Dopisi. Iz Gradca. (Društvo ,,Triglav.) Akad. društvo ,,Triglav" prii-edilo je v nedeljo, dne 1. rožnika, izlet v prijazni trg Središče, ter je ob enem praznovalo razvitje svoje nove zastave. Predno pa natančneje opišem to slavnoat, upam, da ugodim čeatitim bralcem, ako povem, kako ae je rodila miael, da si -Triglav" pripravi društveno zaatavo. — Lansko leto priredili so ,,Triglavani" v akupiai drugih. Slovanov viaokošolcev izlet v prijazni Ormož. Vsem ostal nam bode gotovo v najlepšem spominu trenotek, ko izreče neka rodoljubna goapica v Ormožu željo, kako lepo bi vendar bilo, ako bi imeli Triglavani društveno zaatavo, okoli katere bi se zbirali, kedar pridejo obiskat domača tla. In še isti dan utrdile ao narodne gospice željo a tem, da so z lepim doneakom položile temelj tej ideji. Priskočili so še drugi rodoljubi in rodoljubkinje z lepimi darovi, in — ni še leto minolo — ,,Triglav" se more ponašati s krasno zastavo, darilom slovenskega naroda. Težko nam je bilo pričakovati onega alovesnega dne, na katerega bi se imela vršiti naša najvažnejša in najsijajnejša alavnost. Pa napočilo je tudi jutro 1. rožnika. Ob rani uri že zbrali smo se na južnem kolodvoru Triglavani kolikor mogoče polnoštevilno in z nami bratje Hrvati in dični njih tamburaški zbor, potem zastopniki akad. društev ,,Slovenija" in ,,Stražilovo". Zaaedli atno železniaki vlak, tamburaai so udarili ob glasne strune, m veaeli odrinili smo proti jugu, hrepeneči gledati skoraj lepa alovenaka tla. Doapevši na Pragerako pozdravila sta nas odposlanca iz Središča, gg. Sulek in Koai. Po zaužiti malici drdrali smo hitro naprej proti našemu potnemu cilju. Na različnih postajah pridružilo ae nam še je mnogo gospa in gospodičin, rodoljubov in prijateljev našemu društvu. Ob 11. uri odkril se je našim očem prijazni, z zastavami bogato okrašeni trg Središče. — Vsprejem na Središkem kolodvoru bil je, slava rodoljubnim Središčanom, kljubu najhujšemu deževanju v resnici aloveaen. Pričakovali aonas: Središki odbor za izlet, slavni zastop Središki, gospa kumica dr. Geršakova in goapice družice naši zaatavi, Ljubljanski ,,Sokol" z zastavo, hrvatako pjevačko društvo ,,Vienac" z zaatavo in požarna bramba z godbo. Predaednik ,,Triglava" izroči goapej kumici lep šopek iz svežih  rož. G. župau Zadravec pozdravi naa v imenu trga Središča, g. Robič kot predsednik slavnostnega odbora. Na pozdrave, vaprejete z nav dušenimi živio-klici zahvali se predsednik ,,Tri glava" g. Kotnik. Okrašeni s šopki, ki ao nam nje delile belo oblečene deklice, podali smo se v bližnjo podružnico in amo tam prisostovali sv. maši. Iz cerkvice šli amo med sviranjem dveh godeb in pokanjem topičev v prostorno, slavnostno okrašeno ,,kolibo na pašniku". Moram še tukaj tudi omeniti, da ao bile hiše po vsem trgu okraaene z vihrajočimi trobojnicami in zelenimi venci, in da amo šli potoma v trg akozi dva krasna slavoloka, nam v čast poatavljena. Ob 1. uri popoludne pričelo se je razvitje zastave. Ko ao ae na slavnostnem odru razvrstili v polukrogu gospa kumica, gospice družice in zaatopniki različnih društev, povzel je beaedo g. deželai poalanec dr. Jurtela. Z živimi besedami opisoval nam je bivši predaednik našemu društvu pomen zastave, ter naa opominjal, da naj bode naša ljubezen do naroda čista, globoka, goreča, kakor so čiste trobojne barve na krasui zastavi, in da nam bodi zaatava, ki jo nam poklanja v dragocen apomin ves narod slovenski, vedno tudi zastave ,,Slave". Za tem govorom pristopila je gospa kumica dr. Geršakova, ter zabila prvi žebelj v novo našo zastavo, izrekši željo, naj bi ta navdušenost za napredek premilega naroda, kojega gojž ,,Triglavani", zbirajo se okoli nove zaatave, oatala vsem članom ,,Triglava" tudi v bodočnosti. Za tem zabijali so žeblje goapa dr. Speaičeva, podarivši krasen trak, potem gospice družice, g. župau Zadravec, poklonivši dragocen trak, in zastopniki različnih društev. Zadnji žebelj zabije predaednik ,,Triglava" ter vsprejme zastavo iz rok mil. gospe kumice zatriujoč, da bode ,,Triglav" vedno neomadeževano ohranil zastavo svojo, ki mu bode vodnica v vsem njegovem delovanju, aebi na čast, narodu v blaginjo in koriat. Zdaj poljubi najmlajša aestrica starejše svoje družice, namreč zastave pričujočih društev. Po razvitju zaatave podali ao ae Triglavani na pokopališče »Središko, kjer ao na grob Frana Sajnkoviča, nekdanjega avojega podpredsednika, položili venec z napiaom: ,,Društvo