Letnik 2. Maribor, petek 6. junija 1919. Stev. 127. - Kimmsii kure Političen list. Naročnina znaša: List izhaja vsak delavnik po 5. uri po- z dostavljanje™ na dom ali po pošti k 5-50 mesečno, i poldne z datumom drugega dne. _ četrtletno K 16'50. | ______ *‘-e si pride naročnik sam v upravništvo po list: Me- j .... ~ sečno k 5-—. — inserati po dogovoru. i Posamezna številka stane 30 vin. Miloš Štibler: Beogradska opazovanja. IV. Torej treba, da kratkomalo nadomestimo sedanji slovenski pouk v šoli z cirilico in I srbohrvaščino ? Meni bi to ugajalo in gotovo jih je med Slovenci še 1000, 5000, morebiti celo 10.000 in še več ljudi, ki bi bili za takojšnjo temeljito spremembo. Morebiti! Toda ogromna večina naroda menda za tak nagel korak še ni zrela in na te široke plasti je treba misliti. Čemu jih odbijati, ako je stvar izvedljiva tudi na način, ki ne povzroča niti škode, niti neugodnega razpoloženja ? In ta način bi bil, izvesti zaželjeno spremembo polagoma. V vseh šolah se lahko precej začne zraven dosedanjih predmetov tudi s poukom cirilice in srbohrvaščine. Ako naenkrat šola doseže, da bo učenec obvladal po zvršenju cirilico in vrsto običajnih srbohrvatskih izrazov, ki se močno razlikujejo od dotičnih slovenskih besed, potem smo svojim dolžnostim prve prehodne dobe v polni meri zadostili. Ustvari se s tem podlaga, na kateri se bo zadeva na zadovoljiv način razvijala dalje. In to brez nasilja od zunaj, brez nasilja od nas samih. Skupno življenje bo tudi v Beogradu dovedlo do gotovega sodelovanja na tem polju. Zaenkrat je gotovo, da se bo latinica v Beogradu dobro uvedla, vsaj tako, da bo vsak Srb poznal tudi latinico. O tem, da bi Srbi danes brez prehoda mislili na opustitev cirilice, po mojem mnenju ni govora, dasi-ravno je med njimi mnogo razumnih ljudi, kt bi jim bil nagel prehod od cirilice k latinici ravno tako dobrodošel, kakor bi mnogim Slovencem ugajal nagel prehod od slovenščine k srbohrvaščini. Razvoj se tudi tam ne bo dal prenagliti. Vobče bo veliko vprašanje, kaj končno ostane: ali latinica, ali cirilica. Ni brez pomena ugovor, da je cirilica naša pristna slovanska pisava. Ali ravno tako smemo že danes pričakovati, da bo končno menda vendarle odločevala praktična stran vprašanja in ta brezdvomno vodi k latinici. Ne delajmo v našem jezikovnem vprašanju nikjer nasilja, ne zahtevajmo ga in ne pripustimo ga. Imejmo pred svojimi očmi končni cilj, ki ga skusimo doseči brez vsa-koršnih žrtev. Kajti je dosegljiv brez boja in brez žrtev! V. Pred soinčilim zatonom grem na Kali-roegdan. Kako si majhen, Kalimegdan. v pri-meii l guiami moje ožje domovine! Komaj kakih sto metrov se dvigaš nad Savo, ki se ob tvojem vznožju izliva v Donavo. Onstran Save in Donave leži neizmerna slavonska in banatska ravan. Tostran Save ponižni grički, na katerih leži tudi ponosni Beograd. In ven-1 (Lir kak čudovit utis napravi pogled s Kali-! megdana v večerni uri pred solučnim zatonom ! Staro trdnjavsko zidovje Kalimegdana te spominja grozne preteklosti. Koliko ljudi je že storilo smrt pod tem zidovjem? Turkov in Nemcev, doslej dveh največjih sovragov Jugoslovanov. Kolikokrat si ti, Sava,, kazala pot Turkom, ki so hodili morit in ropat celo v našo Slovenijo, in kolikokrat si ti Donava že kazala pot nemštvu tja na vzhod. Turčin je prodrl celo do Dunaja; Nemec ie v srednjem veku pod pretvezo križanskih vojsk našel pot v Palestino in je v novejši dobi