Sodelovanje otrok in
mladostnikov z motnj ami
vedenja (oz. tistih, pri
katerih obstaja povečano
tveganje za tako vedenje)
na različnih nivojih
procesa odločanja ter
intervenir anj a
Participation of children
and youth with
behavioural disorders
Nivex Koller-Trbovic
Nivex Koller-
Trbovié, dr.sa,
Edukacijsko
rehabilitacijski
fakultet,
Kušlanova 59a,
10000 Zagreb,
Hrvaška.
Povzetek
Zahteva po sodelovanju otroka pri vseh pomembnih vpra-
šanjih in odločitvah v zvezi z njim samim, je posebej po-
udarjena v 12. členu Konvencije o otrokovih pravicah. Od-
ločitev o napotitvi otroka z motnjami vedenja ali s tvega-
njem za tako vedenje v ustanovo in njegovo življenje v us-
tanovi sta gotovo pomembni situaciji v otrokovem življe-
nju ter v življenju njegove družine. Avtorica v članku odgo-
varja na vprašanje, v kolikšni meri v tem procesu sodeluje-
2ј^4	pedaf':()gika, 2 0 0 1 vol. 5, šl. 2, xlr. 2Í3-225
jo sami otroci. Pri tem želi pojasniti: kaj pomeni v tem kon-
tekstu sodelovanje, kaj in kdo z njim pridobi ter alije real-
no in mogoče. V raziskovalnem delu članka je podan kra-
tek prikaz rezultatov, ki se nanašajo na prakso spoštova-
nja pravic in potreb otrok v izvendružinski oskrbi, in sicer
po ocenah samih otrok ter njihovih vzgojiteljev.
Ključne besede: otroci in mladostniki z motnjami vede-
nja, izvendružinska namestitev in obravnava, participaci-
ja uporabnikov
Abstract
The request for the participation of children in all the im-
portant issues and decisions related to children themselves
is particularly emphasised in the Article 12 of the Convention
on the rights of children (UN, 1989). The decision about
referring the children with behavioural disorders or at risk
of disorders into an institution and the life of a child in the
institution certainly represent important situations and seg-
ments in the life of a child, but also in the life of his or her
family. To what extent do the children themselves partici-
pate in that process is the question that this paper attempts
to answer. The aim was to clarify the following: what is the
meaning of participation in this context, who gains from it
and what is gained from it, and is it realistic and possible.
The research part of the paper provides a short presentation
of the results related to the practice of respecting the rights
and needs of children in the situation outside family, based
on the estimations of the children themselves and their edu-
cators
Key words; children and youth with behavioural disor-
ders, situation and treatment outside family, participation
of the users
1. Uvod
Konvencija o otrokovih pravicah (ZN, 1989) je močno spodbudila
spoštovanje otrokovih pravic do sodelovanja. Še posebej je zahteva po
soodločanju otrok poudarjena v 12. členu Konvencije (v tej smeri so
zastavljeni tudi nekateri drugi členi iste kom^encije, npr. 13., 14. in 15.
Nivea: Koller-Trbović: Olroci in niludoslniki z moLnjumi vedenja 215
Člen). Zdi pa se, da so nad tem členom vsi presenečeni, tako otroci kot
odrasli. Čeprav določila Konvencije nimajo veljave pravnih pravil, ki
naj bi se neposredno in dobesedno udejanjala v praksi, pa gre vendarle
za določene standarde, ki bi jih bilo treba omogočiti vsakemu otroku.
Kaj sploh pomeni sodelovanje? Raj lahko z njim pridobimo? Je real-
no in mogoče?
V 12. členu Konvencije je določena pravica otroka, da v skladu s
svojo zrelostjo sodeluje in se izjasnjuje v stvareh in predmetih, ki se
tičejo njega samega. Harbar (1996, str. 4) piše, da gre za izražanje last-
nega mišljenja otroka, za izvorno in neodtujljivo pravico otroka do izra-
žanja svoje subjektivnosti v odnosu do odraslih, posebej še ko gre za
odločanje o stvareh, ki zadevajo otroka samega. Tudi številni drugi av-
torji razlagajo ta člen Konvencije na podoben način, dajejo mu popol-
noma razumljiv pomen v odnosu na dosedanjo, pretežno zaščitniško in
skrbniško naravnanost otrokovih pravic (Verhallen, 1998; Blandow idr.