Triglav — Svojemu članu". G. Rakež se zatem spominja v ginljivem govoru raujkega Triglavana in pevski zbor zapoje žaloatinko ,,Nad zvezdami". (Konec prih.) Iz Jarenine. (Kmečko bralno društvo.) Prijazne Slovenske gorice in doli je majnik zo.pet ogrnil s prelepo pisanim plaščem dulitžčih cvetlic. Ena med njimi je pa letos nova. in ta je najlepša med vsemi. Bele, goste koreninice ima, modro krepko steblice in krasan, ko jutranja zora, rdeči cvet. Kar majnik cvetja prinese, ga jeaen zopet otrese. Aho Bog z nami, te belomodro-rdeee cvetke pa ne bo jesenaka slana vmerila. Bog živi naše novo bralno društvo, ki je dne 11. maja stopilo prvi korak v javno življenje. Od vseb. atrani prekrasnih Slov. goric prihiteli ao domoljubi k zborovanju, ki ae je prav odlično obnealo. Slavna Mariborska čitalnica ž njenim predsednikom na čelu, bila je zastopana v desetorici. Našega društva pomen je g. Radoslav Pipuš, pravnik na Dunaju, z živo besedo prav dobro naslikal ter dokazal, kako zelo nam je treba napredovati v veeh strokab. kmetijatva, ako nočemo zaostati za drugimi podjetnimi narodi, Ako človeški rod ne bi bil v omiki napredoval, moral bi ae živiti ob samem surovem sadji. kakor nekdaj. Pristopilo je druatvu okoli 70 udov. V odbor so bili enoglasno voljeni aledeči možje: g. Leopold Zupanič, kmet, predsednikom; č. g. Fr. Murkovič, kaplan, podpredaednikom; g. Ig. Zupanič, kmet, denarnii-arjem; gosp. Svitoalav Hauptmann, učitelj, tajnikom; g. Jakob Rošker, kmet, odbornikom; g. Jožef Wenger in Jožef Jager, kmeta, pa odbornim namestnikom. Mnogo udov je društvu po 1 gld. darovalo, č. g. dekan Jareninski še vrh tega bralno izbo, č. g. upravnik na Jareninskem dvoru pa celih 5 fl. Nekaj priatopnikov je udnino za 2 leti naprej platilo, dva vrla Šentiljčana pa za 5 let. G. Ig. Zupanič, podaril je društvu 50 dobrih knjig. Vsem blagim dobrotnikom Bog plati! G. Muršec, kmet od av. Ilja, spodbujal je aadjarje iz Slov. goric, naj bi se nekako zedinili ter avoje žlabtno sadje, kedar pridejo kupci iz tujine, vsi drago cenili. Navzoči narod razveseljeval je 30 mož broječi vrli pevski zbor iz Jarenine. Slava vsem udeleževancem iz sosednjih. župnij, slava Jareninčanom! lz Cirkovec. (Ogenj v dveh. vaseh.) Straaen in nesrečen je bil za (Jirkovce dan 11. t. m. Ob 10. uri dopoludne ae je vnelo aredi vasi nekemu kmetu gospodarsko poslopje, ko je najbolj jug pihal in je bilo vse na travnikib. ali na polju. V nekaterib. minotah je bilo v plaraenu 12 hiš z gospodarskimi poslopji vred in pri 8 posestnikih goapodarska poslopja. Farovž, cerkev in šola bili ao v največi nevarnosti, kajti na vseh štirih strančh je gorelo in je streha na zvoniku že tlela tako, da so jo komaj in komaj rešili. Pa ni še minolo pol ure, kar se zasliši glas: ,,Tudi v Spod. Jablanah gori!" ,,Kako to, ker je četrt ure proti juguzapadu oddaljeno?" Kmalu je bilo vse prepričano, da je prežalostna resnica. V Cirkovicah je menda, kakor akoro vae govori, ognja neki otrok kriv; v Spodnjih Jablanah, kjerjedo tal zgorelo 10 hramov z vsemi gospodarskimi poslopji, pa je sum takoj letel na neko bogato ali malokdaj trezno goapodinjo, ki je zdaj že pod ključem. Hotela se je na taačo maščevati, a pri tem je le druge spravila v najvei-jo revo; da, neka 811etna žena bi bila zgorela, ako je ne bi bil rešil Št. Lovrenški trgovec g. Turin. Obžalovanja in dejanakega aočutja vredni so pogorelci obeh vaai, čeprav ao razun enega vai zavarovani, ker vnu-eno jim je več gospodarskega orodja in mnogo živine. Da še ni bilo večje škode, gre zahvala ljubemu Bogu, pa tudi soaedom, zlaati pa vrlemu orožniku z Gore, g. Grušovniku, gg. učiteljem in neustrašenim gaailcem iz Polskave m Hoč, ki so hitro na pomoč prihiteli in si zaslužili očitno priznanje in hvalo! Od sv. Jurij a ob Taboru. (B r a 1 n o društvo.) Pri nas se je eklenila dne 1. junija ustanovitev ,,kmetijakega bralnega društva". Osnovalni zbor ae je vršil v navzočnosti mnogobrojnega občinatva, katero je radoatno pozdravilo lepo namero, čuteč že dalje časa živo potrebo jednakega društva. Kakor ima pa vaaka stvar, bodisi še tako koristna, prijatelje in nasprotnike, tudi nameravano društvo ni brez slednjih. Zlasti se je od neke najmanj pričakovane strani s pravcatim parotn in skorej na nepostaven uačin proti njega osnovi delalo. Upamo vendar, da tudi to nasprotovanje zgine, ko se sprevidi lepi namen društva: ,,Budimo sebe in druge ter vadimo se v lepem, dobretn in koristnem".