OKTOBER 2006 OBVEZNI IZVOD 2. KROG ŽUPANSKIH VOLITEV: Levstek ali Marn? (Pogovor s kandidatoma) SDS, zmagovalka volitev Politična kupčkanja zadnjega mandata Občinski nagrajenci 2006: Urbanova nagrada podjetju RIKO HIŠE PRIZNANJA IN NAGRADE OBČINE RIBNICA ZA LETO 2006 URBANOVA NAGRADA Podjetje Riko hiše, d.o.o., Lepovče 23, Ribnica, velja za eno najperspektivnejših gospodarskih družb v Ribniški dolini. Iz greenfield investicije se je v kratkem času razvilo v mednarodno prepoznavno in uspešno podjetje, ki proizvaja in trži lesene masivne hiše. S svojo ustanovitvijo in stalno rastjo omogoča lokalnemu prebivalstvu vedno nove priložnosti za zaposlovanje. Projekt Riko hiše je razvojno naravnan. Zaradi potrebe po izpolnjevanju svojega izdelka redno in intenzivno sodeluje z znanstveno - izobraževalnimi institucijami, kot so fakultete: FA, FGG, BTF, inštituti: ZRMK, Otto Grafinstitut, Stuttgart... Kakovost lesene masivne bio hiše Riko dokazujejo mnogi domači in mednarodni cerfitikati (Ü znak, Evropski patent - EU patentni urad München, Najboljši okoljski izdelek v Sloveniji za leto 2002, Energetska izkaznica -ZRMK inštitut) ter seveda uspeh na tržiščih EU (Italije, Avstrije, Nemčije, Francije, Švedske, Švice, Španije, Velike Britanije, Irske), kjer podjetje postaja vse bolj prepoznavno kot tvorec meril za visoko kakovostno biogradnjo. Podjetje Riko hiše je družbeno odgovorno podjetje, ki zagotavlja stimulativno delovno klimo svojim zaposlenim ter uspešno opravlja tudi svoje poslanstvo. Dviguje bivanjske standarde ter opozarja na vrednost ekoloških materialov, zdravega bivanja in zdrave ter okolju prijazne gradnje. Veliko vlaga tudi v kraj, iz katerega izhaja (Rokometno društvo Riko hiše, Triatlon Ribnica, Plavalni klub Ribnica... ) ter lokalno tradicijo obdelovanja in oblikovanja lesa, svoj izvor in navdih vseskozi prepleta v svojo pojavnost ter se tako trudi biti ambasador te dragocene dediščine. Janez PUCEU, vodja Riko Fliše, d.o.o. Ribnica Komentar k prejeti nagradi: "Prijetno je dobiti tako priznanje v domačem kraju. Zares smo veseli. Problem je, ker doma nisi prerok. Če torej opazijo tvoje dolgoletno in kvalitetno delo v domačem kraju in mu podelijo za to tudi priznanje, na ta način lokalna skupnost pokaže odnos do takega podjetja in pomeni, da ga sprejme. Vesel in zadovoljen sem, da so opazili Riko Hiše iz Ribnice. Zato nam to priznanje pomeni veliko. Tu gre namreč za razvojni projekt, hišo, ki deluje v kontekstu trajnostnega razvoja in ohranjanja tradicije obdelave lesa. Aktivno delamo na tem, da bi se porabilo manj energije in zagotavljalo zdravo bivalno okolje. Ribniška žlica kot sinonim za Ribnico dobila je tako dobila drugačno obliko - to je zdaj hiša, ki je prisotna po celi Evropi." Kaj so najaktualnejši projekti podjetja Riko Hiše? "Trenutno je najaktualnejši projekt 5-stanovanjski objekt v Stockholmu na Švedskem, v eminentnem, političnem predelu Stockholma. Takoj za tem je projekt treh stanovanjskih hiš v Areju na Švedskem, kjer bo februarja 2007 svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. Pričakujemo, da bomo v naslednjem letu tam zgradili še 10 hiš. Seveda pa se nadaljuje projekt v Angliji, kjer sodelujemo skupaj z Jelovico pri izgradnji 160 hiš. Zelo veliko nam pomeni tudi nov preskok, kajti prodrli smo še v eno državo Evropske unije, in sicer v Španijo. Eden močnih projektov, na katerem intenzivno delamo (pogodba še ni podpisana), je tudi elitni fitnes v Franciji, v neposredni bližini Pariza. Prav tako se zopet dela za projekt vrtca in šole v Italiji, kjer upamo, da bomo projekt dobili. Seveda je tu še več projektov, odpirajo se tudi na vzhodu Evrope." Na odprtju razstave arhitekturne delavnice študentov, 6. oktobra, ste ob omembi izgradnje vrtca v Italiji vprašali ribniškega župana, kaj pa vrtec v Ribnici. "Stvar je taka, da so se pojavile težnja, želja in ideja, da bi se ribniški vrtec spremenil, dogradil ali na novo zgradil. To je informacija, ki je prišla do nas. Pomislili smo seveda, da če smo naredili vrtec v Italiji, ne vidimo razloga, da ne bi naredili kvalitetnega vrtca tudi doma, v Ribnici. Ali so italijanski otroci kaj drugačni kot naši? Ne. Treba pa je imeti vizijo in združiti moči ter iti v projekt, ki bo pomenil DOBRO za vse naše otroke. Na tem področju ni nič še jasnega, vendar pa je bila z naše strani roka podana. Hočemo tudi opozoriti, da če želimo iz Ribnice narediti prijazen in zdrav kraj za bivanje ter jo videti kot kraj razvoja in prihodnosti, moramo imeti vizijo in delati na tem intenzivno, vsi." OKTOBRA PIŠEMO: Dogodek meseca: VOLITVE 2006 Zmaga SDS 4 Drugi krog županskih volitev 6 Bojkot Kota 7 Predvolilna dogajanja 7, 12 V središču Pogovor z županskima kandidatoma 8 ALOJZ MARN Vsakdo ima pravico ocenjevati moje delo. Sem zagovornik dialoga, strpnosti in umirjenega vodenja. Menim, da sem sprejemljiv za pripombe in predloge in jih upoštevam v kar največji možni meri. Kar pa zadeva samo vodenje sej, so za to določena pravila v Poslovniku o delu občinskega sveta, ki veljajo tako za člane občinskega sveta kot za župana. JOŽE LEVSTEK Res mi ni do konfliktov. Moja prednost je predvsem izkušena, delo voljna, usposobljena in ugledna ekipa, ki zagotavlja uresničitev zastavljenih ciljev. Zelo sem vesel, da je občane prepričala. Gre za mešanico nestrankarskih strokovnjakov različnih področij in izkušenih svetnikov iz prejšnjega mandata, med katerimi je seveda tudi poslanec g. Jože Tanko, ki je pomembna vez med občino in državo. Slovo stare garniture svetnikov Mandat političnih kupčke Rojeva se ribniški mini BI Razpisi Zabavne strani Urejena Ribniška d Podjetnost in kultui Trend: Lesena gradnja Občinski nagrajenci 2006 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA POROČILO O LOKALNIH VOLITVAH 3006 I. VOLITVE ZA ŽUPANA Volitve za župana občine Ribnica so potekale po večinskem sistemu. Od skupaj oddanih 3984 glasovnic je bilo 100 neveljavnih. Za župana so kandidirali 4 kandidati, ki so prejeli naslednje število glasov: Prvin LAVRIČ 560 (14.42%) Ana BENČINA 292 (7.52%) Alojz MARN 1515 (39.01%) Jože LEVSTEK 1517 (39.06%) Ker noben kandidat ni dobil večine glasov se bo opravil drugi krog volitev med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov, in sicer: Jože LEVSTEK Alojz MARN II. VOLITVE ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA Glasov % glasov št. dod. mandatov Št. in ime liste 1664 43.6 9 1. SDS 373 9.8 2 2. NSI 541 14.2 2 3. LDS 543 14.2 3 4. SD 694 18.2 3 5. SLS 3815 100 19 VOLILNA ENOTA 1 IME IN PRIIMEK PREDLAGATEU Miha KLUN, roj. 27.9.1973 SDS Željko VALČIČ, roj. 23.10.1956 SDS Dušan ERČUU, roj. 12.7.1947 LDS Zvonimir OBERSTAR, roj. 26.7.1944 SD Janez ZOBEC, roj. 4.9.1960 SLS Breda ORAZEM, roj. 29.10.1941 SD Ksenija ABRAMOVIČ GROM, roj. 17.5.1973 SDS VOLILNA ENOTA 2 IME IN PRIIMEK Jože LEVSTEK, roj. 30.9.1958 Ivana LEVSTEK, roj. 12.9.1951 Anton BERKOPEC, roj. 21.9.1951 Janez PUCEU, roj. 6.5.1959 Ana BENČINA, roj. 24.3.1936 Janez LEVSTEK, roj. 17.5.1963 PREDLAGATEU SDS SDS SDS LDS N.Si SLS VOLILNA ENOTA 3 IME IN PRIIMEK PREDLAGATEU Jože TANKO, roj. 16.4.1956 SDS Vinko LEVSTEK, roj. 15.7.1968 SDS Benjamin HENIGMAN, roj. 5.1.1960 SLS Metod JAKLIČ, roj. 16.3.1937 N.Si Lidija ŠMALC, roj. 19.6.1966 SDS Franc PETEK, roj. 23.7.1951 SD Ü i'l V d El Ml Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Rahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Vesna Horžen, Benjamin Henigman, Majda Vrh, Pavel Hočevar Lektorica: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk In prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto.ribnica@siol.net FAKS: 8361 091 Izid naslednje številke: 29. november 2006 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. ■■■■■■■■■■■■■■■M Gradivo za naslednjo številko oddajte do 18. novembra 2006 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Alenka Rahulje): Minila je sladkost, prihaja jesen... D mm 3 oosr aeyvjLnow naEo Q Politika v ilegali Govorimo, kako se v Ribnici nič ne dogaja, da smo zlezli Bogu za hrbet in da se s svojim nezanimanjem za lastno prihodnost selimo v predpotopno dobo. Potem pridejo volitve, ta demokratična pot, da se vedno znova koga od križamo, nastavimo spet svojega človeka in rinemo naprej. Pa se spet ni kaj bogokletnega zgodilo. Tudi volitve niso zbudile ljudi. Še najbolj skrajno potezo je potegnil Kot, ki jih je bojkotiral, stojnice županskih kandidatov pa so k sebi privabile le ljudi, ki nosijo iste politične barve, in še te se je dalo prešteti na prste. Stavba na Škrabčevem trgu 40 je oživela le 22. oktobra, ko so člani hiteli poslušat rezultate in čestitat kandidatoma, za katera smo pravilno predvidevali, da bosta prišla v drugi krog: Jože Levstek je dobil 39.06, Alojz Marn pa 39.01 %. Tesno je šlo tudi na zadnjih volitvah, Tanka in Marna so ločili le trije odstotki, v drugem krogu pa je Marn nabral skoraj 60% prednosti. Ravno zato si zdaj nihče več ne upa napovedati, komu se bo nasmehnila zmaga, ker so volivci nepredvidljivi. Tolikšne strankarske prednosti SDS vendarle nihče ni napovedoval, saj so pobrali kar devet svetniških mest od 19, kar je pravo zmagoslavje, čeprav so se Ribničani volitev udeležili le v 53, 60 odstotkih. To je za več kot 23 odstotkov manj kot pred štirimi leti, ko si je Ribnica tako zelo zaželela sprememb, daje bila v 1. krogu volilna udeležba kar 76,59%, v 2. pa 75,29%. Liberalna demokracija kot da je na teh volitvah poniknila, čeprav je pred 4 leti kot stranka slavila zmago s 25%, in zdaj se ugiba, komu bodo liberalci podarili svoj glas v drugem krogu, kakih konkretnih dogovarjanj s SLS pa menda še ni. SDS si ni upala svojega kandidata, kljub temu, da so mu očitali nerazpoznavnost, forsirati na račun dobrega imena koga drugega, ker ima palica vedno dva konca in tako smo na koncu imeli "fair pla/ in "nasprotnika bosta še naprej ostala prijatelja", je dejal Levstek. Socialni demokrati so se spravili v zaledje svojega vodje Boruta Pahorja, ki jih je obiskal med popotovanjem po Sloveniji, Nova Slovenija pa je bila v kampanji sploh zelo skromna in smo kandidatko lahko spoznali le na novinarski konferenci. Škoda je, da soočenja županskih kandidatov nihče ne postavi kam ven, na prosto, da se lovi pozornost ljudi, ki jih je drugače k poslušanju ali gledanju kakih političnih zadev vse težje pritegniti. Stojnice strank so zdaj zvodenele, saj so se za slabe tri ure pojavljale vsak vikend na frekventnih točkah, malo živahneje je bilo le, ko je enkrat pršut rezal Marn, drugič pa je v kuharja napravljen Levstek delil predvolilni golaž. Politika je, kot ugotavljajo po celi državi, degradirana v politikanstvo, s katerim se nihče noče pretirano ubadati, zato je potrebno najti svež način za snubljenje ljudi in volilnih glasov. Predvsem v večjih mestih, kjer so se pojavljale nestrankarske liste, so le-te slavile zmago, stranke pa so se borile le še za preostanek glasov. Toda zanimanja za politiko v Ribnici že vsa leta samostojne Slovenije ni. ZMAGA JANŠEVE STRANKE, PORAZ LIBERALNE DEMOKRACIJE SDS je v 19-članskem občinskem svetu dobila kar 9 mest Ribnici se je vedno pripisovalo, da je naklonjena Slovenski demokratski stranki, in na letošnjih volitvah ne bi mogla bolje upravičiti tega slovesa, saj je dobila kar 9 svetniških mest od 19. Velika poraženka je Liberalna demokracija, ki je izgubila kar 3 mesta in jo bosta tako predstavljala le še 2 svetnika, čeprav je bila še na zadnjih volitvah zmagovalka s 25% glasov. Socialni demokrati so pridobili eno mesto in se tako izenačili s Slovensko ljudsko stranko, ki je izgubila enega svetnika. Obe stranki bosta imeli po 3 predstavnike. Nova Slovenija bo zdaj enako močno zastopana kot LDŠ, s po 2 svetnikoma, je pa izgubila enega. Skoraj vse stranke so se uštele v pričakovanjih, najbolj pa gotovo Nova Slovenija, ki je pričakovala 6 mest, na enako število je upala SLS, Socialdemokrati so rahlo izboljšali rezultat, na kar je računal tudi njihov Borut Pahor, LDS pa je potegnila najkrajšo slamico. Tudi SDS ni upala na tako prevladujočo zmago in če jih je še nekaj minut poprej skrbel izenačen izid njihovega županskega kandidata z nasprotnikom, v strankarskem svetu zdaj ostajajo brez vsakršne konkurence. Kar posledično pomeni, da vsi njihovi predlogi, ki so zdaj gladko padali na glasovanjih, na drugi strani ne bodo več imeli tako močnega nasprotnika, saj bi v primeru, da se ustvari kaka tiha koalicija med SLS, LDS in S D, le-tej še vedno manjkal en glas (9:8). In če se SDS in NSi ni uspelo dogovoriti, da bi imeli istega županskega kandidata, bosta zdaj imeli kar 11 glasov, seveda, če bosta glasovali politično usklajeno. Kolikor je bilo slišati, bo NSi najbolje unovčila svoja 2 glasova, saj so se takoj po volitvah nanjo obrnile že vse politične stranke. Ponovila pa se bo situacija prejšnjega mandata, ko občin- ski svet politično ni bil uravnotežen, zato bo njegovo vodenje lažje za Jožeta Levstka in težje za Alojza Marna. Tik po objavi izidov je bilo pri večini strank videti le globoko zamišljene obraze in porajalo se je isto vprašanje: kaj delamo narobe, da nam volivci vse manj zaupajo? En razlog lahko hitro poiščemo v tem, da so se politično premalo angažirali, saj smo enega svetnika SLS na primer v vseh letih samostojne Slovenije slišali spregovoriti le enkrat. Tudi mnogi drugi so raje ostajali v zaledju in se priključili le, ko je bilo treba oddati svoj glas. Ljudje pogrešajo pristen stik s svojimi politiki oz. izvoljenimi predstavniki in če so slednji kaj hodili po terenu, potem so jim občani to tudi povedali v brk. Ribnica je v posameznih odsekih videti kot da se je tu pred kratkim končala kaka vojna in si od nje še nismo opomogli..., tako nas opisujejo drugi. Precej boleče spoznanje je, da ljudje pogrešajo pogovore, obiske, sestanke z lokalno oblastjo, pa četudi bodo polni praznih besed, le da se jim nameni vsaj kaka pozornost. Mrtvilo je za ljudi postalo nesprejemljivo in volili so očitno tistega, ki jim je obljubljal svež veter, tokrat SDS. Obljubljali so jim ga tudi pred štirimi leti, a LDS in SLS nista uspeli predramiti okolja. Le-to je na volišča odšlo le v 53,60 odstotkih. Več kot 23% manj kot le 4 leta poprej. Volitve spremljala ALENKA PAHUUE Celoletno pojavljanje med vouvci in kuhanje predvoulnega GOLAŽA SE JE SDS OČITNO OBRESTOVALO NEURADNI REZULTATI VOLITEV VOLILNA ENOTA 1 % glasov št. mandatov SDS 30,51 3 SD 26,27 2 LDS 20,28 1 SLS 16,38 1 NSI 6,57 0 VOLILNA ENOTA 2 % glasov št. mandatov SDS 51,72 3 SLS 14,95 1 LDS 12,63 1 NSI 11,14 1 SD 9,57 0 VOLILNA ENOTA 3 % glasov št. mandatov SDS 47,49 3 SLS 23,31 1 NSI 11,38 1 SD 7,77 1 LDS 10,05 0 ODMEVI - BENJAMIN HENIGMAN, predsednik ribniške SLS Kako komentirate tesen rezultat med županskima kandidatoma? Volivci imajo vedno prav, takšen je tudi rezultat volitev. Zadovoljni smo z rezultatom volitev za župana. Uvrstitev v drugi krog smo pričakovali, 39% vseh glasov pa je tudi vzpodbuden rezultat za zmago dosedanjega župana Alojza Marna v drugem krogu. Vabimo vse volivke in volivce, da se udeležijo volitev za izvolitev župana in s tem odločijo, kdo bo naslednja štiri leta predstavljal in vodil našo občino. Prepričani smo, da si Alojz Marn, po štirih letih izkušenj in rezultatov dela, zasluži zaupanje. Kaj pa pravite na dejstvo, da je SLS izgubila en sedež v OS? Nismo zadovoljni z rezultatom za listo SLS in izgubo enega svetniškega mesta. Glede na opravljeno delo smo pričakovali od 4 do 6 svetniških mest. SLS je kljub temu postala druga najmočnejša stranka - po številu glasov za občinski svet in svete KS. Čestitamo SDS za zmago med strankarskimi listami; s tem se je povečala tudi njihova odgovornost. V OS se je vzpostavilo novo ravnotežje moči, saj je kar 9 mandatov dobila SDS. Bo _ delo poslej težje? Že do sedaj je bila s strani župana Marna vodena uravnotežena politika, ne glede na politična razmerja glasov v občinskem svetu. Odločanje ne more biti stvar strankarskega prestiža, če so ponujene dobre rešitve, z vizijo in s časovno in finančno opredeljenim načrtom dela. Z izvoljenimi novimi enajstimi svetniki in svetnicami, z močno vladno podporo, ministrom in s poslancem iz Ribnice, bo delo lahko konstruktivno in uspešno. Navsezadnje je v novem OS zastopanih osem dosedanjih svetnikov, ki že imamo rdečo nit dela. Programi strank in prioritete pa so si podobni, saj naj bi vsi delali in živeli za interese Ribniške doline. PRIMERJAVA 2002 ŠT. MANDAT. 2006 ŠT. MANDAT. SLS 4 3 SDS 5 9 NSI 3 2 SD 2 3 LDS 5 2 SKUPNO ST. MEST 19 19 ODMEVI - Jože Tanko, predsednik ribniške SDS “Najprej bi se rad zahvalil vsem, ki so se odločili, da sprejmejo odgovornost in kandidirajo na naših listah. Zahvala pa gre tudi volivkam in volivcem, ki so zaupali v našo ekipo in naš program. Izvoljeni svetniki tudi trdno stojimo ob strani G. Jožetu Levstku, našemu kandidatu za župana. Želimo izboljšati delo občine. To pa je možno le ob tesnem sodelovanju med županom in občinskim svetom. Zato Vas vabimo, da ga 12. novembra podprete v drugem krogu volitev za župana. ” Odzivi LDS in SD na volilno zmago SDS Liberalni demokrati in Socialdemokrati niso skrivali nezadovoljstva nad volilnim izidom, ki jih je postavil v manjšino. Prvak ribniške SD Prvin Lavrič meni, da tako močna zmaga SDS za razvoj demokracije ne pomeni nič dobrega. O novem razmerju moči se v SD še niso pogovarjali, toda pomisleki se kar množijo. Eden izmed večjih je, ali ni bolj smiselno podpreti županskega kandidata SDS, ker bi potem občinski svet deloval brez večjih razprtij, saj bi bilo glasovanje že vnaprej odločeno, ali pa tvegati, da se bo bil nenehen boj med županom SLS in Slovenskimi demokrati. "Na lokalni ravni je politika povsem odveč, ker z njo vsi zgubljamo. Treba je podpreti dobre projekte, ne glede na to, kdo jih predlaga, ne pa držati figo v žepu. Tako izgublja le lokalna skupnost." Prvak LDS Dušan Erčulj volilnih izidov tudi ne sprejema z veseljem. Najprej ne poraza LDS, ki ga delno pripisuje temu, da stranka tokrat ni postavila svojega županskega kandidata. Tudi kampanja je bila umirjena, nič populistična, ker se LDS tega noče iti, je dejal Erčulj. 'Premalo smo dogajanja komentirali v medijih in nas niso dosti slišali. Vsega tega se dobro zavedamo, a nismo hoteli na tak način pridobivati političnih točk. Politiko razumemo dmgače, a kaže, da mi nismo pravilno razumljeni. "Zmago SDS ocenjuje kot slab izhod, ker bo uveljavljala svojo politiko, "kateri smo mi vseskozi nasprotovali, a zdaj te možnosti ne bomo več imeli". Svojim volivcem v drugem krogu ne bodo diktirali, koga naj volijo, trdi Erčulj, boji pa se, da udeležba ne bo velika, "ker nimajo razloga." LDS pa se zdaj ukvarja z isto dilemo kod SD: Kaj je bolje? Podpreti župana, čigar stranka ima večino v svetu in bo tako SDS nosila celotno odgovornost za vodenje občine? Politika v ilegali Pojavlja se drug fenomen, ki je enak na nacionalni ravni: celo tisti, ki so bili v njej, rinejo iz politike, tudi lokalne. Tej se je v zadnjem mandatu očitalo, da se zaradi koalicijskih razprtij in delovanja s figo v žepu v občinskem svetu ni dalo nič pametnega storiti. V politiko novi ljudje nočejo iti, ker menijo, da je vse tako globoko zašuštrano, da se ne da nič več popraviti. Spet drugi se nočejo izpostavljati jezikom, komu da pripadajo, in bi kandidirali le, če bi se od strank lahko distancirali in nastopali kot neodvisni, zato toliko "brezbarvnih" Ribničanov na listah uveljavljenih političnih strank. Še nikoli pa se na listah ni pojavilo toliko podjetnikov, ker so politične stranke ubrale enako taktiko. Ugotovile so, da so taki ljudje bolj sprejemljivi za volivce kot pa politiki, ker si občani domišljajo, da bodo lahko Občino vodili kot dober gospodar. A podjetniki priznavajo, da jim politika nikakor ni v njihovem interesu, ker se vodenju svojih firm ne bodo odpovedali, v kandidiranju pa vidijo le priložnost, da za gospodarstvo izborijo kake boljše pogoje. Škofja Loka menda v razpisu prodaja kvadratni meter komunalno opremljenega zemljišča po ceni 55 evrov, ker njen župan verjame, da so poceni zemljišča "najboljši način za dosego želenega gospodarskega napredka." Občine, ki z visokimi cenami polnijo svoje blagajne, pa vlagajo denar v poceni gradnjo tehnoloških parkov, potencialnih nosilcev prihodnjega razvoja. V naši občini je bilo od velikih glav pogosto slišati le, da se za nas nihče ne zanima, ker smo predaleč od Ljubljane, kar nikakor ni res. Ne znamo jim ponuditi, še manj jih pritegniti, in ko investitorji od drugod sprašujejo, kje bi se pri nas dalo kaj delati, slišijo natanko to: "Ah, kaj pa vem. To veste, joj...aaaaaah." Županski kandidati so bili štirje, a še te so stranke dobile stežka, ne zlahka. SDS obžaluje, da . NSI ni podprla njihovega kandidata in jim tako ne bi bilo treba čakati, ali se bo na drugi strani ustvarila kaka koalicija, ki bi jim spodnesla zmago. V SLS so nekateri celo prepričani, da bi zmagali že v prvem krogu, če bi bil njihov kandidat odločnejša osebnost. Volilni programi so bili sestavljeni dokaj pozno, nihče ni hotel ničesar in nikogar preveč kritizirati in le enkrat je bilo opaziti, da je kaka stranka s prstom pokazala na koga, kot SDS, ki bi vrata Miklove hiše odprla široki množici. Programi so si precej podobni, večinoma pa politiki obljubljajo stvari, ki bi jih lahko postorili že v času, ko so imeli možnost odločanja ali bili na oblasti, a je čas očitno spet hitreje tekel kot njihove odločitve... Naravnost fascinantno pa je, da Ribničani, ki si medsebojno očitamo veliko škodoželjnost, v času volitev ne počenjamo zdrah, kot to počenjajo v večjih ali manjših mestih. Vse skupaj praviloma poteka precej nedolžno in kot sta se izjasnila kandidata za župana: prijateljsko. POLITIKA JE PA V ILEGALI. Urednica s 5>ooz: auvjLnovv >■ ■*■<>?