imv KURIR NOVO MESTO 15. okt. 1980 leto X. *št. 15 časopis kolektiva industrije motornih vozil ^^■'oktobra 1980 se je zbral na 3. razšiijeni seji izvršni odbor konference OOS DO IMV. Prisotni so bili tudi sekretaiji 00 ZK in predstavniki DS temeljnih organizacij in DSSS kot tudi predstavniki nekaterih strokovnih služb. Težišče dejavnosti sindikata v zadnjih mesecih je bilo osredotočeno na ustvaijanje pozitivnega vzdušja za čimboljše uresničevanje proizvodnih planov kljub neštetim težavam zlasti na področju preskrbe z repromaterialom. Ugotovljeno je bilo, da do zastojev v proizvodnji prihaja izključno zara- / \ Odkrito o raznih problemih Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi o tekoči problematiki v____________Z_____________/ V ospredju je bilo poročilo o aktivnosti OOS v temeljnih organizacijah, v osrednjem delu dnevnega reda pa so bila obravnavana aktualna vprašanja informiranja s poudarkom na nekaterih vsebinsko spornih člankih, ki se pojavljajo v sredstvih javnega obveščanja na škodo IMV. V tretji točki dnevnega reda je tekla beseda o krepitvi aktivnosti OOS v obdobju oktober — december 1980. *****+* ★ ■ ★ J Delovni človek se /3/7-$ * ko učinkovito upre raz-* * Učnim antisocialističnim * J vplivom in pritiskom le, * J če je oborožen z znan-J i jem in poznavanjem de-% *janskih razmer, v katerih * *živi in deluje. Zato je* opravilno, objektivno in * * družben o naravnano in- * J formira nje pogoj soda-* * lističnega samouprav- J *1ja n ja. .. * ★ * (Misli z razšiijene seje IO * * konference OOS DO * J IMV) J * ★ ★♦♦♦•Me*****-*********** di pomanjkanja reproma te riala in delov, na kar v proizvodnih tozdih praktično ne morejo vplivati. To nemalokrat povzroča neupravičeno jezo na našo nabavno službo in uvoz, ki se nahajata v prav nezavidljivem položaju: onemogočena sta z velikokrat neživljenjskimi predpisi in nerazumevanjem dobaviteljev, hkrati pa sta deležna očitkov delavcev, ki so prisiljeni delati na nedokončano zalogo. Vzroki so dejansko globlje narave, dolgoročnejše rešitve pa lahko daje le načelne spremembe v zunanjetrgovinski politiki, politiki cen in izenačevanju pogojev gospodarjenja za vse subjekte v reprodukcijskih verigah — od proizvajalca energije do finalista. Poudarjena je potreba po temeljitejšem informiranju delavcev v neposredni proizvodnji, da bi se izognili nepotrebnim zaostritvam znotraj kolektiva, zlasti še, če le-te ne bodo bistveno prispevale k razrešitvam problemov. Kolikšnega pomena je informiranje v sedanjem težkem gospodarskem položaju, je opozo- rila razprava o nekaterih pojavih izkrivljanja stvarne podobe o IMV, česar ne moremo več ocenjevati kot slučajnost. Ocenjeno je bilo, da se proti IMV kot celoti vrsti niz nekritičnih, polresničnih in razbijaških napadov zlasti v lokalnih sredstvih javnega informiranja. Prisotni so oblikovali stališča v tej zvezi, ki bodo predmet javne razprave v temeljnih organizacijah. Na predlog programa aktivnosti za obdobje do konca leta ni bilo posebnih pripomb, saj le-te predstavljajo del poprej opredeljenega programa dela sindikata za letošnje leto, dopolnjenega z aktualnostmi. Med nalogami, ki so bile prioritetno izpostavljene, velja omeniti potrebo po najaktivnejši vlogi sindikata pri oblikovanju sistema nagrajevanja in planskih dokumentov za srednjeročno obdobje. V sklepnem delu razprave so bile podane informacije o II. športnih igrah delavcev IMV in o pripravah na kolektivni obisk Hiše cvetja na Dedinju, ki naj bi bil organiziran še letos. O tem in o drugih zadevah bodo vsi delavci pravočasno informirani. Seja je imela izrazito delovni značaj, kar priča o visoki akcijski usposobljenosti konference OOS, ki ob vsestranski podpori zlasti ZK in samoupravnih orga-tiov čedalje bolj uspešno uresničuje svojo družbeno funkcijo. Pamfleti o IMV v sredstvih javnega obveščanja Kaj hočejo? Ne da bi se spuščali v poglobljene analize sistemov in funkcije družbenega informiranja lahko ugotovimo, da imajo sredstva javnega obveščanja posebej izpostavljeno in odgovorno vlogo v procesu oblikovanja in izgrajevanja družbene zavesti. Zaradi tega je zelo pomembno, da sredstva javnega obveščanja aktivno sodelujejo v vseh sferah in na vseh področjih družbene preobrazbe in to ne le kot spremljevalec dogodkov, pač pa v prvi vrsti kot vsestransko angažirani nosilec dejavnosti univerzalnega informiranja slehernega občana, spodbudnik demokratičnega dialoga in ustvarjalec vzdušja za krepitev socialističnega samoupravljanja. V tem se kaže podruž-bljenost sistema javnega obveščanja, ki mora biti razbremenjen vseh interesov, ki niso v skladu z interesi delavskega razreda. Zal v naši vsakdanji praksi še vedno zelo pogosto srečujemo pojave, ki pričajo o zelo zgrešenem in družbeno nesprejemljivem pojmovanju funkcije sredstev javnega informiranja. Ponekod gre zadeva tako daleč, da se prelevi v privatiziranje sredstva s strani nadobudnih posameznikov za doseganje ozkih osebnih ali skupinskih ciljev, pri čemer se dogajajo demagoške diverzije javnega mnenja z neprecenljivimi posledicami ne le za objekt napada, marveč za celoten družbeni politični in ekonomski sistem. Tovrstni izpadi so še posebej nevarni v, imenujmo jih nenormalnih razmerah bodisi ekonomskega ali političnega značaja, ko vsaka informacija naleti na višjo stopnjo pozornosti in je zaradi tega praviloma bolj učinkovita. Ne bomo neobjektivni, če tudi današnje svetovne ekonomsko politične razmere ocenimo kot nenormalne oziroma zelo zaostrene, kar se iz povsem razumljivih razlogov odraža tudi v našem družbenem prosto- ru, ki ga karakteriziraj o obsežna gospodarska prizadevanja, usmeijena v stabilizacijo celotnega gospodarstva. IMV je pomemben dejavnik v širšem pomenu besede: je eden izmed nosilcev gospodarskega razvoja na republiški ravni in eden največjih izvoznikov v Sloveniji (letos v I. poli. največji) kljub ogromnim