185. številka. Ljubljana, nedeljo 13. avgusta. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzeinši ponedeljki" ;n dneve po praznicih, ter velja po pošti pn-jeinan za a v s t r o - o £ e r h k e đuzele za celo leto 16 j?ld., M pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 #ld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., itt četrt leta 3 gld. 80 kr., za en mesec l gld. 10 kr. Za poši janje na. dom se računa 10 kr. za mesec, 80 kr, M četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano M četrt leta 9 tfld. r>() kr., po pošti prejemali za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-, rste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, i> kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — ftokopill se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolnianovej hiši št. 2f>—M polog gledališča v „zvezdi". O pravni Stvo, na katero naj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. J. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Anton Janezič. Dcnes praznuje omikani tlel slovenskega naroda spomin jednega pokojnih delavcev na polji probujenja in razvoja naše narodnosti, vslovstvovanja našega slovenskega jezika in razširjenja narodne kulture mej Slovenci: Antona Janezi ča. Iz vseh krajev, malih in velicih po Sloveniji pridejo zastopniki denes v Lese na slovensko Koroško, da bodo navzočni, ko bodo stavili hvaležni rodoljubi spomensko ploščo na priprosto rojstveno hišo, ki imm je rodila moža, zaslužnega za našo literaturo. In razen teh, ki bodo prišli iz vseh krajev osobno udeležit se te narodne svečanosti, navzočni smo v duhu tudi drugi vsi zavedni Slovenci ter nemogši sami priti vidno pomnožit število čestilcev spomina pisateljevega, zjedinjujemo z njimi vred svoj klic: Slava! Anton Janezič nij bil velik učenjak, ki bi bil prodiralno kazal znanosti nove izhode in steze, on nij bil unieteljni pesnik, ki bi bil ustvaril v narodnoj literaturi neumrljive originale. In vendar je on za narodno našo literaturico zaslužnejši nego kdo, o komer bi se deloma ono dvoje reči smelo. On je namreč bil neutrudna, v z b u-jevalna moč, bil je neumorem zbiratelj, najpridnejši znašalec narodnih proizvodov, — in s temi lastnostmi je storil, da ga moremo zvati očeta slovenske beletristike, in dozdaj prvega ali vsaj naj-znanejšega in, glede razširjenja slovniškega znanja slovenskega jezika, najplodnejšega gramatikarja našega naroda. In če to sodbo Ms te k. Pomladanski valovi. (Koinan, spisal Ivan T u igo njo v; poslovenil dr. Maks Same c.) (Dalje.) V. Ema je poslušala mater, zdaj se nasmehnila, zdaj zdihnila, zdaj je od strani pogledovala in jej grozila s prstom, zdaj Ozirala se po Saninu. Na konec vstane, poljubi mater na čelo in jo objame. Tudi Pantaleone je bil predstavljen Saninu; on je bil poprej operni pevec za baritonov partije, pa je zdavno popustil ta posel in je v Itotellijevi rodbini živel kot prijatelj. Akoravno je bival uže dolgo na Nemškem, se je nemščine le po vrhu naučil in je znal samo zmerjati v njej, pri čemur je prav nemilosrčne obraze delal. „Forre-rlukte spieepubio!" je imenoval vsacega, skoro vsacega Nemca. Italijanski pa je govoril izvrstno lepo — kajti rojen je bil v Sinigaliji, izrekamo o Janežiču, menimo, da smo mu tem večjo hvalo rekli, ker je bil sin naroda, ki ima več talentov nego produ-ducentov, več zmožnih udov nego pridnih delavcev, sin slovenskega naroda. Vsa naša slovenska narodna stvar je izšla iz malega literarnega delovanja. Zatorej so oni, ki so delali na tem polji, indirektno delali za narodno-politično stvar, in v tem je uzrok, da se denasnji dan spominjamo Janežiča na tem mestu. Kako bi se pa mogli moža, ki je iz nesebičnosti, iz same čiste ljubezni do svojega roda marljivo delal, lepše spominjati, nego da ga priporočamo mladini in vsemu narodu na izgled in posnemanje! In če ga vsak zaveden Slovenec ne more posnemati v literarnem delovanji, ker nij vsak za to poklican, niti od boga nadarjen, more mu vsak nasledovati v p o d p i r a n j i in r a z š i r j e n j i narod n e knjige, ki je najčvrstejša podloga jezika. V to ime: Slava Janezi če veuni spominu! 0 Srbiji in njenem poklicu piše belgradski „Istok", glasilo Itističevo : „Nu more se reči, da je Srbija šla lahkouinno v boj. Petdeset let se je ozbiljno pripravljala na rat za oslobojenje, in tvrdno prepričanje vsacega poštenega patriota je bilo, da se Srbija ne more razvijati, niti obstajati brez svoje misije : No ta misel je postala krepke-ja, dobila je konkretno formo za časa, kneza Mihajla, kateri je poginil od zločince ve roke, ali mu je Srbiju nad grobom klicala: Tvoja misel ne bode poginila! Mala Srbija, vedoča, kakovo misijo ima zvršiti, pretvo- | kjer se sliši „lingua toscana in bocca romana." j Emil jo bil veselega obraza in so je popolnem prepustil prijetnim občutkom kakor elo- i vek, ki je ravno zbežal nevarnosti in se malo okreval. Plašljivo se je kazal hvaležnega Saninu, po tem pa tem bolj se pečal s sirupom in koniekti. Sanin je moral Izpiti dve veči čaši izvrstno čokolade in snesti precejšno število biškotov: komaj je bil povžil jednega, uže mu je Ema ponudila druzega — odreči jej nij bilo mogoče. (>n se je čutil kakor doma; čas je pa tekel z neverjetno hitrostjo. Mnogo je moral pripovedovati — o Rusiji v obče, o ruskem podnebji, o ruskem društvu, ruskem kmetu in posebno o kozakih ; o vojski 1. 