><><■ Boj za županski stol se šele začenja OMED LEVSTKOM IN • MARNOM 2 GLASOVA < RAZLIKE Pričakovan drugi krog in nasprotnika preseneča tesen izid N > N' Vsi, ki spremljamo politično situaci-L jo na Ribniškem, smo pravilno predvidevali, da se bosta v 2. krogu, ki bo 12. novembra, pomerila aktualni m župan Alojz Marn in Jože Levstek, le razlike nismo znali napovedati. Za nekatere je tesen izid pričakovan, a 2 glasova? To kaže na popolnoma enakovredna nasprotnika, ki sta se borila za glasove po vaseh, ki po navadi odločajo o zmagovalcu. Zdaj je večino pobral Levstek, član nove zmagovite stranke, ki je v občinskem svetu dobila 9 mest. V primeru zmage bi mu bilo delo olajšano, če bi se kot zmagovalec pojavil Marn, pa lahko pričakuje bolj oteženo delo kot do sedaj. Kljub temu so napovedi Sizifovo delo, ker je nemogoče predvideti, kako močno bodo volivci nihali med izborom osebnosti ali stranke. Ali si spet močno želijo spremembe ali |3a jim županov protikandidat te svežine ne obeta? Poglejmo odzive vseh županskih kandidatov neposredno po objavi prvih neuradnih rezultatov: JOŽE LEVSTEK, SDS: "Rezultat je pričakovan, zdaj pa moramo gledati naprej, ker bo v 2. krogu pomembno, kako se bodo odločali volivci -ali za človeka, ki jim lahko pokaže nekaj svežega, ali pa bodo izbrali tradicionalno pot, kot je bila zdaj.” Levstek se zaveda, da je bil javnosti dokaj nepoznan, a v kampanji je užival. Meni, da je realno prikazal program, ki ima dobre možnosti, da postane uresničljiv. "Boj je bil zelo ledin športen, tako da bova z Marnom gotovo ostala prijatelja." ALOJZ MARN, SLS: "Rezultat kaže, da je bila zastavljena smer pravilna. Z izidom smo zelo zadovoljni, tesen izid pa sem sam vsekakor pričakoval. V naslednjem krogu se moramo potruditi, da povečamo razliko in zmagamo, ter nadaljujemo s tem, kar smo si zastavili." Vodja SLS Benjamin Henigman je sicer z izidom zadovoljen, "nisem pa vesel." Ph Marnu pogreša malo več odločnosti, "če bijo imel, bi že v 1. krogu lahko pometel z nasprotniki." PRVIN LAVRIČ, SD: "Delež glasov, ki sem jih pridobil, je bil pričakovan, čeprav bi po pozitivnih odzivih s soočenj pričakoval še odstotek ali dva boljši rezultat. Sama stranka se je tudi dobro odrezala, mi je pa žal, da nismo uspeli prepričati 2. volilne enote, v kateri smo imeli tradicionalno -E£r Sporočanje voulnih izidov na SEDEŽ SDS dober ugled." Socialni demokrati se prve dni po objavi neuradnih rezultatov še niso poglobili v analize rezultatov, čepravjih, kot je dejal Lavrič, žalosti, da so izgubili tradicionalno privržene Grčarice, jim je pa zato malo več naklonjenosti pokazalo mestno naselje. ANICA BENČINA, NSi: "Pričakovali smo tako mesto, o višini deleža glasov pa nismo razmišljali. Ni pa rečeno, da bodo pridobljeni odstotki za županjo enaki tistim za občinski svet..." Benčinova pravi, da je narobe, ker pomladne stranke ne najdejo skupnega jezika, saj bi potem lahko samostojno vodile občino, kljub temu pa na očitek SDS, da bi NSi lahko podprla njihovega kandidata, odgovarja: 'NSije samostojna stranka in prav je, da je nastopila s svojim kandidatom." Edina ženska kandidatka za županjo ve, da jo je v boju najbolj ovirala starost, saj ima že 70 let, "a oblast je dana samo mladim in naša starostna kategorija je povsem odrinjena. Vsi moramo imeti možnost, da delamo, če hočemo delati, zato sem tudi kandidirala." Alenka Pahuue mm *,, ti Z ROKO V ROKI, SLOGAN ALOJZA MARNA V VOLILNEM BOJU --V v - r Rezultati 1. kroga županskih volitev JOŽE LEVSTEK 1.517 39,06% ALOJZ MARN 1.515 39,01% PRVIN LAVRIČ 560 14,42% ANA BENČINA 292 7,52% Volilna udeležba: 53,60% Št. volil, upravičencev: 7.438 V JELENOVEM ŽLEBU IZGINIL PARTIZANSKI SPOMENIK Presenetljiva novica nas je doletela v predvolilnem mesecu, ko je v Jelenovem Žlebu preprosto izginil partizanski spomenik. Prvin Lavrič iz SDS se sprašuje, ali je šlo le za poniglavost ali pa se skuša ponagaja njihovi stranki oz. bivšim borcem. Občina in Zveza borcev sta tisti, ki bdita in skrbita za spomenike, težko pa preprečita njihovo krajo. Spomladi je izginila tudi spominska plošča na Gradu, tako da počasi vse skupaj že kaže, kot da se je odstranjevanja pretekle zapuščine nekdo lotil sistematično. Argumentov za taka dejanja gotovo nima, ker nespoštovanje zgodovine še nikoli ni pripeljalo miru ne v srca ne v Dolino. AP BUT ZAČENJA KARIERO VELEPOSLANIKA S Francijem Butom, ki ga je vlada 5. oktobra potrdila za veleposlanika v Pragi, smo se želeli pogovarjati že v tej številki, a boste lahko vse o njegovi poti v češko prestolnico prebrali prihodnjič. Butu namreč diplomatski kodeks ne dovoljuje, da daje izjave zdaj, ko je v postopku priprav na zunanjem ministrstvu in preden njegovo pot podpiše predsednik države. Nekdanji kmetijski minister, ki je bil trenutno na omenjenem ministrstvu državni sekretar, naj bi v Prago odšel po novoletnih praznikih prihodnje leto. Mandat bo trajal 4 leta, vendar namerava But kariero veleposlanika graditi tudi po izteku le-tega, ena izmed želenih destinacij pa je gotovo tudi Francija. Kot bojkotiral volitve GRE ZA GESTO! Kot je izpolnil obljubo in bojkotiral lokalne volitve ter s to simbolično gesto želel opomniti na to, da jih je že od leta 1993 nihče ne posluša in ne želi urediti obvoznice, ki bi tovorni promet speljala mimo vasi. Vaščani se zavedajo, da morda to ni najboljša rešitev in da bodo pritegnili le medijsko pozornost in polemike o svojem početju, toda pravijo, da ne vedo več, kako lahko vplivajo na odgovorne može in žene v občinski upravi. Na nobeno vlogo in prošnjo ne dobijo odgovora in zdi se jim, kot da so jih vsi pozabili. "Želimo pritegniti vsaj malo pozornosti, saj spremenili ne bomo nič. Bojkot ne pomeni ničesar, ne koristi in ne škodi, mi smo le ZA, da se težava reši", so dejali člani volilne komisije, ki so o problemu ceste sredi vasi in prevoznikov spregovorili trezno, razsodno in umirjeno. Kljub temu jih do 13. ure ni prišel pogledat nobeden izmed medijev, še manj pa politični veljaki in kandidati, ki se v Kotu niso pojavili niti v predvolilnem času, ko se po navadi veliko obljublja. 'Župan naj bo tisti, ki bo ta problem lahko rešil,"\e bil jedrnat eden izmed vaščanov. Ali bodo v primeru 2. kroga za večjo prepričljivost izvedli tudi kako zaporo ceste, še ne vedo, zavedajo pa se vendarle, da bodo morali najti še kak način, če želijo uspeti. Na občinskem svetu jih še nismo videli in vaščani se sprašujejo, kako to, da jim nihče od občinske uprave ni ponudil možnosti, da tudi svetnikom iz oči v oči predstavijo težavnost življenja ob hrupni vaški cesti. Problem je z leti postal večji zato, ker so avtopre- "V RIBNICI BI LAHKO ROŽICE CVETELE..." Franci But je prepričan, da nam lahko trenutna politična zasedba prinese razcvet Slovenska ljudska stranka je z uradno predstavitvijo kandidata za župana in svetnikov čakala vse do 16. oktobra, ker so opazovali, kakšen bo odziv ljudi na terenu na ponujena imena. Ta naj bi bil zelo dober, je na novinarski konferenci dejal vodja volilne kampanje Benjamin Henigman ter navedel slogan, pod katerim je stranka v Ribnici nastopala: Z roko v roki. Slogan je domislica župana Alojza Marna, ki so mu ljudje po občini menda izražali precejšnjo podporo tudi zato, ker naj bi bila izbira drugih kandidatov borna. Za svetnike je SLS pridobila večino takih, ki sploh niso člani stranke, je dejal Henigman, "in o političnih zdrahah ne vedo kaj dosti." Najprej bi se morali zagnati v prenovo prostorskega plana, da bi omogočili pogoje za nadaljnji razvoj in več industrijskih con. 'To bomo dosegli tudi s pomočjo ministrstva za okolje in prostor, kjer imamo svoje ljudi." Rešeto "ŽALOSTNI BOJKOTIRAMO VOLITVE," JE DEJALA MARINKA VESEL, ČLANICA KOMISIJE, "KER NAS NIHČE NE POSLUŠA, ZATO ŽELIMO TAKEGA ŽUPANA, KI NAM BO PRISLUHNIL." JANEZ GORŠE JE DEJAL, DA BI MORALA OBČINA ODKUPITI SAMO ŠE 65 AROV ZEMUIŠČA, DA BI LAHKO NAPRAVILA 6 METROV ŠIROKO CESTO. vozniki razširili svoj vozni park in svoj delokrog prenesli praktično na vso Slovenijo, tako da je gostota prometa zelo velika. Miniranje v kamnolomu sicer malo manj, pravijo vaščani, a vendarle leto 6x letno precej vznemiri prebivalce in strese hiše. Te se nasploh tresejo vsak dan in marsikatera na zidovih že kaže sledove poškodb. Tudi mladine je vse več, njihovo brezskrbno pohajkovaje po vasi pa krepko ogroženo, menijo prebivalci Kota. Njihova dvorišča zdaj služijo kot izogibališča za umikanje tovornjakom, ki prihrumijo skozi vas. Sporna se jim zato zdi tudi razširitev ceste, ki vodi od konca vasi proti kamnolomu. 6 metrov se jim zdi občutno preveč, ker tam ne želijo avtoceste in tudi učinka ne bo pravega, saj tovornjaki sredi vasi naletijo na ozko, 3-metrsko grlo. Žalosti jih tudi to, da župan sploh ne ve, kje je vrisana obvozna cesta. Izmed 92 volilnih upravičencev je prišlo volit 10 ljudi, od tega tudi en prevoznik, skoraj vsi, ki so prišli, pa so ob tem povedali, da se strinjajo s tem, da se problem reši, vendar se jim bojkot ne zdi primerna pot. "Vsekakor pa tisti, ki smo volili, nismo hinavci," je očitke nekaterih sovaščanov zanikal eden izmed volivcev. V vasi pa vendarle obstajata dve glavni mnenjski struji: ena prisega na to, da se obvoznica mimo vasi mora zgraditi, druga pa bi prevoze preprosto prepovedala. Bojkot spremljala ALENKA PAHUUE N e v a Volitve 2006 - predvolilno dogajanje Aktualni župan je občanom rezal pršut Franci But bi se v primeru izvolitve moral svetniškemu mestu odpovedati, ker ga čaka vodenje veleposlaništva v Pragi, kljub temu pa je ribniškim politikom položil na srce, da bi lahko 'iu rožice cvetele", ker Ribnica še nikoli ni imela tako močne politične zasedbe na državni ravni: ministra za delo Drobniča, poslanca in vodjo parlamentarne skupine SDS Tanka ter župana iz vrst SLS. "Tokrat res ne bi smelo biti izgovorov, da nam kako ministrstvo ni naklonjeno." V politične vode je zajadral tudi Janez Zobec, ki se že 23 let giblje v vodstvenih vinskih krogih, v politiki pa je amater. "40 let živim tukaj, a zadnjih 8 let me moti to, da naš razvoj ni zastavljen dovolj ambiciozno. Gledati moramo, kaj bo z nami čez 30 let in narediti dober program s karizmo." Janez Levstek se je predstavil kot nestrankarski kandidat, ki je skupaj z j | «h Ivanom Ogrincem oral ledino na področju ekološke pridelave hrane. Evropska unija le-to zelo podpira, ■ Mr- Ribnica pa ima dobre temelje, da jo izko-W « risti kot tržno nišo, je dejal Levstek, znan j Jp tudi po organizaciji oglarske kope v : Rakitnici. Kmečko obarvanost daje listi tudi Stanko Oblak, ki se je pred leti lotil pridelave paprike in druge zelenjave ter uspel. Še vedno aktualni župan Alojz Marn je ponovno nakazal smernice za delo v obdobju nadaljnjih 4 let ter kot bistveni uspeh preteklega mandata navedel 2 - milijardni investiciji, gradnjo bivalnih enot VDC ter doma za ostarele, za katerega naj bi bilo kmalu izdano gradbeno dovoljenje. Veseli se tudi odločitve ministra za okolje Janeza 2: Podobnika, da se bo obvoznica mimo Škofljice g; začela urejati že prihodnje leto in ne leta 2010. V 'jš' novem mandatu naj bi obnovili vrtec in 'meščan- J sko' šolo, uredili Šolsko cesto in Merharjevo ulico, ™ priključek za Dolenje Laze in Grič ter most mimo “ Dolenje vasi proti Kočevju. g" Alenka Pahuue Fo 7 TizVJLiTiO/v aüxnvnro *c* an» s: ALOJZ MARN Protikandidat Vas je premagal z 2 glasovoma in dobil večino tam, kjer ste jo pred 4 leti Vi. Ste pričakovali, da si bosta tako blizu in kako nameravate povečati razliko v drugem krogu? Razlika dveh glasov ni omembe vredna in dosežen izid v prvem krogu volitev je popolnoma v skladu z mojimi pričakovanji. Za izkazano podporo se najlepše zahvaljujem občankam in občanom. Vabim vse, da se udeležite drugega kroga volitev, ki bo 12. novembra, in tako podprete moje dosedanje delo in mi izkažete zaupanje za naprej. Tudi pred drugim krogom župan-[Ai skih volitev bomo nadaljevali z volilnimi aktivnostmi in prepričan sem, da bom, -; seveda ob vaši podpori, dosegel želen rezultat. p j V primeru, da zmagate, boste imeli v občinskem svetu povsem drugačno politično strukturo kot do sedaj. Močnejša kot vaša stranka bosta SDS in NSi. Boste lahko vodili uravnoteženo politiko? Uravnotežena politika je bila že do sedaj, ne glede na razmerje glasov v občinskem svetu. Večina sprejema odločitve, sam pa se bom potrudil predlagati konstruktivne in dobre rešitve, ki bodo programsko usklajene. Prepričan sem, da bom lahko s svojimi izkušnjami pozitivno vplival na povezovanje interesov ter da bom z izvoljenimi svetniki konstruktivno sodeloval in z njimi našel skupen jezik. Večja moč odločanja s sabo prinaša tudi večjo odgovornost. Tega pa se mora zavedati vsak član občinskega sveta. Ko vaju ljudje dajejo na 'tehtnico', se pogosto govori, da sta si precej podobna osebnostno (oba umirjena in zadržana, ne marata konfliktov, poštena) in da praktično ne bi bilo razlike, ali volijo enega ali drugega. Kako ocenjujete svojega nasprotnika in kako sebe? Ocenjevanje g. Jožeta Levstka kot tudi mene samega bodo opravili volivci na volitvah. S tem se bodo tudi odločili, komu bodo zaupali vodenje občine v nadaljnjih štirih letih. Moj slogan, ki sem si ga izbral, je: "Z roko v roki." Bojkot Kota, ki se volitev ni hotel udeležiti, kaže na nezadovoljstvo krajanov s politiko, ki jo Občina vodi glede potencialne obvozne ceste za tovorni promet mimo vasi. Vaščani Vam zamerijo, da na zadnjem sestanku menda sploh niste vedeli, kje natančno naj bi potekala trasa te ceste. Ali je res niste poznali? Problematika prevozov iz peskokopa v Kotu je že zelo stara. Kljub temu, da smo se o primernih in sprejemljivih rešitvah večkrat pogovarjali tako z lastniki peskokopa kot tudi z vaščani Kota, do trajne rešitve ni prišlo. Vsekakor pa se bom zavezal, da bomo v okviru možnosti našli sprejemljivo rešitev za ureditev tega problema. Kar pa se nanaša konkretno na omenjeno traso pa naj povem, da je ta vrisana samo v zasnovi prometnega omrežja v Spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana občine Ribnica, ki je bil sprejet v začetku leta 2003. V novih prostorskih aktih, ki so v pripravi, pa bo potrebno natančneje opredeliti potek trase nove ceste. Skoraj ves mandat, razen morda zadnjega pol leta, so Vam svetniki očitali neodločno vodenje sej, javnost pa, da ste v svojih izjavah medli, se ne izražate konkretno in da se bojite konfliktov. Kako sprejemate te očitke in ali ste si kaj prizadevali, da bi spremenili svojo župansko držo? Vsakdo ima pravico ocenjevati moje delo. Sem zagovornik dialoga, strpnosti in umirjenega vodenja. Menim, da sem sprejemljiv za pripombe in predloge in jih upoštevam v kar največji možni meri. Kar pa zadeva samo vodenje sej, so za to določena pravila v Poslovniku o delu občinskega sveta, ki veljajo tako za člane občinskega sveta kot za župana. Upate na ponovno zmago ali se s tem ne obremenjujete? Glede na to, da ste ta mandat funkcijo opravljali profesionalno, ali ste v primeru, da tokrat izgubite, že razmišljali, kje bi iskali novo delovno mesto? V zmago v drugem krogu volitev ne dvomim in s tem resnično nisem obremenjen. Vseskozi se govori, da je županova plača dokaj nizka in zato tudi mnogi gospodarstveniki nimajo interesa potegovati se za to funkcijo? Nam lahko izdate, kolikšna je plača ribniškega župana? Plača župana je določena z ustrezno zakonodajo. Tako 100. b člen Zakona o lokalni samoupravi določa, da ima župan občine s 5 - do 10 tisoč prebivalci količnik 7 in na to še funkcijski dodatek v višini 50%. Sicer pa je višina moje plače objavljena na spletni strani. Pred volitvami niste nič pohiteli z odpiranjem kakih novih pridobitev. Most v Breze je narejen, temeljni kamen za Dom bi tudi lahko položili, ker na izbor ni pritožb, vendar niste ubrali te taktike. Tudi poraz na sedanjih volitvah Vas ne bi razočaral, ste dejali. Ali to morda pomeni, da ste se politike nasitili oz. načina, s katerim želi priti do "src" volivcev? S polaganjem temeljnih kamnov oziroma z odprtji nikoli nisem pretiraval. Predvsem mi je pomembno, da se zaključene investicije predajo svojemu namenu in uporabi. Za te namene je bilo sicer veliko priložnosti, sam pa načina tudi v prihodnje ne bom spreminjal. Na spletni strani SLS lahko preberemo, da bi reorganizirali občinsko upravo. Glede na to, da ste bili župan zadnja 4 leta, bi jo lahko že, oz. zakaj čutite potrebo, da jo šele sedaj? Kake spremembe lahko pričakujemo? Nikoli ni prepozno za izboljšanje svojega dela in tudi z različnimi reorganizacijami se nenehno srečujemo. Vsekakor pa smo samo sami s svojim delom ključni za napredek, za prilagajanje potrebam in servisiranju občanov. Ob začetku prejšnjega mandata ste dejali, da boste za pomoč pri odločanju o temeljnih razvojnih problemih sestavili ožjo svetovalno skupino, vendar Vam ni uspelo. Ali lahko to pričakujemo v tem mandatu ali ne čutite potrebe po takem organu? Vsekakor je ideja še živa in jo bom poskušal po volitvah tudi realizirati. RAZ - NORAZNO S KANDIDATOMA ZA ŽUPANSKI STOL KDO BO NASLEDNJI RIBNIŠKI ZUPAN? Ali ste za to, da občina odkupuje zemljišča, jih komunalno opremi in po ceni 55 evrov/kv.m. proda zainteresiranim podjetnikom, kot to počne škofjeloška občina, da bi si zagotovila boljše razvojne možnosti? Slovenske občine imajo različne razmere in možnosti za urejanje pogojev na tem področju, zato se med seboj ne moremo direktno primerjati. Seveda sem vesel vsake pobude, seznanil se bom z razmerami in izkušnjami, ki jih imajo drugod, in jih skušal prenesti v naš prostor. Prisegate na kompromise ali menite, da je treba kot župan delovati celo malce avtoritarno? Najpogosteje se vam očita, da želite vse spore zgladiti, še preden nastanejo in da ne znate odločno udariti po mizi. Pogoj za uspeh so realne možnosti, trdo delo, resnica ter objektivno in sprotno obveščanje javnosti. Kompromisi so sestavni del našega življenja tako v družini kot tudi v politiki. Brez tega ne gre in temu bom posvetil vso pozornost tudi v prihodnje. V drugem krogu volitev se bosta pomerila Alojz Marn (Slovenska yudska stranka) in Jože Levstek (Slovenska demokratska stranka). Volitve bodo 12. novembra. V prvem krogu je Levstek dobil 1517 glasov, Marn pa dva glasova mary, kar kaže, da sta si kandidata enakovredna, zato smo poskušali v pogovoru odkriti ryune lastnosti in razlike, ki bodo na tehtnico postavljene v drugem krogu. JOŽE LEVSTEK < Protikandidata ste premagali le z 2 glasovoma razlike. Ste pričakovali, da bo šlo tako na tesno in kako boste delali, da bi povečali razliko v svojo korist? Pričakoval sem drugi krog. Nemogoče pa je bilo napovedati tako majhno razliko. Zame, ki do sedaj nisem bil tako v ospredju, je enkraten rezultat premagati obstoječega župana, čeprav samo za dva glasova. To pomeni, da smo z našo SDS ekipo na dobri poti, zato ni pričakovati večjih sprememb v moji bodoči kampanji. Sem pa vesel tolikšne naklonjenosti volivcev in se vsem zahvaljujem za izkazano zaupanje. V primeru, da zmagate, boste imeli v občinskem svetu močno zaledje, saj je Vaša stranka zmagala. Boste lahko vodili uravnoteženo politiko ali pa bo tokrat mandat bolj 'desno' usmerjen? Zagotovo je prednost imeti za seboj močno zaledje. To omogoča uresničitev ciljev, za katere smo kot stranka dobili tako veliko podporo. Če pogledate naš program, ne gre za ideologijo. Tu gre za projekte ali kot pravi moj in strankin slogan "Za občino Ribnica". Tudi sicer menim, da občina ni prostor, kjer bi se preigravali po levi ali desni. Volivci pa se bodo odločili ali za nadaljevanje sedanjega vodenja občine ali pa za spremembo in poživitev dela. Izbira bo njihova. Ko vaju ljudje dajejo na tehtnico', se pogosto govori, da sta si precej podobna osebnostno (oba umirjena in zadržana, ne marata konfliktov, poštena) in da praktično ne bi bilo razlike, ali volijo enega ali drugega. Kako ocenjujete svojega nasprotnika in kako sebe? Res mi ni do konfliktov. Moja prednost je predvsem izkušena, delo voljna, usposobljena in ugledna ekipa, ki zagotavlja uresničitev zastavljenih ciljev. Zelo sem vesel, da je občane prepričala. Gre za mešanico nestrankarskih strokovnjakov različnih področij in izkušenih svetnikov iz prejšnjega mandata, med katerimi je seveda tudi poslanec g. Jože Tanko, ki je pomembna vez med občino in državo. Žal so se v preteklosti nekateri bolj ukvarjali s tem, kako ga diskreditirati, kot kako ga povabiti na pomoč. Eno pomanjkljivost ljudje tudi redno navajajo ob Vašem imenu: da ste premalo poznani. Ste morda radi bolj neopazni ali se raje izpostavljate? No, sedaj nisem več tako nepoznan. Ljudem sem se predstavil, predstavil sem svoj program in dobil sem priložnost za še dodatno predstavitev. Ni bilo moč zgrešiti, da vas je že od začetka leta na vsakem javnem nastopu spremljal poslanec Jože Tanko. Se vam zdi, da je bila njegova podpora dobrodošla ali ste morda ravno zaradi njega ostali bolj v senci? Njegova pomoč je bila dobrodošla. Vesel sem, da mi je vseskozi zelo zaupal. Vendar - kot župan si sam. Ni se moč izgovarjati na občinski svet, državo ali posameznike. Župan je tisti, ki je odgovoren za uresničitev zastavljenih ciljev in sprejetih programov in zato mora prevzeti polno odgovornost. Vsekakor pa je lažje, če ti ekipa stoji ob strani in ti pomaga odpirati vrata. Sami ste dejali, da je za vas prestop med javne osebnosti in politiko dobrodošel, saj se tako umikate iz proizvodnje in veliko bolj komunicirate z ljudmi v svoji okolici. Zdaj, ko je prvi del predvolilne kampanje mimo in so tu rezultati prvega kroga, lahko že rečete, ali Vas je kaj presenetilo oz. v čem Vam je bilo morda najtežje in najlažje igrati vlogo županskega kandidata? Najtežje je bilo na začetku, ko sem začenjal s predstavitvami, saj nisem bil ravno vešč javnega nastopanja. S časom pa sem izostril občutek in priznam, da mi je nastopanje postalo všeč. Vem, da se moram še precej naučiti. Sem izredno vesel, da sem dobil to priložnost. Upam, da mi bodo volivci zaupali in da se bom lahko dokazal tudi z učinkovitim delom. Ali bi v primeru, da ste izvoljeni, županovali kot profesionalec ali svojega dela ne bi opustili? Zavedam se zahtevnosti dela in odgovornosti, ki jo ima župan, zato bom, če bom izvoljen, funkcijo opravljal profesionalno. Ali bi želeli imeti ob sebi podžupana in koga, poimensko, bi si želeli ob sebi? Po zakonu mora imeti občina najmanj enega podžupana. To bomo morali končno spoštovati tudi v Ribnici. Podžupan je po zakonu izbran lahko samo izmed svetnikov. Če se sedaj, ko so znani rezultati, ozrem po občinskem svetu, je v njem kar nekaj zelo dobrih kandidatov, ki pripadajo različnim političnim strankam. V Cvišlerjih imate menda hišo, govori se celo, da v Kočevju kupujete še eno. Potemtakem ste zelo podjeten mož, vendar se v kočevsko obči- KDO BO NASLEDNJI RIBNIŠKI ŽUPAN? Rešeto s S KJE I> I sc: u s 8' m F no bržkone ne boste preselili, čeprav smo slišali tudi taka namigovan-S ja... Resje, imam novo hišo v Cvišlerjih pri Kočevju. Moje takratno podjetje, M KG P / i je pomagalo svojim delavcem pri nakupu gradbenih parcel. Tudi sam sem J kupil zemljišče in z nekaj kredita zgradil hišo, ki je namenjena moji hčerki. , Pred časom pa sva z ženo pridobila v Hrovači, v bližini Skrabčeve domačije zemljišče in prihodnje leto bomo tam začeli graditi hišo. Torej ostajam v Ribnici. Bojkot Kota, ki se volitev ni hotel udeležiti, kaže na nezadovoljstvo krajanov s politiko, ki jo Občina vodi glede potencialne obvozne ceste za tovorni promet mimo vasi. Zaman so čakali na politike, da bi se vsaj v predvolilnem času srečali z njimi. Zakaj se niste odpravili k njim in ali podpirate izgradnjo obvozne ceste? Verjamem v slogan "kjer je volja, je tudi pot". To velja tudi za Kot. Bojkot razumem kot nezadovoljstvo z dosedanjim delom občine, zato morda nisem pravi naslov za to vprašanje. V predvolilnem času imajo