1999). Verhallen (1998) otrokovo pravico do soodločanja vidi kot najre-
volucionarnejši del Konvencije, saj se v njem otroku priznava njegovo
lastno mišljenje, ki ga je sposoben tudi izraziti. Dandanes se otroke jemlje
kot sodelavce, kot pomembne partnerje odraslim pri sprejemanju šte-
vilnih odločitev, kot sposobne sprejeti enakost z odraslimi. Ta pravica
je, kot meni isti avtor, pomembna tako za otroka kot tudi za družbo.
Otrok se tako uči odgovornosti, razvija lastno identiteto, družba pa lah-
ko deluje na visoki stopnji demokracije. Maleš (2000, str. 61) v zvezi s
tem pravi naslednje: "Otroci, ki se zavedajo svojih pravic, načina njiho-
vega udejanjanja in zaščite, so bolje pripravljeni na življenje," torej ve-
lja "...nuditi otroku izkušnjo aktivnega sodelovanja v ustvarjanju spre-
memb in v spoznavanju sebe kot osebe, ki ni žrtev dogajanja okoli sebe,
pač pa je aktiven sodelavec v ustvarjanju sprememb". Tudi Hammar-
berg (1996) meni, da je polje soudeleženosti otroka pri odločanju t. i.
"otrokov vidik", ključna dimenzija Konvencije.
Če si razlagamo težnje otroške pohtike kot težnje po emancipaciji
otrok, Luescher (1996 po Blandow in sodelavci, 1999) pravi, da se argu-
menti, ki so bih uporabljeni pri nepriznavanju ženskih pravic, uporab-
ljajo tudi v odnosu do otrok. Gre za diskurz, da so otroci iracionalni in
nesposobni premišljeno odločati, da jih ženejo izkustva namesto razu-
ma itd. Avtor po pravici trdi, da so zastopniki otrokovih pravic kot proti-
argument navajali mnenje, da ne smemo mešati pravice do nekega po-
četja s pravilnim početjem in ob tem navaja, kako odrash zelo pogosto
delajo napačne in škodljive stvari, da torej niti odrasli niso izurjeni v
216 Socialna p e d a o ¡i; i k a , 2 00 1 vol. 5, ŠL. 2, sir. 213-225
odločanju in da so v zgodovini sprejemali mnoge obsojanja vredne od-
ločitve. Zato ta avtor meni, da je otroško politiko treba ustvarjati skupaj
z otroki, na pa za otroke, saj so otroci mnogo bolj racionalni, kot se o
njih misli, in so sposobni sprejemati številne tako vsakdanje kot tudi
eksistencialne odločitve. Pravico otrok do soodločanja je treba spošto-
vati in udejanjati povsod, kjerkoli so otroci. Izjema seveda ni niti dom-
ska, torej izvendružinska oskrba.
Blandow in sodelavci (1999) navajajo stališča nekaterih avtorjev o
soodločanju otrok v domski vzgoji, torej otrok, vključenih v obravnavo
določenih služb in institucij. Po Treseder-ju (1997- po Blandow in sode-
lavci, 1999) sodelovanje otrok in mladostnikov v institucionalni oskrbi
nujno zaobsega njihove razvojne potrebe, potrebe po odgovornosti, po-
zornosti in priznanju, sodelovanje pa jim omogoča izgradnjo sposob-
nosti, kot so: razpravljanje, komuniciranje, zagovarjanje lastnega mne-
nja, odločanje. Pod pojmom sodelovanje otrok v domski vzgoji lahko
razumemo mnogo stvari, tudi v smislu «formaliziranih dogodkov» (sku-
pinski dogovori, domski svet). Pomembnejše od formalnega sodelova-
nja pa je vzdušje, ozračje oz. razpoloženje, ki vlada v inštituciji. Netole-
rantno ozračje namreč povzroča neučinkovitost formalno postavljenih
pravic po soodločanju in je instrument nasilja. Zgoraj omenjeni avtor
tudi pravi, da je vzdušje v ustanovi končno odvisno od vzgojitelja. Na-
ravnanost določenega vzgojitelja je najpomembnejši dejavnik. To tudi
pomeni, da vsaka oblika sodelovanja otroka pri njegovi obravnavi, po-
trebuje aktivno podporo odraslih.