1820, o Petru Velikim, o Kreinlu, o ruskih pesnih in plesih. Obe dami ste imeli jako slab pojem o oddaljenih deželah in njenih prebivalcih; gospa lioselli, ali kako so jej navadno rekali, gospa Lenora, gaje skoraj v začudenje pripravila s pitanjem: ali je res še zdaj znameniti, v prejšnjem stoletji postavljeni ledeni dom v retrogradu, o katerem je bila nedavno rila se je v vojaško državo. Evropa in iztočni narodi so računali ž njo, kakor z jugoslovanskim Pijemontom. A burja v Bosni in Hercegovini nij mo^la drugače, nego da je zadela tudi Srbijo, na katero se je uže večkrat vikalo in sikalo, da nij zagazila v boj, ker se užo tako in tako jedenkrat mora reševati belo ali črno, sloboda ali smrt. Nij se sklenila vojna kar tako črez noč. Celo leto se je lomila vlada in skupščina, leto in dan je srbski vladar posvetoval se s svojo vlado in in z narodnimi zastopniki, celo leto se je Srbija žilavo pripravljala, izloživši so vsem materijalnim neprilikom, in po jednom letu je dozorel čvrst, resen in železen sklep, da so vojskuje za slobodo bratov." „Da borne, da so se jemale v vid vse teškote vojne. Morda se je hudič s ikal celo črneji, nego je v stvari. Pa vendar se je šlo naprej !u „Kako bi se potem ne smijali judovskej žurnalistiki, ki zdaj, ko ratna sreča nij še nijedne vojske nadmočnejše storila, ki uže zdaj sanja o nekakovem prhnirji! Nij primirja, dokler meč ne reši od historije in okolnostij postavljeno alternativo: ali mi, ali Turci! Srbin se je za oslobojenje Šumadije boril petnajst let, Hercegovina se je držala leto dnij, dokler nij dočakala, da so tudi kneževini izvlekle meča. Srbija nij srečna s takim patriotizmom, ki bi z glavo klonil pri prvej nepriliki,, v njej je vso tvrdno uverjeno, da končno mora zmagati pravična stvar, i da velja moško vo-jevati se, ako se hoče kaj izvojevati. Tako se je Srbin naučil od svojih starih. Njega bode prej sreča zlomila, nego nesreča. Ne mislite,, da smo mi otroci, ki vojsko igramo. Mi vemo- čitala kuriozen sestavek v knjigi njenega ranj-cega moža: Helezze delle arti? — Za odgovor na Saninovo vprašanje: „ali ros mislite, da nemarno v Rusiji poletja?!" reče gospa Lenora, da si je Rusijo dosilunal vedno le tako predstavljala : večni sneg, vso vojak, vso hodi v kožuhih — ali prebivalstvo nenavadno gostoljubno in vsi kinctji jako poslu-ni! Sanin si je prizadeval, njej in hčeri bolj resnična in točna poročila podati, Ko je govor prišel na rusko muziko, so ga precej poprosili, naj zapoje katero rusko arijo in mu pokazali majhen fortopijano, ki je stal v sobi in je imel na mesto črnili bele in na mesto belili črne tipal-uice. On se ne izgovori in brez daljših okolnosti zapoje s tenkim nosnim tenorom sprva: „Sa-rafan" — potem: „Po ulici mostovni." Dami ste pohvalile njegov glas in muziko, Se bolj pa so bile osupnene o mehkosti in lepoglasji ruskega jezika in zahtevale prestavo teksta — ali uže besede „Sarafan," šo menj pa „Po ulici mostovni" nijse mogle vdahniti slušatelj-cania visokega pojema o ruski poeziji. Potem bije odkril sije pridobil londonski časopis' „L>. Ne\vs.u, ki neutrudno dan za dnevom po-, roča strmečemu svetu o tej krutosti, ter opa-, zuje na nje in kliče pomoči Evrope proti nji. Lasje pa vstajajo človeku na glavi, beročemu, kar piše korerpondent onega lista v svojem obisku v bulgarskem mesticu Batak. Uže zunaj mesta, piše, ko je prijezdaril do tija s svojim prijatelj eni, prikazali so se nasledki strašnih činov. Na mali visočini zagledala sta tropo lačnih in tulečih psov — glodali so človeške kosti in črepinje, katerih je ondi nad sto na okrog čisto objedenih ležalo! Kore-špondent pristavi, da]|so te čropinje bile večidel otroške, toraj gotovo nedolžnih žertev krvavega hudodelstva! Prideta v mesto ! Povsod razdrtije, mrtvaške glave in človeške kosti! Prideta do razdejane cerkve in do pokopališča in nij je fantazije, katera bi opisala, kar se je bilo prikazalo njenim očem. Po prostoru krog cerkve jo bilo natresenih kupe mrtvih, na pol gnjilih in v cerkvi sami nasuto takih trupel nad tri čevlje visoko. S strašno grozo sta hodila naša znanca po tem kraju silnega joka in solza. Smrad pa je bil tak, da sta si morala s tobakom mašiti nosove. Mestice Batak, sedaj v tacih britkostih imelo je nekedaj nad 7000 prebivalcev. — Sedaj jih ima še 1200! Tako divja Turek, ta varvanec evropejske diplomacije! Piše se, da so se pogovorile mej sabo vse iste vlade, katere so podpisale znane pa-rižke pogodbe, ter sklenile takoj, ko bi Srbija še jedno odločilno bitko zgubila, z medijacijo stopiti na dan, ter vstaviti zmagonosne turške armade. Silo verjetna nij ta vest! 8. augusta peljal se je skozi Pešto isti sanitetni tren, o katerem smo svojim bralcem uže poročali. Ta tren obstoji iz 54 osob, mej njimi 26 gospodov, in 28 dam. Gospodje so razun voditelja generala Takarjova vsi zdravniki. Damam na čelu pa stoji gospa Šahovskoj. Sabo peljejo neizmerno priprav za vojaške bolnice ter tudi obilo denarjev. Slava ruskemu človekoljubstvu! Politični razgled. Notranje ttežel«*. V Ljubljani 12. avgusta. Hi'Vt*t,9ku „narodna" vlada naprej ljudi zapira, češ da so veleizdajk na Hrvat- stvu učinili, ker so hoteli, ne ve se kako, Srbom pomagati ali kaj tacega. To je vse menda na željo magjarsko. Daleč je uže prišlo. Tudi v Karlovcu so nekaj ljudij zaprli in hiše preiskali. Viianjo državo. Tudi iz Peterburga se včeraj ponavlja, da Sflti't* nij niti Rusije niti katere druge velesile za posredovanje prosila. — Srbska vlada pripravlja spomenico na evropske dvore, v katerej hoče razložiti turška grozodejstva. V €?