težavam, v katerih se izvozniki nahajamo. Izgradnja kolektiva, ki predstavlja v mnogih ozirih garancijo hitrejšega progresa tako kolektiva samega kot širšega regionalnega prostora, poteka uspešno ob številnih problemih subjektivnega in objektivnega značaja. Žal pa ta naša prizadevanja mnogokrat niso deležna objektivnega pristopa s strani sredstev javnega informiranja. Našteti so primeri enostranskih in ozkogledih komentarjev na ravni klevet, ki vnašajo nemir celo med naše delavce, še toliko bolj pa med druge občane, ki ne živijo vsa- I kodnevno s problematiko gospodarstva, še manj pa s problematiko avtomobilske industrije. Sodimo, da so takšni pojavi v sredstvih javnega obveščanja presegli vsako mejo, saj se neodgovorni članki v časopisju in komentarji na RTV vrstijo vsak dan z enim samim ciljem: razvrednotiti sleherni delovni uspeh kolektiva IMV s tendencioznim napihovanjem obrobnih zadev in pomanjkljivosti, katerih se sicer tudi sami zavedamo, vendar menimo, da ne morejo biti izključna in dokončna ocena preteklosti in sedanjosti IMV na Dolenjskem, v Sloveniji in Jugoslaviji. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi so odgovorni za preprečitev takšne „ofenzive” na IMV, saj gre pravzaprav za napad na celoten ekonomsko politični sistem v naši družbi, kar gre na mlin vsem družbenim in razrednim sovražnikom v današnjem zelo zapletenem trenutku. Za nas v IMV je posebno žaljiv odnos nekaterih sredstev javnega informiranja v našem ožjem prostoru. Tako se na primer v Dolenjskem listu že vsa leta, predvsem pa v zadnjem času, vrstijo zapisi, ki bi zahtevali ne le političen, ampak še veliko bolj konkreten obračun. Zdi se, da v tem časopisu nimajo več jasno družbenopolitično naravnega delovnega koncepta. Kako bi si sicer pojasnili dejstvo, da žal ne majhen del mlajših novinarjev „živi” le za senzacionalistično obarvane ,.novice”, kot so mamutski krompirji, gobe velikanke, ognjeviti gostilniški pretepi, akcije kurjih tatov in še marsi- kaj, kar polni stolpce našega regionalnega tednika. Nas v IMV namreč toliko ne motijo v „Dolenjcu” objavljeni prepisi iz dokumentacije občinskih inšpekcijskih organov, saj se zavedamo, da bo vseh prizadevanjih naredimo tudi marsikakšno napako, potrebno družbene kritike in sankcije, na kar smo tudi pripravljeni. Kljub temu si drznemo glasno postaviti vprašanje, ali ves naš dolgoletni napor in evidentni rezultati ne zahtevajo vsaj kančka razumevanja in priznanja? V IMV namreč živijo in delajo ljudje žuljevih rok, ki jim nihče nikdar ni ničesar podaril, zato jim tudi „pocukrane” krokodilje solze v strahu za delavski razred tresočih se pisunov ničesar ne pomenijo, saj se zanje ne da kupiti kruha, ne z njimi plačati otrokom šolnine. Vendar ima tudi strpnost nas vseh neke meje in te je že močno načela genijalna miselnost „Ene gospe . . .”, ki tako bistro vodi ladjo svoje hiše v plitvine duha, iz katerih je ne bo rešila niti modrost „Enega Bud(j)e .. .” Naloga celotne družbenopolitične skupnosti je naravnati ugoden veter v jadra sredstev javnega informiranja, katerih mesto je tukaj med nami — na tleh, mnogokrat blatnih, vendar trdnih in plodnih. Zaradi tega niti nimamo pretiranega razumevanja za ne preveč poredke poskuse povzdigovanja domišljavih Ikarusov v sončne višave nadrazrednega poslanstva. Toliko! Ob zaključku prosimo za pravilno razumevanje tega, kar (Nadaljevanje na 3. str.) Is. IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsakih 14 dni v 6750 izvodih — Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 — Grafična priprava: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list, tisk TOZD Tiskarna Novo mesto. Nova podoba naših razstavljenih izdelkov avtomobilske industrije na letošnjem zagrebškem jesenskem velesejmu. Proizvodi iz naše avtomobilske in prikoličarske proizvodnje so bili tudi topot v ospredju največjega zanimanja številnih obiskovalcev sejma. čunov za prikolice in vozila R-30. Izdelki naših rok, pameti in pridnosti, postavljeni na ogled, oceno in nakup na letošnjem jesenskem velesejmu v Zagrebu. Lahko smo ponosni na številna priznanja, ki sojih naši delavci poželi tudi tokrat pred očmi celotne jugoslovanske javnosti in tujine. Povpraševanje po teh proizvodih se kaže tudi sedaj, ko sejma ni več. Manj je bilo zanimanja in povpraševanje po vozilih R-4 in gospodarskih vozilih zaradi znane situacije na tržišču: dolgih dobavnih rokov. Kakorkoli že, končali smo še en uspešen nastop na veliki mednarodni prireditvi. Bili smo zastopani s kompletnim programom, imeli smo lepo urejen razstavni prostor, imeli pa smo tudi precej „težav” s čakajočimi, nestrpnimi kupci naših že vplačanih vozil. Ti so izražali svoje nezadovoljstvo zaradi podaljšanih čakalnih rokov. rmam smo se in mislimo, da nam je uspelo take kupce »pomiriti” — pojasnjevali smo (nam vsem znane) vzroke za zamudo pri dobavi. V bodoče pa se bomo morali potruditi še veliko bolj (ne samo tisti, ki predstavljajo IM V na javnih prireditvah), tudi vsi ostali, da bi z maksimalnim angažiranjem na svojem delovnem področju prispevali, da bi poslovni uspeh, s tem pa tudi ugled IMV zadižali na ravni, kakršno smo s svojimi velikimi napori v preteklosti v Jugoslaviji dosegli. Odmevi z jesenskega ZV '80 Za nami je letošnja, še ena. uspešna manifestacija Jesenskega zagrebškega velesejma. Po številu razstavljavcev in zasedenosti izložbenega prostora (3378 razstavljavcev iz 58 držav in Jugoslavije) je na lanski ravni. Prireditev je odprl predsednik ZIS Veselin Đuranović v prisotnosti večjeta števila naj- (Nadaljevanje z 2. str.) smo rekli, četudi ponekod tudi pikrosti ni manjkalo. Tega ne pričakujemo zaradi nekoga, ki se bo podpisal pod ta članek, pač pa zaradi vseh tistih delavcev IMV, ki bodo delali danes pozno v noč in zaradi vseh delavcev mnogih IMV po Novem mestu, Dolenjski in širni domovini. Zavedajmo se, da morajo