75. HroHRa.
Današnja števKka stane Din 1*50
» UffiML ^ trni l oprllfl \m,
i«? mi
Iafca|a vsak dan popoldne, izvzeazš* ■■dlje ia praznio.
tnserati: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 4 D: notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se nriloii znamka za odgovor.
Uosavnlživo „Sl07. Naroda' in „Naravna tiskarna" Snaflova □lica AL 5, pritlično. — TeleJon št. 304.
Cri -auii, »a rtfsrad^-  <uef.ora ulica sL 5, I. asi:.j-j -jo
ro;**v?c Star. 34.
Dopise s^rajezaa !e »ladriisaa* in cadostao Trnakovane.
<sgr   Rokopisa« so »o vrača. ^3
>>fr fsosamszaa Stavijo:
v Jugosi z-jeji od 4—S str« po g), 1*50, 3 in vet 2 O. V inozemstvu 4—8 Sir« 2 D.f 3 3n več po 3 D. P*o£Snina plačana v ^at^vSni.
„Slovenski Narod-	velja:	-^-^-^^-.^ v LHiET^nt           po -		7 fiotccitin
12 mesecev   •  , .	•   • •	Din 240—	Din 2 J0-—	Din 360-—
		.    120 —	. 120*—	.    130 —
3         p             m   m m	•     • a		60-—	. 90-
		, 2t>—	, 10—	30'-
Pri morebitnem povišanja se ims daljša naročnina doplačati. Novi  naročniki naj  pošl:ejo v prvič naroC.iino vedno   3MV P° nakazu ci. Na Mino pismena osfOčUa br« pos!atve denarja sc ne moremo ozirat!.
Smernice vladnega dela.
če premotrimo politične dogodke zadnjih dni z višjega stališča in če zlasti upoštevamo daljne posledice nove nacijonalne vlade, tedaj uvidimo, da smo preživeli dneve najdalekosežnejše zgodovinske važnosti. Res ni šlo v Beogradu za enostavno vladno krizo, za sporedno opredelitev poedinih parlamentarnih grup.
V ozadju sta se bila dva mogočna principa državnega razvoja. Na eni strani jc stal blok s prevladujočo tendenco Radićeve politike, na drugi strani pa Pašić - Pribičevičeva ideja postopnega državnega razvoja v smislu spro-vajanja in evolucije Vidovdanske ustave. Kakor nas boli dejstvo jake opozicije, ki pomeni sama na sebi nepopolnost demokratične samovlade, tako moramo konstatirati, da ta naša federalistična opozicija ne nosi na sebi znakov polnovredne in enakopravne politike, ker še do danes ni odkrila svojih pravih namenov ter nihče ne ve, kaj pravzaprav hoče. — Eno le je gotovo: da je ta opozicija razvila v zadnjih letih toliko časopisne agitacije »strankarske demagogije, toliko zastrupljanja in ubijanja rednega državnega in nrrcijonalnega življenja v Jugoslaviji, da lahko po pravici ugotovimo, da je bila največji škodljivec in nasprotnik samostalne državnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, večji kakor vsi ostali naši zunanji sovražniki.
Škoda, ki jo je pretrpela naša država radi te opozicije, je ogromna. Lahko rečemo, da se je ves naš notranji razvoj in to razvoj na vseh poljih javnega življenja, od gospodarstva, socijalnosti, kulture do narodne obrane za dobro desetletje retardiral in da bi spričo našega prirodnega bogastva ter s pomočjo stoletne državniške izkušenosti srbskih politikov danes lahko stali tamkaj, kjer so Čehi! To destruktivno delovanje se ni nanašalo samo na negativno zanemarjanje vsake aktivne polili k c, na omalovaževanje realnih interesov predvsem prečanskega prebivalstva, ampak se je tikalo še hujšega dejanja, ki je neposredno seglo v duše širokih mas, ker jih je odvračalo od zdravega državljanskega življenja in čustvovanja ter jih usmerjalo v nihili-stično razpoloženje proti državi.
Tu tiči najusodnejša pregreŠka, največja odgovornost celokupne federali-! tične opozicije. Oboje bo treba sedaj revidirati. Sedanja vlada je najprvo spravila pod streho državni proračun in izvede še vse nujne in neodložljive zagone, nato pa pristopi k volitvam, ki ji prineso sigurno veČino. S tem, da dobi večino v bodoči narodni skupščini,
prevzame tudi odgovornost za nadaijni naš notranji razvoj in v tem. tiči ravno zgodovinska važnost političnih dogodkov, ki so se odigrali v Beogradu. Vlada bo morala rešiti dvoje in sicer ravno tisto, kar je doslej federalistični blok zanemarjal: Na eni strani jako zakonodajo v korist prečanskih krajev, na drugi strani pa umerjeno ,toda odločno in nepremakljivo notranjo politiko, ki bo pometla z nesmiselnostmi federalističnih politikov ter v narodu razvijala patri jotizem, vdanost do države, ljubezen do samostalnosti in državnosti.
Pri tem bo seveda morala v pni vrsti skrbeti za to, da se na vsi črti modernizira naša uprava. Zastarele upravne metode, ki povzročajo največ zla, morajo takoj pasti, napraviti pa se mora takoj tudi konec okostenelemu birokratizmu, ki se je razpasel že vsepov-sodi, posebno pa po centralnih uradih v Beogradu. Več živahnosti in več razumevanja za praktično življenje mora v naše urade, pred vsem pa v centralne, mrtva črka zastarelih predpisov in glupih formalnosti ne sme več veljati kakor realno življenje.
Poglavitno pa je: Uprava mora točno, brezhibno in hitro funkcijoniraii. Ne sme se več prigoditi, da bi vloge, in najsi so še tako brezpomembne vsebine, ležale leta in leta pri oblastvih in ministrstvih »čakajoč na rešitev, naravnost drakonične kazni pa bi se morale določiti za tiste zanikarne državne organe, ki bi izgubili kakršenkoli akt, kar se žal sedaj tolikokrat dogaja ter povzroča med ljudstvom upravičeno ogorčenje in nevoljo.
In še nekaj je, na kar mora vlada budno paziti:
Ne sme se trpeti, da bi se lastni državljani zapostavljali za tujci in da bi pri nas cvetela pšenica v pni vrsti tistim, ki rovarijo proti državi. V tem oziru imamo sosebno mi v Sloveniji prav bridke izkušnje. Pri nas so bili do-sedaj tisti, ki so se že v preteklosti žrtvovali za državo in ki so tudi danes steber državne ideje, ponavadi potisnem v kot. Vlada je v svoji zaslepljenosti in nepouČenosti podpirala na vsi črti ne samo protidržavne, marveč celo prevratne elemente.
Naravnost drastična zgleda za to sta mestna občina ljubljanska in Kmetijska družba.
Mesto da bi storila vse, da okrepi v teh korporacijah lojalne in patrijotske napred. stranke, je vlada dosledno ustrezala v njih vsem željam in zahtevam, ne samo Koroščevim separatistom, marveč celo tistim komunistom, ki jih je
sicer" ista vlada s posebnim zakonom izločila iz sodelovanja v javni upravi. Da mora takšno, naravnost nerazumljivo postopanje povzročiti v vrstah patrijot-skih elementov demoralizacijo in umlji-vo ogorčenje ,je razumljivo samo ob sebi.
In končno: Tudi svoboda kritike mora imeti svoje meje. Nič več se ne sme trpeti, da bi gotovi ljudje in listi smeli doceia svobodno rovariti proti državi in njenim napravam. Sint denique fines! Neograničena ta svoboda je naši državi povzročila največ zla in gorja, ona je v pni vrsti kriva, da so še da-
nes pri nas tako desolatne razmere. Ta svoboda morda ni bila škodljiva v pred-vcienski Srbiji s homogenim prebivalstvom, z malo razvitim časopisjem in silno nepismenostjo, za današnjo Jugoslavijo z njenim, sedaj deloma cen trli u-galnim prebivalstvom, zlasti na zapada razvitim časopisjem in tudi pismenostjo, pa iahko taka neograničena svoboda postane usodna in katastrofalna. Figura docet! —
To je nekaj smernic, po katerih se mora ravnati vlada, ako hoče, da bo njeno delo uspešno in za državo plodonosno!
Državni preračun v skupščini sprejet.
Neprestana seja skupščine od sobote do danes. — Opozicija zapustila skupščino. — Važne izjave ministra Trifkovića o poslovanju pokrajinskih oblasti in o ho-bsburških agentih. — Kuluk ukinjen. — Kovanje zlatega denarja.
— Beograd, 31. marca. (Izv.) Politična in parlamentarna zgodovina naše kraljevine   bo   gotovo dneva 29. in 30.
marec beležila kot najvažnejša in najod-ločilnejša v našem parlamentarnem življenju. Ta dva dneva ostaneta v zgodovini našega parlamentarizma traino za-
mentarno udejstvovati. Radićcvci niso govorili, pač pa so se udeleževali dejanskih demonstracij na ta način, da so vedno tolkli po pultih, kakor hitro je prišlo do medsebojnega obračunavanja med radikali in ostalimi opozicijonalmmi skupinami. Najbolj strastni so bil; slovenski kferikaici, ki so vsak čas pcudar.
beležena, ker te dni so se odigravali dogodki, ki jih ne poznr: pprlamentarni si- j JaH »visoko evropsko kulturo«. Med misle m in ki se niso dogodili niti za časa i nistrom Markom Trifkovtćem in kteri-
kraljevine Srbije. Nikdar v parlamentar-nem življenju se ni dogodilo, kakor je snoči izjavil minister za izenačenje zakonov Marko Trifkovič, to, da bi ena seja nar. skupščine je trajala brez odmora ves dan in vso noč, zopet ves dan in vso noč. Na drugi strani pa znači tudi ta neprestana seja velik uspeh vladine vstrajnosti in odločnosti. Narodna skupščina še ni doživela tako bojevite ob-strtikcije. kakor jo je od sobote dalje začela izvajati opozicija. K vsaki proračunski postavki se je priiavilo nebroj vornikov, samo k zeio malemu proračunu ministrstva za izenačenje zakonov in za agrarno reformo se je prijavilo 46 govornikov. Obstrukcijonisti so bili sprva zelo bojeviti in odločeni, da zavlečejo razpravo do 1. aprila in tako onemogočijo pravočasni in zakoniti sprejem državnega proračuna. Kakor je bila prvotno obstrukcija zelo rafinirana, tako je posta.ala snoči že precej izčrpana. Vla-dma večina je odločno vstrajala na svojih mestih. Vsi poslanci so se oba dneva kar etablirali v narodni skupščini. Prav zanimivi prizori so bili po klubih in ko-loarjih kakor tudi v sami zbornični dvorani. Na stoleh in divanih so spali narodni poslanci in čakali, da pridejo zopet na svojo pozicijo v zbornico.
Historično važna je bila ta permanentna seja tudi zaradi tega. ker so se poslanci HRSS prvikrat pričeli parla-
kalnirnj veljaki dr. Korošcem, dr. Kulov-cem in dr. Honjecem je prišlo snoči do resnih konfliktov. Klerikalci so bili zlasi; ogorčeni, ko je minister mimogrede v svojem govoru aludiraj na znane avanture Karla ffabsburga. Takrat so klerikalci postali posebno razjarjeni in so ministrova izvajanja vedno morili z raznimi medklici.
Parlamentarna borba se je od sobote na nedeljo spremenila v borbo za življenje in smrt. Bilo je mnogo neprijetnih incidentov. Kazali so se revolverji, grozilo se je s palicami in prišlo je celo do dej?Jiskega spopada. Poslanci so se med seboj obmetavali z najrazličnejšimi psovkami, ki jih je slišati edino le na ulici. Bili so tudi momenti, ko je bila zbornična dvorana skoraj prazna in so poslanci povsod spali ali si pa skušali v privatnih razgovorih pregnati čas. V dvorani včasih ni bilo niti 60 poslancev.
Na tej permanentni seji je prišlo tudi do popolnega in jasnega obračuna med opozicijo in vlado, kakor tudi med onimi skupinami, ki so za državo in ki hočejo odločno varovati državne interese ter med skupinami, ki streme za različnimi političnimi cilji.
Najbolj karakteristična je bila ta seja tudi v tem oziru, da je opozicija neprestano spravljala v ospredje ustavni problem. Demokrat prof. Agatonović je
v zbornici izjavil s posebnim poudarkom:
Ustava je raztrgala. Ustava voč ne obstoja. Vklovdunska notara je le še na papirju!«
Ravno tako je napadel naravo rrru-?hman dr. Spc.fr->. ki je neprestano po-vdarja.1, kako je ustavno vpTasanj« še vedno odprto in da se mora to vprasi-nje soravlti v najkrajšem času na dnevni red. V skupščini sta se pojavili dve fronti, fronta branitelj ustave in fronta nasprotnikov. Odločno in dobro lekcij« je dal nasprotnikom ustave minister za izenačenje zakonov Marko Trifkovifc, ko je prišel v razpravo proračun ministrstva za izenačenje zakonov. Minister Trifkovič jc tned drugim izjavil:
»Smatram, da baš ta musliman Izvornik je mislil na izvajanja musl. posl. dr. Spaha), ki trdi, da je ustava samo na papirju, da baŠ on občuti, da je ustava povsem stvarna in efektivna.« (Ogorče* protesti od strani muslananov). Minister je v svojem govoru dalje odločnr> pobijal vse očitke proti ustavi in posebno očitek, da je *cdaj po sprejetju ustave postalo v naši dr?avi slabše nego jc bflo pred ustavo, da nam ustava ni prinesla nikakih koristi, marveč samo zlo. Minister je predvsem označil te očitke kot nekorektne in netočne in je opozarjal posebno na velike nnesnjave, ki so vladale pred petimi leti.
»Hočem samo opozoriti,« je de;al minister, »kako je bilo pred pe mil leti. Prej pred sprejetjem usfave smo imeli slučaje, da so pcedini poverjeniki pokrajinskih vlad odgovarjali na naredbe glavne državne vlade, da nočejo Izvrševati in ne bodo izvrševal; naredb centralo državne vlado v Beogradu, ker smatrajo, da so nasledniki avsiro-ogr-sklh ministrov. Kot nasledniki avstrijskih ministrov smatrajo, da ni treba izvrševati naredb centralne vlade. Mnogo je bik) takih slučajev pred petimi lotil Bili so tudi slučaji, da so pcedine pokrajinske oblasti zabranile uvoz srrovin v Srb«jo. češ da je Srbijo smatrati kakor neko tujo neprijateljsko državo. (Posl. Ivan Pucelj: To niso dobro storili!) Bili so slučaji, da so pokrajinske vlade smatrale dopise iz Beograda kot dopise Iz tuje države in bili so tudi gotovi slučaji, da sodniki niso hoteli razpravljati o ža-ilivah in klevetah, ki so bile naperjene proti Nj. Vel. kralju. Bili so slučaji, da so pokrajinske vlade dopisovale z vladami tujih držav brez vednosti in posredovanja zunanjega ministrstva« Tako je bilo stanje pred sprejetjem ustave. Danes tega ni. Danes ne smatrajo več Srbije za tujo državo, niti ne smejo sodniki postopati tako kakor preje v zadevi žaljenja Veličanstva, niti več posamne pokrajinske oblasti ne smejo dopisovati
AIe:-:sej Tolstoj. 6
S'olet na 3Jlars.
Roman.
Los je znova vstal iz postelje, prižigal vžigalice, kadil in hodil. Toda tudi hoja ob leseni steni je bila strašna: kakor zver v jami. Los je odprl vrata in gledal na Mars, ki je bil vzšel že visoko. »Tudi tam se ne izognem sebi. Povsod, ne glede na čas, je moj osamljeni duh. Za mejo zemlje, za usodno črto smrti! Zakaj sem moral okusiti ta strup, čemu ljubiti in vzdramiti se? 2ivel bi ne-prebujen. Saj letajo v zefiru otrpla semena življenja, ledeni kristali — krožijo in dremljejo. Ne, treba je pasti in razcvesti — prebuditi se k neznosnemu trpljenju: — živeti v hrepenenju — ljubiti, združiti se, pozabiti nase, prenehati biti osamljeno seme. In ves ta kratki sen zato, da znova nastopi — smrt, ločitev in znova — polet ledenih kristalov.
Los je dolgo stal na pragu, naslonjen z ramo in rlavo na vrata. Mars se je iskril zdaj v krvavi, zdaj v modri, zdaj zopet v biserni svetlobi, visoko nad spečim Petrogradom, nad prestreljenimi strehami, nad hladnimi dimniki, nad zakajenimi stropi sob in sobic, zapuščenih dvoran, praznih dvorcev, nad narnirnimj vaslavn tttenjanfli fcudž.
v — Ne, tam bo laže, — je mislil Los — proč od senc, oddeliti se z milijoni kilometrov. Glej, prav tako, ponoči, gledati na zvezdo in vedeti, da ^love med zvezdami zemlja, ki sem jo zapustil. Zapuščena je trata pod hribom, zapuščeni so jastrebi. Zapuščena je njena gomila, kriz na gomili, zapuščene so temne noči in veter, ki poje o smrti samo o smrti. Jesenski veter nad Katjo, ki leži v zemlji, pod križem. Ne, živeti ni mogoče med sencami. Naj bo tam strašna samota — proč s tega sveta, biti hočem sam.«
Toda sence ga niso zapustile vso noč. Proti jutru je položil Los glavo na blazino in se pogreznil v brezčutje. Prebudil ga je ropot voz, ki so se premikali po obrežju. Los je vstal in potegnil z roko po licu. Njegove oči, od nočnih vizij še bolj tope, so ogledovale zemljevide na stenah, instrumente in obrise aparata, Los se je docela vzdramil, vzdihnil, stopil k vodovodu ter oblil glavo z mrzlo vodo. Vrgel je nase suknjo in odkorakal čez samoten trg na Veliko Monetno ulico, na svoje stanovanje, kjer je pred pol letom umrla Katja.