V	tem delu bo predstavljen del rezultatov širšega raziskovalnega pro-
jekta, ki se nanašajo na spoštovanje pravic in potreb otrok v izvendru-
žinski oskrbi, a po izjavah in oceni otrok samih in njim pomembnih
odraslih oseb, v našem primeru vzgojiteljev. Že pred tremi leti je bila
na Hrvaškem opravljena manjša raziskava na isto temo (Roller-Trbovič
in Žižak, 1997 a in b) z otroki in vzgojitelji v ustanovah izvendružinske
oskrbe in rezultati so bili zelo podobni sedanjim, zato jih v tem delu
posebej ne navajam.
V	tem članku bom zajela le določena področja iz celotne raziskave,
ki četudi zelo na splošno, govorijo o otrokovih možnostih soodločanja v
institucionalni obravnavi, pa tudi nekatera področja, ki četudi na prvi
pogled morda ne govorijo neposredno o sodelovanju otrok pri odloča-
nju, kažejo na procese udeležbe v širšem smislu, govorijo namreč o
kakovosti izvajanja tega načela.
Nivea: Koller-Trbović: Olroci in niludoslniki z moLnjumi vedenja 5
2.	Raziskovalne metode
2.1.Vzorec
V vzorec je bilo zajetih 353 gojencev, ki so bili v času anketiranja
nastanjeni v 13 ustanovah, namenjenih otrokom in mladostnikom z mot-
njami vedenja. Gre za osem vgojnih centrov (hrv. Centri za odgoj), tri
vzgojne domove {Odgojni domovi), en dom za vzgojo otrok {Dom za
odgoj djece) in en otroški dom {Dječji dom), vsi na območju Hrvaške.
Starost vprašanih se je gibala od 10-20 let (večina vprašanih je bila sta-
rih od 16-20 let), glede na spol je bilo 83 % vprašanih moških, 17 % pa
žensk.
2.2.	Vzorec spremenljivk
Za potrebe tega dela sta bila uporabljena dva vprašalnika:
•	Vprašalnik o otrokovih pravicah (D3) je sestavljen z namenom ugo-
tavljati spoštovanje pravic in potreb otrok ter mladostnikov z mot-
njami vedenja, ki so v institucionalni oskrbi. Vprašalnik je name-
njen otrokom samim.
•	Vprašalnik o otrokovih pravicah (O), ki je prav tako usmerjen na
spoštovanja pravic in potreb otrok v institucionalni oskrbi, v tem pri-
meru po oceni in presoji vzgojiteljev.
Kot podlogo pri sestavljanju vprašalnika smo uporabili Konvencijo o
otrokovih pravicah (ZN, 1989) in Deklaracijo o varstvu otrok v izven-
družinski oskrbi (1986).
2.3.	Način zbiranja in obdelave podatkov
Anketiranje je bilo izvedeno 1.1999. Izvajale so ga osebe, zaposlene
v omenjenih ustanovah, ki so ustno dobile napotke od raziskovalnega
tima.
Podatki so obdelani na nivoju absolutnih in relativnih frekvenc, saj
prav ta raven obdelave omogoča natančno informiranje o pričujoči temi.
