210. številka. Ljubljana, soboto 13. septembra. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzomai ponedeljka in dneve po praznikih, ter volja po peitl prejaman, za avotro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., ca pol leta 8 gold., za eetrl leta 4 gold. — Za L|obljano liro« pošljanja na doaa za oelo leto 13 gold., z* četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec 1 gold. 10 kr. Za pošiljanjo na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za dotrt leta. — Za tnje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake volj A znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt lota 2 gold. 50 kr., po polti prejemati za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri* stopno petit-vrate 6 kr. če se oznanilo enkrat tiBka, 5 kr. če »e dvakrat in 4 kr. če oe tri- ali večkrat tiska, Vsakokrat se plača fitompolj za 30 kr. Dopisi naj 33 izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cooti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravniotvo,  na katero uaj se blagovolijo podivjati naročnico, reklamacije, oznanila t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši
Duhovni in kmetje.
Vod tem naslovom prinaša „S1. Tednik" sledeči članek .-
„Zdaj bomo mi Slovenci kmalu imeli volitve. Bralci »Slovenskega Tednika" vedo, da smo mi večkrat nasvetovali, kako naj se voli in koga. Kavno tako pa naši bralci vedo, da je dosti duhovnih gospodov, ki so na nas hudi: pravijo kmetom, da nas ne poslušati , da smo „proti veri" in tacih reči. Dajmo torej o tem mirno in pametnu besedico izpregovoriti. Vprašajmo se, ali res nijsnio za vero, ali duhovni gospodje, ki proti nam govore, resnico govore, — ali j>a morda duhovni samo skrivajo pod svoje besedo o „veri" nič druzega kakor to, da bi oni, duhovni, radi povsod ukazovali, kmeta povsod v svoje gospodarstvo dobili. — Mi trdimo, da to poslednje hočejo.
Naravnost povemo se enkrat, kar smo že rekli: Vera mora biti. Vere nihče ne jemlje, najmanj pa „Slov. Tednik", kakor duhovni gospodje krivo ljudem pripovedujejo. Saj vera nij kakor en žakelj pšenice, katero bi mogel kdo po noči ukrasti. Vero vsak človek v svojem srci nosi; do tja pa ne sega nobena roka. — Tudi gospodov duhovnikov, fajmo-štrov in kaplanov mi ne sovražimo. Bog obvaruj ! Ti gospodje oznanujejo Kristovo vero ljubezni in sprave. V cerkvi, kadar od sv. evangelija govore, jih poslušajmo.
Ali duhovni gospodje so tudi ljudje. Oni jedo in pijo in grehe delajo — ravno tako kakor mi. Ce jih mi poslušamo, kadar božjo besedo pridigovajo, potem jih pa ne-čemo in ne smemo zmirom poslušati, kadar o posvetnih rečeh govore, o volitvah, o davkih, o občini i. t. d. Tukaj dostikrat le svoj dobiček zagovarjajo, samo na svoj
falftfcek.
Meta Holdenis.
(Roman, francoski spisa! Vilttur tliorbulie*.
Poslovenil D a v. II ost u i k.
Četrti del. XI.
(48« nadaljevanje.) Gospa Mauserre so jo ravnala, kakor sem jo bil naučil; celo dopoluduo je tičala pri ognjišči, a z nikomur ni besedice govoii-la, tudi izšla nij, le malo so je peljala na sprehod. Komaj je prišla domov, in še klobuk je imela na glavi, ko jo obišče gosjntd Mauserre.
— Alfonz, mu dejo, nadejam se, da bom od vas samega zvedela, da ne boste odpotovali.
— Zvedeli boste od mene samega, jej odgovori, da lehko Človek, ki si je svoje
stan gledajo, ne gledajo pa na kmetov-aki stan. Da bi se pa to ne videlo, ogrinjajo se s plaščem svojega svetega poklica, „vero" vmes vtikajo, kjer se vera in božje ime po drugi božji zapovedi še vtikati ne rime.
No, zdaj veste zakaj so duhovniki proti nam. Mi resnico govorimo, tudi duhovnim gospodom. To jih peče. Dozdaj so krivo mislili, da proti njim ne sme nobeden nič reči. Zato pa zdaj pravijo, da „je vera v novarnosti". Pa vera nij v nevarnosti, vero vsi spoštujemo, satno tega nc-čemo, da bi duhoven sam povsod gospodariti hotel. A kmet daje davek. Kmet daje duhovnom biro. Molitev jo lepa stvar; pravijo da v nebesa pomaga. Dobro, molite; ali to veste, da nobena molitev davka ne odpiše, kakor ne ubrani, da so vaš sin v soldate vzame. Zato pa nij treba najprvo pri volitvi vprašati poslanca, koliko moli, koliko k spovedi hodi, temuč ali je pošten naš domačin Slovenec ali ne. Za svojo dušo bo že vsak sam skrbel kakor hoče. Tu gre samo za to, kdo bo naše narodne pravic t; dobro zagovarjal, za ponižanje davkov govoril, kdo je v posvetnih rečeh izveden. Mi ne volimo v cerkveni zbor, temuč v državni zbor, kjer se bo o naših starih pravicah govorilo.
Verjemite nam, slovenski možje, naši duhovni gospodje ravno tako dobro vedo, kakor mi, da vera nij v nevarnosti, in da je ..slov. Tednik", tudi ne napada. Ali oni so v skrbi samo za sebein za svoj stan. Duhovni bi radi v vseh rečeh tudi v posvetnih gospodarili. Za to vas pa pregovarjajo z vero. Za to pa o vsacem, kdor nij najprvo za duhovenske pravice, kriče, da „nij za vero".   O drugih pa, ki so jim
volje naj bolj siguren, svojo misel v enem duevu trikrat Spremeni. Davi sem sklenil oditi, pred dvema urama sem se nameuil tudi Lulu vzeti Boboj. . .