Tu se je umil obril in oblekel čisto perilo in obleko. Pogledal je. da-li so zaprta vsa ofena. Stanovanje jc bilo prazno — povsod prah. Odprl je vrata v spalnico, kjer je po smrti Katje včasih prenočil. Zavese so bile spuščene in v spalnici je bilo temno, le zrcalo na omari s Katjinimi oblekami je odsevalo — zrcalna vratca so bila na pol od-orta.  L« k» »osta* otožen l na Motili ie stopil k
njim in jih tesno zaprl. Zaklenil je vrata spalnice. Odšel je iz stanovanja, zaprl vrata in položil majhen ključ v žep.
Zdaj je bilo vse končano in pripravljeno za odhod.
V. POGLAVJE. Iste noČL
Tis >č ie Maša dolgo pričak vala moža — večkrat je segrevala na primusu čajnik. Za visokimi hrastovimi vratmi je bilo tiho in neprijetno.
Gusjev in Maša sta živela v eni sobi, v nekdaj razkošnem ogromnem, zdaj zapuščenem domu. Med revolucijo so ga stanovalci zapustili. V Štirih letih sta dež in zimski metež pokvarila njegovo notranjost.
Soba je bila prostorna. Na izrezljanem zlatsm stropu je bila naslikana bujna ženska z nasmehom na vsem obracn, okrot: pa krilati dečki.
— Vidiš, Maša, — je vedno pravil Gusjev in pokazoval na strop, — kako je vesela ta ženska in Šest otrok ima — to ti je — baba!«
Nad pozlačena posteljo, z levjimi tacami, je visel portret starca v napudrani lasulji s stisnjenimi ustnami in z zvezdo na suknjiču. Gusjev ca je krstil »General Toptvgin« — »temu ni dajala žilica miru, čim mu ni bilo kaj všeč — takoj je stptal«. Maša se je bala gledati portret. Cez sobo je bila zelenca oev žeituie seči. W k js*ki4Sa
j steno, na policah in na mizi, kjer je Maša priprav-i ljala jed, sta vladala red in čistoča.
Izrezljana hrastova vrata so vodiia v prostrano dvorano. Razbita okna so bila tu zabita z deskami, strop pa se je ponekod Že podiral. V viharnih nočeh >e tu razsajal in tulil veter ter begale podgane.
Maša je sedela za mizo. Šumel je plamen .iad primusom. Iz daljave je veter prinesel otožtn fl»s ure na Petropavlovskem saboru — odbilo je dve. Gusjeva še ni bilo. Maša je mislila:
»Ccsa išče in česa mu nedostajt. Vtdno hoče nekaj najti duša mu ne da miru. Aleš! Aleš!... Da bi vsaj enkrat zatisnil oči, naslonil glavo na moje rame, kakor sinček: — Ne išči, ne najdeš dražjega od mojega sočutja,«
Na Mašinih trepalnicah so se pojtvile solze, hitro jih je obrisala in podprla lice. Nad rlavo je letela in ni mocla odletah vesela ženska z veselimi dečki. O ni je Maša mislila: »E, da bi bila jaz taka
— nikamor bi se ne maknil od mene.«
Guajev je rekel, da odpotuje daleč — toda kam, ni vedela in bala se je vprašati. Ona jo tudi sama videla, da mu ie težko in nesnosno življrnje ž njo v tej sajnstveni sobi Ponoči prične sanjati
— z sik rta s zobmi, zakriči aamolklo, sede na posteljo in diha — aobje so stisnjeni obraz in prsa so potna. Zavali se, zaspi, zjutraj pa je res iz'puten te ntaa sAtior ohatanka.
stran. 2.
»SLOVENSKI   NAROD«   dne 1. aprila 19J4.
štev. 75
% tujimi državami brez intervencije zu- I iz vseh krajev države požrtvovalno vr-
nanjega ministrstva.
Hočem navesti še en primer, kako so se razmere konsolidirale po sprejetju ustave, da bo vsem dobro znano, kako je sedaj notranji položaj sigurnejši in so-lidnejši ter mnogo zanesljivejši nego pred ustavo. Opozarjam samo na trenutek, ko je Karel iiabsburg vpadel na Aladžarsko. Za to avanturo je bilo vse pripravljeno in tudi pri nas so bili ude-ležniki, ki so znali, da je ta vpad resno organiziran. (Posl. dr. Korošec ogorčeno vsklika: »To je bila Francija!«) Minister Je odločno zavrnil to Koroščevo podtikanje in ga v primernih besedah opozoril, da je on šef stranke in mu kot takemu zamerja, d a vpleta v to zadevo vedno nam prijateljsko zaveznico. Bili so Habsburgovi agent je ne samo na Madžarskem, temveč tudi drugod, v Sloveniji, na Hrvatskem in na Češkem. (Klici: »To je vse znano!«) Minister nato: »Toda dr. Korošcu ni znano!« Govornik je j dalje opozoril dr. Korošca na to, kakšno je bilo razpoloženje za državo v Slove-niji (Dr. Korošec zelo ogorčen: »Mislim, da ne smete tako govoriti!«) Govo-nik je dalje v svojih nadaljnih izvajanjih | opozoril na to, kako je bila takrat naša I .vojska na mestu in kako so naši vojaki
šili svojo dolžnost ter se takoj odzvali mobilizacijskemu povelju. Habsburgov-ski vpad je bil sistematično pripravljen. Mi smo bili tedaj v najtežjem položaju, ker smo imeli dovolj povoda računati, da Habsburg ostane na Madžarskem. Kaj smo dosegli? Čeprav naša država ni bila tedaj v najboljšem položaju, čeprav je bila izčrpana, smo vendar odredili mobilizacijo, ki je popolnoma uspela. Videli smo, da ves narod brani to državo. To je bil uspeh ustave. (Posl. Korošec: »Kdo je ta narod?«) Minister Trifković: »Narod Srbov, Hrvatov in Slovencev«.
Adjutant In poverjenik Karla Habs-burga je dal tiskati svoje spise v . . . (dr. Kulovec ves ogorčen protestira in zahteva pojasnila).
Prosim posl. Kulovca, da mi veruje, da so "bili tudi v naši državi udeležniki pri tej avantur?
Minister Marko Trifkovič je končno še enkrat reasumiral vse okolnosti, na podlagi katerih je dokazal, kako je bila pred ustavo država labilna, slaba, neurejena. Med temi izvajanji je posl. dr. Hohnjec začel poveličevati kulturo Slovenije. Minister Marko Trifkovič ga je kratko zavrnil.
Opozicija zapušča skupščino.
— Beograd, 31. marca. (Izv.) Kakor je prvotno opozicija izvajala najbolj rafinirano obstrukcijo, se ie včeraj popoldne že cpažalo, da ta obstrukcija pojema in da opozicijonalci popuščajo. Na nadaljno taktiko opozicije je najbolj vplivaia avdijenca L;ube Davidoviča pri kralju, ki je trajala skoraj poldrugo uro. Ljuba Davidovič je bil pozvan na dvor snoči od 18. do 19.30. Takoj po avdijenci je predsednik Ljuba Davidovič sklical | konferenco načelnikov opozicijonainih skupin. Po konferenci je Ljuba Davidovič med debato o proračunu ministrstva za agrarno reformo, ki je trajala od IS. do 21. in h kateri je bile prijavljenih 46 govornikov, vstopil v narodno skupščino in je na splošno presenečenje, ko ie že bila opozicija fizično precej upehana, ob 22.30 v imenu šefov opozlctjonalnih skupin in kluba RHSS poda! kratko izjavo, da opozicija v znak protesta zapušča zbornično dvorano In da si išče zadoščenja na drugem mostu. Po govoru posl. Gavrana Kapetanovima (musi.) je namreč dobil besedo Ljuba Davidovič, ki je izjavil:
»Gospoda! Pri glasovanju 29. t- m se je ugotovilo, da ie vlada dobila 15 glasov večine samo na ta način, ker Je bilo 41 narodnim poslancem protizako-;nlto preprečeno glasovanje, ko je b'la verifikacija teh mandatov namenoma odložena. Sedaj mi prisostvujemo, da parlament drž! neprestano sejo. Vlada je organizirala obstrukcijo v verifikacij-skem odboru samo, da b! se preprečilo, da se ena skupina narodn'h poslancev udeležuje v skupščini glasovanja o državnem budgeru. (Opozicija viharno ploska.) Opozicija kot večina naredne skupščine najodločnejše protestira proti postopanju vlade In manjšinske skupine, kateri odreka vsak avtoritativen skupščinski sklep. M! smo predstavniki večine naroda, v znak protesta zapu-
ščamo dvorano In prepuščamo udeležbo v parlamentarnem dela manjšini«
Opozicija z vsemi Radičevimi poslanci je izjavo Ljube Davidoviča sprejela z viharnim ploskanjem in nato demonstrativno zapustila dvorano. Skupščina je nadaljevala nato povsem mirno razpravo o budgctu za agrarno reformo, ki je bil sprejet kot zadnji.
Ob 12.10 je bil končno .v smislu člena 113. ustave in člena 66. poslovnika v podrobnostih sprejet državni proračun, sprejeti so bili rezervni krediti in pa končno finančni zakon.
Na predlog posl. Gjoke Brankovrća (rad.) in z odobrenjem finančnega ministra je bil v finančni zakon sprejet do-stavek, s katerim se ukinja kuluk. Predlog se glasi: Odredba finančnega zakona o kuluku se odpravlja. Oblastnim in okrožnim županom in načelnikom ter občinam se prepušča, da popravljajo pota tako kot to odobri minister za javna dela sporazumno z ministrskim svetom.
Finančni minister dr. Stojadinovič je tudi sprejel v finančni zakon predlog posl. Kovačevima, da se bosansko-her-cegovinsklm vstašem zopet dovoli redna državna podpora, ki je bila iz političnih razlogov začasno ustavljena.
Končno je bil sprejet v finančni zakon tudi predlog, da se Imajo kovati zlati po 20 dinarjev v vrednosti enega milijona, kovinastf denar po pol dinarja v znesku 50 milijonov, po 1 dinar v znesku 75 milijonov in po 2 dinarja za 90 milijonov.
Prihodnja seja je določena za danes ob 16. popoldne. Na dnevnem redu so razne konvencije, tako konvencija, sklenjena z Japonsko glede mednarodne plovitve. mednarodna poštna konvencija in druge.
Državni proračun s finančnim zakonom je bil sprejet s 124 el asovi.
Pred neposrednimi "clitvami v narodno skupščino,
Važna izjava minist
— Beograd, 31. marca. (Izv.) Takoj po odhodu opozicije in radičevcev je stopil v dvorano ministrski predsednik Nikola Pašić, viharno pozdravljen od zbornice. Ob 23.30 je ministrski pred? sednik nato podal velevažno kratko iz* javo, katero smatrajo parlamentarni krogi za indirektno napoved skoraj* šnjih volitev.
Ministrski predsednik Nikola P. Pašić je izjavil:
»Gospoda! Vi ste bili vsi priča vsem onim zaprekam, ki so bile stor= jene narodni skupščini v nje stremi je* nju, da se pravočasno votira proračun, ki je več kot dva meseca na dnevnem redu. V. vsaki državi je pravočasno sprejet državni proračun. Mnogo preje bi bil lahko sprejet. Nekateri žalibog so hoteli, da ovirajo delo narodne skup* ščine, vporabili so obstrukcijo, to je, ovirati so hoteli narodno skupščino, da bi pravočasno sprejela proračun, da pravočasno izvrši delo, na katero čuka vsa država. (Viharno odobravanje. Kli* ei: »Tako je!*) Mi samo obžalujemo ta pojav, kateri nam, kakor tudi vsemu svetu dokazuje, da ne izraža želje ve* Čine naroda in da se ima državni pro* račun pravočasno rešiti. V vseh parla* mentih je prva stvar proračun in da se njega delo redno izvrši.
Gospoda so želela verifikacijo Ra* dičevih mandatov. Mi pa smo zahtevali prvo proračun, katerega se ne more enostavno odlagati. Mi smo hoteli to delo najpreje izvršiti in končati ter po* tem šele pride drugo na vrsto. Gospo* da so videla, da se mi ne damo v tem poslu ovirali. Opozicija je zahtevala nasprotno. Zahtevala je verifikacijo mandatov onih narodnih poslancev, ki so na to čakali eno leto in niso hoteli priti v narodno skupščino. Oni poslan* cij ki so čakali in niso bili v skupščini
rskega predsednika,
zahtevajo sedaj stvari, ki niso nujnejše kakor državni proračun. Zahtevajo iz* vršitev posla, ki ni nujen in tedaj niti nimajo pravice to zahirati v momen* tu, ko so drugi posli nujne jši. Nimajo pravice zahtevati od narodne skupšči* ne, da to delo odstavi z dnevnega reda in da seže po verifikaciji mandatov. (Živahni klici: »Tako je!«)
Mi moramo to delo dokončati. V nobeni državi, tudi v naši ne, se še ni dogodilo, da bi se oviralo delo, ki se ima izvršiti v interesu države.
Gospoda! Oni mečejo na nas vso odgovornost. Mi to odgovornost spre* jemamo. (Viharno odobravanje.) Mi smo ponudili dokaz, da vpoštevamo narodni blagor pred vsemi drugimi posli in deli. Ob tej priliki moram tudi svečano ugotoviti, da bo nam dal narod odobrenje za naše delo in bo nam mo* gel priznati, da smo mi na pravem potu v obrambi državnih in narodnih inte* resov.
Ponovno izjavljam, da obžalujem ta dogodek in ne odobravamo strem* ljenja raznih ljudi, ki dajejo prednost strankarskim interesom pred državni* mi. U ver jen sem, da bo naš narod naše delo odobril, ker vršimo delo za zbli* žanje, mir in pravilni razvoj naše do* movine. (Klici: »Živeli! 2ivel Pašić!«)
Prosim skupščino, da nadaljuje svo* je delo, ker je jutri zadnji dan za spre* jem državnega proračuna. Dana nam bo prilika, da apeliramo na narod in od njega zahtevamo sodbo, kdo je pravil* no branil državne interese, (Viharno odobravanje.)
suvich in giunta v~
POSTOJNL
— Pomtojnm, 30. marca. Iz Se ž a ne so piv speli včeraj popoldne fašietovaki ▼odi tel ji in kandidati« v Festojno. Na abodu je govoril
t Suvich, Id je govoril o vojni, povzdigoval S italijansko industrijo in tehniko; Italija je j danes tako močna, da se ne more rešiti brez i njene intervencije nikako evropsko vpraša* 5 nje. Poljski je dala veliko posojilo. Fašizem { je napravil red v državi in dvignil njen pre* J I stiž v inozemstvu. Hvalil je pridnost in šted* ljivost slovenskega prebivalstva. Zastopniki slovenskih nacijonalistov so Izdali proglas, iz katerega ae razvidi, kakor da bi bilo pre* Hvalstvo nasprotujočega duha, kar pa ni res. Drugorodno prebivalstvo naj sledi lo* jalno vladi. Giunta je bil mnenja, da ob meji ne kaže mnogo govoriti. Prišel je sem, ker gre za potrebno kontrolo v fašistovskih 1 zadevah. Obljubi! je Postojni veliko bodoč* nost kot obmejnemu prometnemu središču. Vlada misli r.a i o  in toliko bolje  za Po* stojnčane, ako lojalno sodelujejo ž njo.
Giunta v Sežani.
— Sežana, 30. marca. Včeraj je prispel semkaj Giunta z Banellijem in Suviehem. Na fašistovski shod so morali priti po naredbi politične oblasti župani iz vse okolice tako tudi učiteijstvo. Vodstvo sežanske šole je pripeljalo tudi otroke- Pred cerkvijo je bil shod. BaneU? je zahteval, da na] vsi glasujejo za fašisiovsko listo, ker vlada hrani enako Italijane kakor Slovane. Slednje zapeljujejo krivi preroki. Davki se znižajo po preteku petih let (če se ne bodo še povišali!) Obljubil je ugodno prometno zvezo s Trstom, ako volijo fašiste. Giunta je iz-Točil zborovaicem pozdrav Mussolrnija. Napadel je takoj dr. VVilfana in ponslavi-stično propagando. On je sovražnik pan-slvizma pa naj prihaja iz Moskve ali Beograda. Kar se tiče požiga Narodnega doma, Je ! la to le reakcija v sllobranu! Fa-žizem sicer ne potrebuje slovanskih glasov ali hoče, da se spoštuje oblast fašistov. Ti kraji ostanejo pod Italijo in kdor misli drugače, naj kar odpotuje in se ne vrne več. Giunta se je povspel nato do zahteve, ki skrajno žali slovensko ljudstvo v Julijski krajini, da naj se da kraikomaio raznaro-diti. Krasevci naj čez noč postanejo Italijani! Potem jim bo dobro. Slovani imajo gledati samo v Rim, njihov cilj je Rim in rimski vladi trnajo razkrivati svoje bolesti. Slovanski volilci naj glasujejo za fašiste! Govor je napravil ta vtisk, da bodo Slovenci glasovali toliko pogumnejše za svojo listol Z žaljenjem in zasramovanjem se ne pridobiva ljudstva.
Vesti iz Italije.
Mussolini v Milanu. — Šole zaprte. — Ustreljen fašist. — Nesreča pri Amalfi.
— Milan, 30. marca. (Izv.) Včeraj je prispel v Milan predsednik Mussolini v svrho, da prisostvuje volilnemu shodu, ki se vrši danes v »Scali« in na katerem bo govoril finančni minister De Štefani. Govor se objavi takoj po vsej deželi in v inozem* stvu. De Štefani ima nalogo, da poda itali* janskemu ljudstvu točno sliko o državnem gospodarstvu fašistovskega režima ter ogre=» je vse ljudstvo za nacijonalno listo. — Mus* solini hoče ostati tu do volitev.
— Rim, 30. marca. (Izv.) Naučno mini* strstvo je odredilo, da ostanejo povodom volitev vse šole z vseučilišči vred od 4. do 8. aprila zatvor j ene.
— Parma, 30. marca. (Izv.) V Pa-mi je bil ustreljen lSletni fašist Robusti, ranjen pa je bil lSletni Ungherini. Baje so nalep* ljali fašisti volilne oklice, pa so jih na* padli zavratno neki mladi ljudje, ki so hitro zbežali in izginili.