volivci priložnost, da kandidatom postavljajo vprašanja. Tudi prebivalci Kota so spraševali. Odgovarjal sem po najboljših močeh in v skladu s tistim, kar mi je znanega iz neformalnih pogovorov. Vsekakor pa je v mojem programu veliko več poudarka na neposrednem delu z občani. Župan se mora, če hoče čutiti utrip kraja, pogovarjati, sprejemati ljudi in jih poslušati. Kot sem že povedal, se nameravam najmanj dvakrat v mandatu formalno srečati s krajani vsake krajevne skupnosti. Zgled mi daje vlada s svojimi potovanji po Sloveniji. To je učinkovit način reševanja težav. Zato se bom pred drugim krogom sestal tudi z vaščani iz Kota. Ali ste za to, da občina odkupuje zemljišča, jih komunalno opremi in po ceni 55 evrov/kv. m. proda zainteresiranim podjetnikom, kot to počne škofjeloška občina, da bi si zagotovila boljše razvojne možnosti? Občine se razlikujejo. Kar je dobra praksa v eni, ni nujno v drugi. Vse je odvisno od okolja in priložnosti, v katerih delujejo. Občina Ribnica ima tri industrijske cone. Te je potrebno izkoristiti. To lahko naredimo le z dokončanjem in sprejemom ustreznih prostorskih aktov, ki bodo podjetnikom omogočali investiranje. Podjetniki se že sedaj zelo zanimajo. Če bom ocenil, da je potreben drugačen pristop, ga bom zagotovo tudi predlagal. Ljudje so Vam kar zamerili, ko ste na eni izmed novinarskih konferenc dejali, da je v Ribnici en sam dolgčas in da mnogo tega ali večino tega, kar bi Ribnico delalo prijazno in mestno, ni več. Se Vam zdi, da ste včasih v izjavah morda malo nepremišljeni in bi jih kasneje želeli zgladiti ali vztrajate pri prvotno izrečenem? V tem času sem se navadil določenih stvari. Včasih je potrebno, če želiš opozoriti na problem, to storiti malo ostreje. Da slišijo. In ta izjava je bila slišna. Seveda pa je vse odvisno od konteksta. Jaz nisem tega dejal, ker bi želel koga žaliti ali ker bi bil vesel tega stanja. To sem dejal, ker si želim, da bi bilo drugače. Želim, da bi tako razumeli tudi ljudje. Stanje, ki sem ga komentiral, dejansko obstoji. Ugasnile se številne prireditve (pustni karneval, srečanje pevskih zborov v Dolenji vasi, že nekaj časa nismo izdali nobene knjige, ni več leta kulture...) in želim, da bi se v Ribnico ponovno vrnile in da bi ustvarili še nove. Želim, da bi bil ribniški sejem zgolj vrhunec poletnega dogajanja, ne pa kulturni in družabni osamelec. Prisegate na kompromise ali menite, da je treba kot župan delovati celo malce avtoritarno? Vašemu kolegu, Jožetu Tanku, so očitali ravno pretirano brezkompromisnost. Vse je odvisno od stila vodenja in značaja posameznika. Na koncu vedno odloča rezultat. To je najpomembnejše merilo. Vendar, če je nekdo borben, če se bori za svoje ideje, za svoj koncept in za svojo občino, še ni avtoritaren. Mimogrede, tudi v športu so najbolj cenjeni borbeni igralci, brezvoljnih ne želimo gledati. Jože Tanko je borec in dosega odlične rezultate. Če pa kdo preveč prisega na kompromise, mu zlahka in upravičeno očitamo, daje počasen in da ni uspešen. Sam bom delal bolj timsko, z jasnimi usmeritvami posameznikom in z boljšim nadzorom njihovega dela. Ali boste za pomoč pri odločanju o temeljnih razvojnih problemih sestavili ožjo svetovalno skupino, sestavljeno iz različnih svetniških skupin in zunanjih strokovnjakov, ali se boste raje zanesli na ljudi, ki so Vam v političnem boju stali blizu? Moja glavna ekipa bo občinska uprava, ki se mora reorganizirati in osvežiti, da bo dostopnejša in fleksibilna. Pomembni so tudi občinski svetniki, ki dajejo soglasje k predlogom župana in občinske uprave. Vendar je za predlog na koncu vedno odgovoren župan, ne glede na to, kdo mu ga je pripravil. Vsekakor nameravam bolj sistematično sodelovati z gospodarstvom. Tudi tukaj so potrebna redna srečanja z večjimi podjetji in Obrtno zbornico, kar smo do sedaj močno pogrešali. Tudi oblikovanje posvetovalne skupine ni izključeno. Pogovora pripravila ALENKA PAHUUE KDO BO NASLEDNJI RIBNIŠKI ŽUPAN? Slovo stare garniture svetnikov MANDAT ZAZNAMOVALA POLITIČNA KUPČKANJA Občinski svetniki so izpolnili svoj štiriletni mandat, za katerega smo jih izvolili, in si na zadnji seji 12. oktobra nazdravili s šampanjcem. Poprejšnja peturna razprava pa je izzvenela v slogu, kot smo ga bili vajeni ves mandat: svetniki SDS in NSi so odšli prepričani, da niso mogli izglasovati nobenega svojega predloga, ker jim je to onemogočala koalicija SLS, LDS in SD. Ti. nasprotni tabor, ki naj bi deloval kot 'dobro utečen glasovalni stroj’, pa je kakršnokoli koalicijo ves čas zanikal in Jožetu Tanku očital, da ni zmogel prerasti poraza na predzadnjih lokalnih volitvah. Vse politične stranke so si bile enotne le v tem, da zaradi enih, drugih, tretjih ali četrtih, ni bilo moč uresničiti idej, ki bi bile v dobro vseh ljudi, ampak je prepogosto prihajalo do političnih špekulacij. Veljali niso niti sklepi, ki so jih svetniki izglasovali v posameznih odborih, saj so na sejah spreminjali svoje odločitve. Nekateri pravijo, da samo zato, da so bile polemike medijsko odmevne. Na zadnji seji smo doživeli tudi razkritje političnega ozadja, ko je Jože Lampe šokiral navzoče z novico, da mu je nekdo iz svetniških vrst pred približno tremi leti zagrozil z likvidacijo, če bo še naprej nasprotoval neki zadevi. "Njegovo ime bo odšlo z menoj v grob," je odvrnil Lampe na pozive svetnikov, naj izda, za koga gre, ker bi za tako grožnjo lahko tudi kazensko odgovarjal. Jože Lampe je vzbudil precej pozornosti zaradi svoje izjave, da mu je nekdo V OBČINSKEM SVETU ZAGROZIL Z LIKVIDACIJO, ČE BO ŠE NAPREJ VZTRAJAL PRI SVO- JEM MNENJU. Še najbolj se je zapletlo pri potrjevanju dobitnikov občinskih priznanj, ki naj bi bila ena najbolj častnih zadev v letu. Zavoljo političnih špekuliranj smo bili ponovno priča nastanku dveh taborov, ki sta za naziv častnega občana podpirala vsak svoje ime: SDS je stal za gospodarstvenikom Mirkom Anzeljcem, LDS in SLS pa sta že drugo leto zapored poskušala z nazivom okititi bivšega ribniškega župnika Maksa Ipavca. Noben od njiju ni dobil potrebne večine glasov in tako smo v letu 2006 ostali brez človeka, ki bi mu bila Občina pripravljena podeliti najvišje priznanje. Podobna nesoglasja med političnimi strankami, ki so najpogosteje tudi predlagateljice nominirancev, so prisotna več ali manj že vsa leta, zdaj pa so se porodila tudi vprašanja o tem, ali mandatna komisija pravilno sodi, ko izbira zmagovalce. Štirje člani namreč glasujejo o vsakem kandidatu na način, da povedo eno ime in se takoj izjasnijo o njem. Če že prvoimenovani dobi največ glasov, naslednji v vrsti nimajo možnosti, zato so svetniki prepričani, da je treba posodobiti način glasovanja, ki bi vsem predlaganim dal enake možnosti. Švetniki, kot npr. Benjamin Henigman, tudi pogrešajo priložnost, da svoja mnenja izrazijo za zaprtimi vrati, brez oči javnosti. Prepričan je, da bi bile tako razprave o imenovanju ljudi na določena vodstvena mesta (ali v tem primeru prejemnikov priznanj), veliko bolj korektno izražena in obširneje razložena. Sicer pa naslednja štiri leta med svetniki ne bodo več sedeli Jože Lampe, ki pravi, da ni mogel uresničiti svojega plemenitega poslanstva in delati v dobro skupnosti; Franc Češarek, ki je vodil mandatno komisijo in se nekajkrat ostro spopadel z Jožetom Tankom, je ravno tako razočaran nad zvezanimi rokami v svetu in odhaja po dveh mandatih. Aktualni župan Alojz Marn si je dejal: ali bom župan ali pa me v ribniški politiki več ne bo, in se na listo svetnikov dal kot zadnji, brez možnosti za izbor, medtem ko se Prvin Lavrič sploh ni dal več Najglasnejši v zadnjem mandatu je biltabor SDS na listo. Svetniškemu mestu so se odpovedali tudi Staš Škrabec, Sonja Lalič, Tomaž Arko, Andreja Hočevar in Nino Leban. Pravočasno je bil, za razliko od zaključnega računa za leto 2004, sprejet tisti za leto 2005, svetniki pa so na zadnji seji sprejeli tudi rebalans letošnjega proračuna. SDS meni, da je bila letos izredno nizka realizacija investicij, dobili smo 10 milijonov tolarjev manj sofinancerskega denarja, porabili nismo 150 načrtovanih milijonov za zadolževanje, in tako je občina končala s 14 milijoni presežka denarja na svojem računu, sta dejala Vinko Levstek In Jože Tanko. Občinska uprava je tako razlago zanikala in poudarja, da se je letos zelo resno lotila izvajanja proračuna. Računovodkinja Helena Mate pravi, da se občina itak ni mogla zadolževati, ker zaključni račun za leto 2004 do konca leta 2005 ni bil sprejet, očitanih 14 mio SIT presežka pa je šlo za odplačilo dolgov, jo je dopolnil župan. SDS se je vzdržala glasovanja o sprejetju rebalansa, medtem ko so ga drugi svetniki podprli. OD VIŠKA DENARJA NE BOLI GLAVA Lekarni ponovno izplačano 50 odstotkov ustvarjenega dobička Osem delavk javnega zavoda Lekarna Ribnica si bo kot povečano delovno uspešnost izplačalo 14,2 mio SIT, kar je dobra polovica dobička, ki so ga ustvarile v letu 2005 (28,5 mio SIT). Preostali del bo namenjen razširjeni reprodukciji. Velik vpliv na poslovanje zavoda bo po besedah direktorice Darinke Merhar imelo odprtje podružnice v Sodražici, za katerega bodo namenili 2 mio SIT, največji strošek nadalje pa bo predstavljala zaposlitev novega farmacevta. Težav pa po njenem mnenju še ne bo konca, ker bo moral zavod zaradi zahtevne zakonodaje najeti še zunanje pravne in ekonomske strokovnjake, in stroški poslovanja ribniške Lekarne bodo tako še višji. Prejšnja leta se je v občinskem svetu že razvijala polemika, ali bi Lekarni izplačevali kar 50% pridobljenega dobička in zakaj, ko pa se jim za ta denar ni potrebno posebej truditi in se praktično služi na račun obolelih ljudi. Tudi kakih dodatnih aktivnosti ni zaznati, pa vendar Merharjeva trdi, da so imeli že odslej v tržnem delu konkurenco, ki jim jo delajo trgovine z ortopedskimi in drugimi izdelki, in veterinarska postaja s svojimi zdravili. Dodatna delovna uspešnost tako predstavlja dobro stimulacijo za dodatno opravljeno delo, meni direktorica in letos temu ni oporekal noben svetnik. Farmacija je nasploh eden najdonosnejših storitvenih poslov, ki svoje uporabnike snubi z dodatnimi izdelki za ohranjevanje zdravja in samozdravljenja bolezni. Posega v enega najobčutljivejših področij človekovega življenja. Eni jo pojmujejo kot rešiteljico, drugi kot zatiralko zdravja. Če damo vse polemike ob stran, ostaja še eno vprašanje, ki se poraja ljudem: zakaj Lekarna del dobička ne nameni tudi kaki dobrodelni dejavnosti in morda pomaga kakemu zdravemu človeku, da mu ne bo treba kupovati zdravil? Sejo spremljala ALENKA PAHUUE ROJEVA SE RIBNIŠKI MINI BTC V novi obrtni coni Breg bo rasel nov poslovni kompleks Svetniki so podprli arhitekturne smernice projektivnega biroja Arhitekton za izgradnjo novega trgovsko-poslovnega centra v obrtni coni Breg, tik za obstoječim BHS-Tehnični pregledi. Gradnje, ki naj bi se začela spomladi prihodnje leto, se bo lotilo podjetje INVEC d.o.o.. Le-to se ukvarja s strojnimi inštalacijami, njihov program inženiringa pa z gradnjo stanovanj za prodajo. Njegov lastnik Alojz Mihelič želi v prvi vrsti urediti prostor za svojo proizvodnjo ter razširiti število zaposlenih od sedanjih 6 na kakih 20. V ta namen je v prvi fazi predvidena gradnjagradnjabo zgradil 5-etažnega objektaobjektaetažni objekt s trgovino, gostinskim lokalom in poslovnimi prostori. Pripadajoči lokal bo možno vzeti v najem ali ga celo odkupiti. V drugi fazi je predvidena gradnja še dveh poslovnih objektov za, ki bosta obsegala približno 2000 kv.m. površine, katero bo prav tako možno najeti ali odkupiti. Zgrajena, enako pa bo tudi z ostalimi 2000 kv.m. površine, ki jo bosta obsegala dva poslovna objekta, predvidena v nadaljnji fazi gradnje. Napravljena bosta do podaljšane 4. faze in novi lastniki ali najemniki bodo lahko po svojih željah urejali prostore ali pa dograditev prepustili podjetju INVEC. Kako intenzivno se bo investitor lotil gradnje poslovnih prostorov, je odvisno tudi od povpraševanja, dejavnosti pa ne želi omejevati. Zanimanje lahko pokažejo podjetniki iz katerekoli branže, zato lahko v najnovejši obrtni coni Breg kaj kmalu nastane mesto v malem, ribniški mini BTC. komercialni center Ideal, le da bo tu na voljo več, predvsem pa novih površin; za najem sta tako mišljenemišljenemišljeni tudi zgornje etaže poslovne stavbestavbe4. in 5. etaža poslovnega centra INVEC, je dejal lastnik, ki mu je v interesu, da trgovsko poslovni kompleks čim bolje zaživi. Interesenti za odkup ali najem poslovnih prostorov lahko informacije dobijo na tel. št. 041/ 223 925 ali preko e-pošte: info@invec.si. Investitor Alojz Mihelič Kompleks bi tako pomagal predvsem manjšim podjetnikom, ki si kake zahtevne in drage gradnje ne morejo privoščiti, bi jim pa ustrezalo, da poslujejo v kompleksu, ki bi ga ljudje zavoljo večje možnosti izbire in parkirnih mest morda hitro sprejeli za svojega. Podobno zamisel je pred časom uresničeval tudi Tekst in foto ALENKA PAHUUE Skica projekta Arhitekton d.o.o. ijmJLcnivvts :>a>s n.i.a rNd>iv'-> <>/v<>-e «>ooz: Nadaljevanje s strani 7 m i ® "ENI SO BOLJ ^ ŽIVČNI, DRUGI SMO BOLJ MIRNI." SDS je tista, ki je mirna, je predvolilno mrzlico označil Miha Klun r m 5 S Jože Levstek, Miha Klun in Jože Tanko so v zadnjem tednu ocenili potek predvolilne kampanje tako: "Eni so bolj živčni, drugi smo bolj mirni." Mirno je potekala tudi kampanja, je 16. oktobra dejal Levstek, ki je užival v neposrednem stiku z volivci, videli pa smo ga tudi na vsaki javni prireditvi. Naposlušal se je pritožb na račun občinske uprave in župana ter pobud in se ogromno naučil. "Ljudje imajo ideje in želijo, da se jih posluša." SDS je ločenost ljudi od centrov odločanja poskušal spremeniti s tem, da je bil od prvega dne na terenu in že 19. maja začel z nizom novinarskih konferenc, na katerih je izpostavljal toplovodno oskrbo mesta, komasacije, turizem, oskrbo s pitno vodo in športno infrastrukturo. "Pokazali smo, da čutimo odgovornost do okolja in to je pozitivno," \e dodal Miha Klun, ki je vodil kampanjo. Nepogrešljiv v njej je bil poslanec Jože Tanko, ki je županskega kandidata spremljal na vsakem koraku in poskušal volivce prepričati, da mu bo stal ob strani. Stranka se je zavedala, da se je odločila za človeka, ki ni toliko poznan, čeprav je bil Levstek ravno tako občinski svetnik, in ga je skušala z javnimi nastopi narediti prepoznavne-jšega v okolju, ni pa toliko skrbela za to, da bi se pomembno razlikoval od obstoječega župana. SDS je bila dejansko stranka, ki se je volitev - v primerjavi z drugimi - lotila prva in intenzivno ter tudi zapolnila skoraj vsa mesta na volilnih seznamih. Občinska lista se jim sploh zdi najmočnejša doslej. Podobno kot vse stranke pa si je tudi SDS našla vrsto 'neodvisnih' kandidatov: zdravnico Lidijo Šmalc, zobozdravnika Željka Valčiča, direktorico centra za socialno delo Majdo Vrh in glasbenico Ksenijo Abramovič Grom. Najmočnejši pa je seveda poslanec Tanko. Med aktualnimi zadevami je tabor SDS opozoril na "nenavadnost", kot je poimenoval neskladje med načrtom razvojnih programov občine in volilnega programa Alojza Marna. Na zadnji seji je občinski svet sprejel, da se bo v letu 2007 začela gradnja knjižnice na Marofu, spletna stran SLS pa govori o tem, bosta knjižnica in kulturni dom v centru Ideal. SDS si nasploh zelo prizadeva, da bi se v Ribnico in Ideal pripeljal center domače in umetnostne obrti ter željo uvrstil med najpomembnejše volilne točke. Marn je na to odgovoril uro kasneje, ko je tudi SLS predstavila svoje kandidate, ter dejal, da Ideal lahko postane center domače in umetnostne obrti v primeru, da bi prišlo do prenosa lastništva z obrambnega na kako drugo ministrstvo. Varianti za knjižnico sta tako še vedno dve: Marof ali Ideal. Benjamin Henigman je Marna dopolnil in meni, daje Ideal celo najprimernejši za kulturo, "Marof pa za domačo in umetnostno obrt ter živi muzej". Trdi, da Ribnica rabi kulturni dom, ker je Miklova hiša za vse premajhna, izvaja pa tudi elitni program, ki ima pomembno vlogo, a ne zajema starejše in mlade populacije. Na vprašanje, kako je potem možno, da se v proračun konkretno zapiše, da bo v obdobju od 2008-09 za gradnjo Volitve 2006 - predvolilno dogajanje knjižnice na Marofu namenjenih 130 mio SIT, ko pa se še ničesar jasno ne ve, je Henigman odvrnil, da za to obstaja rebalans proračuna, s katerim se postavke lahko popravijo. "Vse bo odvisno od politične volje v občinskem svetu,"sta si bili enotni obe stranki. SDS se je spotaknila še ob točko konkurenčne stranke, kjer SLS govori o reorganizaciji v občinski upravi. Čudili so se, daje župan Marn vsa 4 leta trdil, da uprava dobro dela, zdaj pa bi jo spremenil. Miha Klun je prepričan, da bo potrebno veliko truda, da se bo občino dvignilo na raven, ki ji gre, in da bodo svetniki v naslednjem mandatu bolj usklajeni "in ne več obremenjeni z Jožetom Tankom." Klun trdi, daje SDS mirna in zadovoljna, ker je do volitev pripravila kar nekaj projektov, ki so tudi vsi sposobni kandidirati za evropska sredstva. "PREDVSEM PA OBLJUBLJAJTE TISTO, KAR BOSTE LAHKO URESNIČILI." Pahor kandidate zavezal k resnici Slovenski demokrati so se kar precej potrudili biti opazni in so medse povabili Boruta Pahorja, ki je svoje člane po Sloveniji obiskoval s posebej prirejenim avtobusom. Pred centrom Ideal ga je 9. oktobra pričakala celotna ekipa svetnikov ter kandidat za župana Prvin Lavrič, bili pa so tudi edini med strankami, ki so pripravili malo bolj opazno sceno, rdečo napihljivo streho, pod katero so postregli s kozarčkom in pecivom. Izkazalo se je, da evropski poslanec Pahor še vedno zna pritegniti ljudi, saj je dober govorec, ki mu tudi ni težko deliti stiskov rok in širokega nasmeha. Svoje ljudi je kot predsednik stranke podučil, naj se bolj kot vsega držijo svojih obljub in naj tudi volivcem ne obljubljajo tistega, česar ne morejo izpolniti. Pahor je verjel, da bo SD na teh volitvah s 4. mesta uspelo priti med prve tri najpomembnejše politične stranke v Sloveniji, ker je med popotovanjem po Sloveniji odkril vse več simpatizerjev politike SD, ki je umirjena in poskuša delovati v korist ljudi, ne političnih interesov. Stranki ni uspelo med prve tri, je pa zmanjšala razliko, ki jo loči od stopničk. Na odru so se potem zvrstili še vsi svetniki ter se skupinsko fotografirali s svojim predsednikom, še prej pa je zbrane nagovoril tudi Prvin Lavrič. Stranka, ki naj bi po Lavričevih besedah imela precej težav s pomanjkanjem denarja za kampanjo, se je vendarle dobro znašla tudi v oglaševanju. Namesto na nizu malih in neopaznih plakatov je na nekaj jumbo plakatih županski kandidat SD veliko bolj nezgrešljiv. "STAREJŠI ŽUPANI Sl LAHKO IZBEREJO MLADO UPRAVO." 70 let Anice Benčina ni ovira za delo županje, je prepričan minister za delo Nova Slovenija je za podporo svoji županski kandidatki pripeljala kar samega ministra Janeza Drobniča, ki ga veseli, da je stranki uspelo motivirati žensko za prevzem take funkcije. Anica Benčina ima po njegovem posluh za delo z mladimi, "vedno je bila povezovalka, nikoli rušiteljica", pomagala je pri delu z vlado in pri uresničitvi projektov za blaginjo občanov, kot sta bivalne enote VDC in dom za ostarele. SLS in NSi sta si v enaki meri pripisovali zasluge za oba projekta in ju pogosto omenjali na javnih predstavitvah. Tokratna, ki jo je NSi imela 9. oktobra, pa je bila priložnost, da povprašamo, ali bo ribniški Varstveno-delovni center za vedno ušel izpod ribniškega nadzora, saj so ga zaradi manjšega števila zaposlenih in varovancev premaknili pod ljubljanski center za socialno delo. Drobnič pravi, da bodo po reorganizaciji centrov za socialno delo, VDC in bivalne enote lahko postali samostojna pravna enota, ker bodo imeli skupno dovolj zaposlenih ljudi, da bo upravičena ustanovitev javnega zavoda. Predstavitev kandidatke Anice Benčina za županjo je potekala organizirano, vendar z najmanjšo pozornostjo medijev od vseh predstavljenih kandidatov. Morda je to odraz prepričanja velikega odstotka ljudi, da je za kandidaturo upokojena učiteljica in bivša ravnateljica osnovne šole, svetnica ter vodja svetniške skupine NSi vendarle prestara, saj ima že 70 let. A Benčinova svoje starosti ni pojmovala kot zavoro pri kandidiranju in je kot prednost navajala modrost in življenjske izkušnje. Sicer pa se je v Sloveniji pojavil kandidat, ki krepko presega celo 80 let...Kandidatka za županjo na konferenci ni hotela biti preveč ostra do svojih konkurentov ali do dela občinske uprave, ki je bila v predvolilnem boju najpogostejši kamen spotike. Zato tudi ne bi takoj delala kakih rošad. "Treba bi bilo dobro premisliti in se potem odločiti, je dejala Anica Benčina, prepričana, da bo NSi v občinski svet uspelo spraviti 2x več svetnikov, kot so jih imeli do sedaj (3), za svetniško mesto pa se poteguje tudi ona. A. PAHUUE Ji? UfiŠETO Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA So ljudje, ki nas nikoli ne zapustijo, tiho odidejo, a v naših srcih za vedno živijo. ZAHVALA V 96. letu starosti je prenehalo biti srce dragega očeta, starega očeta in pradeda ob nenadni in boleči izgubi našega dragega sina, brata in strica FRANCA BROŽIČA s Prijateljevega trga 13 v Ribnici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi dr. Šmalčevi, župniku Antonu Berčanu, pevcem in Komunali Ribnica. Tiho si odšel od nas... Pogrešali te bomo ... VSI NJEGOVI ANTONA ADAMIČA iz Zadolja 8 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno in poslano sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala kolektivu 'Prizma' Ponikve za lepo oskrbo v zadnjem letu. Hvala Zdravstvenemu domu Ribnica in dr. Alenki Nadler Žagar, župniku Antonu Berčanu za lepo opravljen bogoslužni obred, gasilcem PGD Ribnica in Bukovica, pevcem Lončar iz Dolenje vasi, rogistom iz Škocjana in Komunalnemu podjetju iz Ribnice. Posebna zahvala LD Dolenja vas za organizacijo lovskega pogreba, članu LD za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a v srcih naših za vedno boš ostal. Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustil ADO POUANEC upokojeni elektroinženir - polkovnik iz Žlebiča 32 Pokopan je v Beogradu, kjer je živel v krogu svoje družine. V spomin: njegova družina in sestri Mira in Albina z družinama ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica MIHE MATETA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga, v tako velikem številu, pospremili na njegovi zadnji poti. Hkrati se tudi vsem zahvaljujemo za izraženo sožalje. Vsi njegovi ZAHVALA V teh jesenskih dnevih smo se poslovili od naše predrage mame, sestre, tete, babice in prababice MARIJE KUUN iz Sajevca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi gasilcem, zvezi borcev, društvu upokojencev, župniku, pevcem in vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI R5S5T9.R!!B(N!xz e^j >e oj 0 £ Podjetniške Program vavčerskega svetovanja (izvaja JAPT1 javna agencija za podjetništvo in tuje investicije in je sofinanciran iz sredstev strukturne poli-pi tike, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za _-J delo, družino in socialne zadeve in Zavoda RS za J zaposlovanje): možnost sofinanciranja svetoval-J nih storitev do višine 1.000.000 SIT. Preko pro-^ grama vavčerskega svetovanja vam npr. lahko pomagamo pri prijavi na razpise (svetovanje pri J}( prijavi na razpis, pri izdelavi poslovnega načrta...). * S Z Vsi zainteresirani, pokličite! Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2006, Ul RS, št. 19-20/06 .(gospodarske družbe, sp, registrirani do 42 mesecev in izplačujejo plače nad 3 mesece), tel.: 02/234 12 74, e-p.: bostjan.vidovic@podjet-niskisklad.si. Rok: do 25.10.06. Sredstva: 200 mio SIT, max. 22,5 mio kredita (do 75% investicije), obresti 3% nominalno, do 7 let... http://www.japti.si/index.php?id=3792. Za naslednje razpise: Uradni list RS, št. 19-20/06, Informacije: Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju Sklad), tel.: 02/234 12 74, 02/234 12 76, e-pošta: bostjan.vidovic@podjet-niskisklad.si. Javni razpis za izdajanje garancij za dolgoročne kredite, najete pri bankah v RS v letu 2006. Rok: do skupne odobritve sredstev razpisa oz. do vključno 6.11. 06. http://www.japti.si/index.php?id=3795. Razpis dolgoročnih posojil in garancij Garancijske sheme za Dolenjsko (GSD) za leto 2006, Ul. RS, št. 37/06, inf.: RC Kočevje Ribnica d.o.o., 01/89-50-610. Za pospeševanje razvoja majhnih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov. Na razpolago še sredstva za podjetnike iz občin: Kočevje, Loški Potok, Kostel. Rok: do porabe razpisanih sredstev. Podrobnosti: http://www.japti.si/index.php?id=4020. Javni razpis za sofinanciranje rekonstrukcij večstanovanjskih stavb, Ur.l. RS, št. 85-86/06, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, tel.: 471 0 500. Predmet razpisa je sofinanciranje re-kon-strukcij obstoječih večstanovanjskih stavb v starih mestnih jedrih mestnih naselij, s 3000 in več prebivalci (za samostojno stoječe stavbe, stanovanjske bloke, stolpiče ali stolpnice, vse z najmanj štirimi stanovanji). Za rekonstrukcije stanovan-jsko-poslovnih stavb mora biti de-lež stanovanjskih površin večji od 75%. Upravičenci: fizične in pravne osebe iz RS. Rok: do dne, ko so s skle-pi Nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva ali do 31.12.2007. http://www.japti.si/index.php?id=4578. Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov (Ul RS, št. 100 z dne 29. 9. 2006): Namen razpisa je povečanje števila zaposlenih invalidov in s tem znižanje stopnje njihove brezposelnosti ter ohranjanje ustreznih delovnih mest za invalide. Razpisovalec: Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Rok za oddajo vlog je 15.1.2007. Predmet razpisa so finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov. Pogoji za sodelovanje: Na razpis se lahko prijavijo vsi informacije delodajalci, samostojni podjetniki in samozaposleni invalidi, ki so registrirani v Republiki Sloveniji. Delovno razmerje z invalidom mora biti sklenjeno za nedoločen čas oziroma za najmanj 12 ali 24 mesecev. Način prijave: Prijava je možna osebno na sedežu Sklada ali priporočeno po pošti, od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije do 15.1. 2007. Kontaktni naslov: Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, kontaktna oseba: Barbara Mate, tel.: 01/230-94-82. http://www.japti.si/index.php?id=4772 Javni razpis za sofinanciranje programov akcij informiranja in promocije kmetijskih proizvodov na notranjem trgu EU, Razpisovalec: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Rok je 30.11. 2006 do 12. ure. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov akcij informiranja in promocije kmetijskih proizvodov na notranjem trgu EU. Pogoji za sodelovanje: Upravičenci sredstev so pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki glede na svojo organiziranost in dejavnost predstavljajo pridelovalce in predelovalce kmetijskih proizvodov in so na nacionalni ravni reprezentativne za posamezni sektor pridelave ali predelave v Republiki Sloveniji. Za reprezentativne se štejejo predlagateljice programov, ki predstavljajo proizvajalce ali predelovalce z vsaj 50-procentnim proizvodnim deležem kmetijskih proizvodov. Okvirna višina nepovratnih sredstev, namenjena za sofinanciranje potrjenih programov, prispelih na javni razpis, je 336,000.000 SIT. Dodatne informacije: Alina Cunk Perklič, tel.: 01/478-92-59, E-mail: alina.cunk-perklic@gov.si. Podrobnosti razpisa: http://www.japti.si/index.php?id=4770 Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe -povpraševanje po izdelkih in storitvah, vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA Datum odvoza Hrovača, Goriča vas, Nemška vas, Otavice 7.11.2006 Prigorica, Dolenja vas, okolica_____9.11.2006 Blate, Grčarice, Lipovec, Zadolje 14.11.2006 Breg, Dolenji Lazi, Velike Poljane, Dolenje Podpoljane, Žlebič_________________16.11.2006 Ortnek, Gorenje Podpoljane, Finkovo, Gorenji Lazi, Žukovo, Vrh pri Poljanah, Bukovec 21.11.2006 Praproče, Maršiči, Rigelj, Pusti Hrib, Gašpinovo, Hojče, Hudi Konec, Sinovica_______23.11.2006 Sv. Gregor, Andol, Krnče, Levstiki, Marolče, Junčje, Grebenje__________________28.11.2006 Črni Potok, Vintarji, Pugled, Perovo, Zadniki, Črnec, Brinovščica________________30.11.2006 Sajevec, Bukovica, Dane, Zapotok, Zamostec 7.12.2006 Slatnik, Sušje, Breže, Jurjeviča, Kot, Ravni Dol 12.12.2006 Betonovo, Janeži, Kračah, Petrinci, Kržeti 14.12.2006 GORNJE LEPOVČE: VSAK VIKEND GRIČ: ZADNJI VIKEND V MESECU Klicne telefonske številke za pogrebno in cestno dejavnost: 01/8361-138, 01/8360-650 - dežurna pogrebna služba: 041/513-329 041/665-191 031/663-060 - dežurna cestna služba: 041/903-109 041/725-958 KOMUNALA RIBNICA D.O.O. DRUŠTVO UP ZA POMOČ ZASVOJENIM IN NJIHOVIM SVOJCEM Na razpolago vam bomo: v Ribnici vsak drugi četrtek, od 16. do 17. ure na Centru za socialno delo Ribnica, Škrabčev trg, v obliki individualne pomoči zasvojenim ali/in njihovim svojcem, ter v Kočevju vsak drugi četrtek od 17.30 do 18.30 - pomoč svojcem, katerih zasvojeni otroci so na urejanju v terapevtskih in drugih institucijah, ter od 18.30 do 19.15 v obliki individualne pomoči zasvojenim ali/in njihovim svojcem. Izjemoma bodo v novembru vse aktivnosti potekale 16. 11., to je tretji četrtek v mesecu. 16 SIQL.NET Tel.: 01/836 11 28 }nita Očala na recept tudi brez doplačila Korekcijska očala etuiji, krpice... ponedeljek: 9 - 12, 15 - 20 tor, sre, čet, pet: 9-14, 15-17 sobota: 9-12 STVO-TVR.ZEM _ EL) I Alojz Pugelj s.p. Lepovče 23, 1310 Ribnica Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-668 GSM: 031/760-697 Sprejemamo rsewacue ia imunska srečanja HAAS DOM trgovsko in gradbeno podjetje d.o.o. Bohova 78, 2311 HOČE Haas Vrhunska kvaliteta oken in vrat Domiselna okenska tehnika Naša celotna ponudba zajema: - predalčne in lepljene lesene konstrukcije za industrijske, kmetijske, skladiščne in športne objekte - Široka paleta HAAS montažnih hiš PRI NAS DOBITE VSE NA ENEM MESTU! TEL.: 02 / 613 0 613, FAX: 02 Z 613 0 615, www.haas-dom.si E-mail: info@haas-dom.si, GSM: 051 645 203 MOBITEL & debitel zastopstvo SERVIS IN ZASTOPSTVO GSM / UMTS ZASTOPSTVO ZA MODRI ADSL j Predstavljamo vam Volksvvagnov model Golf Si, ki smo ga opremili j posebej za vas. Z avtomatsko klimatsko napravo, kovinsko barvo, štirimi vrati, radiem s CD predvajalnikom, stikalom za dnevne luči, sredinskim naslonom za roke spredaj, usnjenim volanom in ostalim bogatim naborom opreme ter prihrankom do 500.000 SIT. To je zagotovo odlična izbira vašega vozila. PREDSTAVITVENA VOZILA VW Golf comfortline Euro-paket 1,4 TSI 103kw-140km, pet vrat, kovinska barva, klima "climatronic", stikalo za dnevne luči, zasilno rezervno kolo, sredinski naslon za roke, radio RCD 300 z 8 zvočniki. VW Golf comfortline Euro-paket 1,9 IDI 66kw-90km, pet vrat, kovinska barva, klima "climatronic", stikalo za dnevne luči, zasilno rezervno kolo, sredinski naslon za roke, radio RCD 300 z 8 zvočniki. VW Polo 1,4 59kw-80km, Comfortline Cool & Family „Z RABLJENA VOZILA VW Golf 1,4 55kw-75km, letnik 2002, prevoženih 29.000 km, centralno daljinsko zaklepanje, ABS, radio, štiri vrata VW Vento avtomatik, letnik 1994 VW Polo 1,2 Basis 40kw, letnik 2003 Crysler Voyager 2,4 SE, letnik 1997 VOZILA NA ZALOGI VW Golf Trendline 1,9 IDI 66kw-90km, 1,6 75kw-102km, pet vrat, kovinska barva, klima "climatronic", stikalo za dnevne luči, zasilno rezervno kolo, sredinski naslon za roke VW Golf Comfortline EURO-PAKET 1,4 TSI 103kw-140km, pet vrat, kovinska barva, klima "climatronic", stikalo za dnevne luči, zasilno rezervno kolo, sredinski naslon za roke, radio RCD 300. VW Golf Plus Trendline in Comfortline1,9 TDI 77kw, stikalo za dnevne luči, klima "climatronic", el.paket, naslon za roke, zasilno kolo, EURO PAKET VW NOVA Jetta Trendline 1,9 77kw-105km, avtomatska klima, naslon za roke, dnevne luči VW NOVI Fox 1,4 55 kw,1,2 40kw meglenke, klima "climatic", barvni paket, dnevne luči, deljiva I klop, zrcalno srebrna kovinska barva VW NOVI Passat lim. Comfortline 2,0 TDI 103kw-140km, meglenke, večfunkcijski prikazovalnik, radio RCD 300 plus, alu platišča. VW Polo 1,2 47kw-64km, Comfortline COOL FAMILY, 1,4 TDI 51kw-70km dnevne luči, 1,4 59kw-80km Za več informacij se oglasite v najbližjem Volksvvagnovem salonu. Golf Si S oraba: 5,0 - 7,51/100 km. Emisije CO2:135-180 g/km. | lejeno. RANDEU /V V T O MIŠA. Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, telefax 01 8955 240 e-mail: damijan.randelj@porsche.si salon in delavnica pon,- pet. od 7. do 18. ure sobota salon od 8. do 12. ure NOVO V RIBNICI! NOVO V RIBNICI! NOVO V RIBNICI! POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA VOZIL PEUGEOT Prijazno vabljeni v naš servis, kjer vam nudimo kvalitetne servisne storitve. Na zalogi originalni rezervni deli. Konkurenčne cene. Joras Center, Ob železnici 7, Ribnica, Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 01/8369-045 deäi čistilni servis • slikopleskarstvo • parketarstvo Blesk 2 d.o.o., Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel: (01) 836 99 33, Fax: (01) 836 99 34, Gsm: (0)31 647 188 Splet: www.blesk2.si, E-pošta: info@blesk2.si slikanje stanovanj objektov in vseh vrst fasad, montaža mavčnih plošč izdelava epoksidnih tlakov, polaganje vseh vrst podov (parket, laminat, PVC,...) vse vrste čiščenja (generalna, tedenska, globinsko čiščenje preprog) brušenje ter zaščita naravnega in umetnega kamna globinska, temeljita čiščenja avtomobilov * PEUGEOT MOTOMAN d.o.o. Robotizacija in avtomatizacija v industriji Šest osni členkasti roboti iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- 500kg, ki jih krmili visoko zmogljiv krmilnik XRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi. IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH: o OBLOČNEGA VARJENJA O UPOROVNEGA VARJENJA O STREGE O PLAZEMSKEGA IN LASERSKEGA REZANJA O POLIRANJA O PALETI RAN J A O BRUŠENJA O LEPLENJA MOTOMAN ffSteGSSda* Lepovče 23, 1310 Ribnica tel.: +386(0)1 83 72 410 faks: +386 (0)1 83 61 243 e-mall: info@motomanrobotec.sl www.motomanrobotec.si PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI I -«1 REFLEKSOTERAPIJA__________________________________________ Refleksoterapija je naravna metoda zdravljenja, ki so jo že v davnih časih uporabljali Indijci, Kitajci in Rusi. Slike masaže stopal so vklesane celo v hieroglife v Egiptu. Refleksoterapija je masaža oz. stimulacija refleksnih eon oz. točk na stopalih, ki so povezane z vsemi organi in funkcijami našega organizma. Znanstveno je dokazano, da se okoli refleksnih živcev, ki so povezani z obolelimi organi, naberejo kalcijevi kristali, ki zavirajo pretok živčnih impulzov in telesnih tekočin. Z globoko sproščujočo masažo ■ refleksoterapijo, odkrijemo občutljiva mesta, ki so povezana s patološkimi organi in sistemi ter tako stimuliramo imunski sistem in omogočimo procese samozdravljenja. Refleksoterapija je primerna za večino ljudi vseh starosti, od tistih, ki se želijo le sprostiti in si privoščiti telesno in duševno dobra počutje, kot tudi za ljudi z duševnimi in telesnimi težavami. Sem izkušena terapevtka z več kot desetletnimi izkušnjami v tujini in mednarodno diplomo. KLASIČNA MASAŽA___________________________________________ Klasična masaža je bolj znana naravna terapija. Masaža pripomore k odplakovanju strupov iz telesa, koncentrira pa se na mišice in mišične vozle. Ko je mišica v delovanju, proizvaja mlečno kislino in če je prekrvavitev mišic slaba, se mlečna kislina zadrži v mišicah in povzroča nastanek majhnih brazgotinih v mišicah. Tako z leti mišica izgublja elastičnost. Masaža omogoča, da se mišice prekrvavijo in ohranjajo zdravje. Pri tem tretmanu uporabljam eterična olja. PSIHOTERAPIJA_____________________________________________ Imate težave psihičnega izvora? V tempu današnjega življenja je čedalje več ljudi podvrženih težavam psihičnega izvora. Zakaj ne bi težav z odnosi, duševnih stisk, žalosti in depresij premagali s pomočjo pogovora? Sem priznana psihoterapevtka v Sloveniji ter članica društva psihoterapevtov Slovenije. Doštudirala in delala sem v Angliji. ZA TRETMAN SE LAHKO NAROČITE NA TEL. 01/78 89 721 ALI NA MOBITEL 041/ 824 047 POLONA MCPARTLIN, MALA SLEVICA 2, 1315 VELIKE LAŠČE jmMRÄ NEPREMIČNINE Franc TANKO ;.p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: KOČEVJE - center, starejša stanovanjska hiša,14x12 m, zgraj. 1932, velikost parcele 1395 m', el., voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, 28 mioSITJ116.667 EUR). SODRAŽICA - center, starejša stan. hiša s poslovnim prostorom 37 m , - trgovina, 10x11 m, zgraj. 1930 in gospodarskim poslopjem, 10x22 m, vel par 608 mm, zemli. 162 m1, klas. Ogrevanje, el., voda cena za stan. Hišo in posl. prostor 16 mio SIT ali 66.666 EUR, za gosp. poslopje pa 7,5 mio SIT ali 31.250 EUR. ŽIMARICE - starejša stanovanjska hiša ob potoku (bivši mlin) zgrajena 1930, velikost 594 m , z njivo, v izmeri 292 m , gozd v izmeri 9417 m in njivo v izmeri 1244 m'. Cena za celotno posestvo je 7.5 mio SIT ali 31.300 EUR. RIBNICA CENTER - poslovno stanovanjska hiša, zgrajena pred letom 1967, velikost parcele 368 m' z vrtom delno obnovljena, CK na olje, KT, TEL, cena 37 mio SIT ali 154.398 EUR. RIBNICA OTAVICE - starejša stanovanjska hiša v izmeri 95 m", zgrajena leta 1949 z gospodarskim poslopjem, dvoriščem, njivo in travnikoma v skupni izmeri 2319 m, EL, voda. Cena 13.1 mio SIT ali 54.665 EUR. POSLOVNI PROSTORI: KOČEVJE - industrijska cona, novejši poslovni prostori v izmeri cca 450 m', 14x12 m, zgraj. 1997, z urejeno dokumentacijo za proizvodnjo mirno dejavnost, 14 park. mest, vsa infrastruktura cena 63,95 mio SIT ali 273.876 EUR, v račun vzamemo tudi stanovanje v Ljubljani, uporaba takoj. KOČEVJE - Industrijska cona, novejši poslovni prostor vel. 104,44 m, zgraj 1996, urejena dok., III grad. faza, cena 18 mio SIT ali 75.000,00 EUR. GRADBENE PARCELE: RIBNICA - HRASTJE gradbena parcela, velikosti 1123 m prodamo, cena za m' 4.200,00 SIT ali 17,5 EUR. RIBNICA - VELIKE R0UANE, gradbena parcela velikosti 1398 m", lepa lokacija, cena 3,6 mio SIT ali 15.000,00 EUR. GROSUPLJE - ČUŠPERK- gradbena parcela zazidljiva ca. 600 m v skupni Izmeri 983 m na zanimivi lokaciji, sončna lega, voda na parceli, elektrika v bližini, cena 9.600,00 SIT ali 40.00 EUR za m’. RIBNICA - HRASTJE, 3 gradbene parcele, velikosti 1192 m, 976 m in 1005 m, cena za m 3.600 SIT ali 15 EUR. RIBNICA - HRASTJE, 2 gradbeni parceli, velikosti 1074 m" in 1321 m , cena za m 4800 SIT ali 20 EUR, dostop do parcel po svaltni cesti, vsa infrastruktura na parcelah. KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA -BUKOVICA, Pašnik 1667 m’, travnik 3416 m' in travnik 1355 m’, cena za m’ je 298,00 SIT. RIBNICA - DOLENJA VAS, več kmetijskih parcel in gozdov na različnih lokacijah, v skupni izmeri ca 2 ha, prodamo v paketu za 1.950.000 SIT ali 8.200 EUR. STANOVANJA: Ribnica - center, začetek zbiranja ponudb za 17 novozgrajenih stanovanj v Izmeri od 35 m do 100 m, (eno, dvosobna, dupleks), s kletjo In dvema parkirnima prostoroma, večina stanovanj Ima balkon, cena za m je 1300 EUR ♦ 8,5% DDV, parkirna mesta se zaračunajo posebej, cena za oba je 6.600 EUR ♦ 8,5% DDV, stanovanja bodo vseljiva konec februarja 2007. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: KOČEVJE- pisarno, opremljeno, varovano, v pritličju, vel. cca 64 m , CK, vsa dokumentacija - uporabno dov. Cena najema 6,0 EUR za m' ali 1.440,00 SIT. RIBNICA-JURJEVIČA, poslovni prostor za mirno dejavnost v izmeri ca 770 m, z večjim dvoriščem, zgrajen leta 1980, infrastruktura urejena, cena za m' 3 EUR ali 719 SIT. RIBNICA - strogi center, 3 lepo urejene pisarne z uporabnim dovoljenjem, skupna velikost 62 m', obnovljene 1999, vseljivo takoj. Mesečna najemnina 85.000 SIT + stroški. Predplačilo, garancija. KUPIMO STANOVANJA: LJUBLJANA - Kodeljevo, Trnovo, Prule, Vič, kupimo enosobno stanovanje od 37 do 45 m', prvo ali drugo nadstropje, gotovinsko plačilo, od 19 do 21 mio SIT, vselitev v dveh mesecih. LJUBLJANA - Kodeljevo, Rudnik, Vič, Moste, kupimo garsonjero od 24 do 30 m", prvo ali drugo nadstropje, gotovinsko plačilo, od 14 do 15 mio SIT ali 58.333 EUR, vselitev v dveh mesecih. Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodaji in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje, ■Mterauh PVC okni! in vimrn PE Ribnica: Nemška vas 3 Tel.: 040/258-924 Ljubljana: Interalta d.o.o., Ljubljana Stegne 21 c Tel.: 01/511-16-24 www.interalta.si oičojo višjo kulturo bivonjo! OPTIK IflSaBaU VrvarsKa 3 1310 I^bnica TEL.: 01/83 60 367 Delovi}! čas: vsaK dai} od 91) do 191) sobofa zapr)o IZVAJAMO: □ IZDELAVA VSEH VRST FASAD □ SANACIJA FASAD BARVANJE LESA (napušči, vrata, balkoni...) □ ANTIKO ROZI JSKA ZAŠČITA □ STROJNI OMETI C MONTAŽA MAVČNIH PLOŠČ DELO OPRAVLJAMO PO CELI SLOVENIJI. ZAGOTAVLJAMO STROKOVNO IN KAKOVOSTNO IZVEDBO DEL. ZA OPRAVLJENO DELO DAJEMO GARANCIJO AVTODELI Velika izbira olj, servisnega materiala za vse znamke osebnih vozil; čistilci, zavore, sklopke^ dodatna oprema avtokozmetika SKIOpKC,- O .xjO^ 01 7881 999 • 031 331 920 Avtohiša Zalar - SVETOVANJE IN PRODAJA NOVIH VOZIL OPEL - PRODAJA ORIGINALNIH NADOM. DELOV - PRODAJA DODATNE OPREME - PRODAJA RABLJENIH VOZIL Z GARANCIJO (PREGLEDANA V 40 TOČKAH IN DO 6 MESECEV GARANCIJE) - FINANCIRANJE NOVIH IN RABLJENIH VOZIL - SKLEPANJE IN OBNOVA AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ (OSNOVNO IN KASKO) - SERVIS VOZIL OPEL - OBROČNO PLAČILO SERVISNIH STORITEV - SERVIS DRUGIH OSEBNIH VOZIL - SERVIS KLIMATSKIH NAPRAV - VULKANIZERSKI SERVIS Avtohiša Zalar Vaš pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila Opel. FRAGMAT izolirka • FARGE ferroli UGODNI NAKUPI Gradbeni material: Mavčne plošče Lafarge Gessi Notranja vrata LIKO Vrhnika Centralno ogrevanje FEROLLI Na zalogi tudi vsi ostali gradbeni materiali, armaturne mreže, rebrasto železo, betonski bloki, modularni bloki, cement.. Termoizolacija: stiroporji Fragmat Pohištvo in bela tehnika Ugodno lahko v mesecu oktobru kupite belo tehniko proizvajalca Gorenje. Prodajni program Lesnine gorenje Pohištveni program Alples Vzmetnice MEBLO /JA ® Kuhinje SVEA F F M Kuhinje GARANT DANA alples OlfMNr LIKO VRHNIKA lesnina ► Gradbeni in fasadni stiropor nudimo dodatni popust —►Akcijska odprodaja blaga iz zaloge - popust do 50%! —► Peči ZIBRO KAMIN razprodaja! —►TV Gorenje - 72 ekran - ugodno! Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov. Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombijem. m SVEA Trgovina Sodražica Cesta Majde Šilc 1, Sodražica tel.: 01 836 67 77, 031 248 875 Delovni čas: 7.30 do 19. sobota: 7.30 do 12. Trgovina Cerknica Cesta 4. maja 1., 1380 Cerknica tel.: 01 709 38 01 ali 051 378 042 Delovni čas: 8.00 do 12.00 in 15.00 do 19.00 sobota: 8.00 do 12.00 Enemjsko varčno leseno eol!r no z izolacijo Lesena vhodna vrata C! • NOVO: varnostni sistem Schiico HomeControl: nadzor in varnost doma in drugih prostorov • lesena okna in vrata e les/ aluminij okna in vrata • pvc okna in vrata • aluminij okna in vrata • pvc/ aluminij okna e polkna, rolete, komarniki • svetovanje - izmera - montaža - servis INLES d.d., Kolodvorska 22, I 3 I0 Ribnica www.inles.si, e-mail: info@inles.si Maloprodaja Ribnica, tel.: Ol 8377 162, fax: Ol 8377 33 I Masivna notranja, stanovanjska in nihalna vrata Vrata izdelamo po individualnih željah in zahtevah. - SATELITSKE ANTENE Cl^Su^ Svetovanje, prodaja, montaža EMuo^mg« Digitalne, vrtljivi sistemi, več kot 1000 programov - Sistemi za nadzor preko GSM omrežja Vklop ogrevanja, klime preko mobilnega telefona, alarmiranje ELSVET d.o.o., Šeškova ulica 24, 1330 Kočevje, e-mail: elsvet@t-2.net, GSM: 041/558-301 Montaža SAT in TV anten £4 SAT - antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, GSM: 041 761-769 pop a ■ * DiOTMaVIZMA A SIOVEHM L Slikopleskarstvo 'BOJC Peter Bojc,s.p. Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103 DO MIX - zaključna dela v gradbeništvu Ana Mihič s.p., Knafljev trg 11, 1310 Ribnica, Tel.: 041/758 947 • druga zaključna dela v gradbeništvu (mansarde, polaganje sten, stropov...) • barvanje (vrat, balkonov ...) • druge osebne storitve • čiščenje stanovanj (čiščenje na domu) Jože Osvald s.p. 1310 Ribnica, Tei: 01/836-35-48, GSM: 041/719-548 Največja izbira avtoplaščev vseh dimenzij. NE POZABITE PREOBUTI SVOjEGA VOZILA DO 15. NOVEMBRA .OODfi/EAU SoiKi H ALU in kovinska platišča LESPRbM HRANILNICA UGODNI OSEBNI KREDITI IZKORISTITE UGODNO PONUDBO OSEBNIH KREDITOV,KI SMO JO PRIPRAVILI V SODELOVANJU S HRANILNICO IN POSOJILNICO LON D.D., KRANJ • HITRA REALIZACIJA • GOTOVINSKI KREDIT • DOBA ODPLAČEVANJA DO 10 LET • ZA KOMITENTE HRANILNILNICE LON, KREDIT BREZ ZAVAROVANJA NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI IN O PONUDBI POVPRAŠAJTE NAŠO FINANČNO SVETOVALKO NA TEL. 01/8955-338 ALI 041/625 793 PVC, ALU-PVC in ALU okna, vrata, ZIMSKI VRTOVI, SENČILA ■ isiv^iJLS iNjywaa KUPONI RIBNIŠKI PUŠELJC 2006 KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:________________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:___________________ KUPON ZA RIBNIŠKI PUŠELJC 2006 Predlagam osebnost:__________________________ Obrazložitev:________________________________ Ime in priimek: Ulica: __________ Pošta:___________ Tel.:____________ Izpolnjeni kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 15. novembra 2006. OPRAVIČILO SLEMENCEM Naj slabe stvari ne postanejo navada, pravijo, toda uredništvo se je ponovno znašlo v položaju, ko se mora opravičevati. Tokrat 50 gospodinjstvom, ki na področju Slemen niso dobila zadnje številke Rešeta. Vzrok je poštni distribucijski center, kjer so zadržali paket 50 Rešet in ga tudi izgubili. Zadevo smo naknadno rešili, a le polovično, saj smo imeli na zalogi le 22 Rešet. Glede na to, da se napake pošte ponavljajo, vse občane prosimo, da nam v primeru, da Rešeto ne dobijo v roku 3 dni od navedenega datuma izida, to tudi javijo. Pošta Ribnica nam namreč takih težav ne sporoča in smo odvisni le od neposrednega odziva s terena. Le na tak način bomo lahko pravočasno ukrepali in rešili založene pošiljke. Vsekakor pa zdaj tudi javno izkoriščamo priložnost in pozivamo ribniško Pošto, da zaradi niza podobnih pripetljajev svoje delo vendarle odgovornejše opravlja. Pošta se neverjetno ortodoksno drži pogodbenih členov, v primeru, da jih krši, pa zanje ne odgovarja in tudi pritožbena stranka ne more uveljavljati nikakršnih sankcij. Klicanje inšpektorjev na pomoč pač ne sme biti ustaljena praksa poslovanja s pošto. Uredništvo Rešeta Z? Spoštovane, spoštovani, prvi krog volitev je za nami, zanimivo in pestro bo, cenjena Alojz in Jože. Kaj takega tudi g. Alfred ne bi bil sposoben zrežirati. Zgolj dva glasova razlike bosta naša kandidata prenesla v novi boj, novo prepričevanje vas, ki berete te strani. Glede na novo razmerje v občinskem svetu, bi.... Pa da ne bom kam napeljeval, nič ne bom rekel, ampak res nič. Se boste že odločili, saj ste polnoletni. So pa zanimivi 'patroni' v tem svetu, na Gorenjski 3 v Ribnici. Ob prazniku občine Ribnica se namreč niso mogli zediniti, kdo si zasluži priznanje za častnega občana naše občine. Žalostno, kot da nimamo osebnosti, ki bi si zaslužile ta naziv. Vsaj na zunaj tako kaže, vem. Dva sta dobila enako število glasov in so pat pozicijo pač raje pometli pod preprogo, kot da bi kdo naredil moder korak. Prav, tako so se odločili. Pred nami pa je, tokrat deveto sezono, ob 10-letnici Rešeta nov izbor osebnosti Ribniške doline, Ribniški pušeljc. Akcija je lansko leto naletela na izjemen odziv, skupno število glasov je bilo namreč kar 5122. Kako bo letos? Precej podobno. Tokrat in v naslednji številki Rešeta imate glasovnico, na katero boste napisali svojega kandidata za to priznanje, ki ga bomo podelili na prireditvi Rešeto domačih, v soboto, 20. januarja 2007, v ribniškem Športnem centru. Kot prejšnja leta tudi tokrat lahko izbirate med znanimi in zaslužnimi osebnostmi iz naše doline (od Velikih Lašč, Sodražice, do Jasnice). S čim si je torej predlagana oseba pridobila vaše simpatije, zaupanje, kaj je vidnega naredila, bodisi v tem letu, desetletju, stoletju... Poleg imena in priimka boste navedli še kratko obrazložitev, zakaj določenega kandidata predlagate, svoj naslov, saj ste ravno vi lahko izžrebanec ene od nagrad, ki jih bomo ravno tako podelili na prireditvi Rešeto domačih. Kot v prejšnji sezoni bomo tudi letos akcijo peljali v živo preko radijskih valov. V novembru vsak ponedeljek ob 18. uri na radiu Urban, v mesecu decembru pa boste s SMS sporočili lahko glasovali vsak dan. Poleg tega še ena novost oz, nadgradnja glasovanja. Vsebino glasovnice lahko tudi prepišete na dopisnico in jo pošljete v naše uredništvo, tudi to bomo upoštevali, seveda pod pogojem: ena dopisnica, en glas. Glasujete lahko torej za kogarkoli, tako da znova ne želim sprejemati informacij, kritik, zakaj pa tega in tega ni na lestvici. Zato, ker ga niste predlagali, je in bo kratek, jedrnat odgovor. Kot vsa leta doslej bomo tudi tokrat podelili tri Pušeljce posameznicam oz. posameznikom in eno priznanje skupini, društvu, klubu oz. podjetju. Toliko. Vseh nadaljnjih informacij in navodil boste deležni še v prihodnji številki in na valovih radia Urban od ponedeljka, 6. novembra naprej. Prijetne in čustvene praznike! Marko Modrej Pravilna rešitev iz 9. številke Rešeta je: S SADJEM BOGATA JESEN Med pravilnimi rešitvami pa je žreb določil naslednje nagrajence: Nagrade, 5 majic, ki jih poklanja trgovina TRIM SPORT, Obrtna cona Ugar, prejmejo: NADA GORŠE, Kot 16, 1310 RIBNICA KATARINA KOKOL, Škrabčev trg 5, 1310 RIBNICA MATEJA POŽAR, Struška ulica 8,1310 RIBNICA ANITA KLUN, Rakitnica 65, 1331 DOLENJA VAS ŠPELA AHČIN, Grič 21,1315 VELIKE LAŠČE Nagrajencem iskreno čestitamo! Obvestilo o prevzemu nagrade boste PREJELI PO POŠTI. REFORMACIJSKI KVIZ (Na juriš)! Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le en odgovor je pravilen. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste... nekaj, povezano s/z.... 1. Pa začnimo športno. V soboto je bila v Športnem centru Ribnica slavnostno zabavna prireditev ob 50-letnici rokometa v Ribnici. Začetnik ribniškega rokometa je bil... Č Franc Šilc D Maks Drobnič R Franc Lapajne 2. Predhodnika današnjega modernega Športnega centra v Ribnici so odprli leta... B 1975 L 1976 A 1977 10. Pri nas je bil začetnik gibanja avtor več kot 25 del oz. polovice vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci,... I Primož Trubar A Jurij Dalmatin P Adam Bohorič 11. Za konec pa še o priznanjih ob prazniku Občine Ribnica. Govorimo o Gallusovih priznanjih. Kdo tega priznanja letos ni prejel? K Tanja Debeljak J Riko hiše V Metka Zobec 3. Ob lepih uspehih številnih igralcev rokometa v Ribnici je od vseh največji uspeh (vštevši Bena Lapajneta) v svetovnem merilu dosegel... K Andrej Mate N Tomaž Tomšič O Silvo Tanko 4. Od rokometa pa k študentom, ki so bili z rokometom vseskozi tudi povezani. Aktualni študenti te dni (smo tik pred vrhuncem) organizirajo tradicionalno... D Kostanjevanje L Študentsko prvenstvo v vaterpolu R Kulturno ropotarnico [EWöÖOüD© m tope)®)© M p] aOa m (B) USo lammte WX& 5. Najlepša leta študentskega življenja so prav gotovo na začetku, ko so študenti imenovani bruci. Na letošnjem Brucovanju v Ribnici bodo študentom in ostalim igrali člani zasedbe... E Šank rock H Vandrovci I Čompe RiBinim ŠTUDENTSKI KLUB 6. Pa še nekaj o aktualnih dnevih, ki so pred nami. Jutri, zadnjega oktobra, je mednarodni dan... O intelektualcev F varčevanja V zapravljanja 7. Poleg varčevanja, ki je dnevno vedno bolj aktualno, je jutri tudi državni praznik... O dan reformacije V dan Republike B dan čarovnic 8. Omenjeni praznik je dela prost dan od leta... A 1990 C 1991 M 1992 Začetnik protestantizma je bil Martin Luter, ki je 31. oktobra 1517 na cerkvena vrata obesil 95 tez o prenovi Cerkve. To je bilo v... C Wittenbergu O Dortmundu Š Kolnu 'liska ipreraramii MALI OGLASI PRODAM Prodam nova vhodna vrata, PVC, bela (105 x 210 cm).. Tel.: 01 /837 11 28. Prodam dve zamrzovalni skrinji - 200 I, znamke LTH. Tel.: 01 / 836 33 00. Ribnica, Gorenjska cesta; prodamo stanovanjsko stavbo iz 1.1902 z gospodarskim poslopjem in vrtom v skupni izmeri 2217m2. Primerno za stanovan-jsko-poslovno dejavnost, gostinstvo ali turizem. Informacije: 031 532 185 KUPIM Kupim učbenik branja 1. Tel.: 836 46 29. ODDAM Na Merharjev! ulici 3 v Ribnici oddamo v najem poslovne prostore. Tel.: 070 / 345 404. Oddam dvosobno stanovanje (4 ležišča). Za informacije pokličite: 031/ 31 93 61. RAZNO Nudim brezplačen odvoz poškodovanih in neregistriranih vozil in tudi prevoz kmetijske mehanizacije. Tel.: 041 / 678 920. MALI OGLASI E3 irsj'VTtiiJLs: 3i Mvv'iztEi'izcz: o "VESELE RIB'NČANKE" PRAZNUJEMO 5 LET S K' fti > 0 Ljudske pevke "Vesele Rib'nöanke", ki delujemo v okviru Društva podeželskih žena Ribnica, letos praznujemo peto obletnico svojega aktivnega delovanja...Čas res neusmiljeno teče in kar ne moremo misliti, da je od našega prvega javnega nastopa, to je bilo 21. 3. 2002, na odprtju velikonočne razstave, minilo že pet let. Naše vaje so bile v začetku bolj redke, kasneje, po novembru 2002, ko je bila prireditev" Večer za kmečko mizo", in je bila dvorana v centru Ideal premajhna, pa smo dobile tako voljo, da smo začele z vajami pogosteje. Vse naše prireditve, to so bile že omenjena Večer za kmečko mizo, pa v letu 2003 Večer na domačem dvorišču, v letu 2004 Običaji in pesmi skozi leto ter zadnja v letu 2005 Lepote iz babičine skrinje, je naše občinstvo zelo lepo sprejelo, obisk pa tolikšen, da je bila dvorana največkrat premajhna. Tudi nastopi na naših razstavah, to so velikonočne, božične ali jesenske, ter na ribniškem sejmu, so naletele na pozitiven odmev občinstva. V začetku je naš zbor vodila Bernarda Kogovšek, sedaj pa nas spremlja Nataša Arko, ki nam s svojim znanjem veliko pomaga pri vajah in samih nastopih, saj so nekatere pevke prvič začele prepevati ravno pri nas. Ob tej priložnosti se gospema Bernardi in Nataši prav lepo zahvaljujemo za ves njun trud. Vse pevke združuje ljubezen do petja, predvsem pa zavest, da je pesem dediščina naših rodov, ki jo po ustnem izročilu ali zapisih, tudi z našo pomočjo, ohranjamo in prenašamo na mlajše rodove. Ker smo po srcu vse mlade in zelo družabne, smo vesele vsakega povabila na prireditve in srečanja. Od lanskega leta pa so naš ponos tudi nova oblačila, s katerimi predstavljamo ribniške gospodinje iz prejšnjega stoletja. Na hitro lahko rečemo, da smo po srcu mlade , pojemo stare ribniške pesmi, v novih oblačilih, po starih vzorcih ribniških gospodinj. Naša gospa Alenka Pakiž in njen mož Filip, ki sta nam pomagala priti do oblek, pravita, da smo ambasadorke Ribniške doline. Ker se zopet bliža november, VAS VLJUDNO VABIMO NA NAŠ JUBILEJNI KONCERT "PRAZNOVANJE V VAŠKI GOSTILNI", KI BO 34. 11. 3006, OB 19. URI V ŠPORTNEM CENTRU V RIBNICI. Na prireditev smo povabile vse skupine in posameznike, ki so nastopali na naših dosedanjih prireditvah. To so: Ljudski pevci iz Boštanja pri Sevnici in Fantje s Preske, ljudske pevke Pušeljc iz Mozirja, MPZ Sveti Gregor, citrarki Mateja Podržaj in Katarina Šilc, pevka Petra Stopar, ansambel Obzirarji, otroški zbor OŠ Ribnica, Tamburaški orkester Sodražica, folklorna skupina Dolenja vas in Velike Lašče, Klub harmonikarjev Urška, harmonikar Oražem Darjan, humorist Metod Jaklič in še nekdo, za zdaj kot presenečenje, ter pevke Vesele Ribnčanke. DELOVANJE DRUŠTVA INVALIDOV OB KONCU LETA Društvo invalidov Ribnica tako kot vsako leto tudi za leto 2007 razpisuje možnost počitniškega dopustovanja v slovenskih zdraviliščih, in sicer: RAZPORED POČITNIŠKIH KAPACITET ZA LETO 2007 (za Društvo invalidov Ribnica) SIMONOV ZALIV št. apart. TERME ČATEŽ št. apart. 05.03. do 15. 03. B/ 12 05.03. do 15.03. 126 04.05. do 14.05. B/ 12 14.04. do 24.04. 107 02.08. do 12.08. D/1 12.08. do 22.08. 126 02.11. do 12.11. C / 10 11.09. do 21.09. 1 12.12. do 22.12. D/1 02.12. do 12.12. 125 TERME PTUJ št. apart. RADENCI št. apar. 13.07. do 23. 07. G/03 11.10. do 21.10. pritličje ROGAŠKA SLATINA št. apartmaja TERME TOPOLŠČICA 12.08. do 22.08. 28/1. 14.05. do 24.05 TERME TOPOLŠČICA LAHKO KORISTIJO : - zaposleni invalidi II. In lil. kategorije (fotokopija odločbe) - zaposleni z najmanj 60% telesne okvare (fotokopija odločbe) IN - iskalci zaposlitve II. In III. kategorije (fotokopija odločbe) - iskalci zaposlitve z najmanj 60% telesne okvare (dokazilo % telesne okvare) - invalidi I. kategorije , ki so stari do 50 let (fotokopija odločbe) INVALIDI se lahko prijavijo pisno ali ustno v pisarni društva do 22.12. 2006. Po tem datumu bo socialnozdravstvena komisija društva odločala - po pravilniku društva - o dodelitvi posameznim članom društva. Če bo za določeno počitniško kapaciteto več prijav, bo komisija dodeljevala po točkovnem sistemu. USTVARJALNE DELAVNICE IN TERAPEVTSKE SKUPINE ZA LETO 2007 DOM ZDRAVJA ZDIŠ RADENCI: od 19.05. do 24.05.2007, BIOENERGIJA, 1 OSEBA DRUŠTVO INVALIDOV RIBNICA vabi svoje člane na zaključno novoletno srečanje, ki bo V SOBOTO, 16. DECEMBRA 2006, OB 12.00 URI, V "GOSTIŠČU PUGEU" V RIBNICI. Vse dodatne informacije dobite po telefonu na št. 836 -11 - 69 ali v pisarni društva v času uradnih ur, in sicer: v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure Vstopnina bo 1000.- sit, za otroke pa bo vstop prost. Predsednica DPŽ Ribnica MARINKA VESEL Predsednik društva Alojzu Mihelič ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA Kozina Bernarda, dr. dent. med. Majnikova ulica 1, 1310 Ribnica Tel.: 01 / 836 - 21 - 89 Ordinacijski čas (brez malice): PONEDELJEK, 7. -13. ure, vsak 3. in 4. pon. v mesecu od 14. - 20. ure TOREK, SREDA, 7.-14. ure ČETRTEK, 14. - 20. ure PETEK, 7.-13.30 ure BOLEČINE: dopoldne 7,-11. ure, popoldne 14,-18. ure NAROČANJE: dopoldne 13. -13.30 ure, popoldne 19. -19.30 ure OBVESTILA UPOKOJENCEV DU Ribnica vabi člane na ogled Kostanjevice na Krki in na Veselo martinovanje, ki bo 18. novembra v Šentjerneju. Odhod bo ob 8. uri izpred centra Ideal. Cena izleta je 4.200,00 SIT (prevoz, kosilo, glasba). Ogled Andrejevega sejma bo 2. decembra. Silvestrovanje pri Puglju v Ribnici bo 16. decembra ob 12. uri. Cena kosila in glasbe je 2.500,00 SIT. Prijave sprejemamo na tel.št: 8361 277 ali 031/ 792 694. Odbor DU Ribnica Najlepšo stanovanjsko hišo z vrtom uredil Ribničan Tudi letos, že desetič zapovrstjo, je v občini Ribnica potekala turistična in olepševalna akcija "Ribniška dolina, čista in urejena". Zaključek akcije, ki jo pripravljata Turistično informacijski center (TIC) Ribnica in Občina Ribnica, smo skupaj s podelitvijo nagrad in predavanjem Ruth Podgornik Reš ovekovečili v torek, 24. oktobra. Letos so se v komisiji zopet odločili za ločeni kategoriji in sicer 'domačija z dvoriščem' ter 'stanovanjska hiša z vrtom'. Komisijo, ki se je sestala v malo spremenjeni sestavi, a še vedno z izostrenim občutkom ter očesom za vse lepe in skrite kotičke in detajle, so sestavljale: Vladka Turk Mate iz Kmetijske svetovalne službe Ribnica, etnologinja in kustusinja Muzeja Miklova hiša Polona rigler Grm ter vodja TIC Ribnica Vesna Savič. Komisija je bila navdušena nad urejenostjo hiš, vrtom in domačij ter domiselnostjo lastnikov oz. skrbnih ljubiteljev in gojiteljev ozaljšanih oken, balkonov, čudovito urejenih trat in vodnih kotičkov. Letos je sodelovalo nekaj manj Ribničank in Ribničanov kot prejšnja leta (leta 2004 - 23, 2005 pa kar 26), toda izbira najlepših njihovih kotičkov je bila ravno tako zelo težka. Najlepšo stanovanjsko hišo z vrtom ima Zoran Golež iz Hrovače, ki tudi skrbi za njen lep videz Vodja TIC Ribnica Vesna Savič se zaveda, da je še veliko domov, ki bi si zaslužili, da so opaženi in predstavljeni, toda žal se ljudje težko opogumijo k prijavi. Prav tako je verjetno malo takih, ki bi prijavili sosedov lepo urejen dom. Seveda ni namen izpostavljati in nagrajevati, temveč s skupnimi in čedalje širše razpredenimi močmi zaljšati našo že tako lepo dolino še s svojimi domovi in vrtovi. S pomočjo takih akcij izmenjamo ideje, vtise, dobimo kakšen nasvet in zanimivo izkušnjo itd. V akciji so tako 'pogumno' sodelovali in nam odkrili svoje ideje, ki jih bomo v prihodnjem morda tudi mi uporabili, naslednji prijavljeni: iz Žlebiča Anton Poljanec in Barbara Andoljšek, Anica Adamič z Grabna, Vida Lesar iz Brež, Juvane Ivanka z Velikih Poljan, Mojca Janžekovič iz Sušja, iz Ribnice Jagoda in Dušan Erčulj, iz Hrovače Zoran Golež, iz Nemške vasi Anica in Rozi Klun, nato Olga Levstek iz Blat, iz Dolenje vasi Ana Češarek, Mojca Šilc in Mimi Češarek ter iz Grčaric Zdenka in Stane Poje. V začetku jeseni je komisija obiskala torej 14 stanovanjskih hiš in domačij. Na koncu so se članice komisije odločile, da v kategoriji 'domačija z dvoriščem' podelijo tri enakovredna nagrade. Prejele so jih Ivanka Juvane, Ana Češarek ter Anica in Rozi Klun. V kategoriji stanovanjskih hiš z vrtom pa je prvo nagrado prepričljivo prejel Zoran Golež iz Hrovače, ki je že lansko leto opozoril na čudovite rože, krasen vrt z raznimi igrali in drugimi dodatki, ki bogatijo celoten videz hiše in okolice. V tej kategoriji so podelili še tri 2. nagrade, ki sojih dobili Mimi Češarek, Vida Lesar ter Zdenka in Stane Poje. Na zaključku so si pogledali tudi vse fotografije predstavljenih hiš in domačij, Ruth Podgornik Reš pa je s svojo strokovnostjo in izkušnjami prisotnim sodelujočim in drugim podala še marsikateri dober nasvet. Zdenka Mihelič POLJANE POJEJO Z MALIMI PEVSKIMI SKUPINAMI Glasba krepi voljo in disciplino in to najbolje vedo pevci, ki se morajo iz tedna v teden truditi, da ohranijo in nadgradijo kakovost svojih glasov na rednih vajah, koncerti pa potem pokažejo, kako dobro jim to uspeva. Srečanje malih vokalnih skupin Zahodne Dolenjske je v cerkvi na Velikih Poljanah postalo tradicionalno, zato je JSKD Ribnica župniku Antonu Masniku izročila posebno priznanje za vsakoletni "prisrčen sprejem". Čeprav se je ravno letos zalomilo pri usklajevanju ur koncerta in maše, tako da so pevci morali počakati, da se najprej opravi bogoslužni obred, kar je povzročilo nekaj nejevolje, "a ni tako hudo, saj nam je letos Bog naklonil vsaj lepo vreme," je nevšečnost komentiral vodja izpostave Jože Lampe. Veselje so tako nato trosili: Župnijski pevski zbor Velike Poljane, ki deluje 4 leta in je z 10 člani eden najdejavnejših v župniji. "Bogatimo življenje v kraju, kjer živimo". Z izborom naslednjih treh pesmi jim je sledila pevska skupina Prijatelji iz Kočevja, ki jo vodi nekdanji dirigent ribniškega pihalnega orkestra Matevž Novak. Osem članov se druži že 6 let, pojejo pa večinoma v domačem okolju, sem ter tja pa še pokukajo k sosedom, so dejali. Kvartet Zvon s Turjaka vodi Boža Malnar, predstavil pa ga je naš znani čebelar Ivan Šega, in to bolj na šegav način: "Smo pevski in pivski kvartet...Mal zapojemo, mal popijemo, ljudje nas pa radi poslušajo." Srečanje sta uokvirili dve renomirani skupini, gostje iz Kočevja - Cantate Domino ter naša Vitra, o kateri po 30 letih, kolikor sojih prehodile in prepele skupaj, vemo že domala vse, a slišati jih je vsakič znova zelo lepo. AP JELKA FLIS V BIVANJSKEM PROSTORU RIBNIŠKE GALERIJE Do 19, novembra si lahko v galeriji Miklova hiša ogledujete slike ciklusa Bivanjski krog avtorice Jelke Flis. Na odprtju je obiskovalce v novi umetniški razstavni sklop vpeljal Igor Španjol, ki zadnji slikarski cikel Jelke Flis označuje kot "pričanje o nemoči spreminjanja preteklosti in moči časa, neskončnosti in (ne) povratnosti". Ponavljajoča se preprosta monokromna struktura motiv kroga spreminja v ritmično ponovljen dekorativni vzorec, pravi Španjol. Avtorica je leta 1985 končala slikarsko specialko pri prof. Andreju Jemcu na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Bila je tudi štipendistka sklada Moše Pijade. OCH ISHtfžV CIO ■ i ■;><>>■ >1 HinaoiJLnio^dE < CENTER DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI Obrtna zbornica Slovenije (OZS) je maja 2005 pripravila projektno zasnovo za ustanovitev slovenskega centra domače in umetnostne obrti (projekt Fiche), s katerim bi osmislila zgodovino, tradicijo in nadaljnji razvoj te pomembne gospodarske dejavnosti, ki se lahko na številne načine vključuje v gospodarsko in družbeno življenje, pa tudi v razvoj turizma. Gre za sodoben pristop k vzpodbujanju razvoja domače in umetnostne obrti, s katerim bi se Slovenija postavila ob bok drugim evropskim narodom, ki sistematično skrbijo za svojo tradicionalno, torej tudi zgodovinsko pomembno dejavnost in izročilo. Glede na to, da imamo v Ribnici najdaljšo rokodelsko tradicijo v Sloveniji, da je Ribničan s krošnjo prvi prepoznani trgovec s svojim blagom in da je kot tak še danes edini prepoznavni lik v slovenskem (kulturnem) prostoru, je najbolj smisel no, da se tak center ustanovi v Ribnici. Ribnica je tudi kraj, v katerem je še danes izredno živa in prepoznavna domača obrt - suhorobarstvo in lončarstvo - in prav po tem slovi ribniški okoliš daleč naokoli. Tudi preko meja Slovenije. Prav zato smo (Obrtna zbornica Ribnica - Franc Vesel in Pavle Hočevar, Jože Levstek - kandidat SDS za župana in podpisani) pripravili argumente, da bi ta center postavili v Ribnici. Naš predlog smo utemeljili z naslednjim: 1. Ribnica je izredno veliko vložila v ohranjanje in promocijo domače in umetnostne obrti. Do sedaj je bilo organiziranih že 31 "Sejmov suhe robe in lončarstva" in prav vsako leto jih obišče več 10.000 obiskovalcev. V zadnjih sedmih letih smo sejemsko ponudbo še popestrili in razširili z "Rokodelskim festivalom", na katerem rokodelci iz vse Slovenije prikažejo vsako leto nekaj deset izumirajočih dejavnosti, od kovaštva, rezbarstva, lectarstva... 2. Ribničani se nismo zapirali samo v svoj kraj. Ribniški rokodelci so sodelovali in še sodelujejo tudi na številnih sejmih zunaj meja Slovenije - v Hamburgu, Milanu, Salzburgu, Toursu, Fabrianu, Celovcu, Gorici in na številnih manjših sejmih. Vsako leto pa nastopijo tudi na nekaj protokolarnih srečanjih, na katerih prikazujejo pomemben del narodnega bogastva in tradicije naše države(odprtje sejmov v Celju, Gornji Radgoni, Alpe-Adria...). 3. Prav tako je bilo v zadnjih letih izredno veliko naporov vloženih v zaščito rokodelskih izdelkov iz ribniškega območja, saj so izdelki pridobili geografsko poreklo "Ribniška suha roba". Na ta dosežek smo Ribničani zelo ponosni in pričakujemo, da bomo v naslednjih letih znali to zaščiteno poreklo tudi ustrezno tržiti. 4. Tudi na izobraževalnem delu smo uspeli narediti pomemben korak, saj smo ob sodelovanju Ministrstva za šolstvo in šport, Centra RS za poklicno izobraževanje, lokalne in nacionalne obrtne zbornice, poklicne šole iz Kočevja, etnologov..., uspeli z registracijo poklica "suhorobar’1. To nam daje veliko upanja, da bomo za nadaljevanje naše tradicije sistematično in strokovno usposabljali tudi naslednje rodove širšega ribniškega območja. Dana je tudi možnost za nadgraditev srednjega šolstva. 5. V kraju je tudi nekaj strokovnjakov s področja etnologije in muzealstva, ki v sodelovanju z najeminentnejšimi slovenskimi etnologi (dr. Janez Bogataj,...) uspešno nadaljujejo živo vez med tradicijo in sedanjostjo in oblikujejo programe za prihodnost. 6. Domača in umetnostna obrt v Sloveniji zagotavljata preživetje več 1.000 državljanom. V OOZ Ribnica, ki je ena manjših, je vključenih kar 1 /5 (90) vseh registriranih izdelovalcev domače in umetnostne obrti (450) v Sloveniji, kar je izredno veliko, še posebej, če upoštevamo, da gre sicer za kar prostrano, vendar za izredno redko poseljeno področje. Tradicija je torej tu doma. 7. V Ribnici že imamo kvalitetno in bogato zbirko suhorobarskih in lončarskih izdelkov, ki so se skozi zgodovino razvili na tem področju, kar bi zlahka nadgradili tudi z izdelki, ki so jih razvila druga okolja. 