imel že vse pripravljeno, da zanese svojo oblast prav tja do Egipta in do Indije. V obeh slučajih je šla pot preko Kalimegdana, toda oba dva sta si baš na Kalimegdanu zlomila svoje jglave! Kali-megdan,' tvoja zgodba veselja iv. žalosti je i zgodba veselja in žalosti vsega našega Jugoslovanstva. Pod tvojim zidovjem se je odločila liaša usoda, osobito tudi usoda Slovencev! Da, s Kalimegdana nam je prišla rešitev. In samo Kalimegdan nas more čuvati tudi v bodoče! Donava, žalostno se vlečeš preko neizmerne ravnine, ki leži pred Kalimegdanom. Kakor da bi hotela tolmačiti žalost, ki si jo videla v domovini Madžarov in Nemcev ! Ti vidiš osobito propadajoči Dunaj, kojega oblast se je raztezala skoraj že do Soluna in do Carigrada; a danes propada in za nekaj desetletij ga niti polovica ne utegne več ostati. Morda, kdo ve? Toda mladostni lepi spomini mnogokrat tudi starčka požive, da je vkljub visoki starosti in vkljub gotovi bližnji smrti še zmožen za tre-notek čilega razpoloženja in dejanja Zato treba vsigdar misliti na to, da utegne stari neprija-telj iz severa še enkrat poskusiti srečo in podjarmiti Kalimegdan. In ker v tretje rado gre, zato tudi ni izključeno, da nam prinese zgodovina še tretjega smrtnega sovraga Jugoslovanstva. V vsakem slučaju pa bo baš slovensko ozemlje prvo, ki bo izpostavljeno nevarnosti. Obramba je samo ena: Oči uprte v Kalimegdan in osobito v sedanji prehodni dobi položiti najtrdnejši temelj popolnega narodnega ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov 1 O tem razmišljati, za to delati! Slovenci! Slovenke! co- vorite povsod samo slovenski! Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Društveni shod »Zveze jugo* slovanskih železničarjev (podružnica Maribor) v Narod* nem domu v Ptuju dne 1. junija 1.1. Shod je bil zelo dobro obiskan, mnogo je bilo tovarišev iz juga. Dr. F e r m e v c pozdravi došle. Povdarja potrebo krajevne organizacije v Ptuju in želi, da bi prineslo delovanje organizacije obilo sadov posamezniku in državi. Predsednik tovariš J » r h pozdravi navzoče sosebno Tržačane. Nato sledi poročilo o društvenem položaju. Čemu sino se organizirali na strokovni narodni podlagi, kakšni so naši cilji? Poda žalostno sliko sistematičnega preganjanja in izpodrivanja našega uslužbenca zadnjih let. V teh težkih časih je delovala zveza, koje dela sadove je vedno skušalo izkoriščati inter-nacijonalno društvo. Bil je to sosebno od leta 1910 sem neprestan boj s pristaši takozVane internacionale Namen je bil pač viden. Zgraditi so hoteli iz naših trupel Švabu most do Adrije. Na dnevnem redu so bila izpodrivanja slovenskega železničarja in ostentativna nastavljanja zagriženih nemčurjev in Nemcev na postajah naše zemlje. Tedaj smo strnili svoje vrste na strokovni podlagi in pričeli boj proti vnebo-vpijočim krivicam. Navezani smo bili sami ha se. Le iz nas samih smo črpali moči za težki boj. Prišel je jesenski polom. Tedaj je odpovedal Dunaj, odpovedalo je skupno vodstvo. Tudi trenutek nismo pomišljali, iskali smo navodila zopet v naši organizaciji in nesli podivjane tolpe razbite avstrijske armade na naših ramenih skozi naše pokrajine. Prišla je stavka v jeseni v Mariboru, kojo so uprizorili zagrizeni nemčurski in nemški hujskači, kakor razvidno, iz zgolj političnih ozirov. Zopet so bili tovariši zveze, ki so pohiteli v Maribor in vzdržali obrat v težkih dneh. Delali smo za dva, za tri in stavka