♦» ti v užo premišljajo, kako bodo posnemali Bismarka in naložili Srbom primerno tako velike vojne stroške, kakor so jih Francozi plačali Nemcem. Ali, pravi „0.u bog nij dal kozi dolzega repa. Še kdo drugi bode imel pri tem govoru besedo. Iz Wlit*tev(/»t se javlja najnovejši carjev ukaz, ki zapoveduje novo rekrutbo katera ima spraviti na noge 19G.OO0 vojaških novincev. V Krimu so se nakupile nemško-švicar-ske družbe, da bi velike pustine tega polotoka obdelale in v kulturo spravile. Videti je, da se vendar tako slabo ne godi Nemcem pod rusko vlado. Čemu bi drugače tja hiteli? fmrJk'4t vlada je kupila pri Bavarskej deset baterij, ;:atere bodo črez Švico in Ge-nuvo odrinile v Grecijo. Sploh se o Greciji govori, da spravlja skupaj svoje moči in je vsak trenotek za boj pripravljena. Nazadnje vendar še morda Srbiji na pomoč priskoči. Dop 181. ■ e Y»Offtlt€i% 9. avg. [Izv. dop.] Velikanski požar, katerega smo pri nas imeli dne 8. t. m. je uničil okolo 70 hišnih številk in vkup nad 170 poslopij. Skupne škodo je, • kakor se površno ceni, nad 350 tisoč gold. Zgorela je Cerkovskavas, Brod in Čevca skoraj popolnem; le neke bolj trdno zidane hiše so ostale. Dolenji Logatec, Martinjihrib, Bleko-vavas, Gorenjavas in Kalice so, hvala bogu, nepoškodovane ostale. Ker je bila ravno tisti čas velika sapa, bil je ogenj strašen, razširjal se je tako naglo, da nij bilo mogoče nobenega, sapi nasproti stoječega poslopja ubraniti, in le nekaterim je bilo mogoče svoje poglavitne reči rešiti. Ker je na Čevcah, kjer je ogenj nastal, večina hiš se slamo kritih bilo, je sapa gorečo slamo 3/8 milje daleč po zraku nesla, namreč iz Čevc v Cerkovskavas, ter tam zapalila neki knezov \VindischgrJitzov veliki, s slamo kriti, živinski hlev, za katerim je zgo-rolo s/4 dele vasi. Pri cerkvi sv. Jožefa sa (Dalje v prilogi.) tudi oceniti, kako bi bilo potem, ko bi stvar ne izpala po našej želji, — znamo mi vrlo dobro, da moremo mi mnogo menj izgubiti, nego kar moremo dobiti. Dokler je le krvi v žilah, tako dolgo je papir nič, ali se ne plašimo ni papirja." Tako list srbskega ministra. Ue duh odločnosti, poguma in moštva, ki iz tega članka veje, navdaja ves srbski narod — in mi to verujemo — potem je končna zmaga vrlih naših jugoslovanskih bratov še gotova. Jugoslovansko bojišče. S srbskega bojišča denes nij posebnih novih poročil in zdi se nam, da sedaj več dnij važnih vestij nij pričakovati in jih ne bode. Srbi so ves vojni črtež izpremenili. Do glavne bitke ne pride tako kmalu. Mej tem so pa utegne še mnogokaj zgoditi na dobro slovanskej stvari. Sicer so pa vesti iz Srbije zmešane, da ne vemo kaj je res. Dozdaj oficijalno še nepotrjena vest pripoveduje, da je vrhovni srbski komandant Černjajev zbolel na zlatenici. Upamo, da nij res. Poveljstvo je potem baje prevzel general Fadejev. Dalje se poroča, da imata tudi Alimpić in Čolak-Antić ukaz nazaj v Srbijo pomakniti so in se zjediniti z drugo srbsko vojsko. — Pri Banji je bila bitka, a izid je neznan. Srbi Topčider pri Belgradu utrjujejo. Oficijalnega telegrama nij nič. „Glas Crnogorca" pravi, da, ker je Muktar-paševa vojska uničena in se bode Črnogorcem morala kmalu udati, marširala bode zmago-nosna črnogorsko-hercegovinska vojska v Bosno in Albanijo. Poveljništvo nad bosenskimi vstaši ob Uni je prevzel v imenu Srbije Despotović in je zavzel baje uže 50 vasij. Iz Bukarešta se javlja, da je mnogo srbkih familij iz krajev ob ustji Timoka pri-bežalo pred Turki na rum unska tla. Turška četa 400 vojakov je gonila krdelo vstašev, pa podila jih iz Bosne v Avstrijo, kjer je Staro selo oplenila in na avstrijskih tleh požigala. Tu naj upijejo židovski listi po odškodovanji ali celo posedenji, kakor so glede Srbije ondan, ko je le jen Srb iz pomote j enkrat v Donavo streljal! Grozne so silovitosti, katere so Turki doprinesli, ter jih še doprinašajo nad u bozi m i Bulgari. Velike zasluge s tem, da je te hudo- je deklamoval in zatem zapel Puškinovo: „Jaz pomnim čudni trenutek," kterej pesni je muziko složil Glinka. To je dame vsplamtilo. Gospa Lenora je odkrila v ruščini čudno sličnost z italijanščino. „Mgnovenje" — „o vieni" — „so mnoj" — „siamnoi" — itd. Celo imena Puškin (ona je izgovarjala Pussekin) in Glinka so se jej glasila sorodno. Tudi Sanin jih zdaj poprosi, da bi kaj zapele: one se nijste branile. Gospa Lenore se vsede k glasoviru in z Emo skupaj zapojete nekoliko duetov in „sor-ruello." Mati je imela precej lep alt, glas hčerin je bil sicer slab ali prijeten. VI. Ne o glasu Einineni — o njej sami se je radoval Sanin. Kadar je ona vzdignila oči, se mu je zdelo, da nij tacih nebes, ko bi se pred tacim pogledom ne odprle. Celo starček Pantaleone, ki je s plečami slonel ob dvorih in vtikel brado m