tudi peresa, kamere in mikrofoni prispevati svoj delež v nenehno trajajoči socialistični revoluciji. Njih vloga je odgovorna in zelo pomembna, ker razvijajo, oblikujejo in usmerjajo človeško miselnost, mnenje in zavest. Da so to pogojniki socialistične revolucije, ni potrebno posebej poudarjati. SIMO G0G1Ć višjih dmžbenopolitičnih, kulturnih in gospodarskih predstavnikov federacije, republike in mesta Zagreb, predstavnikov JLA in predstavnikov gospodarstva drugih republik. Skozi vseh 10 dni, kolikor je sejem trajal, je bilo to pravo svetovno tižišče z bogatim asortimanom vsega tistega, kar gospodarstvo sveta lahko v tem trenutku ponudi. Hkrati je bil to tudi skupen prikaz celotnega jugoslovanskega gospodarstva iz vsej vej in vseh republik. Kot je bilo običajno, je tudi na tej jesenski prireditvi bilo organizirano veliko strokovnih srečanj gospodarstvenikov. Tradicionalno prisoten, na stalnem izložbenem prostoru, je tudi IMV razstavljal proizvode iz vseh svojih proizvodnih programov: osebna vozila, gospodarska in specialna vozila, ADRIA prikolice in servisno opremo. Da bi dali novo podobo razstavnemu prostoru, je bila letos spremenjena osnovna koncepcija razstave, tako da so na centralnem delu razstavnega prostora — na krožnem nasipu, ki je dosedaj bil „rezerviran” za ADRIA prikolice, bili postavljeni osebni avtomobili vseh tipov ter vseh barv naše proizvodnje. ADRIA prikolice so bile postav- ljene na severnem delu našega prostora kot posebna samostojna celota oz. razstava. Proizvodi iz teli dveh programov so sicer najbolj zanimivi za poprečnega obiskovalca sejma, pa je tako bilo tudi letos. Najbolj živahno je pravzaprav bilo na tistem delu razstavnega prostora, kjer so bili razstavljeni avtomobili R-14 in R-4 GTL tei na prostoru ob ADRIA prikolicah. Poslovni dnevi dajejo zagrebškemu velesejmu še poseben pečat, ker se takrat sestaja ves poslovni svet na enem mestu. Ta živahnost poslovnosti se je odrazila tudi na našem razstavnem prostoru, ko so predstavniki raznih gospodarskih organizacij povpraše vali po gospodarskih vozilih IMV, vozilu R-30 in servisni opremi. Gledano v celoti je bil obisk ZV kot tudi razstavnega prostora IMV zelo velik; kljub temu, da se je prireditev odvijala v času uresničevanja splošne stabilizacije, kot tudi zaradi splošne gospodarske situacije, je dober del proizvajalcev že razprodal svojo proizvodnjo. Da je zanimanje gospodarstvenikov kot tudi ostalih obiskovalcev za naše proizvode bilo veliko, se odraža tudi v večjem številu izdanih predra- RAJSKI ŽARKO TOZD Commerce Kmalu „sulphex" namesto asfalta V združenih državah \meri-ke je prometno ministrstvo dalo inženirjem kemikom pobudo, da izpopolnijo sredstvo, ki bi nadomestilo asfalt. Glavna sestavina novega sredstva, ki je dobilo ime „Sulphlex“, je žveplo, ki mu je dodan premog in druge snovi. Dosedanje preizkušnje so pokazale, da je „Sulphlex“ približno enakovreden kot asfalt iz nafte. Zato meni ameriško prometno ministrstvo, da naj v prihodnosti spričo sedanjih težav okrog nafte sedanji asfalt nadomestijo z njim. Tudi gospodarski preračuni so pokazali, da bo cena sulphlexa približno enaka asfaltu. Iz teh razlogov washington-ska vlada za patentne pravice ne bo zahtevala posebnih pristojbin, obenem pa bo dala finančna sredstva za še potrebne raziskave in izboljšanja proizvodnega postopka, za kar bo potrebno še kako leto, da bo mogoče novo sredstvo splošno uporabljati. S četrtega delovnega tekmovanja slovenskih kovinarjev Organizacijski odbor IV. delovnega tekmovanja kovinarjev Slovenije, ki je bilo od 3. do 5. oktobra 1980 v Ljubljani v Titovih zavodih v Litostroju, je organiziral republiško posvetovanje na temo: „Nadaljnji raz-' voj proizvodno-delovnih tekmovanj v SR Sloveniji. v TOZD TA) Gasilci Našo tovarniško ambulatno na Gubčevi ulici obdaja dokaj neurejena okolica, kar je povsem razumljivo, saj se nahaja, prav sredi gradbišča ob severnem aneksu velike hale tovarne avtomobilov. Manj razumljiva je. ,,pogruntacija” neznanega brihtneža, ki jo kaže naša fotografija Čudna železna konstrukcija, ki je privezana (verjeli ali ne) s pravo pravcato platneno cevjo gasilskega hidranta k drevesu, sodi menda k transportnemu sistemu lakirnice. Kaj ta počne ob cesti, nam ni znano, kot tudi ne, kje so izmaknili gasilsko cev. Ljudje, ki se ukvar- Posvetovanje je bilo organizirano predvsem z namenom, da v prvi vrsti izpostavi pomembnost delovnih tekmovanj. Na podlagi predhodnih tekmovanj je jasno razvidno, da je v nekaterih sredinah še danes prisotno mnenje, da so tekmovanja nesmiselna in nepotrebna, drug- -pozor! jajo s protipožarno zaščito pra-. vijo, da podobne cevi kar pogosto izginjajo. Storilcev običajno ne najdejo, zato pa je treba nemudoma zagotoviti nove ceri, ki niso poceni - 2.500 din stane standardni kos, pa še dobi se jih ne. Lahko bi ponovno govorili o stabilizaciji, katere smotri so očitno še marsikomu tuji, vendar se bomo tokrat omejili le na> poziv k samozaščitnem obnašanju Slednje vsekakor ni privilegij izključno strokovnih služb in organov, pač pa slehernega občana in delavca Gasilcem želimo več sreče pri preprečevanju nepotrebnih „inovacij”! je pa je tako mnenje ravno nasprotno. Vendar ugotavljamo, da počasi, vendar pa vztrajno takšna tekmovanja dobivajo vedno večji pomen. Potrjujejo nam, da delovna tekmovanja odpirajo široke možnosti proizvajalcem, da se seznanijo s sodobno organizacijo dela, s tehnologijo in z dosežki na posameznih področjih. Hkrati izmenjujejo delavci izkušnje, spoznanja in dosežke na področju samoupravljanja, zlasti pa opozarjajo na osnovno dejstvo, ki je pogoj za življenje in razvoj vsake družbe: na produktivno in ustvarjalno delo. Na posvetovanju so bila izpostavljena naslednja vprašanja: — kako naj bi bilo organizirano oziroma poenoteno tekmovanje v več različnih panogah? — Način financiranja tekmovanj. — Vloga