3.	Rezultati in diskusija
3.1. Možnost sodelovanja otrok pri odločanju o
njihovi namestitvi ter o vrsti obravnave, ki je bodo
deležni
Velika večina otrok (87 %) je povedala, da vedo, zakaj so nameščeni
v določeno ustanovo, medtem ko jih le 36 % pravi, da so resnično imeli
Socialna f) e d a g o ^ i k u , 2 0 0 1 vol. J, šl. 2, .Ur. 2 13-225
možnost sodelovati pri odločanju o tem, kam bodo nameščeni. Triin-
dvajset odstotkov otrok meni, da so le delno imeli to možnost. Otrok
nismo spraševali po načinu in morebitnih rezultatih njihovega sodelo-
vanja, pač pa zgolj po možnostih. Štirideset odstotkov vprašanih ven-
darle ni imelo možnosti sodelovanja pr odločanju o vrsti intervencije,
kar je, glede na razvojno obdobje vprašanih, posebej pa, ker gre za zelo
pomembno življenjsko odločitev in spremembo, velik delež.
Napotitev otroka v ustanovo je zares pomeben dogodek ne le za ot-
roka, tudi za celo njegovo družino. Pogosto povzroča povečan stres, strah
ter negotovost. Zato pa je možnost informiranja, sodelovanja in soodlo-
čanja uporabnikov s strokovnjaki dandanes nujni pogoj postopka, ki
predhodi procesu dolgotrajnejše obravnave. Razlog za to zahtevo je po-
leg humanosti tudi ustvarjanje predpogojev za večjo učinkovitost ob-
ravnave. Slednja je namreč učinkovita le, če je sprejeta in dogovorjena
v sodelovanju s samimi uporabniki. V nasprotnem primeru, kot to do-
kazujejo številne raziskave, obravnava ni učinkovita, zato otrokovi oz.
mladostnikov! vzgojitelji (ter starši), postanejo namesto partnerjev, ki
bi v obravnavi aktivno sodelovali, njihovi nasprotniki.
Poudariti pa je treba tudi, da sodelovanje uporabnikov, v našem pri-
meru otrok in mladostnikov z vedenjskimi motnjami, ter njihovih star-
šev, nikakor ni zamišljeno kot sprejemanje izključno perspektive in za-
htev (včasih tudi ultimatov) uporabnikov, pač pa kot zares dejavno so-
delovanje uporabnikov v smislu skupnega dogovarjanja o najboljših na-
činih zadovoljevanja potreb in pravic uporabnikov.
3.2.	Možnost soodločanja otrok v procesu obravnave
Tako kot prejšnje je tudi to vprašanje namenjeno otrokom. Le 11%
vprašanih je odgovorilo, da nimajo možnosti aktivno in enakopravno
sodelovati v procesu obravnave, v katero so vključeni. Enak odstotek je
tudi tistih, ki navajajo, da lahko to pravico in možnost uresničujejo po-
polnoma ali delno. Položaj v ustanovah je glede tega očitno ugoden,
uporabniki lahko (delno ali v celoti) sodelujejo pri ustvarjanju progra-
ma obravnave v času svojega bivanja v inštituciji. Pokazatelji na tem
področju so zelo optimistični, ne moremo pa govoriti o njihovi kakovos-
ti, saj se v raziskavi s tem nismo ukvarjali.
3.3.	Presoja otrok o lastni pripravljenosti in zrelosti
za tako sodelovanje
Zanimalo nas je, kako otroci ocenjujejo lastno zrelost, sposobnost in
pripravljenost na že omenjeno sodelovanje pri oblikovanju lastne ob-
Nivex Koller-Trbović: Olrpci in mladoslaiki z molnjami vedenju 219
ravnave skupaj z vzgojitelji in drugimi pomembnimi odraslimi osebami
v inštituciji in zunaj nje. Razveseljuje nas podatek, da kar 2/3 vprašanih
meni, da so za tako sodelovanje sposobni, medtem ko 35 % vprašanih v
to ni prepričanih. Gre za zanimive pokazatelje, saj lahko posplošimo, da
imajo otroci in mladostniki z vedenjskimi motnjami, nameščeni v usta-
novi, razmeroma pozitiven odnos tako do lastnega sodelovanja v obrav-
navi kot tudi do lastnih sposobnosti za tako sodelovanje, le 6 % pa jih
misli, da za to sploh niso sposobni. Ne glede na to, аИ gre za realne preso-
je, moramo reči, da so to za nas odrasle realni pokazatelji, da si otroci
sodelovanja želijo, da bi radi sodelovali z nami, kadar gre za stvari, ki
prvenstveno zadevajo njih same. Interes na strani otrok ocenjujem kot
pomemben, saj je prav vprašanje pripravljenosti in motivacije eno od
odločilnih vprašanj za sodelovanje otrok, gre namreč za pripravljenost
prevzeti aktivno odgovornost in za usmerjanje k samostojnosti.