usta v široki ovratnik, je poslušal pazljivo s pogledom znatelja — celo on se je radoval prekrasne deve in se jej čudil — akoravno bi se bil moral uže davno nanjo navaditi. Ko ste s hčerjo končale duet, pristavi gospa Lenora, da ima Emil odličen glas — da je pa ravno zdaj stopil v starost, ko se glas spremeni — (in zares je govoril z neprestano se lomečim basom) in da iz tega vzroka ne sme peti; a da bi Pantaleone zamogel v čast gosta zapeti katero staro. Pantaleone je precej napravil čmeren obraz, nahmuril se, ščetinil si lase in rekel, da je uže zdav no vse to opustil in da je tudi on pripadal tisti veliki epohi, ko so živeli veliki, klasični pevci — ne sme se jednačiti s zdaj-šnimi piskalci! Kaj bo zdajšna pevska šola! Njemu, Pantaleone Zippatoli, so prinesli nekdaj v Modeni v gledišči nekoliko belili golobov; nek rusk knez Tarburski, s katerim je bil večkrat skupaj v društvih, ga je neprestano pozival v Busijo, obetal mu gore zlata, gore! ... Ali on nij hotel zapustiti Italije, zemlje Dantejeve. Pozneje so prišle — nesrečne razmere, on nij bil zadosti pazljiv . . . Tukaj odjenje starček, zdibne dvakrat globoko, vtopi se v misli — in spregovori iznova o klasičnoj epohi petja, o znamenitem tenoru Garsijevem, do katerega je imel častljivo, neomejeno spo- štovanje. „To je bil človek!" vsklikne on. Nikedar se nij ponižal do tega, da bi bil pel, kakor današnji tenoristi, falsetnim glasom; vse iz prs, iz prs, voce di petto, si! Starček je krepko stisnil svoje majhne in suhe kosti. In kakšen igralec! „Vulkan, si-gnore mioi, vulkan, un vesuvio"! Imel sera jedenkrat čast in srečo peti ž njim opero deli illustrissinio maestro Rosini — Otela! Gar-sija je bil Otelo — jaz Jago — in ko je on izpel ..." Zdaj vzame Pantaleone pozituro in zapoje s tresočim in hripavim, pa vendar še nekoliko patetičnim glasom: L'l .. ■ m daver... so daver . . so it f»to Jo p u no . ..10 . . . n«> . . . non tomero ! „ Gledišče se je treslo, signori niiei! Tudi jaz nijsem zaostal in nijsem za njim:" L'l ... m daver. . . BO dav l.j i V O na annoncen ekspedicijo G. L Daube-a & Co. (loi i«) na Dunaji I, Sirovi loj knpiijota THivVi (M r° najvišji c«nl Kari Pamperl-ova sina, Topilnica m loj, »večanja in milarnic«, xnlu(fa vr.lR-a.lnih, HV»tilnili in maMobnih tvarin v CELOVCI na Koroškem. (29—81 Priloga „Slov. Naroda" k St. 18ft„ 13. zvonovi se- stolpa popadali, ter se nekoliko razstopili, nekoliko razbili, tudi je pogorel stolp pri farnej cerkvi in cerkev na Tabru. Cerkve in zvonovi so zavarovani. Požarna straža ljubljanska, katera je žali-bog prepozno prišla, se je prav pridno obnašala, ter zasluži pohvale. Tudi pohvale vredni Vrhničanje so naglo z jedno brizgalnico na pomoč prihiteli. Večina pogorelcev nij zavarovanih, torej je revščina nepopisljiva. — Od druzega dopisnika smo dobili o logaškem požaru sledeče poročilo: Poslopij je pogorelo skupno 17G, in sicer hiš 64, druzih poslopij pak 112. — Po preudarku okrajnega glavarstva utegne vsa škoda biti 500.000 gld. Zavarovanega je: v zgornjem Logatci za . . . 14.200 gld. v Cevčah in Brodu za ... 28.450 „ skupaj . 42.G50 gld. Zgorelo je: v zgornjem Logatci 2G hiš in 45 poslopij, v Cevčah .... 23 „„ 27 Na Brodu . . . 15 „ r 40 „ skupaj . G4 hiš in 112 poslopij. Škoda zadeva ta zavarovalna društva: Društvo „Viktorio" blizu . . 17.000 gld. „ „Slovenijo" samo . . 400 „ „ Peštansko društvo . . 2.000 „ „ Graško vzajemno . . 14.000 „ »Slavijo"..... 3.000 „ Zavarovano a ne poškodovano . G.250 „ skupaj . 42.G50 gld. Pri farnej cerkvi je stolp nad zvonovi pogorel a srečno padel na severno stran. Zvonovi so obviseli. Pri podružnici sv. Jožefa v Cevčah je stolp pogorel, 3 zvonovi so padli. Jeden se je razbil na dvoje, drugi se je deloma stopil, in tretji je počil. Pri cerkvi sv. Križa in v Taboru je pogorela streha in stolp. Zvonova dva sta padla a ostala sta cela. Goreti je pričelo v Čovcih hiš. št. 2G pri Anton Jazbarji. Gospodinja je špehovo solato belila. Mast se jo vnela in plamen je šel v slamnato streho. 1% Dlliiujtl 8. avgusta. [Izv. dop.] Razprave o aneksiji Bosne so za zdaj prenehale. Zanimive so bile na vsako stran. Naletel sem na izjave, ki sicer nijso naravnost za aneksijo, a izrek „unter z\vei Ubeln ist das kleinere zu vvšihlen", vsakako kaže, da se tudi Nemce ne bode protivil proti aneksiji, ako bi se imela istinito izvršiti. Vi-ji kro^i, kakor trd«'*, so za pridobitev Bosno, ker bi bila za Avstrijo zelo koristna. Menda se tudi (lomišljujcjo odškodovati za izdatke, ki jih je Avstrija uže imela za begunece iz Bosne in Hercegovine in, kijih še bode imela za turške ujetnike. Dunajsko časopisje, celo „N. Fr. Pr.u je vse mnenja, da bodemo Muktarjevo celo vojsko porineno dobil, to je, pravijo manjše zlo za Turke. Kdo bode-li plačal Avstriji stroške, ki jih bode imela za te turške ujetnike? Po narodnem p r a v u jih bode morala plačati Turčija. A kako bode plačevala Turčija, če je uže vsa na bankerotu V Morebiti pa bodo hoteli ujeti Turki v Avstriji ostati. Saj jim ne bode primanjkovalo elementov, s katorimi se bodo dobro sporazumeli, z vašimi turškimi nemškutarji, našimi židovskimi in magjar-skimi poturčenci. Zanimivo je slišati uzroke, zakaj da je avstrijska vlada Klek Turkom