drugih družbenopolitičnih organizacij v spodbujanju množičnosti tekmovanja. — Osnovni kriteriji v organiziranju tekmovanj (poenotenje kriterijev od temeljne organizacije naprej.) Po mnenju prisotnih je bilo ugotovljeno, da nastajajo težave pri organizaciji proizvodno-delovnih tekmovanj že v temeljnih organizacijah združenega dela. Temu botruje neresnost ali nezainteresiranost ustreznih strokovnih služb ali drugih dejavnikov, ali pa izpostavljajo kot problem financiranje. V nekaterih sredinah (regijah) so taka tekmovanja pozitiv1 no vplivala tudi na interes osnovnošolcev do poklicev v proizvodnji. Vsekakor se bomo morali tudi v dolenjski regiji odločiti za tovrstna srečanja delavcev, s tem pa tudi v naši delovni organizaciji. Samo teden dni za republiškim tekmovanjem je na vrsti že 14. delov no tekmovanje kovinarjev Jugoslavije v Ljubljani. IVICA RADOJClN TITO IN RDEČI KRI2 Skupščina Rdečega križa Jugoslavije pripravlja z republiškimi in pokrajinskimi organizacijami RK publikacije „Titova misel v humanih dejavnostih in akcijah RK — Tito in Rdeči križ." V knjigi bo zbrano bogato gradivo, ki ga je tovariš Tito naslavljal na RK v republiki, občini, krajevnih skupnostih in šolah itd. Številne fotografije bodo popestrile dragoceno publikacijo, ki bo pričala o veliki skrbi tovariša Tita za delo Rdečega križa. Knjiga bo govorila o veliki pozornosti in o stalnem stiku predsednika Tita, največjega humanista, s to svetov-, no človekoljubno organizacijo. Knjiga bo predvidoma stala 70 dinarjev. Naročila sprejemajo predsedniki aktivov RK v delovnih organizacijah. Njena naklada bo odvisna od števila naročil. Knjigo bo razpečaval Rdeči križ in je v prosti prodaji ne bo mogoče kupiti. BRITISH LEYLAND DRVI V IZGUBE Britanski državni avtomobilski koncern Leyland je imel letos v prvem polletju 181 milijard izgube, kar je več kot je znašala izguba v vsem letu 1979. Vodstvo koncema, kije v zadnjih dvanajstih mesecih odpustil več kot 20.000 delavcev, za večje število pa je uvedel tudi skrajšan delovni čas, je na tiskovni konferenci izjavilo, da ni nobenega upanja, da bi se stanje kmalu izboljšalo- British Leyland bo sredi oktobra predstavil svoj novi model majhnega avtomobila, tako imenovani mini-mctro. Kljub težavnemu finančnemu položaju namerava koncem nadaljevati tudi razvojna dela za novo limuzino LC 10. (Gospodarski vestnik, 25. 9. 1980) \ Obvestilo sodelavcem KURIRJA Da bi lahko zagotovili po- — tel. številko polnoma točno evidenco o — datum. naših sodelavcih — dopisni- Posebej opozarjamo, da kih, kar je še posebej poj mnogokrat ne moremo takoj membno zaradi objektivno- po prejemu, torej že v prvi sti kriterijev v tekmovalni naslednji številki, objaviti akciji za značko »Kurirjev nekega prispevka, kar pa ne dopisnik", vas prosimo, da pomeni, da smo ga vrgli v pod vsakim prispevkom na- koš. Če se pa včasih morda pišete naslednje podatke: le zgodi, da pride do kakega spodrsljaja v uredništvu, nas — priimek in ime torej takoj opozorite. Hva- - TOZD ležni vam bomo! — sektor, oddelek UREDNIŠTVO V Na diki se dobro vidi kolutni točkovnik, s katerim zavarijo spoje sten na prednjem delu karoserije, da ne more med vožnjo v dežju voda v notranjost avtomobila. (Foto Polde Miklič, proizvodnja III MDA „Rijeka 80” Tudi letošnje poletje je, tako kot že vrsto let nazaj, na tisoče brigadiijev v mladinskih delovnih brigadah pod gpslom bratstva in enotnosti, z združenimi močmi opravilo neprecenljivo delo na deloviščih mladinskih delovnih akcij širom po Jugoslaviji. Vsi ti kanali, zgrajeni nasipi, ceste in zasajeni nasadi pravgotovo niso edina pridobitev naše socialistične družbe, temveč je to tudi bratstvo in enotnost naših narodov, ki se je skovalo na akciji in ki ni bilo zgolj geslo, ampak stvarnost nepozabnih akeijaških dni. Letošnje zvezne MDA „Rijeka 80” se je v času od 9. 7. 1980 do 5. 8. 1980 udeležila tudi MDB „Maijan Kozina” iz Novega mesta, ki je štela 52 brigadiijev. Po prihodu naše brigade v mladinsko naselje v Rije-ki smo se namestili v paviljonu, odrejenem naši brigadi in ga uredili za normalno brigadirsko življenje. Že naslednji dan smo se spoznali s traso. Ta dan je potekel so bila razmetana po vsej okolici Rijeke in oddaljena od naselja od 30 minut od 1 ure vožnje z avtobusom. V glavnem so bili to izkopi kanalov za vodovod, zametavanje kanalov z že položenimi cevmi, izkop zbiralnika vode, planiranje in urejanje cestnih bankin, betoniranje, čiščenje kanalov, pretovarjanje ladijskega tovora in druga manjša dela. Nasa prva trasa je bila Titov most na Krk. Dela na mostu so se bližala koncu in most naj bi bil 19. 7. 1980 puščen v promet. Naši brigadi, kije edina delala na tem delovišču, so bila zaupana naslednja dela: urejanje bankin ob cesti z obeh strani mostu, planiranje ravnih površin, urejanje križišč, čiščenje odtočnih kanalov in druga manjša dela, ki so bila potrebna Predvsem jih je bilo veliko zadnje dni pred otvoritvijo mostu. Delo na tej trasi je potekalo v veliki vročini, vendar je naša brigada dosegla odlične rezultate. Razlog za to je bilo raznovrstno delo in izvrstno sodelovanje z izvajalcem del na mostu — s Hidroelektro iz Zagreba, ki je vedno pravočasno poskrbel za neprekinjen potek dela, ki ga je naša1 brigada v 8 dneh opravila v obojestransko zadovoljstvo. Ne da se opisati našega veselja, ponosa in sreče ob otvoritvi mostu, SPORAZUM MED PEUGEOTOM IN FIATOM Avtomobilski firmi Peugeot in Fiat sta sklenili sporazum o skupni proizvodnji novega motorja za tako imenovane male avtomobile. Ob tem pa partnerja nista želela povedati nobenih podrobnosti o svojem bodočem skupnem izdelku. Pariški dnevnik Le Figaro pa navaja, da gre zelo verjetno za šibkejši motor, kot ga imajo peugeot 104, renault 14 in citroen viza. Predvidevajo, da gre za motor okoli 800 kubičnih centimetrov, ki ga bodo verjetno proizvajali v večjih količinah, gotovo več kot 1000 na dan. (Gospodarski vestnik, 25. 