— Rim. 30. marca. (Izv.) Strašni nalivi in povodnji so napravili pri Amalfi in v bližini na obežju ogromno škodo. Posebno jc pir zadeta vas Vciuca. Porušena so po* slopja, človeških žrtev je nad SO. Razpok, ki ogrožajo Amalfi z brega, je nad 50. Škoda se ceni nad 50 milijonov. Kralj, ki je obiskal kraje nesreče, je daroval za ponesrečence 30.000 lir.
Vesti iz Bolgarije,
Demokratska stranka se spoji z blokom. — Preureditev kabineta-  — Parlamentarno zasedanje se podaljša.
— Sofija, 30. marca. (Izv.) Centralni odbor bivše demokratske stranke je sklical te dni sejo, na kateri je predsednik Ljapčev poročal o politični situaciji ter predlagal, naj stranka nastopi proti razcepi j en ju de* mokratičnih sil. Sklepu kongresa in vrhov* nega strankinega sveta je sledil tudi cen* tralni odbor. Glasom tega sklepa se demo* kratska stranka definitivno pridruži in spoji z demokratskim blokom. Ta korak komen* tirajo listo kot važno pridobitev za notranjo konsolidacijo države in utrditev njenega mednarodnega položaja. — Cankov kabinet se že dolgo peča z mislijo, da bo treba re* organizirati nekatera ministrstva in preure* diti sestav samega kabineta. Po povratku Ljapčeva iz Pariza je postalo to vprašanje aktualno. Ministrski predsednik Cankov in zunanji minister Kalfov obdržita svoje portfelje. Cankov jc obenem tudi minister pro* svete. Kabinet pa hočejo izpopolniti, in sicer z novim ministrskim portfeljem, ki naj bi ga prevzel prof. Mollov. Nekateri ministri pa hočejo podati ostavko, ker se ne strinjajo s taktiko vladine večine. — Zasedanje narodnega sobranja se podaljša bržkone do konca aprila. Do 1. aprila hoče vlada spra* viti pod streho proračun. Pred zaključkom zasedanja mora biti sprejet stanovanjski zakon in nekateri drugi zakoni.
VSa »Straža« na Bleda
obstoječa iz 14 opremljenih sob s krasnim sadnim parkom, je pod ugodnimi pogoji — naprodaj, eventualno se zamenja za posestvo ali stavbni prostor v Ljubljani — Inventar je kompleten za event. ustanovitev pensiona. Lega krasna, v središču Bleda; vsi prostori takoj na razpolago. —• Dopisi na: S. Navinlck, Ljubljana, 2272
Ruska Matica v LjnUjatu.
V Ljubljani bivajoči ruski emigranti so sprožal zelo umestno in simpatično misel, da se ustanovi Ruska Matica, ki naj bi polagoma združila v svojem okrilju vse Ruse v inozemstvu. Profesor ljubljanske univerze, Aleksander Bilimovič, priobčuje ob tej prili v »Novem Vremena« čianek, v katerem pravi:
Veliko vlogo v tem, da so slovanski narodi ohranili svoj nacijonalni značaj in razvili nacijonalno kui'uro, so igrale slovanske »Matice«, ;. j. nacijenaino-kukurna društva, ki so zbirala okrog sebe literatur-ne in nacijonalne s.Ie dotičnega naroda tako, kakor zbira čebela-matiea roj čebel. Ne glede na različnost tipov je bila skupna naioga vseh matic probujanje nacijonalne zavesti ter nacijonalno prosvetno in založniško delovanje. Uprav s tem so igrale matice v preporodu Slovanov zgodovinsko vlogo.
Družina slovanskih matic ie dokaj obširna. Skoraj vsi slovanski narodi, ki so v celoti aH deloma naseljevali bivšo Av-stro-ogrsko, so ustanov hi svoje matice. Najstarejša je Poljska Matica (»Macierz Polska«), ustanovljena 1. \b22 kot organizacija za podpiranje poljskih šol in nacijonalne prosvete. Sledeča matica je bila Srbska Matica, k: so jo ustanovili 1. IS26 v Pešti na ozemlju Madžarske živeči i>rbi s pomočjo češkega učenjaka in pisatelja Šaiarika. Leta 1663 se ji je posrečilo po dolgem prizaeicvarju prenesti svoj sedež v staro središče srbske Prosvete — Novi Sad. Tu obstoja s spremenjenimi pravili še danes. Karakteristično potezo Srbske Matice tvori veliko števiio fondov, ki so jih zapustili Srbi v oporokah matici. Del teh fondov pa je zaplenila madžarska vlada.
Po vzorcu Srbske Matice je bila ustanovljena 1. 1831 v i'ragi Cwška Matica. Nastala je iz znanstvenega društva, ki je bilo ustanovljeno l. 1MU po inicijativi Jung-mana in iz narodnega muzeja, ustanovljenega 1. 1S1S, za čigar nacijonalizaeijo je mnogo storil P. Palackv. Entuziazem, vztrajnost in praktičen smisel Palackega je ustvaril in razvil Češko Matico. Njena zgodovina je zanimiva in poučna zgodovina oduševl;enega delovanja naeijonalnih voditeljev in nacijonalnega prebujenja med češkim narodom.
Leta 1842. so ustanovili Hrvati v Zagrebu Ilirsko Matico. L. 1874 so prekrstili to Matico v Hrvatsko Matico, ki eksistira še danes. L. 1847 so ustanovili Lužiški Srbi, najmanjši slovanski narod, ki se je ohranil kot otoček sredi nemškega morja, v Budyšivu po inicijativi Jana Smolara Lu/iško-srbsko Matico. L. 1848 je bila ustanovljena v Lvovu nam (Rusom) po krvi zlasti sorodna Gališko-ruska Matica. Po skjepu narodnega sobranja je bila otvorjena I. 1862 pri Sv. Martinu na Slovaškem Slovaška Matica. Leta 1875 so jo madžarske oblasti razpustile in sicer po govoru, kr ga je imel njen tajnik Sasiuka 15. oktobra I. J874 povodom otvoritve zagrebške univerze. V tem govoru se je Sa-sinka obrnil na Hrvate s simboličnimi besedam' iz sv. pisma: ^Date nobis ex oleo vestro. qu;a iampades nostrae exstingun-tur«. Znova je bila otvorjena šele po ustanovitvi svobodne češkoslovaške države 1. 1919. Na pročelju Matice pri Sv. Martinu so zapisana besede: »Prerojena pozdravljam prerojeni narode.
Leta 1S63 je bila ustanovljena v Dalmaciji v Zadru Dalmatinska Matica. Istega leta, t. j. ob tisočletnici slovanskih blago-vestnikov sv. Cirila in Metoda je bila otvorjena v Ljubljani Slovenska Matica. Med inicijatorji njene ustanovitve je bi! Ivan Sergjejevič Aksakov, ki je posetil i. 1S50 Slovenijo. Ob 50 letnici so avstrijske oblasti razpustile Slovensko Matico, njeno premoženje pa je bilo zaplenjeno. Znova je bila porojena šele po razpadu Avstro-Ogrske I. 1918.
Najmlajša med Maticami je Jugoslo-venska Matica, ustanovljena 1. 1920 v Beogradu za zaščito gospodarskih in kulturnih interesov Jugosiovenov v tujini. Tak je pregled s!avn;h slovanskih Matic.
Matica — to je dete slovanske bede. Slovani so jo ustanavljali, kad^.r je prer;1a njihovemu nacionalnemu obstanku nevarnost in krog nje so se zbirali v dobi svoje nesreče. S tem je povedano, zakaj ni bilo matic v Rusiji. Velikodržavn; položaj ruskega naroda, akademija znanosti, univerze, g;mnazije in narodne šole, zemstva, pedagoška, presvetua in založniška društva — vse to ni dovolilo pomišljati o matici. Toda sedaj smo baš mi Rusi zašli v nesrećo. Ruska kultura in ruska prosveta se nanajajo, izvzemši nekatere srečne kraje, v položaju, ki je neprimerno slabši, kakor oni, ki je prisilil nekdaj druge Slovane, da se združijo okoli svojh matic. Rusko kulturo preganjajo v Rusiji. Nevarnost je, da ugasne tudi med Rusi, ki žive izven Rusije. Trgajo se dragocene tradicije ruske kulture. Zato je čas, da Rusi začno organizirati svojo Rusko Matico.
Ruska Matica mora postati ruska na-cijonalno-kulturna organizacija. Kot taka mora zbrati okrog sebe Ruse tako, kakor je Poljska Matica zbrala Poljake, Srbska — Srbe in Češka — Cehe. Ohranitev bogastva in tradicij ruske kulture, zbiranje in kopičenje ruskih nacijonalnih sil, vzgoja In prosveta mladih pokolenj zlasti pa izdajanje koristnih ruskih knjig — to so naloge Ruske Matice. Ako najde pomen Ruske Matice razumevanje, ako zraste v tujini v močno organizacijo, bo mogla prenesti svoje delovanje tudi v Rusijo, čim bo tam mogoče nacijonalno, kulturno In prosvetno delo. Take misle so vodile v Ljubljani bivajoče Ruse, da store prvi korak in organizirajo Rusko Matico.«
Prof. Bllimovič navaja za tem pravila nove Ruske Matice in vabi vse Ruse v tujini, naj se zlase, dokler se ne ustanove krajevne podružnice, v Ljubljani, Jurčičev trg 3. — Ni dvoma, da so igrale Matice pri vseh slovanskih narodih eno najvažnejših kulturnih in prosvetnih vlog ter da so stale vedno, tudi v najhujših časih, na braniku nacuonnlntfa slovanskih interesov* Zajo is-
kreno pozdravljamo idejo ustanovitve Ruske Matice, kajti od nacijonalno zavednega in kulturno visoko stoječega ruskega naroda je več ali manj odvisna tudi naš* bodočnost.
Delovanje Društva narodov v februarju.
Društvo narodov ima v u i meseca februarja beležiti uspehe v delovanj« komisije za zmanjšanje ol orože-vanja in pri pripravah za finančno vpo-stavitev Madžarske. Njegova aktivnost se je tudi pokazala v tem. da je začelo razgovore za ureditev težkoč, ki so nastale v memclskem ozcnilju me J ?..-.-vozniškimi silami in Litvansko, kakor tudi pogajanja med Nemčijo in Poljsko glede pridobitve poljske narodnosti po nemških manjšinah.
Začasna mešana komisija za zmanjšanje oboroževanja se je sotala v Ženevi. Prvič se je zastopnik Zedinjenih držav udeleževal posvet vanj, da prouči posledice, ki so nastale vsled tega, da saint - germainska konvencija ni bila ratificirana od njegove vlade. Na teh posvetovanjih se je slednjič sklenilo, da se izdela nova konvencija, ki bo sprejemljiva za Zedin j ene države ravnotako kot za druge dežele.
Od 14. do 25. februarja se Je vršila konferenca mornariških izvedencev, da prouči iz tehničnega stališča sredstva, s katerimi bi se dali raz* i rti washrng-tonski dogovori tudi na države, ki jih niso podpisale. Svet Društva narodov se bo v svojem prihodnjem zasedariu bavil z rezultati te konference.
Načrt Društva narodov za flnančro rekonstrukcijo Madžarske je ze'o napredoval radi dveh sklepov, ki jih Je napravila reparadjska komisija. Na eni strani je namreč odobrila maksimalno povprečno svoto plačevanja r pr: ;r kot jih je predlagal Svet Pru^va narodov ,na drusi strani pa je umaknila pr-vilegije, da se more tako ustvariti jamstvo za mednarodno posojilo. Po teh dveh odločitvah se je delegacija finančnega komiteja Društva narodov t: podala v Budimpešto.
13. poročilo g. Zimmermannn, viso-kega konrsarja za Avstrijo, kaže, da se je slednjič udejstvilo ravnovesje proračuna, vkljub temu, da je imela vlada velike izdatke.
Drugo poročilo je prišlo od g. Hun-gerja, finančnega sotrudnika albanske vlade, v njem so razložene teži oče, ki jih ima ta vlada, in uspehi, ki jih Ima do sedaj beležiti.
Pogajanja, ki so se \rsila glede ureditve težkoč, ki so nastale radi mcnul-skega ozemlja med glavnimi zavezniškimi silami in Litvansko, so se . I v 2enevi pod predsedstvom g. Normana I Davisa, bivšega državnega podtajnika v \ Zedinjenih državah. Po končanih študijah se je komisija podala na lice m (Sta in nato vrnila v Ženovo, da zasliši Lit-| vance in ostale zainteresirane stranke I in bo poročala Svetu Društva narodov i o svojem delu.
Novo sestavljeni higijenski komite* ! se je prvič sestal v 2enevi in ustvaril stalno sodelovanje med provizoričnira higijenskim komitejem in Mednarodnim uradom za javno higijeno.
Komite, katerega naioga bo pripraviti program za konferenco, ki se bo sestala meseca novembra, da preštudira ukrepe za zmanjšanje izdelovanja nlkaloidov, kakor tudi produkcije surovega opija in listov koke, se je definitivno sestavil in je imel prvo sejo 6. marca. Enako se je sestavil komite izvedencev, ki bo vodil anketo o trgovanju z dekleti in otroci (Komite za odpravo belega suženjstva) in bo ime: svojo prvo sejo 1. aprila. Dr. Br.
Julijska Krajini
PISENTI CONTRA MUSSOL1N..
V Kobaridu se je spozabil bivši videm-ski prefekt Pisenti tako daleč, da je zarjul proti slovenskim volilcem, da je dr. \Vilfan največji politični slepar. To je oni dr. Wil-fan, katerega je predsednik  Mussolini nedavno prijazno sprejel in se ž njim na dolgo razgovarjal  ter pazljivo poslušal  dr. \Yii-fanova izvajanja, kako bi se dalo doseči mirno sožitje v deželi. Prijazno sta se poslovila. Ako bi bil Piscntijev napad količkaj upravičen, potem bi bil predsednik Musi ni stisnil prijateljsko roko sleparju! Pisenti doseže s tako nesramnostjo,   katera ostaja daleč proč od poštenosti po^sodi priljubljenega dr. VVilfana. najbrže ravno nasprotno od tega, kar zasleduje. Kobaridci so se zgražali in najbrže tudi med fašistovskimi voditelji samimi obsojajo Piscntijevo lopovščino. Dalje je trdil Pisenti, da Je slovanski lista protidržavna. Mussolini pa je sprejel z zadovoljstvom svoječasno zatrdilo,   da s naše liste ne sme smatrati za protidrža\-On želi, da bo mogel neposredno, iz ust z konito izvoljenih zastopnikov manjšine s Sati njene želje in zahteve. Tako se posti Ija slaboglasni Pisenti v nasprotje z Mnssol nijem samim. Divjak Pisenti Je grozil tud da se bo vlada maščevala, ako bo prodrl., slovanska lista. On ne ve nič in on ne bo v vladi  prav  nič  odločeval,  saj   ga  je bas Mussolinijeva vlada odstavila v Vidmu, ker Je na važnem poitičnem mestu uganjal same neumnosti In nerodnosti. Pisenti Je na koneu jrvolegi kobarjikega govora aarohati
---i J
Ste v. 75*.
da se morajo Slovenci takoj poitaiijan- , m končna rešitev sedanje situacije se
pričakuje z veliko napetostjo. Večina češkoslovaških listov izraža ne glede na strankarsko pripadnost željo, da bi prišlo med troimenim jugoslovenskim narodom do končnega sporazuma. Češkoslovaški tisk veruje, da prej ali slej pride do tega. Se pred demisijo PaŠićeve-ga kabineta so mnogi listi razmotrivali različne možnosti. Organ naprednih skupin neodvisnih češkoslovaških legionar-jev »Narodni Osvobozeni«  pretresa v
čiti! Pisenti se moti, ako misli, da je v Kobaridu zmagal. »Caporettoc pomeni zanj poraz in morda se bo še kesal, da je govoril tako izzivalno in tako bedasto. Pisenti služi iašizmu v veliko sramoto.
— Prignani na sb°d. Iz Podbrda poročajo, da je orožniškl maršal ukazal podžupanu, da mora takoj sklicati vse občinske odbornike, kateri so moralj drugi dan oditi v Tolmin na Pisenti - Peternelov shod. Tam so se že nahajali tudi iz drugih vasi prignani župani in občinski odborniki. Oblasti de-
lajo v Julijski Krajini, kar se jim poljubi in ! uvodniku politično situacijo, ki je nastala kakor zeli kak fasistovski volilni pnganjač. Slovenci si morajo poiskati pomoč pri osrednji vladi.
— Dudan v Gorici. V gledališču v Go-
rici je imel shod Dalmatinec Dudan, bivši fasistovski posianec in sedaj znova kandidat. Gledališče je bilo nabito polno, na odru je visela dalmatinska zastava in podprefekt je sedel obrnjen proti zastavi. Volflci so ga burno pozdravili In Dudan je govoril mnogo, laskajoč se Gorici, da mora biti skupno s Trstom naravni izliv italijanskega narodnega življenja v trgovini Italije z vzhodno in srednjo Evropo. Treba predelske Železnice. Okrcal je razne stranke In si privoščil posebno republikance, ki baie delujejo proti veličini kalije. Z zunanjo politiko Italije Dudan nI zadovoljen, zato pa hoče v parlamentu ob prvi priliki spregovoriti o njenih napakah,, zlasti kar se tiče Dalmacije, katero hoče Dudan na vsak način priklopiti Italiju
— »Votate la lista nazionale!« Na vsa pisma in dopisnice pritiskajo po Italijanskih poštah štampiljko s pozivom ^Votate la lista nazionale!« Glasujte za narodno listo! To je poštnouradni ukaz volilcem, ki morajo imeti po mislih fašistov pred oč-
po demisiji Pašićevega kabineta in naglasa, da Pašič ne veruje v kompaktnost opozicije in njeno sposobnost, da prevzame vlado. Obenem list opozarja na to, da so diference med radikali in opozicijo ogromne. Ce bi prišel na vlado D a vido vic, bi se moral boriti z velikimi težkočami, ker bi moral izravnati diference v osrčju opozicije, z druge strani pa bi moral voditi energično borbo proti radikaini opoziciji. Rad kali pa so se že tako naučili vladati, da niso več daleč od izenačenja interesov svofe stranke s pojmom o državi in njenih interesih. Siično je pisal tudi agrar. »Ven-kov« Še predno je bil poverjen Pašiću ir.andat za sestavo nove vlade. List opozarja na spopad Pašićeve voije z voljo onih elementov, ki zahtevajo več svobode, kakor jo more in hoče dati Pašič. Pašič se je naravnost uži vel v pojmovanje disciplinarne in centralistične utrjene Jugoslavije. On je za svoj narod izvršil dela, ki presegajo običajno človeško moč.  Zato se je utrdil v mišljenju,
"3:
ml edinole nacijonalno listo, za katero se i da ima pravico voditi narod po svoji vo-
mora dobiti kar največ glasov mogoče. Pa tudi z raznovrstnimi lepaki in letaki je poplavljena vsa Italija.