zaprla. „P. C." izjavlja, da je v Avstriji več nego treba elementov, ki imajo platonične simpatije do Črnogorcev in Srbov. Da se Avstrija notranja ne vznemirja, ne bode Turčiji na ljubo do-izvoljevala koncesij, ki bi vodile do nemirov v lastnej državi. Oe bi ne bila Avstrija zaprla Klek, bili bi to storili Bokelji ali Herce-govinci sami, in to bi bila vendar blamaža za Avstrijo — tako je menil drug list. Mej tom, ko so „N. Fr. Pr.u, škandalni „Kxtrablatt" in drugi imeli neizmerno psovk na Nikito in njegovo Crnogorce, da Nikita ne razume niti betvice o strategiki, so zdaj po Nikitovej zmagi ti listi nakrat druzega mnenja čeravno posiljeno. Muktar-paša, ki so ga z Moltkejem enačili, jim je zdaj „ein planloscr Stratege". Tudi o Černjajevu nahaja se v več nemških listih naravnost občudovanje, s katero drznostjo, razumnostjo in hitrostjo da je svoj črtož izpremenil, ki more Turkom pogubonosen biti. Da bi le bil! Vi ste užo dovolj karakterizirali turško vlačugo „N. Fr. Pr." Naj vas zagotovim, da mi je mnogo dunajskih dolgoletnih abonentov „N. Fr. Pr.w pravilo, da uže njim preseda nesramna njena pisava. Od drugod se zatrjuje, da je tudi tu na Dunaji uže dosti naročnikov izgubila. A še drugi listič imamo, ki se v ne-izmernej turškej smradljivosti in luži valja. avgusta 1876. To je dnnajski „Extrablatt. Kaj tako bedastega, tako brezumnega kot vam ta smrad-Ijivček o Črnogorcih, Srbih in Jugoslovanih sploh piše, nijsem našel niti v jednem dunajskem listu. Nerazumljivo se mi dozdeva, da more človek, ki je prestavljalec našega Prezirna, in ki je pri redakciji tega lista, kaj tacega nesramnega mej ljudstvo razširjati. Uže prostaki dunajski se norčujejo iz tega lista in mnogo jih tu kar očito pravi, da je list podkupljen. Če bi se ta listič kje na Slovenskem nahajal, le kar ven ž njim! Doiimče stvari. — („Slovenski Narod") nam je c. kr. državno pravdu i štvo včeraj konfisciralo in sicer zaradi necega dopisa iz Zatičine. — (Po8večevanje zastave) veteranskega društva v Ljubljani je denes Posvečeval jo bode škof g. dr. Pogačar na semanjskem trgu. V kazini bode potem banket. — (V Bled) pojde v torek ob pol sedmih zjutraj poseben vlak iz Ljubljane in zvečer ob pol osmih nazaj. Vožnja sem in tja je v tretjem razredu 1 gl. 20 kr. — (Umrl) jo vsled opekline vrli okoličan tržaški Janez Nadlišek na Ketnari v tem tednu. Ubogi je ležal bolan v svojej hiši, ko se je ona užgala; ko zapazi ogenj, vstane iz postelje, da bi šel po stopnicah, pade in se tako grozovito opeče, da v malih dneh v tržaškej bolnici umrje. Ran j ki je bil priden kmet, pošten narodnjak, vedno je bil zvest sin majki Slavi, nikoli nij ga manjkalo pri občnem zboru pol. dr. „Edinost" katerej je bil tudi močan steber; bodi mu zemljica lehka. — (Koncert) gg. Nolli in Gerbec in gpe. M. Gerbeevo bil je, kakor smo pričakovali, popolnem vreden imen koneortantov, akopram je privabil vsled, takim povzetjem neugodnega časa, malo obiskovalcev v prosto-rišče gledališča. Posebno simpatično je pozdravilo občinstvo gospo M. Grbčevo in je sledilo z velikim navdušenjem njenemu petju. Najboljše so jej je posrečil „Faustrvalzer". Gospod Gerbec pak je exceliral v duetu iz „Fausta", kakor g. Nolli z gospo Gerbčevo v duetu iz „Don Juana". Želeli bi bili rojakom boljši materijalni vspeh, nego so ga imeli. Kakor čujemo, odpotoval je g. Gerbec z gospo uže denes po noči. — pri vsakej desetej noti je obtičal, zaka-šljal, mahnil z roko in naposled zamrmral: — „Čemu me mučite V" Ema skoči nemudoma 8 stola, ploska močno z rokama s krikom: bravo I . . . bravo 1 preteče k ubogemu Jagu in ga z obema rokama ljubeznjivo po plečih potreplje. Emil se je pri tem veselo smij al. Bet age sans pitie, (Njegova starost je nulo-Vfinja vredna) — mladost ne pozna žalosti — je rekel uže Lafontaine. Sanin je skušal potolažiti starega pevca in govoril ž njim po italjanski o rpaese del Dante, dove il si suona. „Ta izrek in „la-sciate ogni speranza" (Pustite vso upanje) je sestavljal celi italjanski zaklad mladega turista. Pantaleone se nij veliko menil za njegovo besedovanje; globeje in globe je je stiskal podbradek v širokej ovratnik in svojimi temnimi debelimi očmi je bil sedaj poduben srditi ptici — vrani ali jastrebu. Zdaj se je Emil, kateroga je pri tem hitro rudečica oblila, obrnil k sestri in jej rekel, da, ako hoče gosta razveseliti, si ne moro nič boljšega izmisliti, nego da bere jeduo izmej Malzovih komedij, katere ona tako dobro bere. Ema se zasmeje, udari brata po roki „kateri si vselej kaj tacega zmisli"! Vso jedno, ona stopi v svojo sobo in se kmalu povrne z majhno knjižico v roki, se vsede za mizo prod lampo, se ogleda — in začne čitati. VII. Malz je bil Frankobrodski literat v letu 1840, ki je s svojimi komedjanii, pisanimi v mestnem narečji, predstavljal s puhlim in za-bavljivim in ne preveč globokim humorom fraukobrodske mestne tipe. Ema je čitala te komedje jako dobro — prav igralsko. Pri vsakej osebi jo spremenila obraz in odlično iz-raževala njen značaj, upotrebljevala vso mimiko, katero daje italijanska kri. Ona nij Stedila niti svoj nježen glas, niti prekrasno lice; kadar je bilo treba posnemati kako staro znorolo devico, aH gluhega župana, se mrdala, da je bilo smeha