zagriženih nasprotnikov se je razblinila. Ves priznanje tudi onim stanovskim tovarišem iz jugsl. socijalne stranke, ki so ohranili še čut za narod, ki so pomagali, da se je rešila naša stvar. Prišla je pa žalostna doba hujskanja, doba izkoriščanja svobode. Trop boljševiško navdal njenih privržencev internacijonale se je zaletel s vso silo v naše vrste in deloval pod plaščem takozvane »internacijonale« in njihovega »so-cijalizma« za ostudne namene v, prid tujerodnemu elementu. Ne poznamo več tovarišev tuje-rodcev, osvobodili smo se in se strnili v skupno državo enega naroda Srbov, Hrvatov in flfran 2. Maribo^ djy 1919. Slovencev. Železničarju, kojemu so svete relikvije lastnega naroda, ima kruh na lastni zemlji. Vflcm onim pa, ki ne marajo lastnega naroda, ki ne marajo kraljevine Jugoslavije, pa pot preko meje! O uslužbencih, ki pripadajo tujim narodom, pač ne more biti dolgo več govora na naSem teritoriju. Organizirali smo se tedaj na strokovni in na narodni podlagi Zastopati hočemo prvo svoj stan in ščititi s tem tudi narod, domovino. Zatoraj vabimo vse stanovske tovariše v naše vrste, ki imajo z uamj skupue cilje, brez ozira na politično prepričanje, naj si je klerikalec, ali liberalec r.Ii socijaldemokrat. Govornik omeni uspehe organizicijskega delovanja, kakor osemurni delavnik, 100% zvijanje draginjske doklade. Doseglo seje ujedinjenje železničarjev Hrvatov in Srbov v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini in Srbiji z nami Slovenci. Tako je nastala iz majhnega roja velika stanovska armada, ki bode lahko zastopala težnje železničarskega stanu in branila njegove pravice. Politiki ne bodo odločevali v bodoče o usadi železničarjev, ampak železničar sam. Kakor imajo advokati že svoje zbornice, tako si stavimo tudi mi železničarji ta cilj Tovarig Ž e k a r govori o tesnem združenju našega železničarja s svojim narodom. Zgodovina našega železničarja, je objednem del zgodovine našegB naroda. Kako je prišlo do žalostnih dogodkov zadnjih dni, ko so mnogi izmed železničarjev pod krinko internacionale hujskali proti javnem redu, proti narodu, državi. Poda nam žalostno sliko trplenja našega naroda od one zgodovinske dobe, ko so prišli pod nadoblast Bavarcev, Frankov, ko je padel Ljudevit Po savski v boju za svobodo Jugoslovanov v prvi potoici 9. stoletja. Z ■jegovim padcem pričela se Je otta dolga veriga trpljena našega naroda, Ki je našla zaključek še le preteklo jesen. Težko Je obujati žalostne spomine, ko je tujec vdrl v našo, tedaj še prosto zemljo, ko so bavarski in frankovski mogotci delili zemljo našega kmeta svojim vazalom, ko je opletal valpetov bič pleča našemu človeku, ko se je zahotelo grajskemu gospodu po lepi nevesti našega seljaka, jo s silo ugrabil in odvedel v mogočni grad. Če si trenil pri tem z očesom, vrgli so te v ječo, kjer si poginil žalostne smrti. In našemu človeku klonila je glava bolj in bolj, padel mu pogum, je postal vedno večji suženj na duši in telesu. To je ona žalostna povest neizmernega trpljenja pod jardom Teu tonov, Bavarcev, Frankov, Habsburžanov Pač težko je verjeti, če vam pripovedujem, ja smo mi nasledniki onih Slovenov, ki so bivali nekdaj združeni za Karpati, ujedinjeni že tedaj v demokratski državi. Da smo Jugoslovani prekoračili, ker nam je bila domovina premajhna prelate Karpatov in si priborili •zemlje daleč proti jugu do Jadranskega, Egejskega in do Marmorskega morja. Da se