3.4.	Upoštevanje mnenja otrok
Pri tem vprašanju so otroci ocenjevah svoje pravice do:
•	prostega časa (96 %)
•	vzdrževanja stikov z družino (96 %)
•	izbire osebe za pogovor, ko imajo težave (88 %)
•	svobode veroizpovedi (86 %)
•	posedovanja osebnih stvari (84 %)
•	svobodne izbire prostočasnih dejavnosti (82 %)
•	izražanja lastnega mnenja (80 %)
•	tajnosti pri dopisovanju (69 %)
Glede na zgornje pokazatelje se zdi, da v ustanovah za otroke in
mladostnike z motnjami vedenja zadovoljivo upoštevajo njihovo izbiro,
mnenja in želje, ko gre za področja življenja, pomembna za vsako mla-
do osebo. Nekohko manj so otroci zadovoljni z možnostjo tajnosti pri
dopisovanju, kar gre pripisati slabši možnosti zadovoljevanja potrebe
po zasebnosti v ustanovah na splošno. Kar 40 % vprašanih namreč na-
vaja, da nimajo dovolj zasebnosti. Ker gre za pomembno potrebo pa
tudi pravico otroka, menimo, da bi bilo treba rešitev iskati skupaj z ot-
roki.
3.5.	Način sankcioniranja nesprejemljivega vedenja
otrok
Pomemben vidik otrokovih pravic ter potreb je tudi način sankcioni-
220 Socialna pedagogika, 2 00 i vol. 5, šl. 2, sir. 213-225
ranja njihovega nesprejemljivega vedenja, posebno še, ker gre za otro-
ke in mladostnike, ki se v vsakodnevnem delovanju pogosto odmikajo
od sprejemljivih vzorcev vedenja. Iz odgovorov vprašanih je očitno, da
je v dveh, najpogosteje uporabljenih postopkih sankcioniranja, mož-
nost sodelovanje razmeroma visoka. Najpogosteje (79 %) so otroci kaz-
novani s prepovedjo izhoda iz ustanove, v skoraj enaki meri (69 %) pa
vzgojitelji uporabljajo postopek vnaprej dogovorjenih posledic, torej po-
stopek sankcioniranja, ki je bolj usmerjen na discipliniranje in razvija-
nje otrokove odgovornosti. Očitno je, da se poleg tradicionalnih postop-
kov kaznovanja uvajajo in uporabljajo tudi sodobni postopki sankcioni-
ranja, ki otrokom in mladostnikom v obravnavi v večji meri omogočajo
sodelovanje in vzgojo, namesto pasivnosti in prevzemanja vloge žrtve.
3.6.	Zadovoljevanje vsakodnevnih eksistencialnih in
psihosocialnih potreb otrok v ustanovi
Upoštevanje in zadovoljevanje psihosocialnih in eksistencialnih po-
treb pomeni tudi upoštevanje otrokovih pravic. Eksistencialne potrebe
so bolj usmerjene na zaščito in skrb, medtem ko lahko za psihosocialne
potrebe rečemo, da bolj ali manj omogočajo sodelovanje otrok v vsako-
dnevnem življenju ustanove, pa tudi ustvarjanje lastne obravnave ter
lastnega življenja. Tako potreba po upoštevanju in svobodi kot tudi ob-
čutek sprejetosti sta gotovo dobra podlaga za sodelovanje otrok. Enajst
odstotkov vprašanih meni, da njihove eksistencialne potrebe v ustanovi
niso primerno zadovoljene, triindvajsert odstotkov vprašanih pa enako
odgovarja za zadovoljevanje psihosocialnih potreb. Velika večina go-
jencev je torej v celoti ah delno zadovoljnih z možnostjo zadovoljevanja
eksistencialnih in psihosocialnih potreb znotraj ustanove.