počiti, stiskala ori, grbančila nos, hrešala, sikala . . . Mej čitanjem su sama nij zasmijala, ampak kadar so jo slušatelji s svojim skupnim krohotuujein pretrgali, je spustila knjigo na koleni in zvučno krohotala so sama, sklonivša glavo nazaj ■ in njeni črni kodri so se spustili v mehkih valčkih po vratu in po belih plečih. Kadar je krohotanjo prejenjalo, vzame zopet knjigo v roke, daje zopet črtam svojega lica prilično uumonijo in bere naprej. Sanin se jej nij mogel zadosti načuditi; posebno ga je iznenadilo to: kako čudno je to idealno lice pre-vzimalo zdaj tak komičen, zdaj zopet origi* nahio trivijalen izraz. Manj zadovoljivo je čitala Ema uloge mladih devic — tako imenovanih jeunes premieres;" tudi ljubovni prizori se jej nijso posebno dobro posrečili. Ona sama je to čutila in jim toraj pritisnila s svojim izrazom znamenje smešnosti, nij verovala vsem te vsplauitečim prisegam in vzvišenim besedam, katerih se jo pisatelj sam, kolikor je najbolj mogel, zdrževal. Sanin nij opazil, kako hitro je pretekel večer; še le, ko je ura odbila deset, se spomni na svoje potovanje. Kakor razžaljen skoči s stola. (.Daijo prih.) Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Berclesciere ii Barry V IrONrfONN. 30 let mie j« nij bolenl, ki bi Jo ie bil« ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrascenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje pnmo, i na jetrah; žleze I naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo šumenje v nšesib, slabosti in blevanje pri nosečih otoznost, diabet, trganje, shuj Sanje, bledičico in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. 'VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, zdravilnega svčtnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelando, tfr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castlo -•mart, Markize do Brehan a mnogo druzih imenitni! osob, se razpošiljava na posebno zali te vanje zastonj. Spričevalo št. 73.670. Spričevalo zdravilnega svčtnika Dr. VVurzerja, Bonn. 10. jul. 1852. Bevalescičre Da Barry v mnogin slučajih na gradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi iti grizi, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji L t. d. — Najbolje in in neprecenljivo Bredstvo ne Bamo pri vratnih in prs oih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu (L. S.) Bud. Wurzer, zdravilni svetovalec in čim mnogo učenih družtev. Winchester, Angleško, 8. decembra 1842. Vaša izvrstna Bevalescičre je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, b jlne čntnioe in vodenico. Prepričal sem se sam glede" vašega zdravila, ter vaa toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč Bevalescičre da Barrj vs stransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelsteiu, ujni san i t. svetovalec Spričevalo it 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprili« 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti uij mogel, je vsled rabe Vaše Bevalescičre du Barry po polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Spričevalo št. 72.618. JLa Boehe sur Yon, 80. julija 1868. Vaša Bevalescičre ozdravila me je popolnem str ašnih želodčnih in čatnicnih boleznij, katere so ane deset let .uočile. (Gospa) A rman d a Pre v ost, posestnica. Bevalescičre je 4 krat tecnejia, nego meso, ter ■e pri odralčenih in otrocih prihrani 50 krat več nu oeni, ko pri zdravilih. V piehastih palicah po pol fonta 1 gold. 50 kr , 1 -ant 2 gold. 50 kr., 2 fante 4 gold. 60 kr. 6 fur-tov 1C gold., 12 fantov 20 gold., 24 fantov 36 gold — ktivalesoiere-Bisoaiteii v puiicah in Revalesciere-Chocolatče v prahu 12 tas 1 gld. 50 kr., 24 tas 2 gl bo ar., 48 tes 4 gl, 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gl. Prodaje: Da Barry 4 Comp. na Dsi tstfl, Wall-flaehgitaae Št. 8, kakor t vseh mestih pri dobrih lesarjih in špecerijskih trgovcih: tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali pavsetjih. V LJubljani Edtfthr, J. Svobod a, lekar pri „zlatom orlu", v Reki pri lekarja J. Pro damu, v Celovca pri lekarja Birn oaoherju, i Spljetu pri lekarja A lj i no vi ću, v Trata pri lekarju Jakoba Serravallo, pri drogeristu P. Bocca in J. Hirschu, v Kadru pri Androviču. (24) V tiskarni družbe sv. Mohora v Celovcu so ravnokar na »vitlu prišlo: (238—3) Slomšekove pesni. Zbral, uredil in Izdal TNifflll. 1-iera.ca.o-všels. Slomšekovih zbranih spisov prva knjiga. Srednjo osmerke str. I.—XVI. in 256. Prodaja Jurij Lercher v Ljubljani, trdo vezan iztia po 1 gld., broširan po 90 kr. — I Dobivajo bo po istej ceni tudi: v Celji pri + Dnksltfju, v Mariboru pri Fr. Liirvrjn m pri ♦ «tri/ni.itrn „Slor. Go.sjioi/arja", r Ci/omi pri J hieglu in pri Ltonu, p (Jarici pri Dtut-U, r m Oradci pn TJ, Moeerju, v Trstu pri Šimpfu, v I Zagreba pri Suppctntt. ▼ Kdor pa pošlje izdajatelju v Ptuj (Petta u > 2 po nakaznici 1 gld., oziroma l'U kr., dobi I knjigo takoj franku na dom poslanu. "f Oposorujemn še posebej čč. gg. katehete m in učitelje na to, da zdaj ob kunci Šolskega I leta nij lehko dobiti lepšega darila za šolsko T mladež, kakor so te Slomšekove pesni. m Javna zalivala in poslovilo. Jemljem si čast, pri ■rojen odhodu Ii Loki kot aranžer letošnjih veselie in dramatičnih pred-stav narodno čitalnice