— Kaj pa ujeua guvernanta? ga zmoti živahno.
— Znabiti ... A pomirite se, važno opravilo terja, da ostanem tukaj.
— Katero opravilo, Alfonz? smem-li vedeti ?
— Davi,, nadaljuje gospod Mauserre, hoteČ biti miren, ko sem objavil Meti, da mislim oditi, ostrmela je, ter mi rekla, da nij prav. ako odpotujem. Treuotck potem, ko sem jo j)rosil, naj ostane še nekaj v Charmilles, izrekla je za pogoj, da gospod Flameriu odide še ta večer v Pariš. Zdel se mi je ta pogoj Čuden, kakor brezdvomno tudi vam. Popoludne grem zopet k njej : silim jo, vprašujem jo. Več ko eno uro sem jo trapil, da je že rekla,   da jo imam na
skrivaj ali očito obljubili, da bodo najnaprvo za  duhovne  govorili,   bolj ko   za kmeta, te hvalijo, da bodo vero rešili, da so naj bolji.
Za to, kmetski možaki, Vam še enkrat rečemo: V cerkvi, kadar duhovniki o evangeliji govore, jih poslušajte ; v verskih in cerkvenih stvareh jih ubogajte, zunaj cerkve v posvetnih stvareh pa se držite svobodoini sel ni h narodnih mož in volite tako, kakor vam le-ti priporočajo."
Politični razgled.
V LJubljani 12. septembra.
f •* t ti j'«i'ci'M<' novine posiljeno slavo-spevajo novemu državnemu zboru, ki bo prihodnji mesec direktno voljen. A poleg tega veselja, ne morejo svojega strahu skrivati. „N. fr. P." se tudi boji, da, ako narodna in državopravua stranka pride notri , bode le-ta vse dvanajstletno zidanje dosedanjega rajhBiata v njegovih najtrdnejih temeljnih podlogah omajala in stresla. Na novo se bode potem začel boj za državopravuo uravnanje Avstrijo.
€'v&ki listi, govoreči o Ilelfertovi brošuri, pravijo, da njih poslanci ne pojdejo v rajhsrat. — Izšla je češka brošura, ki svetuje Čehom, pač v deželni zbor iti.
tširiit.tkim in srbskim časopisom je turška vlada vzela poštni debit tako , da v liosuo ne morejo več pošiljati se. — Marou Prandau in grof Laci Pejačević sta poklicana v Pešto, da tam osobnostna vprašanja glede prihodnje hrv. vlade rešujeta.
ViittitJ«* dLrAtav«".
M iniK'ii.tku bode kmalu oproščena Prusov. V vtorek se je v Verdunu začelo z odpravljanjem vojnih reči j. Odhod nemških čet se začne v petek in konča v saboto. V nedeljo in ponedeljek bodo že vsi pruski vo-
raztezalnici. Konci sem jej vendar izvil tajnost: a priprosto trdenje mi nij bilo zado-sta, hotel sem imeti dokazev. Da bi mi jih dala, obljubil sem jej slovesno, da se ne bo dem maščeval, da vam še omenil ne bom ničesa, nego odšel. A take obljube nc zavezujejo, in tudi jaz je ne izpolnim; — vi veste, kdo sem, in kaj ima gospod Flameriu otl mene pričakovati. —
— Sem vas-li prav čula? vsklikne ona. Vi se boste   maščevali   nad  gospodom Fla meriuom,   ker se 08meljaje,   ljubiti gosjtico lloldenis in jo hoče za soprogo?
— Ta komedija je končana, odgovori on, in vam ne more več služiti. Toni se je tako dobro vedel, da je menjal z menoj ; ponavljam vam, da vem vse, in da imam v rokah dokaz, da je vaš ljubimec.
Ona obstane kakor bi bila okamnela, ne zaupajoča svojim ušesom in vprašajoča se, ali se jej sanja, ali je res. Kakor bi bila
jaki s Francoskega. Obnašanje francoskih prebivalcev je mirno in Čestivredno, in vse se godi v najšepšem reda. — „Tempsu trdi, da bode kabinet sklenil od 24. maja, vedoč, da je restavracija monarhije nemogoča, podaljšati Mac-Mahonovo oblast napet let, in da bode ustavne načrte iz stališča vzdržanja in organizovanja obstoječe republike preskušal. „Tempsu poroča, da je dajal Mac-Mahon, da je pripravljen, ostati še naprej predsednik republiki.
**p<in j i k*t uradna „Oaceta" objavlja dekrete imenovanja novih ministrov, dalje dekrete, po katerih se generala Gonzalez CaballoB in Pavia izvolita za general-lientenanta.
f talijansku vlada je konfiscirala vse one italijanske liste, ki so objavili zadnji razglas pariškega nadškofa, ker izgovarja oni razglas željo, da bi se Italija iz sedanjega stanja do poprejšnjega primorala.
Kardinal Antonelli je papeževemu poslaniku na dunajskem dvoru prepovedal, da se nema udeležiti nobene slovesnosti, ki se bo napravila Viktor Emanuelu na Dunaji na čast. Cesar je zato že zaznamoval osobe, ki bodo italijanskemu kralju službovalo, dokler bo na Dunaji prebival.