je pred nami stresel sam Carigrad, kojega bi bili tudi zavzeli, če bi ga ne bil branil izkušeni vojskovodja cesarja Justinijana Belizar. Bili smo strah Langobardom, Frankom, Bavarcem, posedali zapadno Ogrsko, Štajersko, Kranjsko, Koroško, velik del Primorske, zapadno Tirolsko, jugovzhodno Salzburško, južne Gorenje in Dolenje Avstrijsko. To smo bili nekdaj, to je naša slavna zgodovina. In kake nas je našla jesen preteklega leta ? Bili 8mo že nekdaj ujedinjeni Srbi, Hrvati in Slovenci, govorili isti jesfk. AH Obri, Madžari zabili so klin med nas Slovence in med brate Srbe in Hrvate. Srbi so ee ohranili, ohranili so Svojo zdravo kri, ohra- nili so svoj ponos, svojo moč, nam so pa Tevtoni, Habsburžani zastrupljali kri čez dolgo, dolgo vrsto let, zajed.ili so v naše meso, pili našo kri. Kaj čuda, če je prišlo tedaj do onih žalostnih pojavov iz zadnjih dni, ko se je hujskalo na celi črti proti redu, proti ustroju, obstanku naše domovine, če se je vpilo na javnih shodih: „Živela socijalistična republika!" Če se je dokaj časa svetlikal napis v Zagorju ob Savi „Živela bodoča republika I" Ko se je ščuvalo naše vojake, ki so odhajali na Koroško, naj pomeeejo puške v koruzo, .plul je sem od Celovca letalec in metal listke med vrste naših borilcev. Bili so seveda polni laži, tisk učitelj, tiskarne v Ljubljani, podpisani od nekega četo-vodja vojaškega sveta v Ljubljani. Nadeli smo se pač, da je vse le zgolj lumparija in laž, samo v glavo nam ni šlo, zakaj ti koroški krvo-loki pozdravljajo v teh letakih ravno socialdemokrate, zakaj jim leže ravno ti tako pii srcu ? Tukaj, kjer zdaj zborujemo in ne daleč od tod, razšli smo se Jugoslovani sredi petega stoletja. Srbi in Hrvati na jug, mi Slovenci ostali smo deloma tukaj, deloma smo prodirali na zapad. Nastale so od onega časa le navidezne razlike med nami. Ni čuda, saj za to so s tako vnemo skrbeli Obri, Madžari, Franki, Habsburžani. Kupa našega trpljenja bila je v jeseni do vrha polna. Iskrica naše nekdanje svobode je tlela pod pepelom skoz tisoč let, da zaneti nekoč grozen požar. Začelo je pokati tam nekje na jugu y jesenskih dneh, počle so vezi in sesulo se je v prah, kar je bilo gnilega, trhlega in zasijalo nam je solnce svobode, sreče v svobodni domovini ujedinjenega naroda. Po več kot tisočletnem trpljenju, potovanju vrnili smo se vsi zopet domov in v bratskem objemu je zopet. ležal Slovenec, Srb, Hrvat. Narod, tebe se oklepajo tesno vsi stanovi, domovina, v tvoje naročje hitimo, prvi v tej tekmi mi železničarji! Ne poznamo brezdomovincev, poznamo le tebe, Rovariš Jugoslovan in tebe, domovina Jugoslaviji, Razvili smo prapor, ki mogočno plapola, na kojem se svetlika napis: „tovariš, narod, domovina." In smelo trdim danes: domovina — to smo mi stanovi in narod je domovina. Na strokovni in na narodni podlagi strnili smo svoje vrste, da ščitimo domovino — tebe in sebe. In i;*dar bodo storili to tudi drugi stanovi, tedaj bo premagan notranji in zunanji sovražnik, tedaj najdeš tudi ti tovariš Tržačan pot na sVojo rodno grudo. Tedaj bo završala zmagoslavna pesem daleč tam od Gosposvetskega polja, daleč tja do Soluna^ koje zvoke čul bo tudi, naj si je zmagoslavni Pariz, ošabni Berlin, ponosni Carigrad, pa če se tudi imenuje — Rim. Tovariš Roglič govori o mednarodnosti. Krivo se tolmači ta pojm. Naši nasprotniki po-vdarjajo internacijonalo in bi iadi tujerodce spravili na boljša mesta Posledica je, da