8. Uresničitev tega projekta v Ribnici bi pomenila izvrstno podlago za razvoj rokodelskih dejavnosti, turizma in drugih aktivnosti v okolju, ki sicer nima drugih pomembnih in atraktivnih produktov za močnejši razvoj turizma, ima pa izredno veliko željo, s tem projektom pa tudi možnost, da se premakne iz obrobja družbenih in drugih tokov in da postane ponovno prepoznavna, zaželena lokacija in cilj. 9. In ne nazadnje. Če želimo Slovenijo policentrično razvijati in ji zagotoviti vsaj približno enakomeren - skladen razvoj, potem je potrebno policentrično razporediti tudi programe in vsebine širšega pomena, s katerimi zunanje okolje sodeluje pri ohranitvi poseljenosti, nastajanju delovnih mest in pri razvoju dejavnosti. To je še toliko lažje narediti v okoljih, v katerih za take projekte obstajajo interes, tradicija, znanje in razpoložljive lokacije, ki bi se jih dalo z manjšimi posegi preurediti in usposobiti za tak namen. S temi argumenti smo prepričali "regijo", saj so utemeljitev za center v Ribnici podprle vse okoliške občine, javne institucije in druge ustanove. S Centrom v Ribnici smo prodrli tudi na Obrtni zbornici Slovenije, projekt pa so načelno že podprla tudi nekatera ministrstva. Upam, da bomo pobudniki uspešni tudi v naslednjih fazah in da bomo uspeli oblikovati dovolj močno strokovno-politično skupino, ki bo zastavila vse svoje znanje za uresničitev zamisli. Seveda pa se bo morala v ta prizadevanja precej bolj aktivno vključiti tudi občina. "Država" namreč že deluje. Jože Tanko poslanec SDS v DZ Knjigarna, "nebodigatreba" v Ribnici Mnogo tiskarske paste se je že porabilo o namenu izgradnje in povečanjem knjižnice. Malo poglejmo zloženke županskih kandidatov in političnih strank; zavzemanje za razširitev knjižnice, pristava Marof samo čaka, da bo sprejela številne knjige in mnoštvo bralcev. 13. oktobra sem se udeležil srečanja županskih kandidatov v centru Ideal.Vsaka čast županskim kandidatom, ki so se pojavili v dvorani. Pogrešali smo 4. člana omizja, gospo Benčinovo. Na prvi pogled je vse skupaj spominjalo na znano"kvizkoteko" Zg.televizije izpred mnogih let (O. Mlakar:" Osoba A, osoba B i osoba C, molimo da se pretstavite..."). Oprostite srbohrvaščini, je zgolj za ponazoritev. Poslušalci smo dobili možnost postaviti kakšno vprašanje županskim kandidatom. Da se ne bi v Ribnici počutili kot tretjerazredni ljudje, primerjavo s "cigani" sem uporabil za izraze občutij, saj, če ne morem kupiti knjige v Ribnici, sem podoben imenovanim...Predlagal sem, da se preveri možnost ustanovitve in povezave s kakšno knjigarno. Prostor bi bil možen na lokaciji obstoječe "muzejske trgovine", ki je pod "pokroviteljstvom" občine, zagotovo pa ne posluje po načelih "privatnega" kapitala. Kot pomnim, je bilo na tistem mestu že več trgovin, ki so ponujale "suho" oz danes muzejsko "robo". V odgovorih županskih kandidatov ni bilo zaznati niti malo podpore predlogu. Od "pleteničenja" do tega, da sta 2 (beri dve!) privatni knjigarni zaprli dejavnost. Eden od kandidatov pa nas je Ribničane pošiljal v najbližjo knjigarno v Kočevje !(op: kandidati "oseba A, B ocfluieeifi in C se lahko prepoznajo). Pri zavzemanju za knjižnico bi pričakoval tako vnemo tudi za knjigarno. Ali bi vsak od kandidatov lahko naštel recimo tri kulturno literarne revije, ki so na voljo v knjižnici? Dobra knjiga in v njej lepe misli zagotovo ostanejo, prav bi bilo, da bi določene lahko tudi kupili, morda za darilo ali domačo knjižnico, mar ne? Če mine dan brez dobrega dela, reci kot Tit: 'Ta dan sem izgubil." Tisti dan, ko niste prebrali vsaj nekaj vrstic iz dobre knjige, imejte za izgubljenega. Naj vam ne bo žal kron, ki jih daste za dobro knjigo, revijo, časnik." (Psalmi vaškega župnika, dr. Jože Smej, Mohorjeva družba, 1.1992 ). Še en podatek in priloga v spoštovanje našim predhodnikom v Ribnici po seznamu naročnikov Mohorjeve družbe leta 1900. Bilo je prek 300 naročnikov. Pa ni bilo 2982 gospodinjstev, kot smo izvedeli na tem srečanju. Vsi so se zavedali, kaj pomeni knjiga v slovenskem jeziku. Takrat smo bili v Avstro - Ogrski, ječi narodovi? Nate prednike smo danes lahko ponosni. Kaj pa nase? In kaj poreko naši zanamci...? Morda bi se za boljšo bralnost, zlasti starejših, zavzel tudi bodoči župan, uvedel "županovo" bralno značko itd... Poslančeva zapisnica -Rbšefo P. s : Še znano retorično vprašanje R - kanala: Ali veste, koliko stane avtobusna karta Ribnica -Kočevje. In nazaj? Marjan Petem, Lepovče odmecirl Odgovor na pismo ge. Sonje s Poljan z naslovom "Pomoč na domu in dom za ostarele" Spoštovana gospa Sonja! Strinjam se z vašo trditvijo, da se starejši težko odločajo za odhod v dom in da človek najraje ostaja v svojem domu, če ima tam zagotovljeno pomoč. V Ribnici že mnoga leta načrtujemo gradnjo doma starejših občanov in ker do tega ni tako lahko priti, smo za starejše, ki potrebujejo pomoč, preko Centra za socialno delo Ribnica organizirali pomoč na domu. Žal mi je, spoštovana ga. Sonja, da ne veste, da se nega na domu v Občinah Ribnica in Sodražica izvaja že od junija 1993, torej že 13 let. O tem smo že nekajkrat pisali tudi v Rešetu. Zaposlene imamo štiri usposobljene negovalke, ki s svojim požrtvovalnim in profesionalnim odnosom omogočajo našim občanom kar najdaljše bivanje na svojih domovih. Obe občini precej subvencionirata k ceni omenjene storitve, občani pa plačajo 1.200 SIT za efektivno uro. Negovalke občanom v skladu z dogovorom nudijo: - gospodinjsko pomoč, kamor sodijo: priprava hrane, vzdrževanje stanovanjskih prostorov, čiščenje, pranje, likanje, postiljanje, nakupovanje, kurjava in druga dela po dogovoru z upravičencem, - pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, kamor sodijo: pomoč pri oblačenju, pri hranjenju in pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, - pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo: družabništvo, preprečevanje osamljenosti, odtujenosti, strahu in predsodkov, pomoč za samopomoč, vzpostavljanje socialne mreže z okoljem in sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov in priprava upravičenca ter njegove družine na institucionalno varstvo. Omenjate, da se bojite, da boste izgubili sedanjo negovalko, ki ste jo dobili preko oglasa. Če ste zainteresirani za našo storitev, nas pokličite na telefon št. 8361 003 ali se osebno oglasite na Centru za socialno delo Ribnica, Škrabčev trg 17, kjer vas bomo o storitvi še podrobneje seznanili. Kar se nanaša na župane, pa vam zagotavljam, da so vsi doslej imeli za to področje velik posluh in so to storitev podpirali. Vsi so bili tudi seznanjeni o tem, da moramo iskati za naše občane institucionalno varstvo po vsej Sloveniji, velikokrat neuspešno. Tako občine še nadalje podpirajo pomoč na domu in s tem prispevajo k čim daljšemu bivanju starejših na lastnih domovih. mag. Majda Vrh Center za socialno delo Ribnica Za varno in dostojno starost - ^ solidarnost med generacijami V zadnjem času vse pogosteje tečejo pogovori, razmišljanja in načrtovanja o vprašanju varne in dostojne starosti. Starejših je vse več, mladih vse manj zaradi manjše rodnosti ali ce hočete veselja do življenja. Starejše skrbi, kako bodo preživeli jesen življenja, srednja generacija razmišlja, kako bo poskrbela za svoje ostarele starše ob stiski s svojo službo in hkrati reševala neštete tegobe svojih sinov in hčera glede šole, nevarnosti drog in še česa. Ü1E Vlada je konec prejšnjega meseca sprejela STRATEGIJO VARSTVA STAREJŠIH DO LETA 2010. To je pomemben dokument, ki ga je Slovenija dobila prvič. Ta vlada se torej zaveda pomena in vloge tretje generacije prebivalstva. Še več, zavedamo se pomembne vloge tega dela prebivalstva pri oblikovanju podobe Slovenije v prihodnosti. Vendar pa brez medgeneracijske solidarnosti, torej brez tega sožitja, ki je temelj naroda, ni rešitve. Tega je najlaže ponazoriti z drevesom. Drevo ima korenine, deblo, krošnjo in sad. Karkoli od tega odvzamemo, uničimo ali zanemarimo, je škoda vidna na celem drevesu. Življenje drevesa ni možno, če en del odstranimo. Tako je tudi življenje naroda, katerega kvaliteta ali obstoj je odvisen od odnosa med generacijami. Nobena generacija ne more obstajati brez druge. Druga drugi zagotavljata obstoj. Kakor ni drevesa brez trdnih in zdravih korenin in obratno! Korenine brez debla in krošnje odmrejo pa tudi smisla svojega obstoja nimajo. Tako ne more preživeti narod, ki zanemarja stare ali ne skrbi za mlade, ki šele vstopajo v življenje. Danes imamo veliko upokojencev, ki komaj preživijo - vprašanje pa je, če dostojno. Na drugi strani imamo pa množico upokojencev, ki prejemajo visoke pokojnine, ki niso rezultat vloženega dela. Tem pokojninam se dodaja še vrsta pomoči, da skupaj znašajo tudi milijon tolarjev na mesec.... Imamo mlade upokojence, zapuščene stare ljudi v osami, zatirane... A hkrati imamo brezposelne (v zadnjih letih se njihovo število pomembno zmanjšuje), a podatki kažejo, da je potreb po delavcih še veliko več, delodajalci pa ne dobijo delavcev, zato v Sloveniji dela kar 40 tisoč tujcev. Kje so torej napake? Denarni prejemki in socialni dodatki so tako visoki, da se ne splača delati. Delo ni vrednota. Je pa vrednota čim več iztržiti od države - upravičeno ali neupravičeno. Nelojalna konkurenca na trgu dela je zelo velika, delo na črno, in tudi kar je najhujše - uzakonjena s študentskim delom. Mladim podaljšujejo študij, da se jim podaljšuje navidezna mladost, se ne zaposlijo pred 25 letom, se ne odločajo za otroke. Za samostojno življenje je potrebno izpolniti vse več pogojev, kot so stanovanje, avto, potovanje, računalniška oprema. Koliko še dodatnih pogojev za to, da se odločiš za otroka... Otrokom je treba nuditi vse materialne dobrine, ti pa so osamljeni in zapuščeni Kje torej smo? V začaranem krogu... Stari tarnajo, da s takimi penzijami ni moč preživeti, delovno aktivni ne delajo, ker je enostavneje prejemati socialno pomoč, mladi se ne zaposlijo, delajo preko študentskih servisov, njihovega dela se ne obdavčuje in ne prispeva v pokojninsko blagajno. Študij se podaljšuje, mladi kasneje vstopajo v aktivno generacijo. To pomeni, da ni tistih, ki bi prispevali v skupno blagajno. Ustvarja se vzdušje, da je preživetje vprašljivo in težko, kar prispeva k nižji rodnosti, to pa posredno pomeni iz leta v leto slabšo demografsko sliko. Postaja nas strah živeti. Ni veselja do življenja! Niti do lastnega niti do posredovanja. Nizka rodnost je problem medgeneracijskega sodelovanja; tudi brezposelnost ima isti izvor. In ravno tako je dostojno preživljanje jeseni tudi problem medgeneracijskega sodelovanja. Ministrova zapisnica Naj ponazorim: Imamo drevo, ki se neenakomerno razvija. Bodisi ker deblo usiha zaradi preveč zahtevnih korenin ter pretežke in bujno rastoče krošnje, ki v skrbi za lastno bujnost pozablja na sad. Kje je torej rešitev za drevo? Moj odgovor je: v modrem in skrbnem vrtnarju, ki bo z okopavanjem in dognojevanjem nudil koreninam to, kar potrebujejo. Zadovoljne bodo pustile deblu hrano, ki jo potrebuje, da trdno stoji, nosi krošnjo in jo povezuje s koreninami. V vrtnarju, ki bo deblo zaščitil pred vsemogočimi zajedavci in boleznimi, ki mu jemljejo še tisto nekaj hrane, ki si jo izbori. V vrtnarju, ki bo skrbno obrezoval, negoval in zaščitil krošnjo, da ne podivja, pač pa nudi dovolj svetlobe in vode, da se na njej razvije zdrav in okusen sad. Ta vrtnar je - VLADA! Zato delamo reforme trga dela, socialnega modela, spremembe zakonov o zaposlovanju, socialnih pomočeh, pokojninah, delu na črno, socialnih transferjih, poklicnih kvalifikacijah,. Naj dodam. Za nikogar-ne za vrtnarja, vlado in za drevo - ni to delo lahko in neboleče. Potrebno je ogromno truda, pametnih in modrih odločitev, fizičnega dela in ko se obrezuje, tudi boli. Kakšni bodo odnosi med generacijami v sedanjem globaliziranem svetu? Temeljili bodo na odgovornosti in solidarnosti med generacijami ali pa jih ne bo - Bolje rečeno: Ali pa nas ne bo! Mag. Janez Drobnič, minister o ens. s»M«di eo""ix/>i BHöinicl€5a msiwiA 1»««=., PLAČILO ZA NEDELO K pisanju tega članka me je vzpodbudilo predvolilno dogajanje za župana v občini Ribnica in deloma tudi rezultati 1. kroga. Večina bralcev oz. občanov me najbrž pozna kot zaposlenega v Območni obrtni zbornici Ribnica, ki mora sodelovati z vsemi institucijami, posebej pa z občinami Ribnico, Sodražico in Loškim ( Potokom, od koder prihajajo člani ribniške zbornice. Tako je jasno, da po službeni funkciji zelo dobro poznam delovanje občin, zelo dobro pa poznam občino Ribnica, kjer sem bil v letih 1990-1994 član takratnega Izvršnega sveta, v letih 1994-1998 občinski svetnik preko Liste gospodarstva, v letih 1998-2002 pa podpredsednik Odbora za gospodarstvo. Poudarjam, da je obrt-no-zbornični sistem nestrankarski in tudi sam nisem strankarsko opredeljen. Vedno sem se in se bom zavzemal za razvoj gospodarstva, ki je temelj za vsa ostala področja življenja. V tem smislu smo pred štirimi leti pozdravili obljubo ribniškega župana, da bo iz vrst gospodarstvenikov imenoval posvetovalno telo, ki bi mu pomagalo pri delovanju občine na gospodarskih področjih. Če se je župan štiri leta izgovarjal na pomanjkanje denarja za kakšno konkretno investicijo, pa se sprašujem, kakšen je izgovor, da ni imenoval "gospodarskega odbora", kjer bi brezplačno dobil pomoč. Območna obrtna zbornica v 30-letnem obstoju vsaj enkrat letno skliče srečanje celotnega ribniškega gospodarstva s predstavniki občine. Tudi v letu 2005, 29.11., je bilo tako srečanje na ribniški zbornici. Gospodarstvo je občini "ponudilo roko" pri izdelavi Strategije razvoja občine Ribnica in pri razpravah o urejanju prostora (PUP-ov) občine Ribnica. Predstavniki občine z županom na čelu so obljubili, da bodo gospodarstvenike povabili k sodelovanju in glej ga zlomka, zopet nič. Seveda smo iskali odgovor, zakaj se nič ne zgodi, pa smo ostali brez njega. Na podlagi poznavanja situacije lahko ugotovim, da se občina Ribnica sploh ni lotila izdelave Strategije razvoja in izdelave PUP-ov. Ribniški podjetniki in podjetja so na srečanju opozorili na različne slabe izkušnje z občino. Na vse konkretne probleme so predstavniki občine odgovarjali, DA SE NE DA NIČ NAREDITI iz tega ali onega razloga. Zanimiv je primer, ko je Inles d.d. povabil občino k skupnemu projektu ogrevanja na biomaso, da se le - ta enostavno ni odzvala, tako je Inles na razpisu nastopil sam in je zaradi tega prišlo v občino sorazmerno manj sredstev iz sklada za alternativno rabo energije. V sredo, 6. 9. 2006 se je na občini Ribnica v režiji VAL-a 202 (novinarja Marjan Jerman in Mojca Skender) odvijala oddaja "Kje pa vas čevelj žuli?" Eden izmed žuljev so bila zemljišča v bivši Kasarni, ki so jih podjetniki kupili z namenom, da si bodo zgradili poslovne prostore. Od nakupa teče sedaj že tretje leto, podjetniki pa ne pridejo do gradbenega dovoljenja, ker se občina Ribnica izgovarja, da so predmetna zemljišča namenjena za gradnjo šole in vrtca, kar pomeni, da so podjetniki kupili "mačka v Žaklju". Sam sem sodeloval v oddaji, sam sem leta 1991 sodeloval pri pridobitvi prostorov v Kasarni v najem, sam sem leta 1995-6 vodil odkup prostorov od Ministrstva za obrambo, bil sem na sestanku z županom in predstavnikom MO, ko smo se dogovorili o prodaji zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov in kljub vsemu sta župan in vodja oddelka za okolje in prostor trdila, da gradnja ni mogoča. Povedati moram javnosti, da je za predmetna zemljišča v bivših Kasarnah predvidena dvonamenska raba, ali za šolo in vrtec ali za gradnjo poslovnih prostorov. Če zaključim, občina ni pripravila prostorsko ureditvenega plana, na podlagi katerega bi bila možna gradnja. Na soočenju županskih kandidatov v dvorani centra Ideal sem bil ponovno priča županovim besedam, ko je govoril o "stanju v bivših Kasarnah". Na mojo pripombo, naj vendar ne zavaja občank in občanov, pa tudi naj pove, da mu je gospodarstvo ponudilo roko, ni podal nobenega utemeljenega odgovora. V županovem poročilu o storjenem v zadnjih štirih letih ugotavljam, da ni NITI ENEGA PROJEKTA, ki bi ga župan s svojo ekipo zastavil in dokončal v CESTA ŠKOFLJICA - RUTAR MED OSREDNJIMI DRŽAVNIMI PROJEKTI Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 - 2023 zdaj že vključuje 3A razvojno os, kamor sodi tudi izgradnja navezovalne ceste s Škofljice na južno ljubljansko obvoznico. Služba vlade RS za razvoj je upoštevala predlog poslanca Jožeta Tanka, ker bo ta cesta ustvarjala pogoje za rast in razvoj in sodi med velike osrednje projekte modernizacije državnega cestnega področja. S tem je naša regija vključena v t.i. dodatni avtocestni program, ki predvideva tudi gradnjo navezovalnih cest na obstoječe ali novo omrežje. RAZVOJNE OSI ZAČETEK ODSEKA KONEC ODSEKA 3. razvojna os Dravograd in/ali Holmec* Metlika in/ali Vinica* (meja z R Avstrijo) (meja z R Hrvaško) 3.A razvojna os Škofljica Petrina (meja z R Hrvaško) 4. razvojna os Robič (meja z R Italijo) Jeprca svojih štirih letih županovanja. Posledica te ugotovitve je tudi dejstvo, da zaradi tega nismo v občini pridobili Nič sofinancerskih sredstev od države ali EU. V programu dela za naslednja 4 leta župan omenja podporo ustanovitvi Slovenskega rokodelskega centra v Ribnici, za katerega se trudimo na naši zbornici ob izdatni podpori poslanca Tanka, ki je projekt spravil v 3A razvojno os Slovenije. Projekt so podprli župani desetih občin, vključno z ribniškim, ki naj bi bil na predlog poslanca Tanka tudi nosilec oz. zastopnik občin našega konca. Moram izraziti veliko bojazen, da projekt, ki ga brezpogojno podpira celotna javnost, lahko spodleti, če ga bo vodil župan s sedanjo občinsko garnituro, ker so vsi zelo pasivni. Spoštovana bralka in bralec, napisane vrstice razumite kot skrb in bojazen za nadaljnjo usodo občine Ribnice, ki tone vse nižje in nižje. Zavedam se, da bo marsikdo moje pisanje obarval kot politično dejanje pred drugim krogom županskih volitev, vendar moram pojasniti, da sem ravno v Rešetu občasen gost s svojimi prispevki tudi tedaj, ko ni volitev. O kritičnih pogledih gospodarstva sproti debatiram z županom, pa vendar se ničesar ne premakne. Upam, da bo napisani članek vsaj malo pripomogel k poživitvi dela ribniške občinske uprave in župana, ne glede, kateri bo izvoljen. V nasprotnem primeru bo treba resno ukrepati v smislu starega pregovora: brez dela, ni jela. Po volitvah imam namen napisati še kakšen članek o izkušnjah gospodarstva z ribniško občinsko upravo, pisal pa bom tudi o nekaterih pogledih različnih skupin ali društev v občini, s katerimi sodelujem. Seveda pa pričakujem tudi od uredništva Rešeta, da bo več pisalo o dogajanjih ali "nedogajanjih" na občini Ribnica, predvsem s področja proračuna in investicij. Prepričan sem, da se moramo odkrito pogovarjati o naši občini, saj bo le na ta način dober servis svojim občankam in občanom. Pavel Hočevar Na trasah razvojnih osi je nujno izboljšanje zmogljivosti z odpravo ozkih grl na državni cestni mreži, piše v resoluciji. "Vzpostavitev prometne povezave bo usklajena z razvojnimi potrebami regij in mest ob trasi, posredno pa bo razvoj razvojnih osi omogočil izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva. V razvoju projekta bo zato velika pozornost namenjena ravno regionalnim vsebinam razvoja in prilagajanju infrastrukture potrebam in koristim.” Obnova do leta 2009 čaka tudi železnico od Grosuplja do Kočevja in to v višini dobrih 3 milijard tolarjev, pridobljenih s pomočjo EU. SLS. Slovenska ljudska stranka Zahvala volivkam in volivcem Volivkam in volivcem ter vsem kandidatom na listi SLS se za podporo stranki in posebej kandidatu za župana, Alojzu Marnu, ki ste mu zaupali 39 % vseh glasov, najlepše zahvaljujemo. Vse, ki ste glasovali za Alojza Marna, in vse, ki ste ostali doma, vabimo, da se udeležite volitev v drugem krogu, na Martinovo nedeljo, 12. novembra. Vsak glas šteje in odloča, kdo bo vodil občino in gospodaril za naše skupno dobro v kraju, kjer živimo. Priložnost imamo le vsake štiri leta, zato je ne izpustimo iz rok. LESENA GRADNJA MED ZASEBNIM IN JAVNIM Zdravo okolje je že dolgo odločilno pri izbiri bivanja. Kot ljudem ni vseeno, v kakšnem okolju bodo živeli, prav tako jim ni vseeno, kakšno hišo bodo zgradili ali kupili. Ekološka in zdravstvena komponenta sta čedalje pomembnejši pri izbiri tehnologije gradnje lastne hiše in tudi pri iskanju lokacije za preživljanje prostega časa. Podjetje Riko hiše d.o.o. in Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani že več let uspešno sodelujeta. Tudi v šolskem letu 2005/ 2006 so zastavili arhitekturno delavnico, v kateri so svoje ideje in vizije razvijali študentje različnih letnikov, sodelovali pa so še dva mentorja in dekan Fakultete za arhitekturo ter vodja podjetja Riko hiše d.o.o. Ribnica Janez Pucelj. Bolj primernega datuma si niso mogli izbrati za odprtje arhitekturne razstave, ki se je zgodila v podjetju Riko hiše na sam svetovni dan bivalnega okolja, 6. oktober. Po odprtju so razstavo z naslovom Z ustvarjalnim izzivom ob zadovoljevanju ekoloških in bivanjskih meril za standarde prihodnosti - Lesena gradnja med zasebnim (enodružinska hiša) in javnim (nadstandardni zdraviliški hotel) preselili na Škrabčevo domačijo, kjer si jo je bilo moč ogledati vse do 23. oktobra. Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani je v sodelovanju s podjetjem Riko hiše v šolskem letu 2005/06 izvedla celoletno delavnico z naslovom Zgradbe iz lesa. Pod vodstvom mentorjev prof. dr. Janeza Kresala, u.d.i.a. in doc. dr. Martine Zbašnik-Senegačnik, u.d.i.a. (FA) ter s konzultantsko podporo Janeza Puclja, u.d.i.les. (Riko hiše d.o.o.) je na delavnici sodelovalo 19 študentov 2., 3. in 4. letnika. Izdelali so projekte s sledečim) programi: Nadstandardni zdraviliški hotel v Šmarjeških toplicah (3. letnik) so pripravili Grega T. Bohinc, Samo Oblak in Tjaša Pečnik; Nadstandardni zdraviliški hotel v Šmarjeških toplicah - značilni segment hotelskega bloka (4. letnik): Maj Blatnik, Gregor Bratina, Jerneja Erklavec, Špela Lokar, Mojca Pelhan, Aleksander Šivic, Nika Tavčar, Rajka Terčon in Matija Uršič; projekt Enodružinske hiše s pridruženo enoto brez arhitekturnih ovir (2. letnik): Ana Doles, Alenka Kramer, Mateja Obid, Marko Peternel, Janez Podobnik, Polona Pogorelec; Enodružinsko pasivno hišo (4. letnik) pa sta predstavili Tjaša Ažman in Lucija Franko. V uvodu je spregovoril vodja podjetja Riko hiše d.o.o. Ribnica Janez Pucelj, ki je bil s svojo kunzultantsko podporo pri poteku delavnice nepogrešljiv. "V gospodarstvu je vsak korak dobro premišljen in ni prostora za čustva. Podjetje Riko hiše spada med redka podjetja, ki redno sodelujejo z institucijami, tudi s Fakulteto za arhitekturo. Zavedamo se pomena mladih, zvedavih arhitektov, odprtih za različne možnosti, ki postavljajo smernice prihodnosti. Rezultati takega sodelovanja so delavnice in tudi ta razstava. Letos pa smo naredili tudi korak naprej, saj smo realizirali enega izmed študentskih projektov raziskovalnih nalog lanske arhitekturne delavnice," je govornik poudaril velik pomen skupnega ustvarjanja in sodelovanja strokovnosti in mladih ustvarjalnih sil. V nadaljevanju je na kratko orisal zadnje projekte, med njimi 5-stanovanji objekt na Švedskem ter javno vprašal župana, kaj je z vrtcem v Ribnici - zakaj ne bi bil to eden izmed zdravih okoljsko bivanjskih vrtcev. "Zakaj bi se morali dokazovati samo v tujini, ko pa lahko veliko naredimo tudi doma?" Riko hiša poudarja poezijo in ohranja slovensko krajino, ena ni enaka drugi. Docentka na FA dr. Martina Zbašnik-Senegačnik, ki se tudi sicer navdušeno ukvarja in preučuje naravno in zdravju prijazno bivanjsko okolje, je spregovorila o ideji in zasnovi delavnice: "Vodilna ideja celoletne delavnice je bila zagotavljanje zdravega in prijetnega bivalnega okolja v objektih različnih vsebin in tudi zahtevnejših konstrukcij, in sicer s tehnologijo Riko hiše, ki ustreza vsem tem zahtevam. V okviru delavnice so bili izdelani ambiciozni projekti. Nadstandardni zdraviliški kompleks je bil postavljen v Šmarješke toplice, kjer je zdraviliški turizem že sedaj na visokem nivoju. Avtorski projekti obsegajo raznovrstne arhitekturne rešitve, tudi oblikovanje notranjih bivalnih enot za različne standardne razrede, in presegajo konvencionalno hotelsko ponudbo. Tudi enodružinske zgradbe, izdelane v tej delavnici, posegajo po višjih standardih. Vsi objekti so postavljeni na najbolj zahtevne lokacije in dokazujejo, da se tehnologija gradnje iz masivnega lesa lahko enakovredno meri z armiranobetonskimi konstrukcijami, ki veljajo v takih primerih za nenadomestljive. Vse to ob bolj zdravem bivalnem ugodju in ne nazadnje z naravnim gradivom brez negativnih vplivov na okolje. Posebna pozornost pa je bila namenjena pasivnim enodružinskim hišam, ki si počasi utirajo pot k nam. Saj je ena najhitrejših in najzanesljivejših tehnologij za doseganje pasivnega standarda hiša iz masivnega lesa, ki poleg nizke porabe energije zagotavlja tudi zdravo bivalno klimo." Dr. Zbašnik-Senegačnik je še dejala, da so z rezultati delavnice zadovoljni, daje pa jim to tudi nove vzpodbude za nadaljnje delo. Mentorsko je poleg dr. Zbašnik-Senegačnik deloval tudi prof. dr. Janez Kresal: "Rezultati so tu, ker so se kvalitete vseh sodelujočih združile in dvignile na višji nivo. Pri tem je šlo za štiri vložke: prvič turis-tike - Krka Zdravilišča, ki z nami sodelujejo že vrsto let, mi pa tudi spremljamo razvoj hotelirstva in načrtujemo že več let. Drugi vložek je vložek gostitelja, so Riko hiše, d.o.o. Moram reči, da smo vsi sodelujoči v delavnici usvojili njihovo tehnologijo. Tako vse naloge ustrezajo tej tehnologiji. Zahvala za to gre v veliki meri g. Janezu Puclju, ki je sodeloval kot tretji pedagog in imel z nami veliko potrpljenja, da nam je vse razložil in prikazal. Tretji vložek je vložek samih študentov s svojo ustvarjalnostjo, kot četrti vložek pa predstavljamo delavci FA, ki smo v delavnici sodelovali. Poudaril bi odlično sodelovanje vseh sodelujočih. Vrhunec tega dela je današnja razstava, pika na 'i' pa bi bila publikacija, kjer bi se združevali tehnologija in turistika." Tudi prof. mag. Peter Gabrijelčič, dekan Fakultete za arhitekturo, je počastil odprtje razstave in dela svojih študentov ter izrekel pohvale vsem, ki so bili udeleženi pri a 8 N m i R ŠTUDENTKA ŠPELA LOKAR JE PRIPRAVILA PROJEKT SOBE, KI BI Sl JO ŽELELA VIDETI V KAKŠNEM HOTELU Ena IZMED MENTORIC JE BILA TUDI MARTINA ZBAŠNIK - SENEGAČNIK, KISE VELIKO UKVARJA Z NARAVNIMI IN ZDRAVINI GRADIVI ZA HIŠE. POLEG NJE (LEVO) MLADI DIREKTOR ŠMARJEŠKIH TOPLIC. tej delavnici. 'To je okolje bodoče univerze, ki ni osamljena trdnjava, ampak stopa v prakso. Kar bi bilo potrebno še narediti za višjo stopnico, je naslednje: ne ločeno ustvarjati, ampak z izvajalci tehnologije skupaj ustvarjati v enem -recimo- laboratoriju. Univerza bi naj bila preplet med akademskim znanjem in prakso, ki se udejanji v eksperimentih. To si želim v prihodnje. Treba je narediti neko skupno testno polje. Vsem sodelujočim iskreno čestitam, tako študentom kot profesorjem, ki so potrdili sloves naše fakultete." Slavnostni govornik pa je bil direktor Krkinih term v Šmarjeških Toplicah Gorazd Šošter, ki je tudi uradno odprl razstavo in jo predal vsem na ogled. Kot je poudaril direktor Sošter, postaja v zadnjih letih turizem eden osrednjih izzivov trajnostnega razvoja mnogih dežel. "Nov način življenja vnaša velike spremembe v pričakovanja in potrebe sodobnega turista. Nadaljevanje na strani 32 a^inuLnin^i 1x11 i juszo E-a S Pogled v ^BABIČINO l SKRINJO Piše: Alenka Pakiž > XIII. OBL. 5 V salonu smo kurili peč. V kotličku s pipo smo segrevali vodo, ki smo jo rabili pri britju. V nedeljo ob šestih zjutraj je morala biti voda segreta, da sem ] ■ stranke pred mašo obril. Toplo vodo sem nalil v s nerjavečo posodico, kjer sem že prej pripravil / zdrobljeno Albus milo. Čopič sem pomočil v vodo, s peno namazal stranko in pazljivo bril. Britev sem k nabrusil na posebnem "abcikštain" kamnu. Na usnjenem jermenu "ruska juhtovina", podloženim s platnom, ki je bilo na spodnji strani namazano s posebnim namazom, sem večkrat potegnil britev pred britjem. Na koncu sem, na željo stranke, tudi zmasiral s kolonsko vodo. Za vsakim sem dobro opral čopič. V salon je prišel kateri naravnost od opravkov na njivi ali s travnika, še s senom na glavi in prepoten. Na hitro sem ga moral ostrič. S krpo sem stresel seno dol in ga ostrigel. Veliko moških je v tistih časih čikalo, zato je moral biti v salonu tudi pljuvalnik. Vsak, ki je vstopil v salon, se je odkril in klobuk obesil na enega od obešalnikov, ki so bili za to pritrjeni na steni. Pokrivala so bila različna. Nekateri klobuki so bili tako ponošeni, da niso imeli nobene forme več. Največ so nosili črne suknjene klobuke, nekaj sivih in nekaj rjavih, poleti slamnike, mlajši so se pokrivali s kapami s šildom. Gospoda, med njimi gospod Skubic, Pakiž in Onič, je nosila 'halp- Ob sprejemu škofa Rožmana naželezniški postaji v Ribnici leta 1934 so se dekan g. Skubic, župan g. Onič in podžupan g. Pakiž svečano OBLEKLI. kane' in za svečane priložnosti cilindre. Pozimi so se premožni pokrivali s kučmo ali polhovko, tisti, ki niso bili pri denarju, pa so nosili pod klobukom doma štrikane podkape. Tudi kape s šildom so bile tako široke, da se jih je dalo potegniti čez ušesa. Oblečeni so bili v svetle srajce, ene narejene iz črtastega blaga, druge gladke, z dolgimi rokavi. Boljše srajce so bile šivane z visokimi trdimi ovratniki, zraven so možje zavezali široke svilene kravate. Najbolj imoviti so kravato zapenjali s kravatno iglo. 30 NA OBISKU V NOVI LJUBLJANSKI BANKI . DENAR - beseda, ki je v našemu besednjaku zelo pogosto rabljena. O njem se pogovarjamo doma, v vrtcu, šoli, službi, med prijatelji, celo na zabavah. Tako o denarju marsikaj vedo tudi naši najmlajši. " Mi bi pa sladoled!" je med sprehodom pred nekaj dnevi izrazila svojo željo deklica iz skupine. Na odgovor, da nimamo denarja, mi je modro odgovorila: " Pa pojdimo na bankomat, tam ga dobi tudi moja mami, tam ga imajo dovolj!" Otroci zelo težko razumejo, kako "se dobi" denar, ki ga potrebujemo za nakup igrač, hrane, obleke... Počasi in potrpežljivo moramo otroku razložiti, kako in kje dobimo denar, koliko ga lahko porabimo... Otrok opazuje, kako odrasli družinski člani ravnamo z denarjem. Danes, ko se po eni strani mnogo družin spopada z denarnimi težavami, po drugi pa je kar nekaj takšnih, ki na vsakem koraku kažejo svojo premožnost, je to še težje, pa toliko bolj nujno. V konceptu spoznavanja aktualnih dogodkov, med katere nedvomno spada tudi zamenjava nacionalne denarne valute, smo se v vrtcu Ribnica zelo razveselili povabila Nove ljubljanske banke v Ribnici in se seveda povabilu tudi odzvali. Že pred samim odhodom na banko se je iz otroških ust sprožil plaz misli: " Na banki lahko dobimo veliko denarja." "Če moji mamici zmanjka denarja, gre na bankomat, tam ga nikoli ne zmanjka." "Eno kartico daš v bankomat, pa dobiš dosti denarja." "Jaz imam pa hranilnik, pa je v predalu spravljen." "Moj šparovček je pujsek, je roza barve, pa mi da ati tolarčke, pa jih dam v šparovček." "Zdaj bodo pa novi dinarčki, bodo evri." No, ob vseh teh izjavah smo vedeli, da je naš obisk banke upravičen. Celo pot do tja so otroci poznali. Pred banko nas je prijazno sprejela vodja poslovalnice gospa Danica Tanko in nas popeljala v samo banko, kjer smo si ogledali bankomat pa trezor in spoznali bančne delavce. Vsaka skupina je dobila maskoto Toli, balončke in "kartone", kot so jih poimenovali otroci. A so kmalu videli, da iz teh kartonov nastanejo lepi hranilniki, ki so namenjeni zbiranju kovancev. V vrtcu smo hranilnike še dodatno okrasili in popestrili z barvami, vzorčki... ter otroke tako v vrtcu kot tudi na banki spodbudili k zbiranju kovancev. Seveda na banki nismo mogli mimo računalnikov in smo za nekaj časa pri računalnikih zamenjali delavce banke. Pa se nismo ukvarjali z denarjem, pač pa je otroke pritegnila ljubka gosenica, ki so ji s pomočjo tipk na računalniku pomagali zbrati kar največ Delavcem banke, predvsem pa gospe Danici Tanko se zahvaljujemo za gostoljubnost in prispevek k vzgoji mladih varčevalcev. Otroke učimo, da je varčevanje pomemben element ravnanja z denarjem. Načinov, kako ga bomo naučili, je več, kakšnega bomo izbrali, pa je odvisno od naše presoje in otrokove starosti. Tekst in foto KATARINA ZUPANČIČ, vzgojiteljica, Vrtec Ribnica OBVESTILO STARŠEM O UVEUAVUANJU ZNIŽANEGA PLAČILA ZA VRTEC Obveščamo vas, da boste od 1. januarja 2007 dalje uveljavljali znižano plačilo za vrtec po določilih Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur. I. RS, št.44/96, 1/98, 84/98, 44/00, 102/00, 92/02, 120/03, 110/05 in 45/06) s posebnim obrazcem DZS številka 1,82 - "Vloga za znižano plačilo vrtca" in ima oznako VRT/1. Obrazec je naprodaj v prodajalnah Državne založbe in papirnicah v Sloveniji. Vlogo natančno izpolnite v skladu s priloženimi navodili (podatki se nanašajo na leto 2005) in jo z vsemi prilogami oddajte do 15. novembra 2006 : - za otroke, vključene v Vrtec Ribnica, na upravi Vrtca Ribnica, - za otroke, vključene v vrtce izven občine Ribnica, na Občini Ribnica - Oddelku za družbene dejavnosti ali v vložišču Občine. Vloge oddaste tudi za otroke, ki so bili vključeni v vrtec s 1. 9. 2006 ali kasneje. Starši, ki nimate stalnega prebivališča v občini Ribnica, otroke pa vključene v Vrtec Ribnica, morate oddati vlogo pri pristojnem občinskem organu v občini, v kateri imate stalno prebivališče. Dodatne informacije lahko dobite na Občini Ribnica, tel.: 837 20 23. OBČINA RIBNICA Oddelek za družbene dejavnosti SbšETO ZA VEČNO SE JE POSLOVIL MIHA MATE Slovenski pripovednik, prevajalec in urednik Miha Mate, ki je pisal predvsem za otroke in mladino, je bil ribniški paradni konj v literaturi. Izvira iz Goriče vasi, živel pa je v Ljubljani. "Z Leskovo mladostjo, Bosopeto druščino in s Kurjo vojsko so prežeti dnevi mojega otroštva in fantovskega odraščanja. To so svetli spomini na mojo mamo, ki je znala na tisoče pravljic in zgodb, ki so že zelo zgodaj vzburjale mojo domišljijo. In potem strogi, a do nas otrok vedno pravični oče, brata dvojčka, podobna kot jajce jajcu, vedno pripravljena, da kaj ušpičita, in nato vse svoje grehe prevalita na sestro. Ne nazadnje pa tudi vsa tista 'bajtarska svojat1, ki je pasla eno samo samcato kozo, ki ni nikoli prerasla v pravo pravcato žival z imenom krava, a je kljub temu postala kraljica naših sanj." (Berta Golob, Do zvezd in nazaj, Miha Mate, str. 130) Osrednja nit njegovega pisateljevanja so njegovo lastno otroštvo in dogodivščine vrstnikov. V knjigah Široka usta (1970), Bosopeta druščina (1982), Kurja vojska (1985) ter Smeh in solze moje doline (2000) se izvirno prepletajo zgodbe otrok in odraslih ljudi, največkrat posebnežev. Poskusil se je tudi v pisanju slikanic in sodobnih pravljic, med mladimi bralci pa je najbolj priljubljeno njegovo delo Babica v supergah (1994). Bil je tudi urednik Mladinske knjige. ’ . j; ■ * ŠE ENA SLIKA TRGA ZA SPOMIN Dušan Matoh seje v lepih septembrskih dneh lotil nam povsem novega podviga. Narisal je ribniški trg! Dolge plahte, ki so se vile za njim, so odkrivale obrise sleherne hiše, ki stoji na trgu in bile tako prepoznavne, kot da so posnete na fotografski film. Delo je bilo opravljeno v dobrih treh dneh, opazil pa gaje prav vsak mimoidoči in z odobravanjem sprejemal avtorjevo domislico. Zdaj čakamo, kaka bo njena končna podoba, potem pa bi jo radi videli tudi razstavljeno, saj je prva, ki v celoti prikazuje podobo trga Sl. stoletja. Pogled v babičino SKRINJO Delovne srajce so bile narejene z navadnim ovratnikom in je zraven sodila bolj običajna kravata ali pa so za vsak dan možje oblekli srajco z nizkim ravnim trakom okrog vratu- "biršelcom". Telovniki za vsakdanjo rabo so bili iz različnega blaga, tudi karirastega in z ozkimi črtami. Gosposki so prišli oblečeni v boljših telovnikih, ki so imeli sprednji del Marko Ančik, Emil Konrad Pakiž (1887-1942) in Franc Pirker (1857-1930), trije premožnejši TRŽANI, BOUŠE OBLEČENI V RAJTHOZE, PUMPAR'CE, LAJB'ČE, REKLCE. OBUTE IMAJO VISOKE ČEVUE ALI ŠKORNJE, POKRITI SO S KLOBUKOM ALI KAPO. iz ripsa, svile ali brokata. Ura na verižici je dopolnila videz vsakega vsaj malo premožnega tržana in vaščana. Največ so nosili dolge, ravne, brez robov šivane cajhaste hlače, malo boljše so bile narejene iz česane volne in gabrdena. Mlajši so radi oblekli široke pumparice "podkolenske hlače". Pumparice so oblačili tudi trški veljaki, zraven pa škornje ali visoke čevlje. Posebej so bile krojene hlače za v škornje "rajthozne". Ob gležnju so bile ozke, da so se dobro prilegle in lahko obule v škornje, nad koleni so se močno razširile. Za hladnejše dni so možje ogrnili suknjič -rekele- ali kam'žolo. Pozimi so premožni nosili z vatelinom podložene suknje." 1 0 AP i rxi ■■<><■ ustnam 1 P1 <>«I S» Nadauevanje s strani 29 LESENA GRADNJA MED ZASEBNIM IN JAVNIM Zaradi vsakdanje odtujenosti od narave in sočloveka si želi predvsem povezovanja s slednjima, sproščujoča doživetja ter duhovnega bogastva. Vedno bolj pomembna postaja okoljska ozaveščenost, vedno več potreb je po krepitvi zdravja. Gost si želi udobno okolje bivanja ter zgodbo, ki jo v hotelu podoživlja v ambientu, tretmajih, prehrani itd. Odgovor svetovne turistične ponudbe na naštete trende je razmah term, wellness in spa centrov." Wellness, pravi direktor Šmarjeških Toplic, je postala življenjska filozofija, s tem pa tudi skrb za zaščito življenjskega prostora in narave, posebno pozornost pa daje prijazni arhitekturi. Prednost imajo objekti iz naravnih, okolju in človeku prijaznih gradiv. Zahteve po zdravstveni neoporečnosti segajo vse dlje, vse do izključevanja škodljivih sevanj in regen-i eracije okolja s pozitivno energijo. 'V termah Krka poskušamo tem sodob-W nim trendom dosledno in hitro slediti. Zato tesno sodelujemo s FA in sku-. paj snujemo projekte. Današnja razstava mladih arhitektov kaže na to, da , / idej v prihodnosti nebo primanjkovalo. K sreči pa tudi na partnerjev kot je K podjetje Riko hiše, s katerim bomo lahko te ideje postavili v resnično okol- je." Odprtje razstave se je udeležila večina sodelujočih študentov in veliko - m tistih, ki jim ni vseeno za nas in okolje ter jih zanimajo rešitve prihodnosti. Dr. Martina Zbašnik-Senegačnik, ki je sicer doma iz Ribnice, in ji gre po besedah prof. Kresala veliko zaslug za sodelovanje z Riko hišami, je dejala, da se veliko ukvarja z naravnimi in zdravimi gradivi za hiše, pa z nizko energijsko in pasivno hišo, ki je hiša prihodnosti. 'Te hiše nas vse čakajo. V drugih državah so že standard, v Sloveniji pa, opažam, novitete prihajajo z 10-letno zamudo. Riko tehnologija je okolju prijazna in z nizko porabo energije Riko hiše to že delajo."Profesor Kresal pa je dodal, da je za Slovenijo slabo, da si večina podjetij ne upa skočiti na višji nivo in sodelovati med seboj in s študenti. To za zdaj delata Trimo Trebnje in Riko hiše. Potrebno je iti dalje ter se spopasti z novimi izzivi. Stabilnost predstavlja nazadovanje. Direktor Šošter, ki je v Šmarjeških Toplicah že 6 let, je na vprašanje, kateri projekt mu je najbolj všeč, odgovoril, da je to nadstandardna hotelska soba raziskovalne naloge Špele Lokar. "Ko smo delali hotelski prizidek smo želeli narediti nekaj čisto drugačnega - sobo, ki ne bo nobenega obiskovalca pustila ob odhodu brez občutij. Zato v sobi Lokarjeve vidim zelo veliko detajlov in vseh podrobnosti, usklajenosti, kise sprva ne opazijo, a podrobni razmislek pokaže, da se je vsaka stvar znašla na svojem mestu po tehtnem razmisleku." Jo je potrdila tudi avtorica sobe Špela Lokar, ki je razložila, zakaj si je izbrala ozko sobo, kam je postavila posteljo in zakaj je dvignila vse omarice v kopalnici od tal. "Seveda bi želela videti mojo sobo v kakšnem hotelu, to bi bila krona te raziskovalne naloge," je priznala Lokarjeva. Zdenka Miheuč vkr. ^//Študentski klub KULTURNA ROPOTARNICA Začetek: PETEK, 13. oktober Zaključek: PETEK, 10. november Ribniški študentje že drugo leto zapored pripravljamo Kulturno ropotarnico. Namen ropotarnice je v Ribnico prinesti razne kulturne vsebine, ki v domačem okolju čez leto niso ponujene. Večina dejavnosti je brezplačnih. DOGODKI KULTURNE ROPOTARNICE, KI SE ŠE NISO IZTEKLI: Petek, 3. 11. - FILMSKI VEČER Sobota, 4. 11. - Brucovanje in ŽUR s SANK ROČKI in 6packCukurjem Torek, 7. 11. - Obisk GLEDALIŠČA (Lj.), informacije in prijave: 041 591 000 Petek, 10. 11. - Zaključek kulturne ropotarnice -MARTINOVANJE 3Z ZAČETEK NOVE PLAVALNE SEZONE 2006/2007 Letošnja plavalna sezona se je za ribniške plavalce pričela sredi septembra, ko so dva tedna trenirali v bazenu na Kodeljevem v Ljubljani. V ribniškem bazenu so se redni treningi pričeli v začetku oktobra. V Plavalnem klubu Inles Ribnica tudi letos trenira preko 160 plavalcev in plavalk, aktivnosti s pridobivanjem novih članov pa še vedno potekajo. V Kranju se je s plavalnim mitingom START 14. oktobra pričela nova tekmovalna sezona. Na mitingu so nastopali plavalci iz štirih držav v vseh starostnih kategorijah. Med nastopajočimi so bili skoraj vsi slovenski članski reprezentanti ter reprezentanti mlajših kategorij. Članom je miting služil kot test pripravljenosti pred začetkom sezone, nekateri med njimi pa so poskušali izpolniti norme za evropsko prvenstvo v plavanju v kratkih bazenih, ki bo decembra 2006 v Helsinkih. Na mitingu se je še posebej izkazal Jan Mate, ki je v starostni kategoriji mlajših dečkov tekmoval v disciplinah 100 m hrbtno in osvojil srebrno medaljo, v disciplini 100 m Jan Mate je osvojil srebrno MEDALJO prsno mu je za las ušlo tretje mesto, v disciplini 50 m hrbtno je dosegel peto mesto, v disciplini 100 m prosto pa je bil sedmi. Janu zato iz srca čestitamo in mu želimo, da tudi v bodoče domov prihaja z dobrimi rezultati in kolajnami. Novičke zapisal in fotografiral: Rihard PAVLIN NOVEMBER Datum: SOBOTA, 11. NOVEMBER 2006 Kam: na MARTINOV POHOD PO POTI GRADOV NA KRAŠKI ROB Odhod: s parkirišča za prostori PD Ribnica (Škrabčev trg 5, Ribnica) Izhodišče: Črni Kal Zahtevnost: LAHKA do ZAHTEVNA pot Trajanje (hoja): 7 ur Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 7.11. ob 18. uri v pisarni PD Ribnica. Oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, planinska izkaznica, fizična pripravljenost in varen korak. Vodja pohoda: Zdenka Mihelič DECEMBER Datum: NEDEUA, 3. DECEMBER 2006 Kam: na MIKLAVŽEV POHOD NA KRASJI VRH (1773 m) Odhod: s parkirišča za prostori PD Ribnica (Škrabčev trg 5, Ribnica) Izhodišče: Planina Zaprikaj Zahtevnost: LAHKA (zimska) pot Trajanje (hoja): 5 ur Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je . 11. ob 18. uri v pisarni PD Ribnica. Oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, zložljive pohodne palice in varen korak Vodja pohoda: Andrej Drobnič Naslednja številka Rešeta IZIDE 29. NOVEMBRA. Gradivo oddajte do 18.NOVEMBRA. Sbšbto Evropsko prvenstvo v duatlonu -Rimini 2006 Na dirki age group tekmovalcev se je Franci Šilc spet izkazal, in v svoji kategoriji osvojil odlično 2., Stane Kogovšek pa 14. mesto. Mojca Mijovič se je prav tako dokazala in med dekleti dosegla 2. mesto v svoji kategoriji. Na evropsko prvenstvo v duatlonu je v Italijo odpotovalo kar 11 slovenskih tekmovalcev, med njimi večina Ribničanov in članov Triatlon kluba Inles Riko Ribnica; - mladinci Dejan Henigman, Matej Šporar, Peter Benčina in Luka Kaplan, - U23 Bojan Čebin in Andrej Medved (Novice„Extreme), - članica Mateja Šimic (Trisport Kamnik), - age group tekmovalci Stane Kogovšek (Sokol), Mojca Mijovič (TK Maribor) ter Franci Šilc in selektor reprezentance Miloš Petelin. Rimini je že pred štirimi leti gostil svetovno prvenstvo v duatlonu in že takrat je bilo jasno, da organizacija tu ne bo šepala. Sprva so bili na štartu mladinci in v močni konkurenci ter precejšnji izenačenosti je zmago slavil mladi Britanec Alister Brovvnlee. Naš najboljši je bil Peter Benčina s 23. mestom, sledila sta mu Matej Šporar s 30. in Dejan Henigman z 39. mestom. Po končni dirki mladincev so bile na štartu član- MLMN občine Ribnica 2006 Sezona je končana - ice ter mlajše članice U23, med njimi Mateja Šimic, ki je po poškodbi tudi v duatlonu pokazala svojo izvrstno pripravljenost in na koncu dosegla odlično 6. mesto. Po dekletih so štartali člani in mlajši člani U23, prav tako skupaj. Med njimi tudi naša Bojan Čebin in Andrej Medved. V hudi konkurenci je Bojan zasedel solidno 7., Andrej pa 10. mesto. Naslednji dan je sledila štafeta naših mladincev. Zaradi premalo prijavljenih je bil organizator primoran združiti vse štafete v enem štartu. To je bila po svoje prava atrakcija za vse navzoče, saj so štartali mladinci in člani skupaj. Kot vse ekipne tekme do sedaj je tudi ta minila v zelo dobrem vzdušju in pravi borbi. Naši tekmovalci Luka Kaplan, Matej Šporar in Peter Benčina so se odrezali po svojih močeh in na koncu zasedli 6. mesto. Evropsko prvenstvo je bilo organizirano na zelo visokem nivoju, prav tak pa je bil tudi nastop naših tekmovalcev, saj so znova dokazali, da delamo v pravi smeri. Miloš Petelin, Fotoarhiv TK Inles - Riko Ribnica Prvak KMN Loški Potok V tekmovanju MLMN 2006 se je prvenstvo končalo z 2 rekordoma. Prvič je prvak postalo moštvo KMN Loški Potok, ki je vodilo vse prvenstvo in ga zaključilo brez poraza, kar do sedaj ni uspelo še nobenemu moštvu. Drugi rekordni dosežek pa je doseglo moštvo KMN Kot, ki je kot najmlajše v ligi osvojilo pokal za najbolj športno moštvo. KMN Kot je zbral najmanj kazenskih točk do sedaj, vsega 3. Najboljša strelca sta postala dva, to sta Dejan Trdan iz Grafita in Aleš Pirman iz Keime United (Velike Lašče). Med njima se je bil boj do zadnje minute tekmovanja in zato je morda prav, da oba prejmeta zaslužen pokal strelca lige. Znova se je pokazalo, da je mali nogomet v naši dolini in tudi v bližnjih občinah zelo priljubljen, in da se kvaliteta tekmovanja, kljub rekreativnemu značaju, iz leta v leto dviguje. Veliko je mladih moštev, ki pridno delajo in vidno napredujejo (KMN Kot, E-mladi ...), pa tudi moštev s starejšimi že veteranskimi zasedbami (Grafit, Deta & Vinija, ŠD Ponikve), kar kaže, da se nogomet lahko dolgo igra in da moštvom tudi nekaj pomeni igrati v najkvalitetnejšem tekmovanju tod okoli. Seveda pa so po navadi najboljša tista moštva, ki spletejo sožitje med mlajšimi in starejšimi, kar se kaže tudi v našem tekmovanju. Zahvale gredo vsem udeležencem za korektno nastopanje, sodnikom za sojenje, ŠD Lončar za organizacijo tekmovanja in občini Ribnica za pokroviteljstvo nad tekmovanjem. Pred dokončnim slovesom od našega tekmovanja pa nas ločita še pokalni turnir in zaključna prireditev v ŠC Ribnica 31. oktobra. Pred vami sta končni lestvici in rezultati zadnjega kroga. Več podrobnosti o tekmovanju pa si preberite na spletni strani: www.sportncKlrustvo-loncar.si. PETER KOČEVAR KONČNA LESTVICA (1 - 6): mesto Moštvo T Z N P zadetki točke razlika i. KMN LOŠKI POTOK 10 9 i 0 53 : 30 28 + 23 2. KMN SODRAŽICA 10 6 2 2 41 :23 20 + 18 3. ŠD PONIKVE 10 5 1 4 44 :38 16 + 6 4. KMN LONČAR 10 4 2 4 30:37 14 -7 5. A'D'B' ? BAR 10 1 2 7 23:41 5 -18 6. AVTOPRALNICA PETEK 10 0 2 8 27:46 2 -19 Seria B: 12. KROG - drugi del: 06. 