Y<**«.»■/.•# list „Proviuzial-Correspodenz" piše daljši Članek z naslovom. „Francija in Nemčija" v katerem govori: „Čuditi se moramo, da je Thiers francosko politiko tako ročno vodil, da je bilo mogoče, nemške terjatve tako nenadno hitro izpolniti . . . . Francija je sedaj sama sebi prepuščena, dolžnosti do nas je točno izpolnila, in obnašati se imamo zdaj, po odhodu naših čet iz Ver-duna, proti njej ravno tako, kakor proti kateri drugi sosednji državi."
Na Badenskem se nameravajo u peljati pruske cerkvene postave. — Na Poznanjskem nadškof Ledohovski izgublja zaupanje; duhovniki pripadajo k vladi, česar se ta seveda veseli.
Dopisi.
Iz Tlfftzirjii 10. sept. flzv. dopis.) Kakor je tudi že v vašem listu naznanjeno bilo, izprazneni ste pri nas službi nadučitelja in podučitelja. Nadejati se je, da bod^ za te službi veliko kompetentov , ker na prvo je Mozirje prijeten kraj v krasnej gorenje-savinski dolini ležeč: prebivalci poštenjaki in skozi in skozi narodnjaki, v drugo pa je služba nadučitelja dobro dotirana. Nad-učitelj tudi lehko , ako se mu le ljubi, cerkveno službo oskrbuje in nese mu to na leto še dosta čez 200 gld. in kakor iz zanesljivega vira vem, ima med prosilci tisti prednost , kateri bode tudi svojo zmožnost dokazal, cerkveno službo opravljati. — Pa tudi za podučitelja, ki itak ima 400 gld. s pri-
mašina, ponavlja: — Vi imate dokaz, da je Toni . . . !
Alfonz, ali ste pri pameti? — Kmalu se jej nekaj zjasni v duhu, teče k mizi, ter burno odpre šatulo*.
— Prehitel sem vas, tu imate, kar iščete! jej deje gospod Mauserre; in pri teh besedah seže v žep ter jej pokaže osodepolni rudeci papir.
Gospa Mauserre mi je pripovedovala, da je v tem trenotku čutila, kako se ji je duša razcepila v dva dela, v grozo neke perlidije, ki ji je prešinila domišljijo, in v veliko veselje, ko jc videla, da jo gospod Mauserre še toliko ljubi, da je ljubosumen. Ko se pomiri, potegne strastno roko za zvonec ter deje: — Gospića Holdenis ima priti sem; ona sama vam ima vso razodeti.
(Daljo prih.)
klado vred plače, bila bi pri nas dobra; zdaj ie nemarno kacib 16 let nobenega podučitelja in vsak že mora prevideti', da pri nas brez podučitelja nij več izhajati. Trg se zmi-rom povekša , tudi rodbine se množijo in marsikateri premožnejši tržan bi rad za svojo deco si hišnega učitelja imel, pa do zdaj to nij mogoče. Vsakemu podučitelju se bode posrečilo, da nadzorovanje ali podučevanja kacega fantiča celo stanovanje , jed in postrežbo dobi. — Za drugo pa je tudi samo še vprašanje časa, kedaj se bode pri nas če-tverorazredna šola ustanovila, in če bode ta enkrat ustanovljena, bodo se tudi plače učiteljem primemo povekšale. — Upati tedaj smemo, da bodemo na izprazneni mesti vrle moči dobili, katere bode sebi, nam in našemu narodu na Čast in slavo mladež odgojevale.
Ako bi morebiti kak prosilec kaj poje dinega izvedeti hotel , naj se le na krajni šolski svet ali na občinsko predstojništvo v Mozirji (na gosp. A. Goričarja, ali g. Josipa Lipolda) obrne, z velikim veseljem se bode vsaki želji ustreglo.
■ z /*»v«'.i. 7. sept.   I/.V. doj) j Učitelj mučeč in jezeč se celo leto, rad si oddahne v počitnicah, potuje in  obiskuje prijatelje, ter pozabi trud, ki ga je nad 10 mesecev imel s pridno in hudobno mladino.   Tudi jaz sem malo od doma potegnil in  došel v Zavec, lepi trg savinske doline.   Ljudje v savinski dolini napredujejo v vsakem obziru, kar priča tukaj cvetoča obrtnija.   Da ZavČani ljubijo napredek, priča posebno  to, da so si postavili novo šolsko poslopje, da skrbijo za učitelje, oblačijo uboge šolske otroke, da jim je mogoče šolo obiskovati.  Posebne zasluge ima  obče   spoštovani  župan;   g. dr. Josip Tarbauer,  predsednik krajnega šolskega sveta, kateri je mnogo   žrtvoval   za blagor občine, kateri se je moral boriti z nekaterimi nasprotniki,  a vendar s pomočjo poštenih mož premagal vse  ovire,   na potu mu stoječe, — da  se je postavilo novo šolsko poslopje.   Pred   šestimi  tedni,  kakor sem zvedel, nij še bilo ničesar, kar je k stavbi potrebno, a sedaj že stoji lep hram, v katerem bc bode gojila nežna mladina. Gosp. Tarbauer je sicer Nemec, a pošten in pravičen, zares liberalen Nemec, pa tudi eden tistih redkih, ki se slovenščine nauče, če so med Slovenci.   Sicer pa tudi pospešuje napredek slovenskega naroda v narodno-libo-ralncm  obziru.   Ljudstvo je tukaj v obče prijazno šoli in napredku. Duhovniki so precej mirni, kajti nemajo „korajže"  s tukaj-šnimi omikanimi tržani se  šaliti, le ako v sosednjih cerkvah opravljajo, zvedel sem, da vČasi zlorabijo prižnico.