v Bkofjej Loki namesto eita'-ničnga odbora vs-m p^ n. čest. diletantom, ki so me krepko podpirali, posebno pa gospoiličinam, mej temi v prvej vrsti gdč. Fabjanijevej, ki so vse s tako ljubeznivostjo delovale za prospeh nase Čitalnice, izrekati najtoplejšo zahvalo. Srčna hvala pa s* posebno goapej Kocelijevej, koja je iz veliko prijaznost blagovolili biti pri vsakej zabavi in veselici oblfgatsn igra'ec na glasoviru in se je mnogo ur darovali. Isto tako tudi gdč (Irbčevim. Ko so končno se g. dr. Kocuvanu, kateri nas jo pri vsakej veselici duševno, posebno pa materijalno krepko podpiral, iskreno zahvaljujem, pozdravljam poslavljaje se iz T.oke, vse prijatelje in znance, narodnjake in rodoljube, pri kojih mi nij bila prilika dana, to osobno storiti in ee me spominjajo, prisrčno, in kličem vsim k slovesu srčni „Živih"! Mej tem, ko se na čitalnični odbor, kakor tudi na nase diletante, kateri so doscilaj na slovenskem odru pri igrah sodelovali, in druge narodne in mlade moči s prošnjo obračam, naj ne pustijo dramatike zaspati, ter ne rečVjo odru „naj v miru počiva", se priporočam i odliuntn spoštovanjem vedno narodni Jm\ex Likar, (2."j4) ;h m n/. >r veselic. Razpis natječaja. Na gradskoj velikoj realci n Osiekn, koja će po svoj prilici do skoia postati zavodom zemaljskim, imadu se početkom školske godine 1870/., popuniti sliedeča profesorska mjesta: 1. Mjesto profesora opisnoga inierstva i graditeljstva. 2. Mjesto profesora opisnoga inierstva kao glavnoga, a prostoručnoga risanja kao uzgrednoga predmeta. 3. Mjesto profesora zemljopisa i poviesti kao glavnoga, a hrvatskoga jezika kao uzgrednoga predmeta. 4. Mjesto profesora njemačkoga jezika kao glavnoga, a zemljopisa i poviesti kao uzgrednoga predmeta. 5. Mjesto profesora prirodopisa kao glavnoga, a matematike ili fisike kao uzgrednoga predmeta. 6. Mjesto profesora francezkoga jezika kao glavnoga, a njemačkoga jezika kao uzgrednoga predmeta. S ovimi mjesti skopčana je plaća od 1000 for. a. v. i pravo na desetgodišnji doplatak od 200 for. a. v., a kad bude ovaj zavod državnim, biti će plaće izjednačene s plačami inih ovozemaljskih zavoda. Natjecatelji za ta mjesta imadu svoje, na Visoki odiel za bogoštovlje i nastavu kr. dal-matinsko-hrvatsko-slavonske zemaljske vlade u Zagrebu upravljene i potrebitimi dokaznicami, kano rodnim listom, svjedočbom v učiteljskom vsposobljenju za velike realke, svjedočbom v dojakošnjem službovanju i v znanju hrvatskoga kao nastavnoga jezika, providjene molbenice do 1. ruj na 1870 kod ravnateljstva realke podnieti. 01 ravnateljstva gradske velite realke u Osieku, 9, kolovoza 1876. (260—1) "l'itanovie, ravnatelj. Slovenske knjige. V „narodnoj tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige: 1. „Doktor Zoher", originali'n slo-vensk roman od J. Jurčiča. Cena GO kr. 2. „KaH/omske povesti" od liret Ilarte a. Cena 50 kr. 3. „Tttfjomer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena fiO kr. 4. „iWj Zeri/njah>4*, izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena GO kr. Slovenske lepoznanske knjige. V založbi „Narodne tiskarne" v Ljubljani so izšle in se morejo dobiti sledeče slovenske knjige: Eomani in pojesti: 1. r.r»i/.«-m I iil«-nl>iili. Izvirna povest, spisal J, Jurčič, velja . . . . . . 50 k r. 2. Kletn Hol» *rnl /«-inl ji. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr. 5. I4a**»ii. Novela, francoski spisal //. liivihe, poslovenil Davorin llostmk. — OrkfV In «lržnvst v Ameriki. Francoski spiBal E. Laboulaije, poslovenil Davorin llostnik, velja ... 25 kr. 33. Hiistlci v zvezkih: I. zvezek, ki občega: Stenografija, sp. dr. Ribič, — Zlvotopisje. Bp. hajč Doz. — Prešern, Prešerin ali i'reHiren, sp. Fr. Lerutik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Machiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, sp. dr. Celentin. — Trstvo z grozdjem na Ruskem, sp. dr. J. Vošnjak. — Ćsgava bode? Novelica, sp. J. Ogrinec. Velja .... 25 kr. IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulua. — Plašč. Novela. Huski spisal N. V. Gogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekolike opazek u izdaji slovenskib nanuli, i Ii pesnij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr. Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj piše „Narodnej tiskarni" in jih dobi po postnem povzetji. Vse skup se dajo za znižano ceno 2 gold._ Janez YiciČ prodaja kakor pri razprodaji (lii.«*-veritaiif'> 10 do 25% !»«>« falpri&ko ceno na debelo in drobno mnogovrstno kramarsko in gospodsko blago. (8) Št. 425S. Razglas (245—2) glede izpraznenih sirotinskih ustanov. Letos bodo izpraznjene nekatere si rotin-ske ustanove v letnem znesku po 41 gld. do 50 gld. Pravico do užitka teh ustanov imajo uboge kranjske sirote moškega in ženskega spola, ki ljudsko šolo obiskujejo, od dovrše- W nega 6. do dovršenega 15. leta starosti, toda prednost pod jednacimi okoliščinami imajo tiste sirote, ki so brez staršev, potem sirote brez očeta in še le v zadnjej vrsti oziralo se bode na sirote brez matere. Prošnjiki za te ustanove naj dokažejo starost po rojstvenem listu, uboštvo, način si-rotinskega stanu, bivališče, potem naj dokažejo, ali uže kako šolo obiskujejo; tudi je navesti v prošnji, kdo da je siroti postavni ali od sodišča nastavljeni zastopnik. Nekolekovane prošnje naj se ulože po dotičnih c. kr. okrajnih glavarstvih, v Ljubljani po mestnem magistratu do ■ •». septembra 1. 