9. 1980) c-------------------------\ Dopisujte KURIRJU - le tako bomo lahko spoznali tudi vaše uspehe, načrte in' težave v okviru delovne organizacije! Dopisujte KURIRJU, našemu skupnemu glasilu! na kateri smo bili prisotni. Ponosni smo bili na to, da smo tudi mi' prispevali drobec k ogromnemu trudu, ki je bil vložen v ta most. Prav naša brigada je veliko pripomogla, da so bila v roku opravljena vsa pomožna dela, ki so bila pogoj za otvoritev mostu. V posebno čast smo si tudi šteli, da smo bili po končani slovesnosti gostje izvajalca del Hidroelektre, skupaj z njihovimi ljudmi smo proslavili to pomembno delovno zmago. Kasneje je naša brigada delala se na izkopu zbiralnika vode, zametavanju vodovodnih kanalov in v luki Koper, kjer smo pretovarjali riž, sir, umetna gnojila in banane. Vsem nam bo ostalo delo na trasi v lepem spominu, saj je za nami ostalo delo, ki so ga ustvarile naše roke, združene v nepozabnem prijateljstvu. Še posebno radi se bomo spominjali dni na Titovem mestu. Vse težave s trase, vesele potegavščine, opoldansko vročino, žejo, znoj, ki nje z obraza, a ga sproti osuši burja, zjutraj zaspano in po končanem delu utrujeno pešačenje preko mostu z lopato ali krampom na rami, vse to povezuje most v enkratno doživetje, vtisnjeno v srcu vsakogar izmed nas. DAN NA DELOVNI AKCIJI - DOŽIVETJE Vem, da mnogi nimajo predstave o brigadirskem življenju. Zato bom opisal, kako poteka delovni dan na’ akciji. Jutranja telovadba takoj po vstajanju zdrami še tako zaspanega. Prav tako kot telovadba je obvezno tudi dviganje zastave. Do zajtrka je potem še čas, da se umiješ, urediš posteljo in se pripraviš za odhod na traso- Na zajtrku bi rad popil še eno, skodelico čaja, toda ni časa, avtobus, ki te bo odpeljal na traso, že čaka. In sedaj pride tisto najtežje,] kar pa je kasneje vsakomur najdražje, delo na trasi. Čeprav je delo ponavadi težko in na porno, nikoli ne zmanjka idej za drobne potegavščine, norčije in šale, ki pripomorejo, da čas hitreje mine. In ni lepšega, kot se po končanem delu ves utrujen, poln prahu, oblit z znojem ter z lopato v naročju, vsesti na tla v avtobusu in naslonjen na tovariša ali v objemu najnovejše ljubezni, prepevati brigadirske pesmi Vožnja do naselja naenkrat mine. Tu nas že čaka kosilo, nad katerimi smo vedno negodovali, pa najsi je bilo dobro ali slabo. Pojedli pa smo vedno vse. Kdor je hiter, ima morda srečo, da še ujame toplo vodo za tuširanje. Umit in preoblečen si potem nov človek in trasa je že pozabljena. Razni tečaji in športna tekmovanja zapolnijo popoldanski čas. Nekateri utrujeni ležejo k počitku, manj utrujeni pa se ukvarjajo z izdelavo stenskih časopisov, biltenov, fotografij ... Pa tudi za izhod v mesto ali za pomenek v kantini se najde: čas. Po večerji se zberemo vsi brigadirji k spuščanju zastave. Vsi nestrpni čakamo na razglasitev dnevnih rezultatov s kulturnega in športnega področja, iz higiene in seveda s trase. Včasih se navdušenje ob dobrih rezultatih konča pod tušem z. znanim brigadirskim kopanjem. Zvečer prirejajo brigade kulturni program s skeči, z recitacijami in s pesmijo ali pa se ob tabornem ognju razlega pesem ob spremljavi kitare ali harmonike. Tudi ljubitelji disko glasbe pridejo na svoj račun, na razpolago pa je tudi TV. Vse to traja do 22. ure, ko morajo vsi brigadirji k počitku, toda če je posebno veselo, se včasih ura tudi prekorači. Nasploh je brigadirsko življenje zelo razgibano, zanimivo in vsakdo najde možnost, da poteši svojo žilico, najsi bo pesniško, pisateljsko, igralsko, pevsko ali športna In še bi se dalo marsikaj napisati. Vedno vse lepo in prav seveda ni, vendar vse probleme in težave v brigadi in na celotni akciji rešujejo skupno na načelih samoupravljanja, saj ima vsaka posamezna brigada, kot tudi akcija svoje samoupravne organe. Vse, kar se dogaja, je stvar vsakega brigadirja in njegova dolžnost je, da o problemih razpravlja, se dogovarja in odloča. Mladi se v vse večjem številu odločajo za akcijo prav zato, ker jim le-ta omogoča vsestransko in raznovrstno udejstvovan- je na kulturnem, političnem,' športnem področju, pač na tistem, ki jim je pri srcu, a jim domače okolje ne daje dovolj možnosti, da bi se izkazali. Posebno privlačnost akcije predstavlja tudi družabno življenje in spoznavanje novih ljudi ter novih krajev. Hkrati je akcija šola prijateljstva in nesebičnega tovarištva. In če boste kdaj povprašali brigadirja, kdaj mu je na akciji bilo najtežje, vam bo prav gotovo dejal, da je to bilo na koncu akcije ob slovesu. Tistih solza, poljubov, tesnobe v srcu, stiska rok in tovarištev, ki jih morda ne boš nikoli več videl, a jih boš ohranil v spom’ nu, se ne da opisati. To je treba doživeti. JOŽE DERGANC, OO ZSMS DSSS - ZTS Priznanje OK ZSMS za IMV Na 2. srečanju brigadirjev, ki ga je organizirala OK ZSMS Novo mesto 3. 10. 1980 v domu JLA, so bila podeljena priznanja delovnim organizacijam in posameznikom za prizadevanja pri organiziranju in krepitvi prostovoljnega dela mladih. Priznanje prihaja kot nagrada delovnim ljudem delovne organizacije IMV in kot spodbuda za še boljše sodelovanje mladih na tem področju. Več desetin mladincev iz naših vrst je bilo na mladinskih delovnih akcijah in so za svoje prizadevno delo dobili veliko priznanj, medtem ko je kolektiv IMV že nekajkrat sprejel pokroviteljstva nad mladinskimi brigadami. Želimo si, da bi se sodelovanje na področju prostovoljnega dela mladih še bolj uspešno razvijalo, posebej pa smo hvaležni OK ZSMS Novo mesto in odgovornim ljudem v kolektivu IMV za obojestranska prizadevanja. OSTOJA BUBNJEVIČ f ogledalo i TOZD št. prisp. TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV Proizvodnja 1 - Proizvodnja II - Proizvodnja lil - Proizvodnja IV - Proizvodnja V - Obrat Suhor - Kov. obrat Brežice - TOZD TOVARNA PRIKOLIC 3 TOZD TEHNOSERVIS 2 