—>*   197   «— FR. ROJEC                                 .                                         '  "      -    '
      O roki, ki je udarila mater.
(Narodna legenda.)
Bil deček je hudoben, le mater je iinel, a tudi njo je žalil in }o celo še klel.
Pred njega stopi mati, pokara ga ostro, on pa se ji ustavi, udari jo z roko.
Bog razsrdi nad njim se, mti pošlje kazen — smrt: da.n trctji že tam zunaj v grob temni je zaprt.
Ubog-a dcbra inati liudo se žalosti,
vse inu jc odpustila, s solzami grob kropi.
Bog pa liui nc sprcglcda kar tebi, meni nič: čez noč iz groba rciko pcmolil je mrlič.
Ijjudje veliki, mali od vseh strani skup vro in z groz-o blcdo roko na novem grobu zro.
Nesrečno dobro mater še huje lomi jok,      ' vsa sredstva poizkusi, da mir dobi otrok.
Za črnc niaše daje tcr niali dan in noč IJoga in vse svetnike proscča za ponioč.
Vse nič ji ne pomaga, ne pokopa roke;
če jo grcbar pokrije, brž ruša zdrsnc z nje.
Takrat pa tam v puščavi inenili jc živcl svct;    '. ncsrečnica napoti se k njeniu naposled.
1'obožni niož sc /. diilioim V niolitcv poto])i, razgrnc črno knjigo, tako s])rcgovori:
»Udarila je matcr otroška roka ta,
zato ji v strali svarcči i^ckoja Bng ne da.
Za kazcn naj sc mati udari zdaj rnko, na kar ta v grcb sc skrije, a dnša grc v ncbo.«
' "^                                                                                                                                                                                                           I
Stori livaležno ona, k(;>t ji mcnili vcli; odslej le belo cvetjc otrokov grob krasi.