tam kier tujec sedi, ne more domač človek do kruha. Nemec bi se razpasel na našem ozemlju, kakor se je zgodilo v pretekli dobi, tebi domačin, pa naj ne ostanejo niti d.obtine, ki padajo raz njegove mize. Najprej kruha domačinu, vodilna mesta nam in če bode kaj ostalo, potem pa pokličemo tujerodce če ga treba, ki bode tako delal, kakor bomo mi poveljevali. Naroda se tedaj oklenimo in delujmo teano ž njim, organizujmo se na narodni strokovni podlagi. S tem zajezimo tudi vhod tujemu življu, tuji konkurenci. Tako delajo danes oni narodni socijahsti v vseh državah. Zakaj so se ločili v Italiji, Franciji, Čehoslovaški republiki, socija-listi od internacionale in zakaj jo naši socija-listi tako zagovarjajo in se borijo za njo ? Namen je pač razviden. Pomagajo tujerodcu do kruha, pri tem pa odvzamejo domačinu naj-boljša mesta. Kadar bodo Nemci poklicali Slovence v svojo deželo in jim zročili ravnateljska mesta, tedaj storimo to tudi mi. Proč tedaj z internacijonalo, izrabljanjem socijalizma in demokratizma, državi in lastnim tovarišem v škodljive namene. Da pa lahko udejstvujemo svoj program in dosežemo svoje cilje, treba je izobrazbe v vsakem o/.iru. Vstopajmo v organizacije, ki razširjajo znanost in vedo, kojih voditelji in sodrugi so ob ednem tudi odgojitelji. Tovariš Seljak prinaša pozdrave tovarišev iz Trsta tn se obrača na organizacijo, da se ta potegne za šolanje njihovih otrok. Če so že gmotno udarjeni in če že morajo stanovati v barakah in železniških vozovih, vsaj njihovim otrokom, naj se nudi poduk. Tovariš Karba pozdravlja tovariše begunce. Ljubezen nas druži vse in njihova bol, je tudi naša bol. Treba bi že bilo vendar enkrat vrči hujskače železničarje črez mejo in napraviti tako prostora tovarišem iz Trsta. Tovariš Veronek spodbuja sodruge v Ptuju, posebno one iz tamošnje delavnice, naj se ne dajo begati po različnih laži-vesteh, koje trosijo naši nasprotniki v svet kakor razpustitev ptujske delavnice. Predsednik Jarh se zahvali za pozdrave tržaških sodrugov in zatrjuje, da bo »Zveza« vse ukrenila, da se izpolnijo njihove težnje. Na to se voli pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice Ptuj. Predsednik: Turin Viktor; odborniki: Lenarčič Franc, Jenčič Anton, Brumen Anton, TomSič F., Haladea Andrej, Čemele Franc, Petrovič Franc, Kramberger in Kenda. Predsednik zaključi shod ob 13. uri. U Političen pregled, H Priletek pogajanj v Kranju. Kranj, f. junija. Danes so se začela v Kranju pogajanja za premirje na Koroškem. Kraljevino SHS zastopa četverica delegatov, in sicer: podpred- sednik deželne vlade za Slovenijo dr. Gregor Žerjav kot predsednik, general Rudolf Majster, podpolkovn k Miljutin Nedič in kapetan Gjorgje Glihi«. Nemškoavstrijsko republiko zastopa konzul Maks Hoffinger, kateremu so prideljeni podpolkovnik Sigmund Knaus, major Josef Hayer in ritmojster dr Jakob Reinlein. V imenu jugoslovanske delegacije je početkom seje pozdravil dr. Žerjav delegate, ki nam čimprej prinesejo v nesrečni, nam vsem tako dragi Korotan za-žel jeni mir. Po zahvali dr. Hoffingerja so pričele razprave, ki se bodo jutri nadaljevale. Reka z gospodarskim zaledjem neodvisna država. Bern, 4. junija. Živahni razgovori se vrše med jugoslovansko delegacijo in zastopniki velesil glede najnovejšega predloga, da postane Reka s primernim zaledjem — svobodna država. Na zahtevo Milsona bi Jugoslovani sprejeli ta predl°9-Ozemlje Reke kot