1S70. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, 25. julija 1. 1876. 8 3 Tik Z. a.c * s R^ I a s w t* % v- tU BT t> < B*.g iS. g 5 3 3 a a"i I S' 1 i m 77 a* < 3«? * 2 Z- S 7? Jko pomoćno društvo, vknjiženo društvo z omejenim poroštvom v Ljubljani ima svojo pisarno pred Hradecky-jevim mostom h. št. 223, prevzema in daje denarne svote vsak dan od 4,—G. ure po polu dne izvzemši nedelje in praznike. (286—8) J. N. Horak, ravnatelj. Vsiik dan zjutraj, po polu dne in zvečer dobra kava, fina čokolada, svcžna piva, dobro vino, mrzle jed. (948—2) Ohranitev zdravja obstoj! vcčjidel v čiščenji in snažnosti sokov in krvi. ter v pospešitvi dobrega prebavcnja. To doseči je najboljši in zdatncjši pripomoček: Dr. Kosa oživljamo mazilo. l»r. Koma oživi javno mazilo zadostuje vsem terjatvam naj popolnejše, ono oživlja celo t!e-lavnost prcbavenja, usivurja zdravo in čisto krv, in život pridobi zoper svojo pnjšnjo moč in >dravjn. — Ono jo za vse bolezni prebavenia, posebno za zarinjenost teka, kislo se riganje, napihovanje, bruhanje, želodčni krč, zaslizettje, krvarnico (zlato žilo), jireuat/Učenja želodca Z jedili itd., gotovi in ozdravljivi pripomoček, kateri si jo pridobil zaradi izvrstnega učinka v kratkem času splošno razširjenje. Vrlih iteklenica 1 Lfi>liL mala steklenica f»0 kr. Na stotino priznaujcvalnih spisov jo razpoloženih. Razpošilja se na trankovare dopis-i proti poštnem povzetku na vse kraje. Gospo'tl U. Fragncrju v Pragi! Jaz priznavam poln hvaležnosti in kot za sv» to dolžnost, poročati, da mi je to od Vas poslano dr. Ilosoro oživljevafno mazilo za mojo .sei/eiti let trajajočo, hudo čut nično bolezen in slabo jirebttreiije izvrstno ozdravlji-va o, ter da sem skoro popolnem /dr*v. (e/o leto nže nijsem mogel opravljati srnjo službo, l! meseeer ležal sem r bolnici na /hinaji, a vsi pripomočki bili so zastonj, jedino le ta čroz vse najizvrstnejši pripomoček ozdravel me je strasnih in nepietrpljivih boleznij. Tedaj najsrčnejša zahvala in prosim, da mi pri-posljete šo dve steklenici dr. Kosovega oživ-Ijevalnega mazila. Kajetan Strohniager, 1. r. St. Egid v Neuualdu (v s. Av.) 30. jau. JN74. Glavna zaloga: V lekarni b. Fragnerja, Kleinseite, na voglu Spornergasse št. 205 v Pragi. V Ljubljani: pri lekarj ib < 1 a b r i e I Piccoli, K r a /in u h U irsiču in Josipu Svobodi; v Koeevjl s pri Andreju Ura umi; v Celovcu i pri dr. II a u s e r j u , ekarju. Vse lekarne v Avstriji, kakor tudi vcčjidel materijalne štacune imajo zaloge tega oživljeval-nega mazila. Tamo so tudi dobiva: Prašio univerzalno hišno mazilo, gotovi in poskušeni pripomoček za ozdravenje vseh prisadev, ran in oteklin po J kr. in 83 kr. Mazilo za oghšenje. PoskuSeno in zaradi mnogo zdravniških poskušenj znano kot najgotovejii pripomoček za ozdravenjo močno oglušenib, ter za pridobitev popolnem izgubljenega sluha. 1 steklenica 1 gold. av. vej. (63—8) V konceptu uže jako izurjen (249—3) jurist želi takoj advokata. P vstopiti oprašanj r službo kacega slovenskega pri administraciji „Slov. Nar.1* t Samotlistimi aparat (Clvsopnmpe, Irrigaterje), Inhalaciji!e aparate, klistirne, uretralne in maternične briz-galnice, mlečne pumpe, sesalne steklenice, vezi za počene !>«> I";il»ri^l,< j ceni. Jedino le pri (^3—19) Ctabrle! Piccoli« 1 ekarju, »a dunajskej cesti v Ljubljani. Franjo Zeleznikar se je preselil se svojo krojaško delavnico v poslopje L ubljaiske čitalnico, ter se priporoči slav. p. n občinstva, p sebno tudi česr. duho ščim ■ obljubo, da bode izn čena mu dela vestno in ročno izvrševal. (198—181 Parni stroj z 2'/, in staven stoječ kotel s četero konjske moči od Liicbappelie v Parizu, na dalje jedna krožna žni/a, pri mož z- tinto, noklo, stružnim. iu vidika vh rti m It ti z-ti rti z p t* s t m J/ti nji' prodaje se prav po ceni (237—6) v kolodvorskoj ulici št. 117 v Ljubljani. Človek, kateri zna pisali in brat), kateri z stopi pri kupčiji lesji iti se zamore »kazati z dobrimi spričevali, se tiče pri M'arel f »«»/<■//«'//-« (251—3) Žabjek, hitna številka 122. **UX*MX*UHUnnMHK*UHHU*U*UU*Un*Kl 1 8388 ilira Za Kranjsko jedino in samo podpisanemu! pravi pri Poleg originalnih 4 Elias Hovve-jevih šivalnih strojev] imam v zalogi i v K 1 j n<-l j i v<» le jaz 1 Originalne Singer & Clrover & Bacter Šivalne stroje po fabriškej ceni na debelo in drobno. Kazim tega imam vedno v zalogi tudi najboljšo inozemsko stroje po jako znižanej coni in sicer: 1Vli«*eler A YViI*«»u, Cirover A Bavker štev. 1!), Tlie I.itlU* \Vaii«cr (zadnjo na željo amerikanske), Taylor, tacrnianla, Naxonia, V* i!«•«►% A l»M, Kiprcss, l.iiikolii, Cilinder i:1iimH«>. Mtrojl zn valuti itd. Ponarejeni ad UlO rabljeni, in iateeenl stroji dobe so po okolgčinah Bo ve da 25 do J>Oe/0 cenejši, so p tudi za 50 °/u slnbejši in manj vredni kot zgornji. Tedaj previdnost pri izbiri 1 Kdor tedaj solidni in dobri stroj žoli, obrne naj se zaupljivo na me, jaz sem bo vodno trudil z zanesljivim postopanjem ubranit1 moje dobro ime. . Izdatelj in urednik Josip Jurčič.. La.stniua in tisk -Narodne tiskarne'