Politične vesti.
lii od vojnega junaštva do veličine miru. toda morda se baŠ v tem tudi vara. In zato je opozicija proti njemu. Uspeh opozicije pa bo odvisen od iskrenosti in resnosti njenih voditeljev, v prvi vrsti od Radića. Njegove dunajske Izjave a- DRŽAVNI PRORAČUN SPRE* j £a nikakor n« potr;ujelo, da se zaveda, JETI Danes ob % na L zjutraj je bil j kolike važnosti so sedanj: dogodki. po dolgotrajni, viharni seji, kakršne ne j »Venkov« misli, da je Davidović edini, pozna parlamentarna zgodovina naše ; kl °i mogel v sedanjem času sestaviti mlade države, sprejet prW državni pro* j "ovo vlado. Organ ljudske stranke »Li-račun. To je dogodek zgodovinske ! dove Lysti« je p'sal šc pred .sestavo no-važnosi. Pet let že obstoja naša država. ! vcga kabineta, da Pašić ns pomišlja o toda razmere v njej so bile do sedaj j *em' da se odreče vladi, akoravno ni vedno takšne, da državna uprava ni I »voma. da njegova vlada, bodisi koali-nikdar mogla priti do rednega držav* \ Clj.ska vohlna, ne bo mogia s svojine*« budgeta. Tudi to pot so se stavile 1 mi metodami resiti sedanjih perečih dr-
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBUANL
DRAMA. Začetek ob 20. »večer.
Ponedeljek 31. marca:   Kamela skoa! uho
šivanke  Red C.
OPERA.
Ponedeljek 31. marca: Zaprte.
★   ★ ★
— Opera. Gostovanje g. Đebicke. V soboto je pela g. Debicka Margareto v Faustu, včeraj Violeto v Traviati. O But-terflv sem že govoriL Kakor me je v tej pustila h'adnega, ne toliko pevsko kot igralsko, tako je v Faustu, zlasti pa Traviati razvila vse svoje blesteče, res resnično umetniške pevske in igralske zmožnosti. Kot Margareta se je dvignila v :ret« H sliki z znamenito nakitno urijo, ki >e preizkusni kamen za vsako dobro pevko, nad tiroven Margaret, ki smo jih vajeni poslušal doma. Arijo, ki je zunanja koncesija kolora turni spretnosti, ki sicer ne tehta bogvekako mnogo in je polna zna-cHn^jj* francoskega šarma, je odpela sijajno in s tem opravičila svoj sloves velike pevke. V včerajšnji Traviati pa se je, če ie mogoče tako reči, sama prekosila. Z globoko, plemenito, naravno igro in pre-kresmm petjem je Sicvilni publiki segla na dno srca, oživela, z ognjem rivda i pa le tud: svcie soigralce tako, da je bila vče-' .j j a Traviata ena najboljših, kar sem Jih slišal. Žal le, da je bila ob enem tudi vzor jezikovne mešanice. G. Dcb:cka je pela italijanski, g. Popov ruski, nekateri slovenski, a še nekateri v jeziku, ki ga sploh nismo razumeli. G. Debicka pa naj nam sedaj služi kot primer za nsšo bodočo primadono, ki jo mora na mesto odhajajoče gdč. Z:kove angažirati. Skrajni čas je, da nam ravnatelj predstavi nekaj vzorcev sopranov in tenorjev, izmed kr. :erih naj bi zbirali za bodočo sezono. Odločuje naj nekak plebiscit operne publike pri izbiranja nadomestil za gdč. Zfkovo in g. Šimenca. Uprava se ogne s tem marsikaterih očitkov in si končno lahko umije roke. ako nam ne bo kaj po volji. —č.
— Poziv oblikujcčim uractnrfcOra. Da se vstvari ožji kantakt fhed odborem SUJOU in ostalimi Tlani, le sklenil odbor, da bodo odslej rčborove seje pristopne vsem članom. Z ozirem na to jih vabi k bedeči seji. ki se vrli v torek dne 1. aprila ob 20. zvečer v gostilni pri Mraku. Rimska cesta.
nega budgeta. Tudi to pot nasproti takšne zapreke in ovire, da se je zdelo še pred par dnevi kot nemo* goče, da bi se v določenem roku mogla končati razprava o državnem budgetu. Le energičnemu delu in nastopu v koaliciji združenih strank je pripisovati, da so bile premagane vse težkoče in da je končno država dobila to, kar najnuj* neje potrebuje in kar je prvi pogoj za njen normalni razvoj. Se v zadnjem trenotku je vse kazalo na to, da zastavi opozicija vse sile, da prepreči to naj* nujnejšo državno potrebščino. Najbrže apel z najvišjega mesta, morda pa tudi lastna uvidevnost in zavest, o nepre* glednih posledicah tega koraka, je na* potila opozicijo, da je v zadnjem hipu
zavnih problemov. Temeljna pogreška njegove politike je, da žele Srbi centralistično obvladati zrele Hrvate in Slovence. »Češke Slovo« vidi v današnji politični krizi Jugoslavije pos!ed"co zgodovinske razcepljenosti Srbov, Hrvatov in Slovencev in prirodni pojav povojnega časa. List ne dvomi o veličini krize in težkoči njene rešitve. Vendar pa mora vsak poznavalec jugoslovenskih razmer priznati, da se položaj od leta do leta boljša. Zato ni dvoma, da bo tudi nova kriza srečno prekoračena, kar kaže tudi zunanja situacija, osobito odkar se je mednarodni položai Jugoslavije utrdil.
= Informiranost sovjetskih politikov
odložila orožje ter pripustila gladek o naši situaciji. Iz Harkova poročajo, da
sprejem državnega proračuna.  Vodja ie predsednik ukra;in?ke vlade Petrov-
opozicijonalnega bloka Ljuba Davido* skij prečital na političnem zborovaniu
vid je podal v parlamentu kratko pro* brzojavko, v kateri se sporoča,   da je
testno izjavo, na kar so se vsi opozici* Pašičev kabinet demisijoniral. Petrov-
jonalci odstranili iz zbornice. Budžet je skij je pri tem izjavil, da je ministrska
bil nato v celoti sprejet. Kako je srna* trati la eksodus? Samo ad hoc ali kot trajen? Ali morda misli opozicija v celoti prevzeti abstinenčno taktiko Ra* dičeve stranke? Ne verjamemo. Ni ver* jetno, da bi demokratska stranka, ki je doslej načeloma obsojala abstinenco m se toliko trudila, da dovede Radi* čevce v parlament, sedaj sama posegla po istem orožju. Takisto ni misliti, da bi klerikalci, ki so med vsemi stranka* mi največji oportunisti in ki se pred meseci niso udali Radićevemu diktatu, *aj se prilagode njegovi abstinenčni ^ taktiki, sedaj naenkrat spremenili svoje* stališče glede abstinence ter zapustili parlament. Isto velja tudi o Spahovcih in zemljoradnikih. Eksodus opozicije je torej smatrati kot podčrtanje njenega protesta. Za danes popoldne je zopet sklicana seja narodne skupščine. Ni dvoma, da se te seje opozicija zopet polnošievilno udeleži. Na dnevnem re* du je invalidski zakon. Ali bo opozicija tudi ta zakon obstruirala? Pretežko od* : govornost bi s tem naprtila na svoje rame! In če se seje ne udeleži? Potem bi to pomenjalo, kakor da je vrgla v svoji borbi puško v koruzo in dala svo* bodno roko koalicijski vladi, da izvede svoje načrte. Ne moremo si misliti, da bi bila politika opozicijonalnih skupin tako nespametna, da bi brez borbe pre* , puščala vladi ves teren in ji tako orno* j gočila, da zvede vse svoje načrte. Pa J naj že bo bodoča taktika opozicije tak* sna ali drugačna, eno je gotovo, da se > bližamo z velikimi koraki novim volit* j vam, ki imajo končno odloČiti, da»li naj \ naša država stopa tudi v bodoče po potih vidovdanske ustave k notranji konsolidaciji ali naj se prično priprave za revizijo ustave, kar bi pomenjato potisniti državo v nove nepregledne zmede in borbe, v nov kaos.
r= Jugoslovenska politična kriza ▼ češkoslovaški lučL Vladina kriza v Jugo slaviji in taktika opozicijonalnega bloka je izzvala v zadnjem času zelo ži-jgJhM gaafcaaaic rV-sknalftiraskega tlaka i J
kriza v Jugoslaviji v prvi vrsti posledica intrige tistih političnih skupin, ki so proti priznanju sovjetske Rusije od strani Juge si a vije.
= KUevski proces. 20. marca bi se
bil moral pričeti v Kijevu senzacijcnal:n proces proti znanim kijevskim javnim funkcijonarjem in profesorjem N. Vasi-lenku, njegovemu bratu, bivšemu uredniku »Kijevske Misli« K. Vasilenku. profesorju Smirnovu, članu višjega sodišča Cebanovu in drugim profesorjem kijevske univerze. Vsi so bili obtoženi zaradi protirevclucijonarnc zarote v »Nacijo-nalnem centru« in vohunstva v prid Poljski. Na Ukrajini vzbuja ta »profesorski* proces splošno zanimanje. Aretiranih je bilo takoj spočetka 600 oseb. Kakor zatrjujejo nekateri tuji listi, je proces navadna provokacija bo!::ševi-Ških agentov, ki so poklicali na pomoč zvijačo, da odstranijo svoje politične nasprotnike.
= Dva angleška politična opazovalca v Italiji. »Manchester Guardian* poroča, da se je angleška vlada odločila, da pošlje v Italijo dva svoja poverjenika, ki bosta epazovala sedanje 'olilno gibanje v italijanski državi, zlasti metode fašistovske vlade. Eden teh dveh opazovalcev je posTanec Nali, drugega imenuje Trade Unions.
Kino Ideal
predvaja v ponedeljek, 31. marca, torek 1. in sredo, 2. aprila 1924
Markiza de Chatelet
(Moć IJabarvI.)
Historična drama v 6. dejanih, v glavari vlogi Mast? ChrfotlaM.
Prednaznanllo: Veliko vprašanje o življenski sroSL Seksualno vprašanje rešeno!
traa — mati — tate
(Kako to razjasnim svojemu deteta.)
Ljubljanski veSescJem
Senzacija!
11. sii 14. aprila
H* revifa v operi
Brni
— Josip Ribičič: Kokošji rod. Mladim in starim v pouk in zabavo. Gorica 1924. Izdala in založila Narodna knjigarna. Sur. 74 Cena L. 2.8u, po Pošti L. 3.20. To iično maio knjižico je spisal znani pisatelj mladinskih iger in urednik »Novega roda«, naš tržaški rojak Josip Ribičič! Knjižica obsega pet novelic: Nadlega, Umetnik, Gospa Krasnokrila, Kikiriki in Kukeriki, Izku^njavec, Izgubljeni dom, Kokot. Vse te nevelice, ki jih odiikuje lep, gladko tekoči jezik, so zasoljene z jedko satiro, njia vsebina pa se odigrava v kokešjem življenju. Navidezno v kokošjem življenju, zakaj takoj p«> prvih straneh bo bralec spoznal, da je ta kokošji rod pravzaprav človeški rod in da so boji   in vse smešno
tragične strani Kukurikežev In Kikirikijev, nnši boji in naši grehi, ki niso ušli pisateljevemu očesu in biču. Jedka satira daje knjižici vrednost, da jo bo tudi od-rasth* s pridom bral, radi pestre vsebine pa jo bode rudi mladina pridno iema a v reke. Krpica je na predaj po vseh knjigarnah. ToiJio jo priporočamo.
— Sienk;ewicz-Moie, Potop Zgodovinski roman, 1. in 2. snopič. V Ljubljani 1924 Založila Tiskovna zadruga. Strani 12S. Gena s poštnino vred Din 25. Z istim zadovoljstvom kot roman »Z ognjem in mečem« bo sprejela čitajoča javnost tndi roman »Potop«, ki je začel izhajati v snopičih pri Tiskovni zadrugi. Tudi druga knjiga Sienkiewiczev:h del ie okrašena z lepimi ilustracijami. Naročila sprejema Tiskovna zadruga v Ljubljani.
— »Ljubljanski Zvon« prinaša v mar-čevi številki to-le vsebino: Igo Gmden: V razkošnem trenutku. — F. X. Salda: Kritika $ patosom in inspiracija — Rad. Peter-lin-Petruška: Svat pravi. — Juš Kozak: Šentpeter. — Dr. Ivan Prijatelj; Vloga »Omladine« v prvem ebd-ebju »mladoslovenskega* pokreta. — F. M. Dostojevski j: Sta-vroginova izpoved. — Nukuda-Pavel Kar-Im: Modra ura. L A. Krylov-B. VdoviC: Lisica in rrrrmotica. — Vaclav Durian: Smetanov narodni in kulturni pomen. Cvetko Oolar: Svetnik. — M. Dolenc: Slovensko ljudstvo na Dolenjskem pred dvema, tremi stoletji. — Književna poročila. — Kronika.
Uganka.
Streljalo brez poka plesalo zares — brez greha lagala se malo bo vmes. — In kri bode tekla* krvi pa ne bo, kedo ti bi reM uganko nam to. : Rešitev in imena rešilcev v prihodnji itevilkL
Sokolsfvo.
Z GLAVNE SKUPŠČINE jss DNE 23- MARCA 1924.
Poročila  tajnika,  blagajnica, statističnega ?n prosvetnega odseka.
O potek« glavne skupščine JSS dne 23. marca smo že poročali v eni prejšnjih šievirk Danes prinašamo izvlečke iz tiskanih poročil, ki jih je savez predložil skupščini, in iz katerih posnemamo nastopr:.-podatke:
Tajniško poročilo. Sokolsko narodno delo. Tudi v preteklem letu je bilo sokoisko delo točno as-merjeno :n ni krenilo nti na levo niti na desno. Pazno in marljivo smo zasledovali naš narodni pokret, tako v političnem, kakor v gospodarskem živl-enju. ter nikdar nismo zamudili prilike. roudsr.ii v vseh važnejših zadevah stališča Sokolsiva. O svo;em narodnem delu ni^-ir.o nikogat we-pričcvali. Čutimo, mislimo in dekimo narodno, brez poziva. brez h val sanja in tudi brez dogovarjanja. Velo za narod m ne za posamezne stanovske rnzrct!; afl politične s'ranke je naša naloga, začrtana jasne in točno v programu na^ga ustanovitelja. Sokolska organizacija ni društvo, v katerem so pokhcani k delu samo posamezni*:, temveč je združenje bratstva, ovladano po nar .vini leIesnovzgo;n; in nravstveni ideji, na ka;erc izpopolnitvi rnorj sodelovati vsakdo, ako naj bo vse-naredna.
Polreba podrobnega dela ▼ organizaciji. Proti prejšnjim letom se je tudi v letošnjem letu število Sokolstva pomnožila. Odrod tudi vel'ki razmah javniii nastopov, ki ?q bli pogostokrat narekovani po težn'i posameznih društev, ki hočejo priti rpod lasten krov. Toda, kakor že v !c:u 192.?.. tako se ie tudi v !ei:? ]923. rzkazalo. da teh številnih priredi:ev ni več mogoče vzdržati. Oospcdarska kriza, k'! jo ob!ela širše kroge, kriza industrije in trgovine, nezaposlenost in povratek k š::*denju — zmanjšuje donos takih podjetji. Telovadci so izčrpani in znevoljni ziradi večnih nastopov ter hrepenijo po mirnem dein. zaradi Česar smo skuSalt in delov!; z vsemi sreJstvi na to, da take nastao1 in iz'cte omejimo, kolikor je mogoče, ra dragi strani pa društva, !:i računajo nn pomoč drugih, privedemo do -era, da se postavijo na lastne noče ter skrb io r.a delo v lastni organizaciji.
Bistvo sokolske vzgoje. S povečanjem števila činnstva jc pa naraslo delo vseh funkcionarjev, preob'c^e^h z delom, ki je slonelo po večini na ranreh starih sokolskih delavcev. Vzjroja članstva ne sme biti samo zunanja Izurjenost In obritnost, temveč mora b'ti taka. da član sokolske organizacije ne ovlada samo vseh posameznih gibov, temveč tudi samega sebe, da s sokolsko telovadbo ne doseže sfimo telesne moči. ampak tudi moč voije in nravno silo. Disciplina ne sme biti samo zunanja, temveč tudi notranja. Ako bomo v tem zmisiu usmerili vse svovc delo ter nudili našemu članstvu pravo sokolsko vzgojo-, nam ne bo treba na glavnih skupščinah poročati o padanju števila telovadcev, kakor se je to zgod'lo na skupščinah nekaterih žup v letošnjem letu. Zaradi tesa postaja vedno boli jasno, da smemo računati le na sebe in na svoje delo. To so bili v glavnem nameni zadnje skupšč-ne, ki je sprejeia načelo, da se posveti tekoče leto predvsem notranjemu delu Sokolstva,
Skrb za naraščaj vaditeljsk: zbori. Delo v cenirali ni nikdar popolno, ako ga ne izpopolni delo v zupah, oziroma v društvih. Pri sokelskem delu je treba mnogo ljubezni do ideje same in sokolski delavec ne sme biti samo izvrševalec mrivih točk. Mehanično delo ne zadostuje in ne rodi nobenih uspehov. Delo v društvih in župah je treba poglobiti in skozi to skrbeti za skrbno vzgojo vsega članstva. K temu delu so pa poklicani vii faktorji ter ne sme sloneti na ramah posameznikov. Mnogo pozornosti se mora zlasti posvetiti vzgoji naraščaja in dece, predvsem pa vzgoji vaditeljev. Vaditelj ne sme biti samo mehanični vodja društva, od mora biti glavni vzgojitelji vsega članstva.