TOZD COMMERCE 1 TOZD RAZVOJNI INSTITUT DSSS 5 TOZD TA P Brežice 1 TOZD TO. OKEN IN KOV.G. Šmarjeta - TOZD TOVARNA »PODGORJE« Šentjernej - TOZD TOVARNA OPREME Črnomelj - TOZD TOVARNA OPREME Mirna 1 TOZD ZIF Ljubljana - TOZD TOVARNA S. OPR Beli Manastir - Postopek največkrat sproži delavec Sodišča združenega dela ne ščitijo zabušentov in nediscipliniranih delavcev — Med spori je največ sporov iz delovnih razmerij, na prvem mestu pa so denarne terjat- Novinarski servis je v imenu uredništev glasil v DO naše regije naprosil predsednica sodišča združenega dela v Novem mestu, da bi v krajšem sestavku predstavil nekaj glavnih značilnosti o delovanju tega člena socialističnega sodstva. Odgovor VI. Bajca objavljamo z željo, da bi kar največ delovnih ljudi vedelo, kaj in kako delajo sodišča združenega dela. Letos aprila je minilo pet let, odkar je v Novem mestu začelo delovati sodišče združenega dela. Sprva ni bilo mogoče predvideti, kakšen bo čez čas obseg dela sodišča, zlasti ko so bili prvi koraki zelo skromni. V prvem letu je namreč terjalo varstvo svojih pravic le 56 udeležencev. V naslednjih letih pa se je pripad zadev močno povečal in se letos ob tričetrletju že suče okrog številke 200. To pomeni, da so delovni ljudje in občani spoznali, da je moč uveljaviti pravice, za katere v temeljni ali drugi organizaciji niso znali ali hoteli imeti posluha, tudi drugod, prek samoupravnega sodišča, ki je enakopraven člen v sistemu našega socialističnega sodstva. Mimo predsednika, ki svoje posle opravlja profesionalno, dela pri sodišču tudi 39 nepoklicnih sodnikov, ki v senatih razrešujejo sporna razmerja, do katerih prihaja v temeljnih, delovnih in drugih samoupravnih organizacijah ali skupnostih. Ti sodniki, sami delavci in strokovnjaki na različnih področjih, so se uspešno vključili v delo in naloge sodnika Vsa leta doslej je v dobrih treh četrtinah zadev v pobudnik za začetek postopka pred sodiščem delavec. To pomeni, da večino spornih zadev novomeškega sodišča združenega dela pomenijo spori iz delovnih razmerij. Zanimivo je, da ni prav nobenega spora o ustanavljanju TOZD, o delitvi premoženja med TOZD in drugih samoupravnih odnosih med TOZD. Ni niti sporov o odločitvah notranjih arbitraž in ne glede odhodkovnih ali prihodkovnih odnosov. Vse kaže tako, kot da bi bilo na tem področju vse lepo in prav, dasi marsikdaj slišimo, da vsemu le ni tako. Vendar pa tudi pred sodišči združenega dela velja načelo: kjer ni tožnika, ni sodnika. Zato sodišče samo ne more začeti brez ustreznega zahtevka ali predloga nobenega postopka. Med spori iz delovnih razmerij, t. j. spori začenši z razpisi in razgladi del in nalog, preko razporeditev in premestitev ter poskusnega dela, osebnega dohodka, dopustov, jubilejnih nagrad do prenehanja delovnega razmerja, odškodnin zaradi nesreč pri delu, vrnitev štipendije in prednostne liste za dodelitev stanovanja, so na prvem mestu denarne terjatve, med njimi pa prednjačijo vrnitve štipendij in osebni dohodki. Med ostalimi spori iz delovnih razmerij pa je največ onih glede prenehanja delovnega razmerja oz. (kot smo rekli včasih) izključitve. Ob oceni vprašanja, „ali se splača sprožiti postopek pred sodiščem14, t. j., ali delavec s svojim zahtevkom uspe, moramo ugotoviti, da se to zgodi v nekaj več kot polovici primerov. Ne velja pa očitek, ki gaje že bilo slišati na račun teh sodišč, da sodišča združenega dela ščitijo zabušante in nedi-sciplinarane delavce. Nemalokrat se zgodi, da delavci, včasih pa tudi pooblaščeni zastopniki TOZD, ne po-znanjo lastnih samoupravnih aktov in se zato „pravdajo" za prazen nič. Če bi namreč te akte prebrali v svoji hiši, do postopka pred sodiščem sploh ne bi prišlo. Res pa je tudi, da marsikdaj in marsikje delavec ne more dobiti v roke samoupravnega akta, ker le-ta (morda kot edini izvod leži v pisalni mizi kakega referenta ali direktorja. Pomembno vlogo pri urejanju medsebojnih razmerij in razreševanju morebitnih sporov naj bi imela tudi sindikalna organizacija. Kakor ta v prvih dneh delovanja sodišča ni našla svojega mesta in se ni kaj prida vključevala v postopek TOZD ali pred sodiščem, pa je treba zdaj ugotoviti, da se je stanje močno spremenilo. Sindikat se namreč vse bolj uveljavlja in opravlja svoje ustavno in zakonito funkcijo. Ob še uspešnejšem delu pa bo vsekakor prišlo tudi do tega, da bodo sporna razmerja razrešena že tam, kjer so nastala, t. j. med delavci samimi. Takrat pa se bo seveda zmanjšalo število novih zadev, ki zdaj, žal, še naraščajo. Sestavljanje transformatorjev ne sodi v resor tekočega vzdrževanja. Vendar se naši vzdrževalci—električaiji lotijo tudi takih del z zavestjo, da tako pripomorejo k čim manjšemu zastoju v proizvodnji avtomobilov. (Foto Polde Miklič, proizvodnja III v TOZD TA) ------------DRU610 NAS---------------- Zaprt mednarodni salon počitniških prikolic Pariz, 5. oktobra - Danes so na razstavišču Le Bourget zaprli 15. mednarodni salon počitniških prikolic, največjo tovrstno prireditev v F.vropi, a hkrati gospodarsko manifestacijo, na kateri je jugoslovanska ponudba požela velik uspeh. Po besedah francoskega zastopnika, ki prodaja prikolice novomeškega IMV, že deset sezon ni bilo takega zanimanja ne toliko sklenjenih poslov. Medtem ko so se drugi veliki evropski proizvajalci pohvalili kvečjemu s 3-odstotnim povečanjem prodaje, so letos na samem salonu prodali 40 odstotkov več jugoslovanskih prikolic kot lani. Pahljača modelov novomeških prikolic na francoskem trgu je letos sicer nekoliko ožja (24 različic v 5 kategorijah), toda močno izboljšana in olepšana je notranja oprema. Zaradi konkurenčnih cen zastopnik pričakuje, da bo v prihodnji sezoni presegel lanske rezultate (11.449 prikolic v skupni vrednosti 126 milijonov frankov; del teh „adrij" Francozi dobijo prek Belgije). V dneh salona so v Franciji registrirali že milijonto prikolico. Med uvoženimi prikolicami in dodatno opremo vodi Jugoslavija (31,2 odstotka), sledijo ZRN (27 odstotkov). Velika Britanija (18 odstotkov), Italija (6,5 odstotka) itd. Trg pa še vedno ni zasičen, temveč zadnja gibanja kažejo, da se zaradi podražitve hotelskih storitev čedalje več družin zanima za nakup prikolice (50 odstotkov kupcev sodi med sloje s šibkejšo kupno močjo, ko so predvsem delavci in uslužbenci). Poprečna cena prikolice je v Franciji 20.000 frankov, 70 odstotkov kupcev najame posojilo (razpon cen za nove prikolice IMV je od 12 do 52 tisoč frankov, toda pri večini modelov je v ceno vštet še predprostor). (Delo, 6. oktobra 1980) Množično in uspešno cm, 3. ŠTRUMBELJ Brane IMV 588 cm in 10. HROVATIČ Andrej IMV 499 cm. V sredo, 17. 