Iz Idrije 10. sept. [Izv. dop.) Po vsem Slovenskem se delajo večje ali manjše priprave zastran direktnih volitev v državni zbor; pri nas pa žalibože dosedaj skoro da Še vse spi, le neki „ h oni o sacrosanetus" agitira na Hleisveisovo komando za reakcijonar-skega kandidata, pa še ta dela tako na skrivnem in tako brezvspešno, da se njegovega truda nam nikakor bati nij. Vsa druga je pak, ako se ozremo ua despotizem Lipold-Ondcr-kov. Pred tema dvema se nam je zavarovati že sedaj, če hočemo, da narodna stvar škode ne trpi; sicer ugasujc tudi teh gospodov zvezda uro za uro bolj, kajti ljudstvo naše prišlo je do spoznanja, da bolj ko se človek takim patronom udaje, slabše je, a vendar bode treba slovenskim možem veliko pri-
zadevanja, da se volilci rudarji oproste mar-sikakih predsodkov, vzlasti pa še iz tega uzroka, ker nij sedanja duhovščina niti senca proti oni pod g. dekanom Kovačičem, koji je bil naroden Slovenec in ki je sosebno pri volitvah pokazoval se moža, kateremu je treba enacega iskati. Naš zdanji dekan, g. Kogej, naš rojak, prestopil je pa popolnem v nasprotni tabor in njega si moramo zbrisati iz števila slovenskih volilcev, kakor tudi g. beneficijata. Žalostno v resnici , da nekdanji narodnjak pleše sedaj na Lipoldovo piščalko.
Dalje bode nam huda borba tudi z županom, ker ta tako zvesto spolnuje visoke ukaze grajskega .Tnpiterja, da večkrat sam posle občinske sluge opravlja — kako bode še takrat na vse kriplje delal za blagor svojih varuhov in po tem „lebewohl die Btir-gersehaft von Idria" napival. Če sedaj pomislimo , kako neobdelano je v tem obziru polje naše , moremo se zanašati zmage le tedaj, kadar bodo stopili hrabri narodnjaci idrijski na noge s trdnim zaupanjem , da večino dobomo gotovo, ako le trdno voljo imamo ter si nekoliko več truda letos vzamemo, nego prejšnja leta. Prepričani pmo pa, da ova pogumnost, ki je že tolikrat v našem taborišči prelepi sad rodila, pripeljala bode gotovo do sijajnega propada nemčur-skega pri volitvah predstoječih; vsaj pomisliti mora g. Lipold vendar na one čase, ko se je bil zaprl v grad in ko je pod čuvaj-stvom Žandar8kim si še le upal mirno spati, da si je bil gotov pred strašno razkačenim ljudstvom, ki razdraženosti kriv je bil pa edino le sam g. Lipold. G. Onderka naj si tudi zapomni, da letos bodo zastonj listki pisani v llejšerjevi štacuni: „N. N. zu vviih-len. Onderka m. p.", katere listke so nosili potem mojstri med službenimi urami po hišah delavcem z volilno pravico.
Iz idrihk«' okolic*«' 8. sept. [Izv. dop.] Čisto resnično je, da so včeraj dne 8. sept. v Žireh nekega strašnega hudo-delnika iz ječe izpustili. Poslušajte, kdo je neki bil ta hudodelnik? Neka gospodična, katera navadno v Žireh ne stanuje, naročila je za svojega hišnega oskrbnika takoj od začetka „81. Tednik". Hišni oskrbnik Matevž Oblak pa nobenega lista „ Tednika" nij dobil. Dne 7. sept. pride gospodična, katera je „Tednik" za Oblaka naročila v Zir. — Ko ta po „Tedniku" poprašuje, pošlje Matevž Oblak svojo sestrično zopet na pošto po „Tednik" in glej! poštar jej poda najbrž iz strahu pred gospodično — razen prvih 2 listov vse liste „S1. Tednika", izgovarjaje se, da lista zato pred izdajal nij, ker mu je kaplan, gosp. Anton Werbajs, ostro prepovedal „Tednik", kateri jc kuga in strup za ljudstvo, med ljudi razpošiljati. Tudi proti mnogim drugim osobam je poštar rekel, da mu je „gospod (? Ur.) Anton" rekel, da „Tednika" no sme nikomur brati dati — ker jc poln „kuge" in strupa.
Na povelje kapi a novo in iz strahu pred njim imel jo torej oudottii c. kr. poštar „Tednik" do zadnje sile zaprt! Čudni jetnik!
Čudno jc pa tudi to, da so vsi dobljeni listi — razen enega — razrezani, umazani in pomaSkani. Tudi jc pravil poštar nekomu, da g. Anton tudi „Tednik" bere. Mogoče, da ga ima tudi zase naročenega — pa teško ! Če nema pa svojega — Čcgavcga jc neki  bral? V katerem brevirji stoji nek
zapisano, da naj se kaplan meša med c. kr. poštni urad? Zopet, kje stoji zapisano, da naj poštar kaplani) ve nasvete sprejema? Kdo je neki najbolj kazni vreden: „S1. Tednik" ali poštar s kaplanom vred? To so poštene daše, kaj ne?! Kes grdo! Vse to se bode pa tudi naznanilo poštni direkciji v Trst. Ponovim pa še enkrat, da je to čista resnica. (Od več krajev se ekspediciji „ Tednika" enake pritožbe pošiljajo, da kar na poštah po deželi ta list kaplanje in fajmoštri anektirajo. Mi terjamo od poštnega vodstva v Trsta pomoči proti tema nepo-štenjn. Ur.)