Naloge tiska. Pri vsem tem delu igra pomembno vlogo tudi neš tisk. Kjer ie zanimanje za tisk, je delo dosti lažje, kajti kjer se čitajo sokolski časopisi, ie vedno dovolj tvar ine za razgovor, za predavanja itd. Sokolstvo potrebuje sokolske literature v vseh strokah. Izdajanje knjiz in brošur je pa danes zvezano z ogromnimi stroški, katerih savez ni mogel kriti, vsled česar je odpadlo izdajanje novih knjig in brošur.
Jubflell. Preteklo leto je bilo jubilejno teto Sokolstva. Matica sokolskih društev v Jugoslaviji ljubljansko sokolsko društvo je praznovalo 60 letnico obstoja. Preteklo leto je pa bilo tudi jubilejno leto neumornih sokolskih delavcev, bratov: dr. Murnika, Sulceja, Gsngla in Kajzelja.
Narodno edinstvo. Starešinstvo je s pazljivostjo zasledovalo naše narodnostno gibanje bodisi v notranjem ali zunanjem političnem življenju. S pozivi na Sckolstvo je opozorilo članstvo na važnejše dogodke, napram katerim je zavzelo stališče, kakor mu ga je narekovala njegova sokolska dolžnost. Pod vplivom naših načel se je razvijalo tudi naravno razmerje Sokolstva napram državi Pri tem je bilo edinstvo naroda najvišja zapoved! Delo v župan. Delo v posamnih župah je bilo zelo živahno in nekatere župe so ob veliki požrtvovalnosti svojih runkclio-narjev izvršile svojo dolžnost v polni meri. Prišel je tudi čas čiščenja $ tem, da se izločijo iz organizacije člani, ki ne spadajo v sokolske vrste ter ne izpolnjujejo svojih dolžnosti, in ravno tako društva, ki nimajo nobenega pogoja za nadljni obstoj. To je dokaz konsolidacije naše organizacije, ki se izpopolnjuje od leta do leta. Pogrešamo pa pri vseh župah poročila o izvršitvi sklepa zadnje glavne skupščine glede obveznosti ob!-! skovanja telovadbe članstva do 26 leta. Pri i gnkatfrih župah govore poročila ozmzt^
šanju števila, telovadcev; pri drnena ps Trv. pet o velikem povečanju, tako d;>. morama iskati vzrokov zman;?rni2 edin r pom -njkan u dobrih vaditeljev aH pa v nedelavnost] eraštev > onih župah.
Stiki z j»igoslov. Sokolstvo;:! \ tacerTki. Stiki z jugoslevenskim 5okolsr\— .v *-riki so postali minimalni Ve* *- ; tt:č\ da bi vzbudili med tfimošr.jirr fcgeslovenskffli prebivalstvom več zanimanja za Sokolsrvr*. ie ostal nruznsrnšen ter ne dobimo tozadevno nobenih poročil h Amcke v Š:evi!nin-. našim dcpisoi.;.
Stiki s češkim Sokol-ivotu. S;"V * sorodnimi organizacijam? v inozemstvu so bilj udi v preteklem letu zel-.; živahni orr^f-vsem stiki s COS., ki so bHi vedno bratsko prisrčni Najožji stik: teh dveh orga^ zacij so '"vidni >c iz dcjs'.va. da nI mr*itfl nober? važu j»": dogodek, da se 51 nt bi udeležili zastopnik: t€ -". c**.c orgnniraci'— Orne nt: m? je poleg dragib udeležbo r-**-stopnlkov COS. nn proslavi 60 letnice našega Sokolstva v Ljufcfeani, našo udeležb« na medzletnSi tekmah v Pragi in ^b otv«o-r'. *.-. \ TyrŠev e     dom a.
Kongres rnsklli Sokolov. Velike ravnosti ie bi' v preteklem letu tudi kongres ruskih Sokolov v Prag-, kjer je bila ušiva**! jen; podlaga za nadaljnje delo ruskega So* )!stva Želimo, da rusko Sokolstvo vs\a* ne ter postane mogočen člen velike *: var*-' ske sokolske rodbine.
Slovanski Sokolski sarez. Žalr-.tn:- po f-tlčne rizmere \ sit državah še ni-
so dopustile, d^ b < prekoračiti vse ovire ter si podat: n k složnemu brniškemu delu v Slov fkem r:o!sk< \*ezu. Toda vzMc temu se pojavljal na razburkanem političnem horizont.: slon -skesa sveta glasovi, k. r-nm pričajo, oa vstaja od EegejskegH pa do Ba]:.t^?zn '..lor-ia nov slovanski rod. Sokolstvo mora rvo-riti podlago temu velikemu preokretu tet vod;ri baj za dosege svojih :dc^:<Tv.
Pred začetkoin nove dobe. V rem (£-banjn čaka jugoslovensko Sokolstvo va ta* naloga. V težkem in podrobnem organizacijskem de'u smo preživeli dobi p.vz-^n sabora fugoslovenskega Sokolstva. Pogled v zgodo vino preteklih rc .ei jugoste 1 ^n-skega Sokolstva mor:* navdati slehernegi našega člans z havl u^en;cm za nadaluie delo. Prešh smo pr*;ko številnih naJhujšiV političnih, osebnih in organfsacUskih sporov, -oda prešli smo jih 3 popolno zmaga ideje prvega sabora - ujedinjenja iuzosi -venskega Sokolstva. In s to zrnato sto t-mo pred druj,i naš ^abor. ki ponaeaja začetek nove velike debe za aaor Sokolstva.
POROCiLO    STATlSTIC\hG\    GD$F> \ ZA LhTO !923.
Generalni Izkazi: Popolnoma ^ iapefr« nilo dolžnost 2a generalni zkdt, ..ugoxlov.x Sokolstva 9 žup, in siaer: Celje, Kranj. L.svijan a, Ljubljana 1. Maribor. Novi Sad, ea-bac, Užice m Zaječar. Zadovoljivo v%.a so poročale župe: Banjaluka, Beograd, LlU.tj-vsr. Kragujevac. Mostar. Niš. Novo mesto. Rijeka, Sarajevo, Split, Šibenik. TuzIa, Veliki Bečkerek In Zagreb. Sfcupao 14 ~v&l Povsem nezadostno ie bilo sodelovanje ostalih žt?p: Pacific, Skoolje in Osijek, U pa je imelo vzroka bcdi?: * orera-ht-th siv-kih s savezom (Kacific). bod »\ * reorganizacijo (Skopije), bodis* zavad' no-fran^ft kriz (Osijek).
Savezna župna onraiuzacTja. V 9pio9-nem je savezno župno organizacijo po xt»-pah v vsej naši državi smatrati ra skoraf končano. Razen v Južni Srbiji In ozemJJa med župam! S!:o^>lie. Užlce, Sar.ijevo tu Mostar so žinme oblasti urejene načelno — podrobna organizacija pa še manjka marsikje in bo v prihod;.jih pasovnih letih potrebno, da >e prav!!ao m sistematično izvede. Ravno tako tudi upravna tehniška in splošno vzgema razde'He\- Zuo pa okroj-iih šc m* v teku.
Število član*c. JSS >t štel po >tetH L oktobra 1923. (31. dec. 1922.) McJece število edinic: 26 (26) iup, od teh I (l) J Združenih državah ameriških s 417 (390) društvi in odseki. Izmed 399 društev krnt-cem leta 1922. ie bilo leta 1923. črtanih 21, v Hkvidaciji sta se nahajali 2 diultf\ 44 pa se jih je smatralo kot omahfjiva v de-lovan;u. ki jim estoji šc ni povsem .^isjgt»-ran. V letu 1923. ie oživelo skupa^ 45 društev. Najbolj živahr.o ustanavljanje sokcV sklh društev je biio v Južni Srbiji, kjer je za Časno za vse cremlje nstanovta inr?8 Skopljc, obsegajoča teritorij bodočUi ŽUP bitoljsk*., brezaln^ks, in vardarske. Zop: U žice se je prič&la siriti na zapad in pridobivat'' ta' v Novi Varoši in Stimadijski Požegi Crtalo se je tekom leta 192?. icp«fl 21 društev, tako da znaša prirastek *a društvih leta 1923. 2S društev in šteje savez 31. decembra 1923. 26 žup a 427 društvi.
Članstvo. Po stanja m podatkih 4 dire 1 oktobra 1923. (31. decembra 1922) ie imel savez 37.342 )35.270) mož. 9968 (94«2) /en. skupaj 47.310 (44.752) članstva. Ako prištejemo k člsrstvu Še naraščaj in deco; 6427 (4820) moškega. 4252 (3663) tenskegl naraščaja, 9156 (7108) moške in 7328 (5743) zerrskc dece, kar da sktrono 27.163 (21.3341 naniščaja, znaša število pripadnikov Jugo-slovenskega sokolskoga saveza /4.171 (65.991) oseb ali 6.2% prebivalstva Jugoslavije. Izmed 1000 oseb Je vsaka 6 uČIa-niena v JSS. Napredek od dne 3!. dcc. 1921 do dne 1. oktobra 1923. znaša: žup I, društev 66, članov 7505 ali 25.1%. članic 1729 ali 20.8%. (članstva 9225 ali 19.5% moškega naraščaja 2000 ali 31.1%. ženskega naraščaja 1149 ali 37%, moške dece 2048 al 28£%, iensko dece 1S61 ali 26.4% (nara-SčaJa 6151 ali «29.2%, pripadnikov I5.26S ali 25.8%. V splošnem je v Sloveniji članstvo nekolika nazadovale, in sicer zaradi krepkega čiščenja sokolskih vrst raznih povojnih prirastkov, v Banovini se polagoma vrste članstva po secesiji rz leta 1921. zopet množe, konsolidacija razveseljivo napreduje v Bački in Banatu, medtem ko v Baranji še ni pravih tal za Sokolstvo. Bosr.u te Hercegovina, Dalmacija in Sevtrna Srbija poMzuie oAQ£ed^k T_ **en . Oziris w
stran 4.
»SLOVENSKI   NAROD«,   dne 1. aprila
stcv. 75.
pa tam so opazljivi tudi že močnejši znaki konsolidacije. Južna Srbija pa hiti v prvem navdušenju, da doseže isti razvoj kot sodežele. 2upa Skoplje Je pridno na delu, ustanavlja, organizira — upajmo na mnogo uspeha. Najmanj dovzetnosti kaže za So-kolsrvo Crna gora, kjer razen v Cetinju nobeno društvo do sedaj ni obstalo, četudi je biio že precj ustanovljenih. Od 100 oseb, združenih v Sokoistvu, je 6 delavcev, 9 kmetovalcev, 5 učiteljev, 9 dijakov, 11 trgovcev, 12 obrtnikov, 19 uradnikov, razruh kategorij, javnih in zasebnih, 2 vojaka, 6 akademično naobraženih, 4 trg. pomočniki. S obrtnih pomočnikov, I duhovnik in 12 zasebnikov.
Telovadišča. Koncem leta 1923 je štel savez 33 društev z lastnim »Sokolskim dcmom«, ostala društva so imela več ali manj ugodne prostore in 40 društev ni imelo za zimsko delo nikakega lokala, šolskih telovadnic smo uporabljali okrog 100. Le 9.7% vseh društev ima lasten dom, 26% jih vežba po šolah, 53.9^ po drugih najetih prostorih, od razkošne občinske dvorane do ječe, od ponosnih reprezentacijskih lo-
kalov do ponižnega skednja. Okrog 109& društev nima nobenih lokalov. Le 30 društev ima lastna zemljišča in na njih zgrajena telovadišča. Poleg tega ima 5e 185 društev najeta telovadišča. Število letnih te-lovadisc se mora dvigniti. Povprečno pride na vsako telovadišča 320Cm3, povprečna velikost naših telovadnic       znaša 107m2.
Orodje. Orodja je premalo. Cd ino drog in bradljo imajo povprečno vsa društva. Vsa društva imajo le 188 konj in 171 kro-govnrh konstrukcij. Manjše stransko orodje je nekoliko zadovoljivejše zastopano. Število kijev, palic, diskov, kopij, krogel itd. ne zadošča. Isto velja o blazinah, ki so hi-gijenKSao važne. Okrog 480 blazin za 427 društev je premalo.
Priročne lekarne. Telovadnice so opremljene v 81 krajih s priročnimi lekarnami. Dalje se je Število hlgljenično urejenih kopeli zvečalo na 14 in število prsnih društvenih kopeli na 20. Tudi število društvenih zdravnikov se je pomnožilo od 105 na 147.
Dalje prihodnjič.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne Klerikalci molče«
Usotlna razcepljenost naprednih sil v Ljubljani je spravila lani na krmilo klerikalno » ko vtii;j?stično koalicijo, ki menda nima primera v političnem živ* ljenju drugega naroda. Ljubljanski ob* črnski svet je ro svoji strukturi m prograraaiiČnih načelih občinsxih svetovalcev ne samo pestra, pod pritiskom razmer nastala politična kombinacija, temveč predstaviva docela absurdno in neverjetno misel, da bi se mogli z dru* žiti na skupnem programu ljudje diametralno nasprotnega svetovnega nazi-ranja. In vendar sedi ta črno*rdeča bra* tovščina za isto posvetovalno mizo ter vodi ljubljansko gospodarstvo. Klerikalcem je šlo že spočetka za to, da utrdijo svoje pozicije v Sloveniji in prvi korak k temu končnemu cilju so storili s trenotnim uspehom pri zadnjih občinskih volitvah. Seveda so morali zatajiti svoje kapitalistične račune, kajti drugače bi ne bili dobili na svojo stran komunistov. Prve kakor druge sili k skupni taktiki in političnemu pri* jateljstvu zavest, da bi kot samostojna stranka nikdar ne prišli v magistratno posvetovalnico. Ta zavest in bojazen, da jih utegne v slučaju nesloge doleteti zasluženo plačilo, jih drži skupaj ne glede na to, da se gledajo v duši kakor pes in mačka.
S sedanjim občinskim svetom je dobila Ljubljana nezanesljivega gospodarja, ki lahko sčasoma upropasti nje* no občinsko gospodarstvo. Prvi znaki te nevarnosti so že tu. V vrste mest* negs delavstva so začeli komunistični očetje zanašati duh revolucijonarnosti m odpora napram obstoječemu družab* nemu redu. Nobenemu delavcu ne od* rekamo pravice do poštenega zaslužka in znosnega življenja, toda odločno se moramo upreti nakani gotovih gospo* dov, ki hočejo uvesti v ljubljansko mestno gospodarstvo sovjetski sistem. Ljubljana ni mesto za take nevarne in pogubonosne eksperimente. Čudno in značilno je, da klerikalci niti z besedico niso odgovorili na našo ugotovitev glede sovjetskega režima v ljubljanskih občinskih podjetjih. To pomeni, da sa* mi odobravajo taktiko svojih zavezni* kov in da mirno gledajo, kako se bliža nevarnost, da postane Ljubljana gne* zdo anarhije in gospodarskega propadanja. Inicijatorjem delavskih sovjetov bi svetovali, naj preneso svojo prakso iz mestnih v klerikalna podjetja, kajti prepričani smo, da bi v tem slučaju klerikalci pošteno zacvilili. Tako pa se nc zmenijo, ker se ta stvar ne tiče njihove kože, interesi mesta in ljub* Ijanskih naprednih gospodarskih kro* gov pa so jim itak deveta briga. Ta dvorezna politika in ogrožanje občin* skih interesov mora končno prenehati. Opozarjamo vse zainteresirane kroge, zlasti pa gospodarske korporacije, da zastavijo vse svoje sile ter pravočasno omejc in zatro epidemijo, ki jo je začela širiti med delavstvom črno*rdeča koalicija. Smatramo za nujno potrebno, da napredna ljubljanska javnost od* ločno nastopi proti prvim znakom anarhije, ki lahko spravi mesto v naj* težjo gospodarsko in finančno krizo. Od centralne vlade zahtevamo, da na* pravi v ljubljanskem občinskem svetu red, da opozori tiste gospode, ki mi* siijo, da lahko nemoteno uganjajo de* ma-foštvo in skrbe za svoje stolčke, da to ni v interesu pretežne večine ljub* Ijanskerfa prebivalstva, končno pa na* sprotuje tudi tistim delavskim krogom, ki slepo drve za temi krič&či, ne da bi se zavedali težkih posledic. Ponovno naglašamo nujno potrebo razpusta klerikalno * komunističnega občinskega sveta, ker je začel prakticirati v mestni gospodarski politiki stvari, ki na tno* rejo roditi nič dobrega.
★ ★ ★ — ttttftStef dr. Popovlč In isafcl železničarji. Železniški minister dr. Sve-tislav Pop o vi ć je, uvažujoč težak položaj, v katerem se nahajajo naši Železničarji, brzojavno pozval zastopnike raznih naših ž^le^ničars^h aracas
29. marca 1924.
nizacij k sebi, da se informira o njih željah in zahtevah in na to poskrbi, da se tem željam ustreže. Vse te organizacije, med njimi tudi društva prometnih uradnikov, strojevodij in sprevodnikov, so sc odzvale temu vabilu ter 30. t m. poslale svoje zastopnike v Beograd. Kakor smo obveščeni, je minister voljan izpolniti vse zahteve naših železničarjev, ker je uverjen, da so upravičene. Minister dr. Popovič dobro pozna delovanje naših železničarjev in ve, da imajo ti železničarji največje zasluge na tem, da je bil do zadnjega časa pri nas železniški promet naravnost vzoren. Znano mu je to na temelju lastnega opazovanja. Minister dr. Popovič biva namreč redno vsako leto na oddihu v Sloveniji in pozna naše rozmere tako temeljito, kakor redko kdo. Že opetovano je prehodil kot turist vse naše kraje, povsodi proučujoč naše prilike. V osebi ministra dr. Popoviča so dobili naši železničarji najboljšega šefa, kakršnega so si sploh mogli želeti, ker je eden redkih tistih mož, ki razume njihove te?nje. Dr. Popovič je navdušen planinec al je kot tak seveda tudi član »Slov. plan. društva«.