9. 1980, sta na stadionu bratstva in enotnosti potekali v sklopu delavskih športnih iger občine Novo mesto tekmovanji v krosu in atletiki. Razveseljiva in hkrati presenetljiva je bila ugotovitev, da se je letos obeh tekmovanj udeležilo neobičajno veliko število tekmovalk in tekmovalcev, pri čemer prav gotovo lahko pohvalimo ekipo IMV, saj je imela v svojih vrstah skoraj tretjino udeležencev. Kros, ki je potekal v štirih starostnih skupinah, in sicer za tekmovalke in tekmovalce stare do 30 let in nad 30 let, že nekaj let ni imel tako številnega obiska. V vseh štirih kategorijah so bili doseženi dokaj dobri rezultati, vendar jih je množičnost vseeno zasenčila. Najbolj velja to za ženske udeleženke krosa, kjer se je v prvi skupini do 30 let teka udeležilo 21 tekmovalk, v drugi skupini nad 30 let pa 12 tekmovalk. Tekmovanja v atletiki se je udeležilo 9 moških in 5 ženskih ekip. Pomerili so se v 4 disciplinah in štafeti. Tudi tu velja omeniti to, da so delovne organizacije prijavile več tekmovalcev kot običajno, kar se je kazalo v doseganju rezultatov in v končnih uvrstitvah. Taka udeležba kot je bila v letošnjem letu, kaže ne le na to, da so pričeli v OZD sistema tičneje delati na športno rekreativnem področju, marveč tudi to, daje ponovno pričel naraščati interes za discipline, ki so v zadnjih letih močno upadale. Z gotovostjo lahko trdimo, da sta ekipnim uspehom tako v ženski kot v moški konkurenci botrovali ne le sreča, marveč tudi številna udeležba in resen pristop vseh nastopajočih,ki so branili naše barve. Rezultati tekmovanja v krosu ŽENSKE DO 30 LET 1. NOVAK Marjeta Iskra N. m. 46, 2. BENEDIK Vida IMV 42, 3. ČERNE Marija IMV 39, 5. MAZ-NIK Erika IMV 36, 8. ŠKODA Pavla IMV 33, 9. RIFELJ Milena IMV 32, 12. TURK Tončka IMV 29, 14. ROZMAN Marija IMV 27, 15. ZE-POHAR Darja IMV 26, 16. KUMELJ Ivanka IMV 25 in 17. RUPE-NA Vladka IMV 24. ŽENSKE NAD 30 LET 1. UHAN Darinka Krka 37, 2. HREN Ivanka Iskra N. m. 33, 3. KLEPEC Ana IMV 30, 9. STANI-ŠIC Slavica IMV 23, 10. BLATNIK Breda IMV 22, 11. ŠTAMPOHAR Francka IMV 21 in 12. GROZ1NA ŽENSKE EKIPNO 1. ISKRA Novo mesto (46-31-33-27= 137 točk) 2. IMV (42-39-30-23 = 134 točk) 3. Krka (35-34-37-25 = 131 točk) 4. UJV (37-28-28-----= 93 točk) MOŠKI DO 30 LET 1. BUČAR Polde Iskra Št. 43, 2. GIMPELJ Zvone Iskra N. m. 39, 3. FAJS Bojan Iskra Št. 36.4.GRAN- > DA Branko IMV 34, 5. GORNIK Jože IMV 33, 13. ŽULIC Damjan IMV 25, 15. TURK Mitja IMV 23. MOŠKI NAD 30 LET 1. LUŽAR Ludvik Novoteks 41, 2. DOLJAK Edo UJR 37, 3. RAVBAR Jože Krka 34, 4. LUKŠlC Stane IMV 32, 5. VOVK Boris IMV 31 in 10. PAVLIN Zvone IMV 26. MOŠKI EKIPNO 1. IMV (34-33-2-32-31-26) = 181 točk 2. Krka (28-27-26-34-29-28) = 172 točk 3. Iskra Novo mesto (39-32-22-23-22-20) = 158 točk ŽENSKE - SKOK V DALJINO 1. UDVANC Martina IMV 421 cm, 2. SAJE Vesna Krka 419 cm, 3. RIFELJ Andreja Iskra N. m. 413 cm, 4. LINDIČ Lidija IMV 386 cm, 7. TURK Tončka IMV 326 cm in 8. MEŽNAR Štefka IMV 279 cm. ŽENSKE - SKOK V VIŠINO 1. NOVAK Marjeta Iskra N. m. 145 cm, 2. ŠKODA Pavla IMV 135 cm, 3. ČERNE Marija IMV 130 cm in 8. ROZMAN Marija IMV 115 cm. ŽENSKE - MET BOMBE V CILJ 1. KOVAČIC Anica Iskra N. m 13 točk, 2. SOFRONOV Vida Pionir 13 točk, 3. MAKŠE Martina Novoteks 11 točk 6. ZUPANČIČ Ema IMV 5 točk 7-10 GROZ1NA Majda IMV 4 točke, 7-10 RUPE-NA Vladka IMV 4 točke, 7-10 KLEPEC Ana IMV 4 točke, 12-14. BLATNIK Breda IMV 2 točki, 15. MACEŠIC Branka IMV 1 točko in 16-17. STANIŠIC Slavica IMV 0 točk. ŽENSKE - ŠTAFETA 4 x 60 m 1. Krka 35,8, 2. IMV I. 36,1 in 3. IMV II. 37,2. ŽENSKE EKIPNO 1. IMV 175 točk 2. KRKA 172 točk 3. ISKRA N. m. 166 točk Rezultati tekmovanja v atletiki ŽENSKE - 60 m 1. KAClC Darka Mercator 8,6 sek, 2. ŠTRUKELJ Danica Krka 9,1 sek, 3. ZEPOHAR Darja IMV 9,4 sek, 5. MAZNIK Erika IMV 9,6 sek, 6—8. KUMELJ Ivanka IMV 9,7 sek in 9-10. BENEDIK Vida IMV 9,8 sek. MOŠKI - 100 m 1. BRATIĆ SOB 11,7, 2. BRADAČ Jože IMV 11,9, 3. PAVLIN Zvone IMV 12,0, 9-10 MIŠURA Gojko IMV 12,5, 9-10 ŽULlC Damjan IMV 12,5 in 11. TURK Franc IMV 12,6. MOŠKI - SKOK V DALJINO 1. SALMIČ Marko Krka 624 cm, 2. MIKLAVČIČ Miro Pionir 591 MOŠK%- SKOK V VIŠINU 1. SEČEN Toni Pionir 170 cm, 2. AVGUŠTIN Roman IMV 165 cm, 3. FRANClC Franc Iskra Št. 165 cm, 8. LES Franc IMV 145 cm, 10. KECOJEVIC Ivan IMV 145 cm in 12. GAZVODA Stane IMV 140 cm. MOŠKI - MET BOMBE V CILJ 1. VIDMAR Janez Iskra N. m. 11 točk, 2. ZRILlC Bole Iskra N. m. 11 točk, 3. TURK Mitja IMV 11 točk, 4—8. TURK Ignac IMV 9 točk, 4-8. ŠIMAC Mladen IMV 9 točk, 9-12. NARAT Vinko IMV 6 točk, 13-16. JENKOLE Bojan IMV 5 točk, 13-16. MIŠURA Zlatko IMV 5 točk, 17-20. GRADIŠAR Slavko IMV 4 točke in 26-28. LEKO Zoran IMV 0 točk MOŠKI - ŠTAFETA 4 x 100 m 1. Krka 47,8, 2. IMV 48,1 in 3. SOB 48,5. MOŠKI EKIPNO 1. KRKA 281 točk 2. IMV 279 točk 3. ISKRA 221 točk Mnogo traktorjev za jugoslovansko kmetijstvo Jugoslavija bo letos uvozila okoli 7.000 traktorjev, in sicer okoli 6.000 iz Sovjetske zveze in Poljske. Razen teh je predviden uvoz okoli 900 traktorjev iz Češkoslovaške, 100 specialnih težkih traktorjev pa nameravajo nabaviti v zahodnoevropskih državah. Jugoslovanska industrija bo proizvedla letos okoli 60.00 traktorjev; od teh je okoli 8.500 namenjenih kupcem iz tujine. (Gospodarstvo, 5. 