Iz ZHgproim «. sept. [Izv. dop. ] (Kon.) Zastopnika DerenSina hvali zavoljo tega, da je bil njegov govor najlepši, ter ga prispo-dablja slabej opereti ali slabemu baletu v sijajnej secneriji. Barona Kaucha nobeden nij tako lepo branil nego Derenčin. V kolikor so baron Kanch sam nij mogel obraniti, to mu sedaj narodna stranka pomaga i bolje veščimi silami. Castelar nij odstopil od svojih načel, kakor se je tu reklo. On j c dosegel vrhunec, pa se sedaj vrača. Castelar more na vspeh pokazati, a Vi? . . . . Kar sta Waschington in Franklin iz Amerike naredila, to bi so bilo moglo tudi pri nas izvesti. Da je fanatizem mojo ljubezen do domovine nadvladal, ta izrek nema nobene podloge. Derenčin jo rekel, da nij Kaucli oče nagodbe, ampak narodna stranka, jaz pa rečem, da niti Raucb, niti narodna stranka, ampak Magjari, kateri so jo diktovali. Ras-lika je samo ta, daje bil leta lSb'8 Kaucli njen boter, sedaj pa narodna stranka. Nekdo je rekel, da jo javk naroda narodno stranko v njenej borbi obvstavil, jaz odvračam onemu govornika, da naš kmetski narod nij vpešal. Kmetski narod seje boril, da se nc more bolje, ter se more glede tega kot uzor z naj izobraž-nejšim narodom prispodobiti. Vi dezavuirate naš narod. Derenčin res nij bil v Ljubljani, v svojej duši veselil so je pa in odobraval sestanek. Nadalje konštatujo Makanec, kaj in koliko jo Derenčin v svojem govoru iz Blun-tschlija recitoval. — Zastopniku Vrbančiču je rekel, da razume situvacijo, ter da je (Vr-bančič) osvedočen, da vrši domoljubno dolžnost. Objektivno je program zavržen, in objektivno izdaja učinjena, subjektivno se to znati in dokazati ne more. Vsak bo po svojih činih sojen. Na nas Hrvate se je za to navaljivalo, da se v nas prijateljstvo do Ogerske obudi. — Zastopniku Mirku Hrvatu je rekel, da se čudi, kako je mogel on tako govoriti, ker je vendar prišel iz Djakova tako rekoč iz okrilja Strosmajerjcvega, kateri je v vsakem obziru uzor domoljubja. Odbija od sebe navale, da hoče mladež zavesti. Budil sem povsod, kjer in kolikor mi je bilo mogoče, čuvstvo poštenja in domoljubja. Mladež ne bo prašala za vašo oportuniteto, ona vas bo dezavuirala, pa jo vendar Magjari zavoljo tega ne bodo buntovniško imenovali. — Sedaj preide Makanec na Starče-vičjanizcni. Jaz nij sem Starčeviejancc, a kolikor se pod tem imenom razumeva mržnja proti vsemu, kar nij hrvatsko, v kolikor je pod tem imenom zadržan socijalni preobrat, v kolikor se deluje po naj skrajnejacj oportu-niteti, iu v kolikor se nc dela javno. Jaz priznavam, da ima v nasej kraljevini tudi srbskega naroda (to je glavni kriterium, da Makanec nij Starčevičjanec) nc odobravam pa znano propagando pravoslavnega duhoven-
stva. Sicer je pa zelo odvisno preiskav ati. ali celo braniti, če se kdo Srbom imenuje, ali če kdo rabi izraz hrvatsko-srbski ali srbsko -hrvatski narod. — Zastopniku Brliču odgovara na ono, da je tudi Deak pri ustanov-Ijenji nausgleicbaa popustil rekoč: da mora naj preje cela naša domovina zastopana biti, ter da se mora na to delati, da se rešimo unije. Ce nas to 800 let nij naučilo, naučila so nas poslednja tri ali četiri leta. — Zastopniku I .c! i parnem reče: revizija nagodbe je menjica, katero je ogersko ministerstvo na našo narodno stranko potegnilo, katero bo pa moral naš narod plačati".
To je kratki izvadek iz Makančevega govora. Makanec je postal naš Castelar. Svet se čudno vpraša, zakaj Mrazovič nij govoril, ki jo za nas središnji klub blizu to, kar je I )eak za po njem imenovani klub ogerskega državnega zbora. Njegov molk je dokaz, da tudi njemu nij nova nagodba celo po volji. Izmed velikašev pogreša se grof Julij Jelačič v sabornici. O imenovanji bana in preustro-jenji vlade je še zmirom vse neizvestno. Mi samo toliko vemo, da bo ban iz aristokracije vzet, saj naša ustava šc zmirom nij ari-stokratičnega mentena slekla.