— Ob 500Ietnici smrti Jana Žižke. Velika narodna proslava 5001etnice smrti češkega narodnega heroja Jana Žižke, ki se proslavi letos na svečan način po vsej češkoslovaški republiki, se je pričela v soboto s svečano akademijo. Priredili so jo češkoslovaški legijonarji v veliki Smetanovi dvorani praškega Obec-nega doma. Svečanost je bila otvorjena s Husitsko bojno pesmijo »Kdož jste Boži bojovnici?«. Član narodnega gledališča Maren je recitiral Nerudove stihe, posvečene husitski epopeji. Nato je govoril v imenu vlade minister narodne obrane U d r ž a I, ki je naglašal pomen in zasluge Jana Žižke za češko narodno zogodovino. Pevsko društvo »Smetana« je zapelo Foersterjevo parafrazo staročeškega korala »Svatv Va-clave«, nakar je predložil dr. Josip U r-banek, češki zgodovinar in najboljši poznavalec Žižke, delo nesmrtnega češkega vojskovodje, ki je umrl 11. oktobra 1424 na kugi, ko je prispel s svojo vojsko na Moravsko, da zatre katoliško reakcijo. Svečanost je bila zaključena z državno himno. Navzoč Je bil prezident Masaryk, zastopniki vlade, mnogo vojaških reprezentantov, delegati vseh kulturnih organizacij in društev ter številno občinstvo. Na vse navzoče je napravila proslava globok vtis.
— Generalni konzul avstrijske republike g. dr. Kohfruss zapusti jutri v torek Ljubljano. Odpelje se jutri z opoldanskim brzo vlakom na Dunaj, od koder se nato napoti na svoje novo službeno mesto v Sofijo.
— Telefonska zvez« med Reko in Sušakom se otvori 1. aprila 1.1. Ta sporazum znači prlčetek upostavitve telefonskih zvez med Reko in jugosloven-skimi središči.
— Nemška nadutost. Prijatelj na-Šega lista nam piše: V soboto sem se vozil s popoldanskim vlakom iz Maribora proti Ptuju. Vlak je bil nabito poln, tako da so morali ljudje stati na hodniku. Le še v nekadilskem odelku III.
razreda je bilo mesta za tri osebe. Vrata pa so bila od znotraj zaklenjena in zaman sta dve priprosti ženici moledovali, da bi se jima odprlo. Ko je hotel nato starejši gospod v ta oddelek, seh mu je istotako zgodilo in mu ni pre-ostajalo nič drugega kot počakati, da pride sprevodnik, ki je potem oddelek tudi odprl. Pri tej priliki je dal gosood tudi duška svojemu ogorčenju, da se oddelek na opetovano zali te vo ni odprl, nakar je vzrasel ptujski nemškutar dr.
Krainz, solastnik trgovine s železom v ptujski mestni hiši ds ni on za to tu, da bi odpiral, dasi je on sam vrata zaklenil. Take pojme Ima 5 let po preobratu renegat, ki Živi od slovenski kmetov, misli pač, ds se kmalu povrnejo oni časi. ko je uboga slovenska raja k vsemu molčala. Zapomni naj si pa in ž njim vsi oni, ki so enakih m \:$ da zq '.i Časi minili 2> vedno!
— Ali imamo pri nas še plemstvo?
Pri nas imajo pripadniki držav, ki priznavajo plemstvo (n. pr. plemiči, ki so jržavljani kraljevine Italije ali Madžarske) pravico do plemeniških predi-katov. Te je torej še nadalje nagovarjati s plemeniškimi naslovi, ako se zdi komu to umestno. Našim državljanom, bivšim avstroogrskim plemenitašem pa ne gre jo več plemiški naslovi n. pr. grof, baron itd., ker naša demokratična država v smislu člena 4. vidovdauske ustave z dne 28. junija 1921. ne priznava nobene prednosti po rojstvu. Plemstvo so razven našo države po prevratu odpravile tudi Čchosiovaška, Poljska in avstrijska republika.
— Predavanje v »Pravniku*. Ta teden priredi društvo »Pravni1;« dvoje predavanj. Na prvem sestanku v sredo dne 2. aprila t. I. bo predaval g. univ. prof. M i icd Dolenc: »Problem kazenskopravne zaščite telesnega ploda.« Predavanje se prične točno ob iS. (6.) popoldne v pravosodni palači št. 79 (I. nadstropje). Gg. člani vabljeni, gostje dobrodošli!
— Prvi neaspeh Črnordeče koalicije. Ko je prišla lani v mestnem občinskem sveta na krmilo črnordeča koalicija, je bilo njeno prvo delo, da se poskusi polastiti mest. šoJsk. sveta. Dasi še ni potekla funkcijska doba članov te korporacije, je koalicija, ne oziraje se na zakonite predpise, proglasila, da so mandati teh članov ugasnili ter volila v mestni šolski svet svoje zastopnike. Proti pričakovanju je pokrajinska uprava, to stališče klerikalno-komuni-stične večine odobrila. Proti tej odločbi je bila z napredne strani vložena pritožba na ministrstvo notranjih del. Ministrstvo je to pritožbo rešilo dne 10. tm. Odločilo je, da je stališče pritožnikov docela pravilno ter je z ozirom na to v vsem obsegu ugodilo pritožbi. Mestni Šolski svet torej ostane do poteka svoje funkcijske dobe v svoji stari sestavi. S to odločbo je napravljen konec absolutizmu župana dr. Perica v mestnem Šolskem svetu. Nadejamo se, da bo ta korporacija v kratkem sklicana na sejo, ker je že itak skrajni čas, da zavladajo tudi v mestnem Šolskem svetu po poldrugoletnem prestanku redne razmere.
— Nove dobrodelne ustanove. Glasom »Službenih Novin« so ustanovljene naslednje dobrodelne korporacije: »Angleško - srbski dečji dom«, za izdrževanje srbske dece v Londonu, »Zadužbina Dimitrija Milojeviča, trgovca, in njegove žene Natalije,« za dobrodelne In prosvetne namene, ki bo pod upravo centralnega odbora Udruženja vojnih invalidov, »Zadužbina Krste Lainoviča, kapitana iz Podgorice«, za šolanje dijakov, »Prosvetni fond Ljubice in Jovana - Steva-na Jelovica, juvelirja Iz Beograda,« za pomoč učencem osnovnih ali strokovnih šol, sirote onih svečenikov in učiteljev, ki so poginili v Start Srbiji in Srbski Macedoniji«, »Zadužbina Agnije in Mihaila Srečkoviča, generala iz Beograda, v prosvet. in humanitarne namene«.
— Danes prilagamo položnice cenjenim naročnikom, kateri prejemajo list po pošti, pa še niso poravnali za mesec marc. Položnice prejme tudi oni, katerim poteče naročnina tekom aprila. Prosimo, da se naročniki prijazno odzovejo.
— U Prav ni odbor mestne plinarne razpisuje pet mest prižigalcev za cestno razsvetljavo. Reflektira se samo na trezne in zanesljive delavce. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo mestne plinarne v Ljubljani.
— Mestna plinarna nam poroča: Vsled obratovanja z novo dvoplinsko napravo se je kakovost plina spremenila. Nekateri go-rivci ne bodo radi tega goreli brezhibno. Takoj, ko bode mogoče, bodo monterji plinarne brezplačno Izvršili ta popravila, katera obstojajo le v tem, da se dovod zraka zmanjša. V prihodnjem tednu pa prosimo cenjene odjemalce plina nekoliko potrpljenja
— Odprava barak v mestu. Magt-stratni gremij je v svoji seji pretekli petek sklenil odpraviti iz centra mesta in predmestij več barak raznih prodajalcev: vseh skupaj okolu 40. Največ teh se nahaja: Na Pogacarjevem in Vodnikovem trgu, ostale pa v raznih mestnih delih.
— CELJSKE VESTI. Sredpostni sejem. V soboto dne 29. marca se je vršil v Celju običajni sredpostni živinski in kramarski sejem. Na sejem jc prišlo mnogo raznih trgovcev ter precej ljudstva. Živine ni bilo mnogo prignane, bila pa je vsa slabše kako* vosti. Običajni sobotni svinjski sejem je bil žvahnejši, kakor ob drugih dneh. Kup* čevanje na živinskem sejmu je bilo slabo, na kramarskem trgu pa srednje. — Vokalni koncert. V nedeljo je na svoji turneji po Sloveniji obiskalo naše mesto akademsko pevsko društvo »Balkan« iz Zagreba. Zve# čer se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma lepo uspeli vokalni koncert, na kate* rem so se proizvajale skladbe Milojcviča. Dobfoniea. Žganjea. Musogorskega, Ada* mtča. Mokranjaca in drugih. Spored je bil lep. Gostje so pevske točke krasno proiz* vajali, kar je pokazal tudi vedno in vedno živahen aplavz občinstva. Ves večer je bil lepa in navdušena manifestacija narodnega ujedinjenja. — Mestno gtedcttice. V torek zvečer gostujejo v našem mestnem gledali' lcu člani ljubljanske drame s komedijo »Favat«. Sodeluje celjtki orkester. Pri plesih sodelujejo ljubljanski gg. plesovodje. Pred* stava se vrši za abonement B. — Radi težke telesne poškodbe le nil od celjskega okrož* nego sodišča obsojen na en mesec pooštre* nega zapora 221ctni posestnikov sin Josip Pirnat, ker je v neki noči brez vzroka z lato težko poškodoval nekega voznika v šmart* nem ob Dreti. Med našim kmetskim ljud* stvom se zadnje čase surovosti, pretepi in poboji strašno širijo, kar je razvidno iz sko* ro vsakodnevnih obsodb pri naših okrožnih sodiščih. Čuditi pa se je. da se razna tolo* vajatva in poboji dogajajo večinoma po onih krajih, koder širijo »izobrazbo« razna klerikalna in Koroščeva društva. Hvale* *aa*tflLU bik* če bi ae od naorednih strani
skušalo po teh krajih ustanavljati razna mladinska kulturna d. jšiva, kjer bi se kmetsko mladino navajalo k izobrazbi in kulturi. Ce sc za naio mladino nc bomo pričeli rai.iaiati bolj, se je bati. da nam jo bo klerikalizem po deželi popolnoma po* živinil in podivjal. — Nočno službo ima tekoči teden lekarna pri »Mariji pomagajc na Glavnem trgu pri farni cerkvi.
— Ma;iborske vesti. Smetanov?, proslava. Med najsijavieise proslave kolikor jih je doživelo naše Narodno gledališče, spada brez dvojbe slavnostna predstava »Prodane neveste« v proslavo lOOletni-ce rojstva največjega češkega mojstra v glasbi B. Smetane. Kljub vsem težkočam, s katerimi se bori baš sedaj gledališka uprava in kljub temu, da je v zadnjem trenotku nepričakovane zbolel ravnatelj opere g. Mitro-vič — kar je z ozirom na vesti vnanjih listov, da se predstava preloži, napravilo zmedo, je bilo gledališče nepričakovano polno, glede števila mladine še prepolno. Pogrešalo se je sicer tudi to pot v ložah gotovih slojev, reprezentantov narodnih velepodjetij in gotovih, g::iotno dobro situiranih krogov, ki se že dlj_ časa odtegujejo narodni dolžnosti ti.di s svojo navzočnostjo podpirati Narodno gledališče. Zato pa so te prostore napolnili sloji katerih se je večina res žrtvovala, da se pokloni spominu velikega češkega glasbenika. Izmca odličnih krogov je omeniti, da jc bil v loži poleg navzočega g. velikega župana g. dr. Ploja — menda prvič — tudi novi škof dr. Karlin. Pač pa se Je pogreša:^ pričakovano večje število zastopnikov vojaških krogov. Slavnostni gover je imel g. proi. D r u z o v i č, znan kot odličen gojiteij glasbene umetnosti.. Proslavljal je v Smetani največjega češkoslovaškega heroja na narodnem glasbenem polju, kot glasbenika, kot Ceha in kot človeka. Občinstvo je z napeto pozornostjo sledilo njegovim izvajanjem. Z bojaznijo smo pričakovali nastop g. kapelnika vojaške godbe g. Hercoga, ki je še le v zadnjem trenotku proslavi na ljubo vskočil kot dirigent na mesto obolelega g. Mttroviča. Pa že ouvertura Je pokazala, da je bila bojazen odveč. Tudi med predstavo so debri veščaki spoznali, kako je Hercog skušal izravnati splošno neopa-žene diference med zborom oziroma pevci in glasbo.Tako Je najskromenitejši del predstave srečno in odlično rešil g. kapelnik Hercog. V predstavi sami Je najodličnejšl del odpadel na gosta - člana zagrebške opere g. Josipa Križaj a v vlogi Kecala. Pel je sijajno. Glavni vlogi ste bili v rokah naših domačih prvih umetnikov: gdčna Vladi-mirova kot. Mafenkn. g. Skrivanič kot Janko. Oba častno na svojem mestu. G. Urvalek kot Vašek je pridobil ob tej priliki sloves izbornoga kom ka, samo Smetanov Vašek je bil gotovo za nekaj let — mlajši kot Ur-valekov posnetek, ki je bil videti poleg matere (gdč. Petkove) starejši kot mati sama. G. Razberger kot vodja komedijantov z g. Skrbinškom kot Indijancem je sijajno pokazal svojo spretnost tudi v takih nastopih. Vsakemu dejanju so sledile burne ovacije.
— Ptujske vesti. Dne 24. t. m. ob pol 10. bo pri tukajšnjem okrajnem sodišču v sobi št. 6 dražba polovice nepremičnin. Opozarja se na dražbeni oklic, ki jc nabit na uradni deski tega sodišča. — Lekarniško nočno službo ima od 1. do 10. aprila lekarna pri Zamorcu. — Pri Sv. Marjeti niže Ptuja so te dni potegnili iz Drave neki kmetje truplo približno 40 let starega moža. Domneva se. da Je ponesrečen splavar. Truplo Je že močno razjedeno, moralo le že dalje časa ležati v vodi. Velikost srednja, glava je brez las in brk, pri sebi Ima črno in rujavo rokavico. — Izvedeli smo iz zanesljivega vira. da namerava tukajšnji kavar-nar g. Vučak tudi letos prirejati promenad-nc koncerte v našem parku. Upati je, da tukajšnje merodajne oblasti g. Vučaku ne bodo delale nobenih ovir. — Dne 17. t. m. se je hotel ustreliti iz revolverja radi nesrečne ljubezni neki Vreg Frics mesar in gostilničar v Leskovcu pri Ptuju. Bil Je pravočasno zasaČei] od sosedov, ki so mu odvzeli rnmo kres.
— Avstrijska pokojnina pisatelju Ma-charju. Ccšk pisatelj in generalni inšpektor čsl. armade Machar je bil do prevrata 30 Jet uradnik dunajskega »Bodenkredit-anstalta*. Kot tak ie imel pravico do pokojnine od tega zavoda in Avstrijci, ki se točno drže svojih predpisov, so odredili te dni. naj se mu pokojnina izplačuje. Preračunana na čsl. krone znaša Macharjeva mesečna pokojnina 44 vinarjev. Avstrijci so torej preskrbeli svojega bivšega uradnika za slučaj, če b? moral zarustiti svoje sedanje službeno mesto.
— Smrtna kosa. Umrl je roblni Fran In Mici Kocmur sinček Jaroslav v nežni mladosti. Pogreb se vrši jutri 1. aprila ob 14. iz Florjanske ulice št. 12. na pokopališče k Sv. Križu. — Včeraj zvečer je po dolgi mučni bolezni v starosti 66 let umrla ga. Uršula Sterlekar, soproga tiska rniške-ga faktorja. Pokojnica je bila blaga žena in dobra gospodima. Pogreb bo jutri v torek 1- aprila ob 16. iz javne bolnice na po-kopn:.ščc v Sv. Križu. Blag jt spomin!
— Regulacija Gradaščicc. Stanovalec z M'rja nam piše: Kakor znnno, se Je pred dobrim letom sklenilo odpraviti jez v Ko-leziji. Takrat je bilo sklenjeno, da se Izvede tudi regulacija Gradaščine struge od Kolezije do iztoka v Ljubljanico. Zdaj pa je menda vsa stvar zaspala tako pri pokrajinski irpravi kakor mestni občini, dasi se je svoj čas odprava kolezijskega jeza od ViSke občine kot tukajšnjih lokalnih faktorjev označila kot nadvse nujna. Cemu se delajo torej načrti le v teoriji, če se ne mislijo irvest* tudi v parksl.
— Namesto h"š — skladišča in šupo. Magistratnf gremij je v predzadnji seji dal stavbna dovoljenja tudi raznim podjetjem ca zgradbo raznih skladišč In šup v mestu, dočim je bila za zgradbo hiš vložena do zdaj samo ena prošnja za mesto in 2 za zgradbo pritličnih hll ob periferiji. Tem ie gremij stavbno dovoljenje podelil. Mesto hiš dobimo torej po ratnih dvoriščih polno skladišč ia ~>-P sa Lr£6V*ka ut druga .oodietla
— Milijonarka   preko   noči. »Volks-
biatt« rz Novega i*ada poroči o 62 letni ubogi siužkiii.i Ani Miiiier, ki je postala takorekoč preko noči večkratna milijonarka. Dooiia je c*i ame: konzulata obvestilo, da je v Amerik; umrl njen brat in zapustil premoženje, katero znaša v naši valuti 16 milijonov dinarjev. Ker od vseh sorodnikov umrlega poleg Muiierjeve in ene sestre v Paianki, ne živi nihče, pripade vse to ogromno Premoženje obema sestrama.