9.1980) Pri podeljevanju kolajn v teku 4— krat 60 metrov nasmeh ni spremljal le tekmovalk, marveč Majda IMV 20. celotne ekipe IMV. Pakistan in Japonska pripravljata skupno proizvodnjo avtomobilov Pakistanska državna avtomobilska korporacija planira začetek proizvodnje malih avtomobilov, katere bi montirali iz japonskih delov. Korporacija pričakuje odobritev vlad za realizacijo tega projekta. Po sporazumu je predvidena proizvodnja 10.000 vozil, 10.000 nakladalcev, 2.500 lahkih tovornjakov in 2.500 terenskih vozil letno. Predvidevajo, da bodo 75 % delov izdelovali doma, ostanek pa bodo uvozili z Japonskega. Privredni pregled, 8. 9. 1980) IMV ADRIA na šar planini v_________________) Bliža se zimska turistična sezona. Spet bodo oživela smučišča, vrste pred vlečnicami ne bodo krajše kot lansko leto — skratka, življenje se bo preselilo na višje nadmorske višine. Prav zaradi aktualnosti smo se odločili, da vam v prispevku prikažemo najvišje locirani kamp v Jugoslaviji, ki se nahaja na nadmorski višini 1800 m v srcu Šar planine. V čudovitem ambientu je postavljenih 15 prikolic IMV DALJŠE KOLONE NA AVTOVLAK1H V prvih sedmih mesecih letos se je število prepeljanih avtomobilov po železnici močno povečalo. Tako so v tem obdobju na relaciji med Ljubljano in Beogradom, Splitom in Kardeljevim prepeljali za 81 odstotkov več avtomobilov kot v enakem obdobju lani V Ljubljani so od januarja pa do konca julija naložili in razložili 4716 osebnih vozil, medtem ko so jih lani v tem času 2605. Pretežni del avtomobilov je potovai med Ljubljano in Beogradom, in s51. Vse bolj se uveljavlja tudi linija med Ljubljano in Splitom, kjer so prepeljali v juniju in juliju 19? osebnih vozil, lani le 61, ter med Ljubljano in Kardeljevim 67 osebnih vozil, lani le 18. Podatki po posameznih mesecih kažejo, da je veliko zanimanja za prevoz avtomobilov po železnici ob novoletnih praznikih, še več pa v času letnih počitnic, ko se avtomobilisti zaradi gneče na cestah radi odločajo za to možnost potovanja. Gospodarski vestnik 25. 9. 1980) ADRIA vseh tipov od IMV ADRIA 305 do 700, ki jih uporabljajo delavci našega part-nerja AGROKOSOVO Commerce iz 70 km oddaljene Prištine in drugih krajev SAP Kosovo, kjer ima naš poslovni partner svoja delovišča in delavce. Ni potrebno poudarjati, da so klimatski pogoji (temperature do minus 25 C niso rekdost, močan veter, sneg do višine 3 m in več) edinstveni, a vseeno niso vplivali na to, da kampa ne bi‘ uporabljali skoraj vse leto. „Kampeiji” so izrazili zadovoljstvo in občudovanje nad našimi prikolicami, ki so se odlično obnesle in z njimi ni bilo do sedaj nobenih problemov. V dveh obiskih, ki smo jih delavci servisne službe IMV opravili predvsem zato, da bi vzdrževalcu kampa in uporabnikom pomagali pri morebitnih težavah v uporabi prikolic, so delavci Agrokosova Commerce izrazili željo po nabavi novih prikolic. Glede na dolgoročno sodelovanje med IMV TOZD Commerce in Agrokosova Commerce, ki obsega najem prikolic partnerju v Prištini in najem poslovnih prostorov za prodajo gotovih izdelkov in rezervnih delov naše TOZD, lahko rečemo, da si za prodor prikolic IMV - ADRIA na tržišče SAP Kosovo nismo mogli dobiti bolje reklame. BORIS DEAK (jOZD COMMERCE) MALI LEKSIKON Amortizacija — politična ekonomija: 1) način poravnavanja dolgoročnih obveznosti (n. pr. obveznic dolgoročnih posojil); 2) sodni postopekl v katerem se razveljavijo izgubljene listine ali vrednosti papirji; 3) a. osnovnih sredstev, del vrednosti, ki jo osnovna sredstva (zaradi uporabe) izgubijo v določenem časovnem razdobju in se pojavlja kot strošek produciranja; amortizacija sredstva, denar, ki se nanaša na a. osnovnih sredstev in je namenjen za nakup nadomestnih osnovnih sredstev; 4) amortiziranje, postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev ter njeno prenašanje na nove izdelke. Birokracija — sociologija: v najširšem pomenu drž. uradništvo, tudi izvrševanje oblasti po upravnih uradnih, ki so za to nalogo specializirani in hierarhično organizirani glede na njihove pristojnosti. Značilnosti: neosebno reševanje „zadev" in strokovna specializacija. Z birokracijo označuje sociologija tudi poseben družb, sloj, ki se pojavlja v sodobnih državno kapitalističnih (državni kapitalizem) in državno socialističnih (državni socializem) družbah tako na drž. kakor na gosp. področju. Značilnosti: relativno samostojno področje oblastnega odločanja z možnostjo družb, prisiljevanja in težnja k osamosvojitvi od njenega pooblastitelja — razreda, parlamenta, skupščine — v bolj ali manj izrazito silo nad družbo. Birokracija izvršuje nekatere funkcije, ki so šle v liberalnem kapitalizmu privatnim lastnikom produkcijskih sredstev. V drž. socializmu birokracija zaradi tega ločuje neposredne proizvajalce od pogojev in rezultatov njihovega dela in pomeni eno močnih ovir za prehod k razviti socialistični samoupravni demokraciji. DeJe§atski sistem — samoupravljanje: način oblikovanja skupščin družb, polit, in samoupravnih interesnih skupnosti idr. organov, v katerih se sprejemajo družb, odločitve, tudi oznaka za poseben način sprejemanja teh odločitev. V skupščini družb, polit, skupnosti se oblikujejo zbor združenega dela kot zbor delegatov delovnih ljudi iz različnih delovnih okolij, zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov iz krajevnih skupnosti, in družb, polit, zbor kot zbor delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družb, polit, organizacije. V rep. skupščini imamo namesto zbora krajevnih skupnosti zbor občin. Tako so z delovanjem delegatskega sistema privedeni v skupščino vsi osnovni sedanji in dolgoročni interesi delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, da se tam ob soočanju in sintezi interesov sprejemajo odločitve.