Iz HelsrrirMlti 8. sept. [Izv. dop.| Dozdanji minister li nuncij je dal ostavko ali odpust, kaj je temu uzrok, to svetu nij znano. Nekaj je pomagala njegovemu padu „prva srbska banka", katera prav slabo stoji, tako da ako jej ne pomaga londonska banka „of commerce limitcd", s katero je zavoljo tega v dogovor stopila, bo skoro gotovo za malo časa pala. Za novega ministra postavljen je Čedomil Mijatovič, mlad človek, kateri si je sč svojimi spisi o narodnej ekonomiji lepo ime pridobil. On je bil pretočenega leta načelnik v ministeratvu (i naučijo, ali kar naenkrat je pustil državno službo in odšel s svojo ženo, rojeno Amerikanko, v London, kjer je — do sedaj živel. — Pretečeno nedeljo bila je v nam bližnjem PanČevu konferencija zbog biranja poslanika za peštan-ski zbor. Skupilo seje več tisoč ljudi). Urednik „Graničara", J. Pavlović, razložil je program srbske narodne stranke. Po tem programu dolžnost jc boriteljem srbske narodno stranke, da z vsemi sredstvi Čuvajo obstanek narodnosti svoje , da se za to združujejo z drugimi zatiranimi narodnostimi v Ogerskej, a tako isto i z ostalimi Slovani v Avstriji; daljo da pod pomagajo na saborih vsak predlog, kateri hoče slobodo sebi in drugim, in da povzdignejo svoj glas povsod, ne samo da se Av8tro-0gcrska pri borbi podjarmljenoga srbskega naroda v Turski ne meša, nego da se temu sužnemn narodu pomaga, da se otrese tako teških in nečlovečnib okov. —
Na tej konferenciji se je dalje odločilo, da jc boljo povzdigniti pa i najmanji glas v obrambo svoje narodnosti in svoje slobode, nego pasivno molčati in čakati, pa tako davati povoda, da svet misli, da je v Avstro-Ogerskcj vse srečno in zadovoljno.
Letina je pri nas srednja, dosta slame, pa malo zrna. Zbog velike suše tudi koruze ne bo mnogo. Dežja smo tc dnij dobili, ali prepozno. D,
Domače stvari.
— (V a b i 1 o k Sokolovemu izletu čez Vir in Dob v Mengeš  dne  14. sept.
1873. Dnevni red: Sokoli se zbero zjutraj do <>. ure v čitalnični restavraciji, odkoder točno ob 6. uri odrinejo. Skupni zajutrek bode pri „Vodopivcu" na Viru, od koder gre „Sokol" v Dob k „Mcsarju" nazdravit tamošnje ..bralno društvo". Okolo 1. ure po-poludnc prihod v Mengeš; ob 2. uri skupni obed pri „Sunkarju" v malem Mcngešu; po obedu ob 4. uri pa veselica s petjem, godbo in plesom na vrtu g. Starc-tove pivovarne. Zvečer ob 8. uri se odpelje „Sokol" iz Men-geša v Ljubljano. Po poti spremlja društvo „Sokolova godba." Reditelja izleta sta gg. Juvančič in Žcleznikar. K temu izletu uljudno vabi Odbor.
— (Za mariborsko okolico) in z njo voleče kmetske okraje se bode od narodne strani tudi kandidat pristavil in je vse upanje, da zmaga.
— (Skozi Ljubljano) pojde kralj narodno zedinjene Italije, Viktor Kmanuel, po noči od IG. do 17. sept. Od Postojne do Mllrzzusehlaga ga sprcmljcta c. kr. deželna načelnika, kranjski in štajerski.
— (Birma) bo 14. in 15. sept. v Idriji.
— (Iz Krope) se nam piše 12. sept. Dcncs zjutraj ob l/t2i uri jc naš mnogo spoštovani g. župnik Henrik Kal po dolgi bolezni umrl. Pokojni jc bil črez .'50 let pri nas, ljubljen kakor pravi dobrotnik ubogim in nam ostane v vednem spominu. — Razvidi se iz tega, da ga jo občinstvo jako čislalo, ker je vso od dela prenehalo tako dolgo, da ga izročimo zemljici lahni. Naj v miru počiva!
— (Ponarejen sto tak.) Pretekli pondeljek je Franc S. iz Poličan , ki je že večkrat bil zarad hudodelstev kaznovan, v neki koči v Dobrovcih v ptujskem okraji risal stotake, da bi ž njimi ljudi goljufal. V tem pridejo žandarji in ga baš pri delu zasačijo ter odženo v zapor.
— (Požar.) Pri krčmar j i Luki Zak oseku blizu sv. Štefana v celjskem okraji, je nek hudobnež zažgal parno. Pogoreli so hlevi s slamo in senom in dosti hišne oprave. Škoda znaša 2000 gl. Poškodovani nij bil zavarovan.
— (Tatvina.) Okolo Maribora gredo tatovi posebno na krave. V noči 6. t. m. je bila revni kajžarci Katri Grege v Selnicah nad Mariborom krava ukradena, pri Ruškem brodu črez Dravo prepcljcna in v Maribor odguana. Dozdaj šc nij najdena niti krava, niti tatovi.
— (Tat, ki rad kadi.) Pri sv. Barbari poleg Ptuja je bilo konec pretočenega meseca pri tamošnjem kramarji ulomljcno in ukradeno 200 pakclccv tabaka in 400 cigar.
— (Kolera) se je prikazala v Vuher-jih pri Dravi, v marcnbcrškcm okraji. Za-trošena jc bila po tujcih iz Ogerskega, kjer še zmirom hudo razsaja.
— (Od strele ubitih) je bilo to poletje samo v judeuburškem okraji na zgornjem Štajerskem 304 — volov in krav, ki so se pasli na planinah.
Razne vesti.
* (Kolera) jc na Dunaji čez dalje hujša. Od 3. do I. Bept. je zbolelo 123 ljudij na tej bolezni iu tako vsak dan več.
"(Italijanska razbojnika.) 2. sep-tembra so v Potenci na Napolitanskem dva razbojnika obesili, od katerih jc eden imel _' , dragi pa 23 umorov in pobojev na vesti.
Zraven teh dveh so obsodili tam de dragih 19 razbojnikov ob enem na smrt.
Narodno-gospodarsko stvari.