— Zasačen   vlomilec   v   Zagrebu, V
Zagrebu je bil prijet 26 letni Rudolf Bartu-UnJ iz Ljubljane, ki je na I.ici vlomil v s:3novanje Dragutina Šebeiića in skušal odnesti več predmetov. Bil je zasačen pri poslu.
— Policijska kronika. Tekom včerajšnjega dne so prispele na policijo sledeče ovadbe: rad; tatvine 2, radi kaljenja nočnega miru 2, radi prestopkov cestno-poli-cijskega reda 15, radi prekor. prestopkov pasjega kontnmaca 2, radi prekoračenja tarife izvoščkov 1, radi beračenja .1 in radi napačnih zglaševalmli predpisov 1. — Tatvine. Jakobu Krbawuu, ijtanujočemu na Sv. Petra cesti 59, je b!a iz stanovanja ukradena 29. tm. srebrna ura z verižico v vrednosti 3)5 Din. Magnet znamke »Eiscn-mann« je bil ukraden iz avtomobila rvrdke Fr. 2agar v Markovclh. Magnet je vreden 2500 Din. Iz stanovanja Irme Menelnger na Cankarjevem nabrežju je bil ukraden svilen crn damski kostum, vreden 1500 D. Kolo znamke »Styriac je bilo 2b. tm. na Gospcsvetski cesti ukradeno Ivanu Je-ranžiču. Kolo je vredno 2*^00 Din. Gostii-ničarki Mariji Jenu, stanujoči na Bregu štev. 18, je neki neznanec na prefrigan način izvabil 5000 Din in nato pobegnil.
— Ljubezniv mož. Alojzij Jarc, delavec na magistratu, je prišel snoči vinjen domovin se je začel prepirati s svojo ženo. Med prepirom pa jo je udaril tako močno s sekiro po glavi, da se je žena morala podati v bolnico.
— Karambol v VVoIfovl ulici. V VVol-
fovi ulici sta včeraj zjutraj treščila skupaj dva motorja, pri čemur je odletel natakar J. Šimenc s tako silo s svojega motorja, da je zadobil na glavi težke poškodbe. Tudi ima desno nogo popolnoma razbito. Na nasprotnem motorju sedeči ravnatelj F., ki je vozi! proti predpisom po desni In s preveliko hitrostjo, ie dobil le manjSe poškodbe.
— Nezgode. Viktor Rems, posestnikov sin iz Krtine si je med pretepom zlomil levo nogo. — Hlapca Ivana Dolenca je v Stožih napadel neki neznanec In ga sunil z nožem v desno roko.
— Vlomilska družba pod ključem. Policiji se je posrečilo zopet prijeti dobro or-ganizlraneo vlomilsko družbo, ki Je Izvrševala svojo obrt kar n* debelo. Več Članov tolpe Je bilo že aretiranih. Podrobnosti o aretaciji zločincev zaenkrat še ne moremo objaviti, ker policija še nima vseh krivcev v roki-
— Kar V| potrebujete, to Je E!zafluld. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka D 27. — Lekarnar Eug. V. Feller, Stublca Donja, El-zatrg št. 238, Hrvatska.
Odmevi krize.
V Beogradu se je razvijala kriza, ki je našla globoko resonanco tudi v drugače nasproti takim krizam skoraj indiferentni Ljubljani. Štiri dni so bili razburjeni, vznemirjenj In ogorčeni duhovi kulturnega središča Slovenije I
Na ljubljanski klerfkalno-soctjalnl barijeri, kjer vihrajo prapori! Jezuitskih ko-hort, so se prvotni računi o milijonskih sanacijskih podporah v hitrem procesu izprevrgli v negativne formule.
Noč in dan brneči telefoni so prinašali v Ljubljano vesti, ki so spravile naše poštene ambicijozne Ljubljančane povsem iz duševnega ravnovesja. Uboge so bile pri tem naše telefonistke!
Povsod so se menjavala samo vprašanja; »Kaj bo z vlado? Ali bo ali ne? Ali Pa-Pr.? Ali Da-Kov-Spa.?
Zadnja formula je najbolj ugajala »socijalni barijeri«, da rabim frazo znanega klerikalnega strokovnjaka, k! se baje dobro razume na »elektriko in električne centralec
Prva formula Pa-Pr je najbolj vznemirjala duhove v občinskem svetu. Tako so bili naši, za javni blagor vneti občinski očetje razburjeni, posebno v četrtek ob koncu krize, da so pozabili na redno mesečno sejo...
Zanimivi so bili tipi, k: so študirali krizo pred časopisnimi deskami. Tečno In vztrajno je malt mož z očali in s palico v roki stal popoldne pred desko ter čital poročilo o krizi s »kritičnim okorne od prve Črke do »zadnje najr.ove:St*! V četrtek, ko je nastalo v Ljubljani za krizo skoraj zbegano razburjenje, je našega čitatelja prijel humorist za roko, rekoč: »Tu, prijatelj, na 4. stran! Formula Pa-Pr jc gotova!« Mali mož je udaril s palico ob tlak in nejevoljno odjadral.
Težke trenotke je preživel izkušeni mož-načel, ki jc upal na boljšo karijero. V četrtek je znojen, zbegan in obupan obletaval vse deske, kjerkoli se je pojavila kriza. Prišel je važen popoldanski moment, ko je bila formula Pa-Pr perfektna. Mož-načel je v obupanosti s klobukom v roki trdo stopal po Aleksandrovi cesti in brl-sajoč si potne srage s čela plakal kot Jeremija na razvalinah: »Pokopano vse«.
Pred plakat v Prešernovi ulici, kjer je bil velik naval, je pridrvel špekulant — mož precej obilnih dimenzij, znan kot vnet zagovornik eseles-programn. Hlastno je čltal in čital... Jezen In s skrčenim! pestmi se je obrnil ter dal duška svoj! nevolji s tem, da Je poslal Iz svoje ustne ograje na tla -- močan In ogorčen pljunek. •. Dva mirna delavca sta pristavila: »Per-mejš! Temu se pa MnCe treselo! 2e ni zanj prava vladal* 1......-Px .e bil zanj
Gospodarstvo.
»HMELJARSKO DRUŠTVO«.
(44. redna glavna skupščina.)
Predsednik fr. Robek je pozdravi! v ebi'em številu došle naše hmeljarje ter nato pozval poslovodjo, da poda poročilo o društvenem delovanju v min. L
Leto 1923 ostane hmeljarjem in tudi Hmelj društvu v dobrem spominu, prvim zaradi visokih cen, drugemu pa zaradi ©bilega dela.
Prerokovanje čeških časopisov, da bo leto 1923 »uš'vo«, se je izpolnilo na srečo naših hmeljarjev. Ušiva leta so bila tudi 1913^ 1903., 1893. — torej vsako deseto leto.
Hmelj, društvo je imelo lani 307 članov. Vendar bi bilo število lahko še lepše. Največ udov je dala občina Petrovce, namreč 52 (1. 1922 le 10), kar je zasluga poverjenika, Anton Vodenika. Petrovškf občini stoji na strani braslovška z 48 člani. Ta občina je štela 1. 1922 57 članov, torej za 9 več kot lani. Žalec 30 (1. 1922 31), Sv. Jurij ob Taboru 28, (2), zasluga poverjenika L. Plavšaka Gomilsko 22 (20), poverjenik Ig. Praznik, Gotovlje 21 (22). Poverjenik And. Antloga Sv. Peter 17 (18), A. Terglav Sv. Pavel 15 (5), Polzela 15 <1S), pov. Josip Tiršek škofia vas 11 (7), pov. Lenart Cank Vransko 11 (0), pov. Fr. Schauer Grajska vas 7 (7), pov. Anton Lobnikar Sv. Martin na Pakl 7 (11), pov. Ivan Dreo Velika Pirešica 6 (6), pov. žup-Ivan Gorišek Celje 4 (4), Marenberg 4 (J), Mozirje 2 (2), Oriže 2 (0), Konjice I <1). Ptuj 1 (0), Sv. Martin v R. d. 1 (l), Prekooa 1 (o), Vo.mik 1 (0). Vse druge občine niso imele niti po enega člana. Vsem poverjenikom se zahvaljuje za ves trud društveno vodstvo.
Redna glavna skupščina se je vršila 9. aprila ob prav lepi vdeležbL 17. junija in 29. fuiija sta se vršile dve izvanredni glavni skupščini, kjer se je razpravljalo o društvenih pravilih, o mezdi hmeljskim obi-ravcem, o državni finančni pomoči našim denarmm zavodom za hmeljsko sezijo itd.
O stanju naših hmeljskih nasadov, o tržni tendenci o cenah pri nas je vodstvo sestavilo 10 poročil, ter jih objavilo v nem-š"kih strokovn:h časopisih. Domačim hmeljarjem v Informacijo se je pa objavilo po časopisih 26 poročil o staniu hmeljskih nasadov v inozemstvu. Brzojavnih in pismenih tržnih poročil iz 2atet,a in Nurnberga je društvo objavilo 41. Začetkom sezlje so se brzojavno tržna poročila s prvo pošto raz-poslala 51 strankam, koncem sezlje pa le posameznim poverjenikom in časopisom. Vse to je povzročevalo obilo dela.
Pri ugodnem spomladanskem vremenu so se vsa  dela  izvrševala pravočasno. Sredi majn'ka se je že začela trta privezovati h kolu in hmeljniki so se prvič okopali. Začetkom junija je bila trta že 2—3 m visoka.   Pozno obrezani nasadi  so trpeli po bolhaču. Nočna nevihta od 25.—26. maja je povzročila nekoliko škode. Vreme je bilo ugodno. Le nočne temperature so bile prenizke, povprečna toplota je znašala komaj S° R. Sredi meseca junija vreme ni bilo ugodno in so posebno mrzle noči ovirale razvoj. Obslpanje hmelja se je končalo. Škodljivcev ni bilo. Drugo polovico junija je deževalo,   nočna   temperatura   je bila prenizka. rastTina v ra^ti zaostajala In le K nasadov se je klasificiralo s prav dobro, 1/„ z dobro m H z zadostno m nezadostno. Golding je pokazal cvetne popke. V prvi polovici julija smo imeli najlepše poletno vreme, razvoj popkov je nekoliko zaostajal in se je zakasnelo obiranje. Koncem meseca julija se je stanje vobče zopet <r>oprav!lo. Prehod cvetja v kobule je bi! neenak. Izboljšanje hmelj, nasadov se je   nadaljevalo  tudi v  početku avgusta. Tu In tam se je že pričelo s podiranjem. Veselje bi bilo gledati naš golding z zele-ooziatimi okraski. Obče obiranje goldlnga se je začelo šele po 20. avgustu. Koncem avgusta se je pričela tudi hmelj, kupčija. Začetkoma se je ponujalo le po 39 čK ali 112 Din za 1 kg hmelja premalo, ker se je v Zatcu stari hmelj Iz 1. 1922 plačeval po 56. >n Iz 1. 1921 po 46 čK. Obiranje poznega hmelja je trajalo čez drugo polovico septembra. Pozni hmelj je bi! najboljše kakovosti, če tudi njegove kobule v rasti niso bile egalne. Hmeljska kupčija je postajala mirneiša, cene so padale, ker so hmeljarji k prodaji silili. Kmetski hmeljarji so se zlasti bali,   da zamude cene 100  Din   in so hmeljske prekupce in njh pisarne oblegali od jutra do večera. Za najboljše blago se je plačevalo le po 105—110 Din za 1 kg. Koncem   septembra je bilo že 80% vsega pridelka prodanega, cene so se začele zopet dvigati, plačevnlo se je do 115 Din za 1 kg. Koncem oktobra in začetkom novembra postajalo je zopet mirnejše na hmelj-skem trgu pri nespremenjenih cenah. Od decembra do danes se cene hmelju neprenehoma dvignjo, danes se plačuje v Zate-cu hmelj po 141 čK za 1 kg t. j. po kurzu 233 — 334 Din za 1 kg, torej več kot trikrat toliko, kolikor so dobili naši hmeljarji povprečno za 1 kg. Tudi za tekoče leto se nam je tedaj nadejati dobrih cen. Kaj pride pozneje  je drueo vprašanje. Vsak hmeljar si zapomni: »Prideluj le hmelj najboljše kakovosti!«
Množina lani pridelanega hmelja se ceni na približno 6290 m. stotov, povprečna cena je znašala 100—110 Din za 1 kg. Ves okoliš je torej dobil za prodani hmelj čez 60 milj. Din. To pride v trgovski bilanci naše države v precejšni poštev. Hmeljski ©rekrrpc: so zaslužili okroglo 10—15 milj. dinarjev.
Glede* hmelj, statistike smo 5e vedno na istem stališču kot v prejšnji državi. Naša vlada ie sicer izdala naredbo, kako Je vsako leto sestavljati ne le hmeljsko, nego sploh kmetijsko statistiko.
Legitimacij za polovično vožnjo hm. obiravcem na progi južne železnice je lani društveno vodstvo oddajalo 53 strankam. Znižana voznina na progi Celje-Dravograd je za letos že zasigurjena.
V svrho  sušenja  hmelja je društveno
vagonov velenjskega premoga po originalnih cenah in brez vinarja provizije.
Poučnih  predavanj  je imel društveni
poslovodja dve in sicer v Gotovljah in pri Sv. Martinu na Paki.
Zaradi pomanjkanja vagonov je nastala začetkoma sezije v hm. kupčiji neljuba stagnacija,    katero je društveno vodstvo
Din 693.939.28, se je po razdelitvi čistega dobička prenesel na novi račun. Dalje povzemamo iz bilance imenovanega zavoda sledeče postavke: Aktive: gotovina, devize in valute Din 37,806.769.21, vrednostni papirji Din 40.9-:9.637.84. menice 54,890.«68.02 Din, dolžniki. lombardfrana posojila In razne aktive Din 331.413.158.60, lastne nepremičnine Din 18,350.905.69. Pasive: delniška giavnica Din 50,000.000, rezerve Din 13,506.004.55 ki se pa vsled gorej navedene
odpravilo potom prošenj in dopisov na raz- . d povfšajo na Din 14.256.004.55, mi-
m ******** ^Tf*»pfe? ******- ™ ! ravninski  sklad  Din  1,924.641.70  povišan z
j dotacijo   na   Din   2,424.641.70.   vloge Din 191.036.333.13, upniki Din 246.000.050.48. Za
poslanca dr. Korošca in I. Puceljna.
V minulem letu Hm. dnrštvo ni bilo deležno državne podpore.
G. Anton Vodenik, Petrovce je poročal, da sta z gosp. dr. šribarjem pregledala račune ter našla vse v redu.
Letnina se je po daljšem razpravljanju za tekoče in prihodnjo leto določila takole: a) za nehmeljarje 5 Din, b) za hmeljarje do 2000 sadežev 10 Din. c) za hmeljarje do 10.000 sadežev 25 Din, č) za hmeljarje s čez 10.000 sadežev 50 Din. Letnina se bo pobfrala potom poverjenikov.
Ker je institucija sodnijsko zapriseženih izvedencev povodom prepirov pri hmeljski kupčiji velike važnosti, se je z ozlrom na dejstvo, da stanujeta oba zvedenca v Žalcu, sklenilo,    okrožno sodišče prositi,
leto 1923 iznaša: čisti dobiček 9.560.490.77 Din, celokupni promet ca Din 57.ooo.000.000 (torej za Din 43.000,000.000 večji nego leta 1922). Promet v vseh poslovnih panogah je torej tudi v minulem letu znatno narasel. Dalje izkazuje poročilo ravnateljstva, da so tudi vse bančne podružnice tega zavoda in afililrana podjetja istega, kljub težkemu gospodarskemu položaju dosegle jako zadovoljive uspehe. Pripominjamo, da ima navedeni zavod svojo podružnico v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26, ki dopošlje Interesentom na zahtevo poslovno poročilo in zaključni račun.
_g Svinjski sejem  v Mariboru. Na
zadnji svinjski sejem dne 2S. marca se je prignalo 161 svinj. Cene: mladi prašiči 5—6
naj se zaprlsežeta za braslovško okolico !
kot zvedenca gg. Bošnik M.,   Parižlje  in [ tednov stari Din 225—250: 7—9 tednov stari
Fr. Plaskana, Orla vas. { D;n 275—300: 3—4 mesece stari Din 650 do
Po  pojasnilih   glede*  vporabe  umetnih J 700; 5_7 meseCev stari Din 1050—1300; 8
gnojil   ie  predsednik  zaključil  44. glavno do 10 mCsecev stari Din 1625—1700: 1 leto
Skupščino. Btari  Din   1750—1875.  Kilogram  žive teže
Nal bf naše hmeljarstvo od leta do Din 17.50—20; kilogram mrtve teže 22.50 do
leta napredovalo in naj bi lepo usmerjeno 27JO Din
delo naših pridnih hmeljarjev imelo vedno lepše in bogatejše uspehe!
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA . Dne 31. marca. — Sprejeto ob 13. Devize: Curth 14.075—14.175, Paril
O POSLOVANJU ZAGREBŠKE BORZE IN NJENEGA RAZSO- j DIŠČA.
