrabljanja dejstev v prikazovanju biografske, romaneskne resnice iz obdobja dveh let pesnika in kasnejšega generala Rudolfa Maistra. Drugi del romana z naslovom General nas bo seznanil z boji za severno mejo in Maistrovo vlogo v njih. To pa pomeni, da bo celovitejša podoba biografskega romana o Rudolfu Maistru možna šele ob njenem drugem delu, se pravi ob celoti. 644