V št a j cr s k o - s 1 o v e n s k i h vinogradih bo trgatev srednja: kako pa bo vino, se zdaj šc ue da določiti. V Slovenskih (Jericah so trte po nekaterih vinogradih telo polne, v drugih pa tako, da jc človek uže lehko zadovoljen: v Pohorji v vinogradih precej lepo kaže, v Ljutrtucru iu Ormuži prav dobro.
— Društvo, katero misli zidati železnico Spodnji D raj b cr g - (' e lj e, jo dobilo od trgovinskega miuisterstva podaljšanje koncesije za napravo telmičuega operata ua dva meseca.
■»O*lil HO.
Vsem bolnim moč in zdravje brez loka in brez stroškov.
Revalesciere du Barry
t?   Fj<Jlt<i<>9iN.
[2vrstna »dravilna brana Revalesciere duBarry odstrani vsi' bolezni; namreč bolezni v želodci, v živcih, v prsili, na pljučah, jetrah, /le/.ah, na »lizuici, v duinjaku, v mehurji in na ledvicah, raberkole. sušico, naduho, kašelj, ncprcbavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in Mjr\aiiic krvi tttđi oh času nosečOSti, sculno silo, otožnost, Bttlenje, revmatlzem, protin, bledico. — te-pisek iz 7.~>.uiio spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lokom kljubovale.
Spričevalo *t. 73.621.
Na Dunaji, 1. februarja 1871.
Neskončna hvaležnost do Vas mi daje povod, Vam te vrstic*- pisati. Hi! sem skozi štiri mesece od strašne naduhe trpinčen; nikdo mi nij mogel olajšanja dati, dokler nijscin na svet prijatelja Naše izvrstne Kc\alcsciere \ zel. ki meje od tega zlega temeljito ozdravila. Feliks baron pl. C 1 a r o v.
Spričevalo *t. 66.716.
Pariš, 11. aprila Moj gospodi Moja hči, ki je izredno trpela, nij mogla probavljati niti spati; nespečnost, slalmst in nervozna razburjenost jo je prevladovala. Ona se nahaja culo dobro po čokoladi Kev aleseiere, ki jo je popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro prebavljivost, pomirjene živce, zdravo spanje in trdno meso ter je zopet dobre volje.
II. de M o n ti 011 i s. Spričevalo st. 7:{.71o\ Itaden pri Dunaji, 11. julija 1871. Dolgo seiu se obotavljal, svoje ime kot javno spričevalo razglasiti; pa moja hvaležnost je  vse po-mislike  premagala in  iz celega  srca  »pričujem na blagor  vseh  trpečih,  da,  ker  moji ženi  kakor tudi meni nij jed dišala, posebno jaz na bljuvanje pojedi in budi nespečnosti trpel, sva naposled", ko je zdravniška pomoč brez vspeha bila, k Vašej Revalesciere pribežala in zdaj  pit enomesečni rabi  se kakor novorojena   počutiva in  se  Vas hvaležno spominjava.
HugO baron pl. Dunav, tfrujščak. Tečnejši kot meso,  prihrani Rcvahssciere pri odraSčenih in pri otrocih f)Okrat svojo ceno za zdravila.
V plehastih pušicah. po pol funta 1 K<dd. f>0 kr., I fuut "2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., G funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 84 funtov 3G gold.,
— Uevalesciere-Hiscuiten v pušicah a 'J gold. .00 kr. in 4 gold. 50 kr. — Kevalesciere-Chocolatče v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 21 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — -za 576 tas ,')<) gold.
— Prodaje: Barry d u Barrv & C o m p. na l>u-HHji, tfallflaehjHMse št. 8, v i.jubijnui Ed, Mii lir, v <;rndcl bratje Ober an z m e y r, v Iiis-bruhu Dioohtl & Frank, v Celovel 1'. liii n-baoher, v i.ouei Ludvig Miiller, vMariboru F. K o 1 e t n i k & M. M o r i č, v Itlerann .1. 1! S t o c k ha us en, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Dunajska borza 1 2. ceptcuibra
(Izvirno telegraGo-: o poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih .   68 gM. 90 kr.
Enotni drž. doig v ar?hru	•   72 _	60
		50
Akcije uaroui;o ljaz.ko   . .	961 „	_.
Krciitiio akcijo.....	. 230 „	66
London     . .		15
Nap-)l.  .   . .	.    8 ,	98
C. k. cekini   .   . .		_
8r~bro	■ 106 ,	ti")
Umrli v l.jui»l juui
od 0. do 11. septembra.
Anton Dreiuel, delavce, 4:> 1., na griži. — Marijana PolSDC,  delavka,  50 1..   na srčni bolezni. —
Urban Kačnik, prebivalec, 04 1., na brlgtićni bolezni. — Fmil Gale, zasebniak otrok, 2 I., na mož ganskem mi fudu. — Jan. Bračsov, delavec, 73 L, na griži. — Cecilija Hrieelj, zidarsk otrok, 1 I. in Viljem Šolar s.ikar, 53 I.. oba na griži. — Marija Krišiot'. delavki, 20 1., na pljuč, tulierk.
IW Puške "3ne
1 Lefaucheu\ dvocevka iz čistega damaska 2M, 33, 35, 40 do 50 gold.
1 Lankaster        n        „      „ „       44, 48, 52, t>0, 7() do SO gold.
1 Percusions        „        „      „ „18, 20, 88, 28, 30 do f>0 gold.
1 „ „        „  železnice v 11 gold. 60 kr., 13, 16, IG do 18 gold.
1 revolver 7 gold. 50 kr., 10, 12, 15, 18, 20, 25, 28 do .10 gold.