10. E-MLADI KELME UNITED 5 : 11 (0:6) TŠD SLEMENA : GRAFIT 0 : 8 (0 : 2) KMN KOT : DETA & VINIJA 1 : 8 (0 : 3) ZAMOSTEC prosti KONČNA LESTVICA (7-13): mesto Moštvo T Z N P zadetki točke razlika 7. KELME UNITED 12 12 0 0 115:38 36 + 77 8. DETA & VINIJA 12 10 0 2 67:32 30 + 35 9. GRAFIT 12 8 0 4 76:42 24 + 34 10. E - MLADI 12 5 0 7 53 :48 15 + 5 11. ZAMOSTEC 12 2 1 10 16:100 7 -84 12. KMN KOT 12 2 1 8 41 :70 7 -29 13. TŠD SLEMENA 12 1 2 9 28:67 5 -39 NAJBOLJŠI STRELEC fzadetkit: 57: Dejan Trdan (Grafit, E-mladi), Aleš Pirman (Keime United) 45: Boštjan Slavec (KMN Loški Potok) 32: Jure Kordiš (KMN Loški Potok) 27: Žiga Lovšin (ADB ? bar)... NAJBOLJ ŠPORTNO MOŠTVO - FAIR PLAY fkazenske točkel: 3: KMN Kot 4: Zamostec 6: Avtopralnica Petek... 1IXIJL>!0 ^5 Gorskokolesarski klub Rib'nöan S KOLESI DRZNO ČEZ DRN IN STRN Planinski novički Klub smo ustanovil novembra 2005 z željo po kolesarjenju, tekmovanju in druženju. Kolesarjenje se je v zadnjih letih močno razvilo in tudi razširilo. Na cestah in v gozdu se srečujemo s čedalje več kolesarji. Tudi to je bil eden izmed razlogov za ustanovitev kluba, saj želimo, da se gorsko kolesarjenje dobro oziroma še bolj razvije r • v naših krajih. Razširiti pa želimo tudi tekmovalno gorsko kolesarjenje in ne le rekreacijskega. El Seveda podpiramo tudi amatersko kolesarjenje, saj smo že letos avgusta organizirali kolesarjenje k Belim stenam. Upamo in želimo si, da bi naše |K kolesarjenje postalo tradicionalno. Klub si - prizadeva, da bi se razvile tudi druge discipline ,; gorskega kolesarjenja v Ribniško- Kočevski dolini I in njeni okolici. Vsi poznamo disciplino kros jn (crosscountry). S to disciplino se nevede ukvar-)■ jajo vsi, ki kolesarijo po neasfaltiranih cestah. Seveda pa to ni edina disciplina gorskega kolesarjenja, saj ima le-ta veliko več disciplin. Kot smo že omenili, si želimo da bi se prav te discipline pri nas bolj razširile in da bi se zajele čedalje več ljudi, pa naj bo to le za rekreacijo ali na tekmovalni ravni. Sledijo kratki opisi vsake discipline posebej. Kros ( Cross-countr, XC ) Kolesarski kros ali cross-country je disciplina, kjer se s kolesi vozimo po poteh, ki so sestavljene iz vzponov, spustov, ravnin. Tudi podlaga je lahko zelo različna, npr. trava, pesek, zemlja, skale, blato, korenine... Ta disciplina se pogosto pojavlja kot tekmovalna. Za kolesarski kros se uporablja čim lažja kolesa (12kg in manj), le - ta imajo po navadi sprednje vzmetenje, ki ima 60-1 OOmm hoda. Za tehnično zahtevnejše proge se vedno pogosteje uporablja tudi kolesa z zadnjim vzmetenjem (ca. lOOmm). XC lahko pojmujemo tudi kot kolesarske ture, tudi s kakšnim odsekom, ki ima značilnosti XC terena. Spust (Downhill, DH) Dovnhilaši uživajo le na neravnih terenih, po katerih se spuščajo z gravitacijskimi hitrostmi, kar jim omogoča polnovzmeteno kolo, zaščitna oprema in po mojem mnenju, nekaj manjkajočih kolesc v glavi. Najzanimivejši del opreme spustašev je gotovo kolo, ki je polnovzmeteno, to pomeni, da ima dva amortizerja, prvega in zadnjega. Materiali, iz katerih je sestavljeno, so največkrat aluminij, jeklo, redkeje pa titan in karbon. Kolesa so zelo težka zaradi robustnih obročev, samega okvirja, predvsem pa zaradi amortizerjev. Obvezna zaščita pri panogi DH je full face čelada, to je čelada s ščitnikom za zobe in čeljust, body armour, se pravi ščitniki ledvenega predela, trebuha, hrbta in prsi, potem so še elbow-pads, ščitniki za komolce in pa knee pads, ščitniki za kolena in piščal. Dual, 4kros, slalom (4x, DS) Tekmovalca istočasno startata na enaki progi in tekmujeta do cilja. Med tem se med sabo ovirata in iščeta najboljše in najhitrejše poti. Kolo je po navadi trdak s prvim vzmetenjem, nekateri uporabljajo tudi fullyje, se pravi polnovzmetena kolesa. Oprema je podobna kot pri spustaših. Naslednja disciplina, 4X, je pravzaprav bolj zanimiva različica duala, kjer namesto dveh tekmovalcev nastopajo štirje. Tu ni možnosti za medsebo- jno oviranje, saj te ob tem druga dva prehitita, tako je dirka veliko lepša, hitrejša in impulzivna. Zaradi tega postaja ta panoga vedno bolj priljubljena. Trial Trial, hmm... pa poglejmo, kako bi to besedo razčlenili. Peljete, poskakujete s kolesom čez postavljene ovire (palete, kamenje, hlodovina) od starta do cilja, ne da bi stopili s kolesa. Trial na kolesih je izvedenka triala z motrji, ki pa sega že v čas izpred vsaj 20 let. Vse skupaj se je začelo v Evropi, ko so trial z motorji pripeljali do zelo ekstremnih nivojev in so se spomnili, da bi vse to bilo mogoče početi tudi s kolesi. In trial na kolesih se je rodil. Za rodni kraj triala, pravijo, da je Španija, tako mototriala kot tudi na kolesih. Trial je najtežja in tehnično najzahtevnejša kolesarska disciplina. Da bi dosegli rezultate za tekmovanje, bi lahko porabili tudi nekaj let, samo da bi izpopolnili nekaj trikov. To so kratke razlage vseh disciplin. Če vam je katera izmed disciplin všeč oziroma bi radi o njej izvedeli več, se lahko oglasite v klubu oziroma pokličete. Z veseljem vas bomo še podrobneje seznanili s posamezno disciplino. Kot pa smo že večkrat omenili, naš klub ni le tekmovalne narave, zato vabimo vse, ki radi kolesarijo, da se nam pridružijo. Skupaj nam je kolesarjenje lahko v še večji užitek. Lep kolesarski pozdrav MTB klub Ribnčan Domen Peček Gorskokolesarski klub Ribn'öan Nemška vas 41 1310 Ribnica E-naslov: mtbklubribncan@gmail.com 051 370 875 Domen 041 237 603 Žiga Na prelepo sončno soboto 7. oktobra se je 9 planink in planincev PD Ribnica, skupaj z vodnikoma, podalo na razgledne vrhove nad planino Lipanca nad Roljuko. Prehodili smo pot od Mrzlega studenca do Blejske koče na Lipance ter naprej na zadnji dvatisočak v verigi vrhov na to stran doline Krme, na Debelo peč, nato pa na Okroglež, Brda, Lipanski vrh, Mrežce in Debeli vrh ter v družbi macesnov sestopili do Lipance ter našega kombija v kraljestvu gozdov Pokljuke. Tako smo prehodili del poti priljubljenega Pokljuškega gamsa, nekateri pa Pokljuškega gamsa tudi do konca osvojili. Čudoviti razgledi z vrhov na Triglav, Tosc, Draške vrhove, Kredarico, Rž, Rjavino, Dimnike, Luknjo peč, Macesnovec, Dolkovo špico, Škrlatico, Rokave, Dovški Križ, Škrnatarico, Kukovo Špico, pa vse daleč naprej v Avstrijo in globoko do Kamniških Alp in Snežnika na jugu... V dobri družbi pa pogledi postanejo še bogatejši. Vodil je Roman Petelin. Foto: Zdenka Mihelič - Pogled z Debele peči na Triglav in Rjavino. V nedavnem vikendu, 21. in 22. oktobra, ko so se volišča bolj ali manj šibila pod glasovi volilcev, se je skupina osmih članic in članov PD Ribnica odpravila na sam začetek Slovenske planinske poti, ki je svojo 50-letnico praznovala leta 2003. Podali so se na Pohorje. Toda niso startali od Mariborske koče, kjer se SPP začne, temveč so si za spremembo izbrali obratno pot. Pot pod noge so vzeli iz slovenjgraške strani, kar je za vse pomenilo še večji izziv. V zares sproščenem vzdušju je tudi deset ur hoje prvega dne in kar nekaj ur drugega dne pod vodstvom Marjana Intiharja minilo kot bi trenil. Smeha in dobre volje ni zmanjkalo vse do konca hoje in vožnje do doma. Zdenka Mihelič ŠPORTNO DRUŠTVO LONČAR t, % ^ vabi Sklepno dejarye v Medobčinski ligi v malem nogometu & za sezono 3006 bo v torek, 31. oktobra, v ŠC v Ribnici. Ta dan bo organiziran 7. turnir v malem nogometu za Pokal občine Ribnica 2006. Organizator turnirja je Športno društvo Lončar iz Dolenje vasi, pokrovitelj pa Občina Ribnica. Turnir bo potekal od 9. ure dalje in sodi med prireditve ob prazniku občine Ribnica. Turnirju bo sledila razglasitev letošnjih zmagovalcev v obeh tekmovanjih sezone 2006. Vabljeni! Peter Kočevar. vodja tekmovanja 34 -Rešeto PRIZNANJA IN NAGRADE OBČINE RIBNICA ZA LETO 2006 GALLUSOVO PRIZNANJE Gallusovo priznanje prejme Tanja Debeljak, Struška ulica 1, Ribnica, upokojenka. Večino svojega ustvarjalnega obdobja je posvetila jezikovnemu izobraževanju Ribničanov in je bila poleg moža Janeza, prav tako slavista, ena od najbolj prepoznavnih in med učenci najbolj priljubljenih učiteljic. Nikoli ji ni bilo odveč potruditi se, da bi njeni učenci dojeli veličino naših pesnikov in pisateljev ali da bi se kar najbolje seznanili z zakonitostmi zahtevnega slovenskega jezika. Bila je spoštovana in cenjena tako med učenci kakor tudi med starši. Bila je avtoriteta, ki je znala na zelo priljuden način vzpostaviti red in pozornost. Prof. Tanja Debeljak se je vedno vključevala predvsem v kulturno dogajanje v občini. Mnogim je znala izreči besede vzpodbude in nikomur ni odrekla pomoči ali nasveta, če jo je prosil za pomoč. V šoli je z bogatimi izkušnjami rada pomagala sodelavcem, režirala igrice, veliko je prispevala pri širjenju gibanja za bralno značko, dolga leta je bila mentorica šolskega glasila Krošnja. Ob ustanovitvi občinskega glasila Rešeto je prevzela naloge lektorice, s čimer je bistveno pripomogla, da dosega naše glasilo zavidljivo jezikovno raven. Je tudi članica Lions kluba. Skratka, Tanja Debeljak je bila in še vedno dober človek z velikim srcem. "Brez sprenevedanja rečem, da nikoli nisem pričakovala kakega priznanja za svoje delo. Prepričana sem bila in sem še, da je moja dolžnost dajati in pomagati, kjer in kar je v moji moči, kar znam. Z ljubeznijo in odgovornostjo sem delala z mladino, v veselje mi je bil vsak nov izziv. Zavedam Pa se, da so vsi, s komer sem delala kot učiteljica, kolegica ali prijateljica, pomagali oblikovati mojo človeško in poklicno podobo. Hvala jim. Rada imam ljudi. V meni ni tekmovalnosti in zlobe, a vem, da sem prav gotovo kdaj koga tudi prizadela. Žal mi je in naj odpusti moji nepremišljenosti. Vest o priznanju me je globoko ganila in nekako zbegala. Milo mi je pri srcu. Hvala! Moji načrti? Čas se izteka. Dosti kolegov je že odšlo. Če lahko komu še koristim, bom vesela. Sicer pa so tu še otroci in vnuki, prijatelji, knjige, Rešeto in še kakšna križanka. ” Tanja Debeuak Priznanje Občine Ribnica prejme tudi Franc Mihelič, Kot pri Ribnici 6, Ribnica. Franci Mihelič že več let dela z mladimi šoloobveznimi otroki med počitnicami in v njihovem prostem času. Je gonilna sila letne mini lige v malem nogometu, ki v poletnih mesecih omogoča športno in družabno aktivnost, kar mladim koristi pri nabiranju življenjskih izkušenj, zdravega načina življenja, deluje vzgojno in razvija znanje nogometa kot pomembnega dela športa mladih. Prostovoljno delo in skrb za mlajše generacije je projekt, ki ga vedno bolj podpirata družba in država. Brez aktivnih posameznikov, kot je Franci Mihelič, bi bila deklarirana aktivnost družbe le mrtva črka na papirju. Pripravila ZDENKA MIHELIČ Foto Marko Burger Gallusovo priznanje prejme tudi Metka Zobec, Kolodvorska ulica 12, Ribnica, profesorica slovenščine, ki letos praznuje petdesetletnico. Po diplomi na Filozofski fakulteti v Ljubljani je delovala kot lektorica slovenščine na Univerzi v Pragi. Ko se je vrnila v Ljubljano, se je zaposlila v Cankarjevem domu in nato na Zvezi kulturnih organizacij Slovenije v Ljubljani kot samostojna svetovalka za gledališko in kulturno dejavnost. Po desetih letih se je vrnila na Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki jo je poslal za lektorico slovenščine na Univerzo v Gradcu. Metka Zobec ima izreden občutek za slovenski jezik in njegov zven, še posebej v sodobni uporabi. V svoji plodni karieri je prevedla, lektorirala in uredila veliko knjig. Bila je urednica zbirke dramskih besedil, v kateri je dala mesto tudi mladim slovenskim teoretikom in praktikom (Uroš Trefalt, Vili Ravnjak). GILŠ - gledališka in lutkovna šola, ki je delovala v okviru ZKOS v prvi polovici devetdesetih, zadnji dve leti pa je bila samostojna, dolguje svoj uspeh Metki Zobec, ki jo je ustanovila in vodila od začetka do konca. GILŠ je s svojim delovanjem zaznamoval celotno generacijo slovenskih gledališčnikov, od igralcev, glasbenikov, dramaturgov, do teoretikov in kritikov, ki so trenutno v svojem največjem umetniškem vzponu na slovenski gledališki sceni. V imenu Metke Zobec njena sestra IVANKA ZOBEC: "Metka je bila priznanja zelo vesela in presenečena, da je prejela priznanje. Skupaj z njo smo veseli, da je bila včeraj tudi na tako lepi prireditvi ob podelitvi priznanja v centru Ideal ter se zahvaljujemo za vse izkazane pozornosti in da je imela možnost srečati svoje profesorje in prijatelje. Veseli smo in vemo, da je njeno delo bogato. Naredila je dosti in v obrazložitvi so zajeli veliko tega, naredila pa je še več. Zares, kako ustvarjalno je bilo njeno delo! Čeprav sedaj zaradi bolezni že 5 let molči, pa je strašno potrpežljiva in budno spremlja vse, kar se dogaja. Ironija je, da ne more govoriti, kajti jezik in govor sta bili njeno najmočnejše izrazno sredstvo." "Zelo sem počaščen z odločitvijo predstavnikov občine, da mi podelijo občinsko priznanje. Zavedam se, da sem eden mlajših prejemnikov takega priznanja, kar pomeni le še eno zagotovilo, da sem na pravi poti. Vesel sem, da je izpeljana prva faza otroškega projekta naletela na tako pozitiven odziv, zato se veselim že realizacije novih idej. Predvsem pa mi pomeni to priznanje zaupanje vame v dosedanje delo ter zaupanje, podporo in pomoč pri bodočem delu." Kakšni so načrti za prihodnje oz. ali bo kaj sprememb v Otroški ligi 2007? "Imam zelo dobre odnose z številnimi organizacijami, tako da se že veselim novih projektov. Tako bomo že letos pripravili za otroke prednovoletni nogometni turnir, seveda pa se bodo kmalu že začele priprave Otroške nogometne lige 2007, ki bo ponovno vsebovala kar nekaj novosti. Delamo pa še čisto nov projekt, ki bo namenjen izključno le nekaj najbolj talentiranim nogometašem našega področja, tako da nas čaka še veliko zanimivih reči." PRIZNANJE OBČINE RIBNICA Priznanje Občine Ribnica prejme družba Posestvo Ugar, d.o.o., Cesta na Ugar 26, Ribnica. Najpomembnejša dejavnost družbe je gozdarstvo, vendar pa je aktivna tudi na drugih področjih, predvsem v konjeniškem športu. Na Ugarju je nastal izredno lepo organiziran konjeniški center, kjer so se najprej ukvarjali z dresurnim jahanjem, zadnja leta pa so se posvetili izključno preskakovanju ovir. Letos so uspeli pridobiti tudi tekmo svetovnega pokala v preskakovanju ovir, ki je bila sploh prvič v Sloveniji in prvič tudi v tem delu Evrope. To je brez dvoma medijsko daleč najodmevnejša letošnja prireditev v Ribnici, saj so ji domače in tuje TV-hiše namenile več ur neposrednih prenosov. Prireditev - Konjeniški teden v septembru na Ugarju je brez dvoma zagotovila izjemno veliko promocijo Ribnice in Slovenije, saj so se je udeležili številni gostje in politiki iz Slovenije in tujine. V veliko veselje nam je bilo, da nam je Mednarodna konjeniška zveza (FBI), krovna svetovna organizacija za konjeniške športe, zaupala organizacijo prve mednarodne tekme v preskakovanju ovir "Ugar 2006 FEI World Cup" v Sloveniji. Tekmovanje za svetovni pokal UGAR 2006 je predstavljalo vrhunec večmesečnega načrtovanja in organizacije ter predstavlja edinstveno priložnost za vzpodbujanje konjeniškega športa v Sloveniji. Naš cilj na Posestvu Ugar je neprestano zviševanje organizacijskih in infrastrukturnih standardov. Upamo, da je bil tokratni dogodek prvi od mnogih na Posestvu Ugar, želimo pa si tudi, da bo vzpodbuda za stalen razvoj naših športnikov na področju preskakovanja ovir in dobra promocija za Ribnico in Slovenijo Dogodka seveda ne bi mogli organizirati brez neprecenljive pomoči naših sponzorjev. Hvaležni smo vsem organizacijam in posameznikom, ki so z denarnimi prispevki ali v obliki materiala in storitev podprli naše cilje. Zelo nas veseli, da smo uspeli pritegniti medijsko pozornost številnih različnih medijev iz Slovenije in tujine ter zagotoviti neposredni televizijski prenos dogodka na TV Slovenija in Eurosportu. S tradicionalno organizacijo FBI Svetovnega Pokala v preskakovanju ovir sta Slovenija in Ribnica s Posestvom Ugar prišli na svetovni zemljevid in koledar organizatorjev vrhunskega in prestižnega konjeniškega športnega dogodka v olimpijski disciplini, ki je v svetu povezan s pomembnimi osebnostmi in uspešnimi družbami. Odlični pogoji, sodobna in prenovljena infrastruktura, vrhunski tekmovalni prostor ter brezhibna organizacija "Ugar 2006 FEI World Cup" je pripeljala do odločitve, da nam je Mednarodna konjeniška zveza (FBI) zaupala organizacijo tekmovanj za Svetovni Pokal tudi v prihodnjih letih. Na Posestvu Ugar se že sedaj pripravljamo na organizacijo "UGAR 2007 FEI WORLD CUP". Dogodek, ki ga bomo organizirali na še višjem nivoju kot letos, bo potekal od 14. do 16. septembra 2007. Priznanje Občine Ribnica je predvsem priznanje mnogim okoli 200 sodelavcem, ki so vsakodnevno, kljub slabemu vremenu, skrbeli za nemoteno in kvalitetno izvedbo dogodka. Nam na Posestvu Ugar pa je vzpodbuda za nadaljnje delo in razvoj v smeri, ki smo si jo zastavili. Posestvo Ugar, JURIJ RUDEŽ SVETOVNI MIROVNI VRH 2006 "Ko so me organizatorji Vrha - Zveze Joga društev Slovenije - zaprosili za prevzem častnega pokroviteljstva nad dogodkom, se nisem niti za trenutek obotavljala. Ljubljana namreč po Dunaju, Sydneyu, Brnu in Zagrebu -mestih, ki so že gostili Svetovni mirovni vrh - tako ni le mesto mladih, športa, univerzitetno mesto, mesto solidarnosti in prostovoljcev, temveč letošnja svetovna mirovna prestolnica. Pridružujemo se milijonom po vsem svetu, ki nam ni vseeno, ki živimo željo po miru in si želimo lepši jutri," je v otvoritvenem govoru povedala županja mesta Ljubljane Danica Simšič v Cankarjevem domu pred polno Gallusovo dvorano. Govorniki so bili ugledni tuji in domači gostje, predstavniki z vseh kontinentov sveta, predstavniki držav, vladnih in nevladnih organizacij, veroizpovedi, kultur, znanosti, gospodarstev, univerz, umetnosti, zaščite okolja... S svojimi poslanicami so konferenco podprli mnogi državniki. Vodilo Vrha, ki je potekal v ljubljani od 13. do 15. oktobra, sta misli dveh znanih osebnosti iz Indije: Sri Swami Madhavanandajija in Mahatme Gandhija. Odkar je Madhavanandaji zapustil ta svet, potekajo v njegov spomin mednarodni mirovni dnevi, saj je svoje življenje popolnoma posvetil doseganju razumevanja, harmonije in miru. Njegova misel "Eno v vsem in vse v enem," s katero je ponazarjal prisotnost božanske luči v vsakem bitju, je postala vodilo Vrha. Tako se njegovo delo nadaljuje in bo ostal inspiracija vsem iskalcem resnice: "Ljudje so v veliki zmoti, ko menijo, da je duhovna znanost manj pomembna od sodobne znanosti. V resnici je duhovna znanost pomembnejša, saj odpira notranje oko, s katerim je možno videti boga. Odpira notranje uho, s katerim je možno slišati božanski glas. Zdravi vso bolečino duha in telesa ter vodi do vzajemnega razumevanja, harmonije in miru." Nekoč je Gandhija obiskala mati s prošnjo, naj njenemu sinu dopove, da naj zaradi zdravja uživa manj sladkarij. Poslušal jo je in ji naročil, naj prideta čez dva tedna. Prišla sta in tedaj je sinu res odsvetoval sladkarije. Mati je bila zadovoljna, a začudena, ker tega ni storil že prvič. Povedal ji je, da ni mogel, ker je še sam jedel preveč sladkarij. Zgodba nam ponazarja Gandhijevo razumevanje sporočila "Bodi sprememba, ki jo želiš videti," ki je bilo drugo vodilo letošnje mirovne konference. Glavno ime, povezano z Vrhom, je Paramhans Swami Maheshwarananda, dobitnik mnogih visokih priznanj doma in v svetu za spodbujanje zdravega načina življenja, za zaščito okolja, sožitje vseh ver, narodov, kultur in družbenih ureditev, za razumevanje sebe in drugih. Je pobudnik mnogih humanitarnih projektov in dejavnosti za širjenje strpnosti in sočutja. Navajam nekaj njegovih misli: "Danes bič vojne ni edini, ki uničuje življenja milijonov nedolžnih ljudi...Poglobljene težave so zaradi pomanjkanja vode, revščina, mednarodna varnost in zločini proti človeštvu... Učinkovit odgovor na številne svetovne izzive, s katerimi se danes soočamo, ne more priskrbeti ena sama vlada, organizacija ali korporacija. Vsi predstavljamo eno samo človeštvo, ki se mora združiti in delovati povezano kot skupnost posameznikov, družb in narodov... Mentalno onesnaženje je danes pravzaprav najhujša obstoječa oblika onesnaženosti nasploh. Sebične misli in dejanja poglabljajo dualnost med 'moje' in 'tvoje'; če torej želimo doseči mir v svetu, moramo najprej najti mir v sebi in prepoznati e n ost, ki vsakega povezuje z vsem. Vojne, lakota in ekološke katastrofe se pojavljajo zgolj kot posledica človeškega neznanja. Mnoge naravne nesreče v resnici niso 'naravne', saj so posledica človeških dejanj na Zemlji. Razvoj in napredek ne bi smela pomeniti le denarnega bogastva za posameznike ali določene narode; temeljiti bi morala na mirnem, trajnostnem in ekološko prijaznem ustvarjanju blagostanja. Vedska kultura tako kot druge uči o tem, kakšno moč spreminjanja imajo odpuščanje, harmonija, sodelovanje in enotnost za mir...Da bi ustvarili svetovni mir, imamo na voljo le dva dni: včeraj in danes. Nihče še ni videl jutrišnjega dne. Ko pogledamo v preteklost, se moramo učiti iz napak včerajšnjega dne in s tem znanjem pravilno delovati danes. Med bivanjem na tem svetu naj nas vodita načeli: živeti preprosto in 'visoko' razmišljati." Živ dokaz za to je dobitnik Nobelove nagrade za mir Mohamed Junus za boj proti revščini letos, v tem mesecu, ki je združil zgoraj navedene vrednote in dejavnosti, ko je milijonom najrevnejšim brez finančne varnosti z mikrokrediti in zmernimi obrestnimi merami omogočil boljše življenje. Izjavil je, da če je revščina, ne more biti miru. Razvoj od spodaj tudi spodbuja demokracijo in človekove pravice. Darinka Suuevič Literatura: World Peace Summit. Ljubljana. Slovenija 13.-15. okt. 2006.