3.7.	Kako odgovarjajo vzgojitelji?
Kot že rečeno, so za vzdušje ter spoštovanje otrokovih pravic v inšti-
tuciji najzaslužnejši prav vzgojitelji oziroma odrasle osebe v ustanovi.
Zato je pomembno preveriti, kaj o spoštovanju otrokovih pravic in po-
treb v ustanovi menijo vzgojitelji sami.
Prav vsi vzgojitelji izjavljajo, da vselej ali včasih upoštevajo mnenja
in želje otrok, nikogar ni, ki bi tega ne počel. O potrebah in željah otrok
razpravljajo v glavnem na sestankih s sodelavci. 36 % jih odgovarja, da
otroci pri sprejemanju pomembnih odločitev sodelujejo vedno , pri 61
% včasih, le 2 % vzgojiteljev pa pravi, da otroci pri sprejemanju po-
membnih odločitev sploh ne sodelujejo. Glede na odgovore vzgojiteljev
se malone v celoti spoštujejo pravice otrok do prostega časa, izbire
Nivea: Koller-Trbović: Olroci in niludoslniki z moLnjumi vedenja 221
prostočasnih aktivnosti, svobode mišljenja, telesne, psihične in socialne
integritete. V zvezi s sankcioniranjem nesprejemljivega vedenja našanja
otrok, večina (74 %) vzgojiteljev navaja uporabo postopka vnaprej dolo-
čenih posledic, medtem ko so druge oblike sankcioniranja omenjene red-
keje kot v primeru, ko na isto vprašanje odgovarjajo gojenci. Ko sodijo o
posameznih potrebah otrok in možnostih njihovega zadovoljevanja v us-
tanovi, se zdijo vzgojiteljem najslabše zadovoljene potrebe po hrani in
ljubezni, ostale potrebe pa v glavnem ocenjujejo kot dobro zadovoljene.
4.	Kaj reči za konec?
Ti rezultati delujejo optimistično, posebej še v primerjavi z rezultati
o spoštovanju pravic in potreb otrok v šoli (isti projekt), kjer je, glede na
odgovore učencev samih (srednješolcev), situacija izrazito neugodna,
posebej še v smislu sodelovanja in upoštevanja otrok s strani samih
učiteljev (Roller-IVbovič, 2000). Zato morda ni pretirano trditi, da ima-
jo prav otroci ter mladostniki, ki so zaradi vedenjskih motenj namešče-
ni v ustanove, v njih veliko možnost za razvoj odgovornosti in demokra-
tične usmeritve. Verjamem, da se ne motim v zaključku, da so za tako
usmeritev, upoštevanje otrok ter pripravljenost za sodelovanje, pomemb-
na stahšča in vedenje njim bližnjih odraslih oseb - vzgojiteljev. Tako se
zdi, da je spoštovanje otrokovih pravic do soodločanja v lastnem življe-
nju privilegij tistih, ki živijo v specifičnih okohščinah, kjer z njimi dela-
jo strokovnjaki, ki se zavedajo pomembnosti takega pristopa. To morda
niti ne čudi, če se zavedamo, da več sodelovanja razvija tudi večjo od-
govornost in samostojnost, prav to pa je tisto, kar bi pri teh otrokih in
mladostnikih radi dosegh.