svobodne države bi tvorilo vse ozemlje, ki gravitira k železniški progi Reka—Št. Peter. Diplomatski krogi so mnenja, da bi v taki reški državi prišlo pozneje do plebiscita, ki bi bil ugoden za Jugoslavijo. LDU. Milan, 4. junija. (Brezžično). Kakor piše »Echo de Pariš« se približuje vprašanje Reke rešitvi. Največja težkoča obstoji v tem, da se določi natančno obseg ozemlja, ki naj tvori z Reko samostojno državo. Bern, 4. junija. Rimski poluradni »Giornale d’ Italia« poroča, da je prišlo med jugoslovanskimi in italijanskimi delegati v reškem vprašanju do sporazuma. »Agenzia Stefani« je sporočila vsem listom, da bo Reka z ekonomskim '^OEadjem proglašena za neodvisno državo pod protektoratom zveze narodov, ki bo določila posebnega upravnega komisarja za t^eko. Gospodarsko ozadje Reke naj bi tvoril osi vzhodne Istre z otokom Krkom iri na brvatski strani mesto Sušak. Neodvisnost te i u^e.'e določena na tri leta, nakar odloči Plebiscit o njeni nadaljni usodi. Nemška Avstrija in Ogrska bosta imeli pravico proste uporabe na železnicah in v pristanišču. Reka ostane v vsakem oziru svobodna luka. H Dnevne novice. M . Jdmiii so junak in poddes tnik Belec Jakob. — Katarini Jerič, vdova zidarja. — rnplo junaka Klančnika Franca se j., pripeljalo v niegovo domovino na Vransko pri Celju. »To. ^a.. Popravljalnega odbora za pro-V(J priklopitve Maribora kraljestvu SHS vr.si danes 6 t m ob po! 18 uri v mestni posvetovalnici. Seja odbora za ulične napise se vrši 'm™ ur' v raesl;i>i posvetovalnici. Mestna blagajna se preseljuje na Rotov • trg št 6, I. nadstropje, kjer je bil dosdaj prehranjevalni urad. Ta se ra pieseli v prej-nje prostore mestne blagajne. Izjava načelstva JDS glede „či$čenja“. Načelstvo ]DS je v svoji seji dne 3. junija sklenilo sledečo izjavo: Z ozirom na razne y lavnosti izrečene zasebne nazore glede •akozvanega »čiščenja« izraža načelstvo JDS mnenje, da je čiščenje — zlasti, dokler ni dosežena popolna državna konsolidacija — Potrebno, v kolikor je utemeljeno v narodnem in državnem interesu. Pri tem naj se pa ljudske strasti umetno ne razburjajo. Glede preklica izvo/ne prepovedi za vino je doposlala JDS beogradski vladi in svojim poslancem sledeč predlog : Slovenski kraji, zlasti oni na Štajerskem so hudo pma-deti vsled izvozne prepovedi za vino. Dokler nismo imeli svoje kolekovane krone, je bila prepoved iz valularnih razlogov razumljiva. Sedaj je pa velika nevarnost, da bo vrednost naše krone začela padati, ako nič ne izvozimo. Naše ▼ino iz lete 1918. je bilo slabše in manj trpežno, Zaradi tega obstoja nevarnost, da se to vino v sedanjih poletnih mesecih pokvari. Velike množine vina še leže v naših kleteh, ki za starino vsled svoje kaklvosti ni porabno. Tudi s političnega stališča je treba dovRadinski<. Kdo njegovih učencev na Ljutomerski deški šoli y letih 1889 do 1892 se ne spominja tega ljubeznivega učitelja. Neusmiljena smrt, ga je v sredi njegovega dela za narod slovenski, v naj-epši moški dobi mm iztrgala in ga položila^ tam v bratski Čehoslovaški v prerani grob j "t-lŽnost naša je, da se oddolžimo. Merodajne; °sebe prosimo, da se pri imenovanju novih ulici spominjo tega odličnega slovenskega bojovnika, j m naj se ena izmed Mariborskih cest ali ulic,! n J.J8*.' v Josip Freunsfeldovo ali pa Freuusfeld-' uvfII’a>.jCesto a*‘ l|bco. — Hvaležen učenec, k; slovensko Koroško, ako tri n- 0 1 vr*'h vojakov Srbov, Hrva- k^iV •!” h ™enc