1 pištola, dvocevka 2 gold. 15 kr., 2 gold. 50 kr., 3, 4, 5, 6, 7 do 10 gold.
1     „       enocevka 1 gold. «15 kr., 1 gold. 50 kr., 2, 8, 4, 5, (J gold.
1 tlinta ali štuc ('» gold. 50 kr., 7, 7 gold. 50 kr., 8 gold. — 1 enocevka l gold. 15 kr.,
1 gold. 50 kr., 2, 3, 4 do 5 gold. — 1 kapsel-puška za v izbi tarčo streljati 16,
18, 2«) do 25 gold. n. d. It K) patron 7 m m 2 gold. 40 kr.    100 hilzen 14 m/m 3 gold. 10(3     „     3 m/m 2    „    90   „     100     „     16 m/m 2 gold. 00 kr. 10O 12 m/m 8    „    40   „     100     „     is m m 2    „    80 „
po latinski ceni, po poštnem povzetji.   Kdor denar naprej pošlje, dobi provizijo.
priporoča
(234—2) v Kropi na Gorenjskem (Oberkrain).
J> S prihodnjim šolskim letom, to je, s i. olif ubroin ih#:t. odpre se na
Češko slovanskej
H    kupeijskej akademiji
U v Pragi
^   drugi letnik, s kojim doseže zavod svojo popolnost.
JNTamen tega zavoda je, da bi si mladeniči, ki se žele posvetiti kup-jy čijstvu, pomnožili v dragih učilnicab pridobljene vednosti, ter jih prisposobili Ti za bodoči poklic s praktičnimi in teoretičnimi znanostmi v kupčijstvu iu vseh ^ njegovih oddelih, in sicer tako, da bi izstopivši z akademije, bili sposobni za «V vsako plačano službo, v katerem si bodi kupčijikcin zavodu. jl/ Akademija ima «lva letnika, v kojib se uče sledeči predmeti: knjigo-
Tj vodstvo, kupčijsko računstvo, nauk o blagu, mehanična tehnologija, kemija, TJ kemična tehnologija, narodno gospodarstvo, s posebnim ozirom na kupčijsko Ti teorijo in svetovno obrtnijstvo, kupčijsko postavodauje, meujiški, kupčijski in ^X čolni zakoni; privilegiji, monopoli in kupčijska statistika, zemljepisjc, kupčijska in kulturna povestnica, krasopisje in tesuopisje ; končno jeziki in sicer mimo ±f češkega i nemški (in sicer oba enako temeljito, da bodo absolvirani akademiki M mogli vštric hoditi z onimi drugih Čeških in nemških zavodov), dalje ruski, Jj francoski, angleški, italijanski, in ako se oglasi dostojno število slušateljev, Ti    tudi drugi slovanski jeziki.
Za slušatelje, ki nemajo potrebnega temelja, da bi se mogli prejeti v prvi letnik akademije, vredjena jc pripravnica, v kojej sc bode učila češčina in nemščina, računstvo, zemljepisjc, povestnica, verouauk, prirodne vede, krasopisje in risanje.
V prvi letnik akademije prejemajo so za redne slušatelje oni,  ki so Ti    dovršili nižjo gimnazijo ali nižjo realko; dalje i taki, ki se sicer ne morejo izkazati z gori omenjenimi študijami, pa pokažejo pri prejeuincni izpitu, da 80 si inače pridobili potrebnih vednostij; kdor pa nema teli znanosti, mora se ±1    podvreči sprejemnemu izpitu za pripravnico.
Tj 1'ri |»i <-j<'iiiii4 m ixpiiu z.'i prvi lolniK aka«l€>mij«? izpi-
Jj tovalo se bode iz češčinc, računstva in zcmljcpisja, kakor se to terja v nižji Ti gimnaziji ali realki; pri prt1 jemnem izpitu *a\ pripravnico bode se ^ izpitavalo iz češčine in računstva, kakor to terja drugi razred gimnazijski «W    ali realni.
Prejemali se bodo za posamezne predmete na akademiji tudi izvan-jQ    redni slušatelji.
^ teiiinc sc plača na leto 120 gld. a. v., za pripravnico pa 100 gld.,
Tli    koji se izplačujo v poluletuih obrokih ob začetku šolskih semestrov.
Izvanredni slušatelji plačujejo za eno uro na tedcu 7 gld. na leto. *?W Plača za šolske potrebe, odmeujeua za novoprišle, znaša 5 gld. a. v.
Jv Vpisovanje se začne 20. septembra in bode trajalo do konca septembra.
jO Oglaša naj sc v rečenem času od 8 —12 dopohulne in 2—4 popoluduc pri *Jj akademijskoj direkciji, ki sc nahaja: štev. 4 v manjšem staroinestskeiii pred-Tl mest ji (na oglu Linhartovega predmestja), kjer sc tudi na vsa. prašauja Ti    podavajo odgovori in pojasnjevanja;  pO želji se dobodc tudi stanovanje pri
solidnih rodbinah, v kojem bodo akademiki preskrbljeni redno z vsemi doma-
čimi potrebami.
Tj Prejemni izpiti bodo 30. septembra iu uaslcdujoče dni; izpitavanje se
jQ    začne vselej oh devetih zjutraj.
TJ f Pragi, dne 1. avgusta 1873. (214—3)
S V imenu odbora za ravnateljstvo in vzdrževanje češko-slovariske jy kupčijske akademije:
Tj       lloj^ij ;i. l^in;iiiBBCkB T«HBiMkr.
S predsednik. ravnatelj akademije.
Izdajatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".