Kljub razmeroma dobrim pokazateljem o spoštovanju otrokovih pra-
vic do sodelovanja v ustanovah izvendružinske oskrbe, naj sklenem s
sporočilom, da je še zelo vehko prostega in neizkoriščenega prostora
(posebno zato, ker različni posamezniki različno zaznavajo ista področ-
ja) za pogovaranje in dogovaranje, medsebojno poslušanje, upošteva-
nje in pa za osmišljanja različnih poti, tako pri obravnavi kot tudi v
procesu diagnosticiranja, torej pri izbiri in odločanju glede obravnave,
ki naj bi sledila.
5.	Literatura
Blandow, J., Gintzel, U., Hansbauer, P. (1999). Partizipation als Qu-
alitaetsmerkmal in der Heimerziehung. Votum.
222 Socialna pedagogika, 2 00 i vol. 5, šl. 2, sir. 213-225
Deklaracija o zaštiti djece u izvanobiteljskoj skrbi. (1986). FICE bil-
ten 1993, št. 1 (2). s. 22-25.
Djeca prije svega: Svjetska deklaracija i plan djelovanja sa svjetskog
sastanka na vrhu posvećenog djeci i Konevncija o pravima djeteta. UNI-
CEF.
Hammarberg, Т. (1996). Making Reality of the Rights of the Child.
International Save the Children Alliance.
Hrabar, D. (1996). Europska konvencija o ostvarivanju dječjih prava
- novi prilog promicanju dječjih prava. Dijete. Let. 3, št. 3.4-6.
Roller-Trbović, N. in Žižak, A. (1997a). Prava djeteta - kako ih vide
djeca u odgojnim ustanovama. V: Hrvatska revija za rehabilitacijska
istraživanja. 33 (1). s. 91-105.
Koller-Trbovič, N. in Žižak, A. (1997b). Perception and Exercice of
Children s Rights by Educators in Residential Institutions. Rehabilitation
and Inclusion. Proceedings of the Scientific Conference of Faculty of
Special Education and Rehabilitation University of Zagreb, Zagreb. s.l85-
195.
Roller-Trbovič, N. (2000). Prava i potrebe djece iz perspetive djece i
odraslih osoba. V: Žižak, A. (ur.): Od rizika do intervencije. Zagreb: Edu-
kacijsko-rehabilitacijski fakultet Sveučihšta u Zagrebu.
Maleš, D. (2000). Značaj odgoja i obrazovanja za prava djeteta. Dije-
te i društvo. Let. 2, št. 1. s. 75-64.
Verhallen, E. (ÍQQS). From Protection to Participation. European Tra-
ining of the UN Convention on the Rights of the Child, s. 3-21.
Nivea: Koller-Trbović: Olroci in niludoslniki z moLnjumi vedenja 223
Priloga: rezultati anketiranja
A, Vprašalnik o otrokovih pravicah (za otroke)
1.	Ali veš, zakaj si v ustanovi?
-	da = 87,0 %
-	ne vem = 8,8 %
-	ne = 3,1 %
-	brez odgovora = 1,1 %
2.	Si pri odločitvi o tem, kam boš nameščen, tudi sam sodeloval?
-	da = 36,0 %
-	delno = 23,5 %
-	ne = 38,5 %
-	brez odgovora = 2,0 %
3.	Ali imaš tu, kjer si, možnost dejavno in enakopravno sodelovati pri lastni
vzgoji (obravnavi))?
-	da, vedno = 42,8 %
-	da, včasih = 43,9 %
-	ne = 11,3 %
-	brez odgovora = 2,0 %
4.	Se ti zdi, da si za to dovolj sposoben in odgovoren?
-	da = 62,3 %
-	ne vem = 28,9 %
-	ne = 6,2 %
-	brez odgovora = 2,5 %
5.	Ali imaš v ustanovi pravico do:
-	vzdrževanja stikov s svojo družino = 96,0 %
-	tajnosti pri dopisovanju = 69,4 %
-	prostega časa = 95,5 %
-	posedovanja osebnih stvari = 83,9 %
-	izbire prostočasnih aktivnosti glede na tvoje želje = 82,2 %
-	izražanja lastnega mnenja = 80,2 %
-	svobode veroizpovedi = 85,8 %
-	izbiro osebe za pogovor, ko si v težavah = 88,1 %
6.	Se ti zdi, da se lahko izobražuješ v skladu s svojimi možnostmi in željami?
-	da = 74,2 %
-	ne = 22,9 %
-	brez odgovoi 'a = 2,8 %
224 Socialna pedagogika, 2 00 i vol. 5, šl. 2, sir. 213-225
7.	Imaš tukaj dovolj možnosti za zasebnost?
-	da = 60,6 %
-	ne = 38,0 %
-	brez odgovora =1,4 %
8.	Ali imaš dovolj hrane, obleke, prostora?
-	da = 53,8 %
-	delno = 33,7 %
-	ne = 10,5 %
-	brez odgovora = 2,0 %
9.	Se ti zdi, da si tukaj dovolj zaščiten pred zlorabami (npr. alkoholizmom,
narkomanijo, nasiljem,...)?
-	da = 47,3 %
-	delno = 30,9 7o
-	ne = 20,7 %
-	brez odgovora = 1,1 %
10.	Ali si v domu deležen dovolj ljubezni, upoštevanja, svobode in zabave?
-	da =36,0 %
-	v glavnem = 39,7 %
-	ne = 22,9 %
-	O = 1,4 %
11.	Kako se sankcionira tvoje nesprejemljivo vedenje v ustanovi?
-	po vnaprej dogovorjenih posledicah = 69,4 %
-	verbalno - s kričanjem = 45,3%
-	verbalno - s pridiganjem =64,6 %
-	fizično = 13,3 %
-	z omejevanjem izhodov = 79,3 %
-	z delom = 53,3 %
-	z izgubo privilegijev = 49,6 %
-	kako drugače (kako) = 17,3 %
B. Vprašalnik o otrokovih pravicah (za osebje)
1. Ali v svojem vsakodnevnem profesionalnem delu upoštevate mnenja in
želje otrok?
-	da, vedno = 40,6 %
-	da, včasih = 57,3 %
-	ne = 1,4 %
-	brez odgovora = 0,7 %.
Nivex Koller-Trbović: Olroci in mladostniki z motnjami vedenja 2i2i5
2.	Ali na sestankih razpravljate o potrebah in željah otrok?
-	da = 91,6 %
-	včasih = 6,3 %
-	ne = 1,4 %
-	brez odgovora = 0,7 %
3.	Ali otroci sodelujejo z vami pri pomembnih odločitvah?
-	da, vedno = 36,4 %
-	da, včasih = 60,8 %
-	ne = 2,1 %
-	brez odgovora = 0,7 %
4.	Ali v svojem vsakodnevnem življenju in delu spoštujete otrokovo pravi-
co do :
-	prostega časa = 97,2 %
-	izbire prostočasnih aktivnosti glede na otrokovo željo = 97,9 %
-	svobode mišljenja in izbire = 96,5 %
-	telesne integritete = 96,5 %
-	psihične in socialne integritete = 97,2 %
5.	Ko otroka kaznujete, ali pri tem:
-	kričite nanj = 25,2 %
-	«mu pridigate» = 53,8 %
-	ga prikrajšate za hrano ali izhode = 12,6 %
-	ga udarite = 2,8 %
-	uporabite vnaprej dogovorjene sankcije = 74,1 %
-	kaj drugega (kaj) = 23,1 %
-	ne kaznujete otroka = 23,1 %
6.	Ali imajo po vašem mnenju otroci v vaši ustanovi primerno zadovoljene
potrebe po:
-	hrani = 20,3 %
-	prostoru = 77,6 %
-	čistoči, svetlobi, zraku = 76,9 %
-	varnosti = 88,8 %
-	sprejetosti in upoštevanju = 86,0 %
-	svobodi = 82,5 %
-	zabavi = 73,4 %
-	ljubezni = 44,8 %
Prevod izvornega znanstvenega članka, prejetega decembra 2000.