V zadnjih treh letih je Število Članov t 4.425—4.475.  London  348.50—35!.40, Dunaj
zagrebške borze  hitro  narastlo.  Leta ! 0.11425-0.11625. Praga 24425-247 25. Trst
1923 je med člani 453 firm in 733 posam- ! g**)-353.7a Newyork 80.50-8loOBu-
.,        i_  n       x                      , i dimpešta 0.12—0.15.   —   Valute: dolar
nih oseb. Prve čase po prevratu so se j 79.62s_r0.625, lira 346.75-349.75.
borzuanci zbirali v Trgovačkem domu. j —Efekti:    7% invest. pos. 1. 1921
Potem je leta 1921 pričelo poslovanje v j 65_66. 2V* drž. renta za ratnu štetu 150—
sedanjih prostorih, kateri pa so vsled narastlega prometa že nezadostni. Do-graja se nova borza na Sajmištu. V preteklem letu je bilo   prodanih bančnih
151. Ljubljanska kreditna 242.5 —.—, Centralna banka 65—68, Hrv. eskomptna banka 148—149  Kreditna banka Zagreb 144—
sodstva preskrbelo svojjbm ilajia« 4e*        dalnico Iv laiu 1922 Din UL Ottmmk
146, Hipotekama banka 77.50 - 79 50, Jugo-papirjev 5S6.931 za vsoto 77.438,063 Din. i banka 124—126. Praštediona 910—915, Sla-Industrijskih papirjev se je v preteklem j venskn banka 111 —.—, Eksploatacija 150— letu prodalo 253.788 za znesek 104 mili-   J» ?rava * £ °f * *°^f5' ^eC£r*na
: -      -ni r\r\<i r\-     n >      j     •    ^ •       Osflek 1315—1350,  Isis d. d. 63—65, Nihag
^A^^J^Fl^^^^^    ™*-k   Outman   980-1000.    Slaveks 450
v zadnjih dveh letdi narastel od 983 mili- j stevnm* 147-150, Stroine tov. ITD
jonov dinarjev na več nego dve in pol j Trboveljska 720—730. Union, paro-
milijardi dinarjev. . mym gos —.—. Vevče 183—187 5.
Živahno delavno je borzno razsodi- !      _ Beograd. 31. marca (Izv) Hannšnja šče, čigar generalni   tajnik   je gospod   boTza: Dunaj 0.1150. Bruselj 350. Bukire-Spiro Peručič.  Nadalje so pri borznem [       42.50. ženeva 1408, mrvi 35&7s, Pra-razsodišču razen generalnega tajnika v j «a 247, Pariz 447, Newyork *!.20 službi pravni sekretar dr. Miroslav Ma- j TNOTEMSKrZ BOPZE.
tica in njegov substitut dr. Stjepan Kralj. ; Curih, 31. marca. Današnja pred-
Sedaj se pripravlja noveliranje borznih : borza: Beograd 7.10 den.. Prapa 17.35 den., običajev in pa poslovalnega reda za razsodišče. V preteklem letu je bilo 1866 tožb. Od teh se je tikalo 143 trgovine z lesom, 187 kolonijalnega blaga. 32 usnja, 94 olja, 17 žakljev, 32 sena in slame, 12 stekla. 390 tekstilnega blaga.
10 premoga, 363 alkohola, 49 železa, 317 j 22 95—23.05, Curih 400—402, Praga 68.75— mlevskih produktov in   žita, 65 vrvar- \ 69.50. skega blaga, 132 drugega  blaga  in 23 valut.   Število   tožb   pri razsodišču je j bilo večje nego število tožb pri zagreb- { škem sodnem dvoru. Razsodišče poslu- j je navzlic temu dokaj hitro, ker je bilo j 9 desetin vseh slučajev rešenih tekom J
Newyork 576.50 bi., London 24.87 b!.. Pariz 31.60 den., Milan 25.07 den.. Berlin 1 30, Amsterdam 213.50 b!., Dunat 0.00825 den., Bukarešta 3,— bi., Sofija 4.10.
— Trst, 31. marca. Današnja pred-borza: Beojrrad 2« 35—28 55, London 98.55 —99.10.    Pariz   125 75—125.50. Newvork
Turistih m soort.
DOMAČE NOGOMETNE TEKME. — Zagreb, 31. marca. (Izv.) Sobot-dveh mesecev. Redna sodišča s svojim I na nogometna tekma dunajski Waf : delom zastajajo.   Vzrok je staro posto- j Concordia 4 : 2.     Včerajšnja VVaf : panje in preveliko štedenje pri   plačah \ HaŠk 2 : 5.
sodnikov in pomožnih oseb. Tudi raz- j INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME.
sodniki, kateri   poslujejo   pri borznem : razsodišču, so jako intenzivno zaposle- I ni. Tako je sodeloval v preteklem letu en razsodnik v 700 primerih, kar je gotovo rekordno število.
Tudi Pri nas v Sloveniji se množe i pritožbe o počasnem postopanju sodišč, j
V trgovskih in obrtnih krogih se zatega- j dohodkov je bil dosežen rekord. Bla-deli seveda pozdravlja z velikim zado- \ 2aJna izkazuje 570 milijonov prejem-ščeniem vest, da začne v kratkem po- j k°v- Rezultati prvenstvene tekme Ra-slovati pri liubljanskj borzi  razsodišče.   Pid : Amateure 2 : 2, Vienna : Sport-
— Graz, 31. marca. Gak : dunajski Rapid 6 : 2. Dunajska Admira : Sturm 5 : 0.
— Dunaj, 31. marca. Na rTohenwar-ti je bila včeraj prvenstvena tekma, kateri je prisostvovalo 50.000 ljudi. Glede
Ta nova naprava bo brezdvomno imela dovolj posla in izvesrno doprinese k razbremenitvi rednih sodišč.
* ★ ★ —g Bilančna seja Zadružne Gospodar* ske banke d- d. se je vršila v Ljubljani v četrtek dne 27. t. m. Zavod izkazuje v preteklem letu lep napredek in so se vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun dvig* nile na Din 141,000.000. Vse že obstoječe podružnice se prav lepo razvijajo. V naj* krajšem času otvori banka še podružnici ▼ Celju in Novem Sadu. Cisti dobiček za lansko leto znaša Din 1,939 090.— in orno. goča izplačilo 12 % divende na delniško glavnico Din 12.000.000.—. Občni zbor je določen na dan 23. aprila t. 1. ob 11. uri dopoldne v posvetovalnici banke. Lep razvoj tega zavoda dokumentira jasno, kako veliko zaupanje uživa v trgovskem svetu in širokih krogih vlagateljev.
—g Jugoslovanska banka d. d* Zagreb. Dne 24. marca ti. vršila se je Pod predsedstvom g. O. Wei$zrnayerja predsednika Jugoslovanske banke d. d., XV. redna glavna skupščina. Glavna skupščina je vzela do znanja po ravnateljstvu predloženo jej poročilo o poslovanju v rntnulera letu In odobrila predložene zaključne račune, ter dalje pristala predložene jej predloge za razdelitev čistega dobička. Na podlagi odobrenih tozadevnih predlogov Je bflo od dobička določeno za rezervni fond Dfn 750.000, za amortizacijski fond nepremičnin Din 1,000.000 m za mirovninskl sklad Dfn 500.000. DtvMenda za leto 1923 je bila določena na 12%, ter se le 26. marca tL pričelo pri vseh blagajnah zavoda z lapla-
klub 20 2 : 0, Admira : Herta 1 : 1.
— Dunaj, 31. marca. Tekma za pokal Hakoah : Rudofsh'igel 1 : 0.
— Praga, 31. marca. Slavija : DFC 1 : 1.
— VItovIce, 31. marca. Mor. Slavija : Simmering (Dunaj) 3 : 1.
— Lipsko, 31. marca. Praška Sparta : lipska Fortuna 1 : 1.
★   ★ *
— V tnrtstovski drobiž se Je tudi vrinil tiskarski škrat. Čitajmo: Maslarce (ne Ma-slavec), Skledarce (ne Skedarce) Majenje (ne Majerje), Lemovce (ne Lemovcc), Ho-tunski vrh (ne Kotunski). Na Vršah (ne Vr-sah), Perdenek (ne Pridcmek). —z.
— Cross-country Ilirle. Na 6500 metrov dolgi progi Ilirija-Rožnik-Ilirija se je vršil v nedeljo dopoldne cross-country, katerega se je udeležilo samo I. moštvo Ilirije in 1 posamnik, (tudi Ilir.) Plasirali so se tako-le: I. Deržaj v 22:3.8, drugi Perše v 24, m. Pod Pa c v 24:30. IV. Fink 25:45, V. Weibl v 28:50, VI. Hribovšek v 32. Prvo moštvo je doseglo 20 točk In Wefl>I 1 točko. Ca s, ki ga ie dosegel Deržaj. Je naravnost sijajen.
LJUBLJANA ; CELOVEC
3 : 2 (1 : O-Ljubljana: Miklavčič - Bcltram, Doll-nar - Grilc, Lado in MIlan Zupančič - Vld-majer, Pammer, Oman, Učak, Zupančič J. (Vsi Ilirija.)
Celovec: Metlitzer - Samontg T, W01-bitseh - Reisinger. Samonig TI Stelner-
čevanjem   kupona   štev. 15 po Din 12 na i Kletaberger,   Relnhard   Russek, Lackner,
Včeraj v nedeljo sta se prvič srečali na zelenem polju reprezentanci mest Ljubljane in Celovca. Dasiravno je bil izid tekme pozitiven za Ljubljano, vendar odkrito priznamo, da nismo zadovoljni s tem rezultatom, kakor tudi ne z moštvom, ki nas je reprezentiralo. Postana moštva, ki jo je določil podsavezni kapetan, ni bila ravno najboljša. Vemo sicer, da je imel podsavezni kapetan dobro voljo in da je hotel vigra-no, homogeno enajstorico. Računal je naravno z visoko formo Ilirije in ni hotel ru-Siti njene celote, vendar se nam zdi, da bi z nekaterimi igralci drugih klubov ojačena Iliraja bolje reprezentirala slovensko pre-stolico. Nekateri igralci so bili včeraj uprav nemogoči, tako Grilc in Milr.n, Zupančič Jan. in delema Učak. V bodoče bo treba pri sestavi moštva vsekakor skrbno izbirati med igralci in se naj v to svrho določi več treningov.
Včerajšnja tekma nas je, Izvzemal ou-verture in finala totalno razočarala. Obe moštvi nista nudili ničesar posebnega in potek igre Je bil mestoma klavem in dolgočasen. Moštvi sta nastopili v omenjenih postavah in sicer Celovčani v belih dresih, obrobljenih z rdečim, na§i v zeleno-helih dresih z mestnim grbom na suaetru. Tekma sama se je pričela v ostrem temp'i. ki ga je diktirala Ljubljana Celovcu. Napad za napadom je sledi pr.tom naravnost vzorne kombinacije naših. Toda to je trajalo žal samo pet minut, v katerih so ostale tudi neizrabljene tri sigurne šanse, zastreljane po Omanu in Učaku. Nato so se Celovčani polagoma znašli in razvila se Je z menlnjočl-mi napadi obojestranska igra. §ele v 27. minuti prodre srednji napadalec gostov solo, predriblja oba branilca in pošlje neubranljivo v kot. S tem dnsciQ vodstvo za goste, ki vodijo do 35. minute, dokler Oman po
dolgem >foru* Pamerja ne izenači. Kmalu
za tem polčas in moštvi menjata prostore. Tudi v drugem polčasu se igra n: razvije osobito. Obe napadalni moštvi se trv.č.ta uveljaviti kombinacijslco igro, kar se jima pa vsled neaadi sme podpore s strani krilcev ne posreči in tudi se vsaka skupna akcija razbije na trdih obrambah. Igraj > nervozno in razir^ano: napad, ki je br.z vsake vezi s krilsko vrsto, uvaja pred i -alom pravo hiperkombinacijo — toda do strela ne pride, dočim se gostom kmalu posreči, da izsilijo prosti strel izven kazenskega prostora. Diktirano kazen spremeni Kleinberger z razantnim strelom v dr:^i goal in ponovno doseže vodstvo za goste. Zdi se, da bodo gostje že odšli kol zmagovalci z igrišča. V zadnji fazi igre pa napno naši vse svoje sile. Vidmajer pobegne po levem krilu solo ter plasira oster sen i Ijiv strel, trk pod prečko. Rezultat 2 : 2. £e par ostrih napadov sledi z naše strani. Večina Jih konča v outu, deloma pa ns >l sodnk radi ofs.da. Končno prodre Se Zupančič po desnem krilu. Branilec ga unt.ir odrine In sodnik diktira radi ioula enajstmetrovko, katero Dolinar zabije. Končni rezultat
3 : 2.
Kmalu za tem Je borba končana. O igralcih samih se ne da mnogo reči. Gos*je so imeli svoje najb< IjSe moči v cbrnn^M, osobito v desnem baeku. ki je čistil iz vsako pozicije, dalje je bil dober srednji krilec 'm srednji napadalec, ki je izreden tehničar. Ostalo moštvo je povprečno. Pri našiih sta bili edini svetli točki Vidmajer in Oman v napadu ter Dolinar v obrambi Krilska vrsta je bila pod kritiko. Istotako ostali del napada s Panterjem vred. Sodnk g. Fabiis iz Zagreba ie sodil izvrstno. Publ.ke Je b:lo okoli 1500.
Najnovejša poročila.
PREP RAZPUSTOM PARLAMENTA I
— Beograd, 31. marca. (Izv. Ob 12.30.) Za današnjo popoldansko sejo vlada veliko zanimanje. Opozicija se seje ne bo udeležila. Na dnevnem redu so tudi znane konvencije, sklenjene z Bolgarsko. V skupščini je danes razšir* jena vest, da se bodo plenarne skup* ščinske seje odložile za nekaj dni. Ne; kateri celo računajo, da se v najkraj* šem času razpusti narodna skupščina. Volitve bi se imele vršiti ali meseca ju* nija ali najpozneje meseca septembra tega leta.
ABSTINENCA OPOZICIJONALNEGA BLOKA V SKUPŠČINI.
— Beograd, 31. marca. (Izv. Ob 12.30.) Politični in parlamentarni krogi zelo mnogo komentirajo razvoj sedanje situacije, ki je nastala s sprejetjem pro* računa v zvezi z izjavo ministrskega predsednika v skupščini in dolgotrajno avdijenco Ljube Davidovića na dvoru. Premotrivajo tudi nastop bloka v zbor* niči, ki je izvajal nečuveno obstrukcijo. Šefi bloka in zastopniki HRSS so imeli danes dopoldne dališi sestanek, na ka* terem so sklenili, da se vsi poslanci bloka in HRSS toliko časa ne udeležu* jejo skupščinskih sej, dokler ne bodo verificirani vsi ostali mandati HRSS.
VAŽNE AVDIJENCE.
— Beograd, 31. marca. (Izv.) Snoči so bile na dvom zelo važne avdi ence. Nj. Vel. kralj Aleksander I. je včeraj najprej sprejel ministrskega predsednika Nikolo P a š i c* a. za njim v daljši avdi-jenci predsednika narodne skupščine Ljubo Jovanoviča in nato je bil pozvan na dvor vodja opoziciionalnega bloka Ljuba Davidovi ć. Njega avdiienca je trajala nad eno uro. Davidović je kralju zatrjeval, da ima blok v skupščini večino in da se sedanja vlada opira na manjšino. Vlada v parlamentu manjšina nad veČino. Sedanji položaj v parlamentu je samo posledica tega, da še niso vsi mandati HRSS verificirani. Vlada ob-struira verifikacijski odbor. Po končani avdijenci je bila sklicana konferenca vo-
diteljev opozicijonalnega bloka, katero so se udeležili posl. Ljuba Davidović, posl. dr. Voja M a r i n k o v ic, dr. Korošec, dr. S p a h o, dr. M a č e k in Predavec. Konferenca je trajala 2 uri. Po 22. je vstopil Davidović v zbornico, na kar je prečita! znano protestno izjavo.
— Beograd, 31. marca. (Izv.) Avdl-Jenca Ljube Jovanoviča ie trajala eno uro m tričetrt
INVALIDSKI ZAKON.
— Beograd, 31. marca. (Izv. Ob 12.30.) V finančni zakon je stavljen tudi dostavek, s katerim se pooblašča ministrski svet, da lahko še pred predložitvijo invalidskega zakona skupščini in pred njega sprejemom od skupščine poviša invalidske podpore. Na ta način se je sedanja vlada zavarovala napram eventualnim težkočam, ki bi nastale v slučaju, da bi opozicija skušala sprejetje tega zakona ovreči oziroma zavlečL Zavarovana je tudi proti vsaki opozicijski obstrukciji in sabotaži
VOLITVE V NARODNO SKUPŠČINO-
— Beograd, 31. marca, (Izv.) Današnji dopoldanski listi zelo živahno ko-' mentirajo izjavo ministrskega predsednika v narodni skupščini. »Politika« kratko konstatira, da ima sedanja vlada že mandat za izvršitev novih skupščinskih volitev. Pašič ima garancijo, da dobi ta mandat. Izjavo označajo za veliko politično senzacijo. Vlada namerava v skupščini izvršiti kratek delovni program. Rešiti se imajo mednarodne kon-. vencije in za tem edino le še invalidski zakon.
— O. Z, Javnih nameščencev In vpo-kojencev ima nujno sejo Širšega odbora v četrtek. 3. Rprila ob 20. v mnlem salonu restavracije »Mrak« Pristop imajo samo gg. de'egati, ki pa naj pridejo vsi. Predsedstvo
— Društvo   najemnikov   za Slovenijo
opozarja, da se vrri prihodnja javna odb<>* rova seja v srodo dne 2. aprila t. 1. cb 20. v veliki dvorani .Mjstniga doma Društvena pisarna dajo članom dnevno od 18. do 20. informacije Sv. Petra cesta 12, pritlično, desno.
Pletenine
vseh VTSt in predtiskarlja ročnih del, najmodernejši vzorci Cene nizke. — L. Turk, Pred Škofijo 1. I. nadstropje (▼ prej« šnjrm poslopju Kreditne banke). 93S
Kože, veverične, polhove
In od druge divjačine, — kupuje za inozemstvo v vsaki množini D. Zdra* vič, trgovina usnja. Ljub* Ijana, Sv. Florijana ulica Jt 9. 1719
imajo
ItfjA   Brez posebnih obvestil, ejf 3
I
Tužnim srcem naznanamo v«=em sorodnikom, rrl-jntel'em in znancem žalostno vest, da je naSa Iskreno ljubljena soproga odnosno mati, stara mati in tašča, gospa
Uršula Sfrrl&ar'
soproga tiskarniškega faktorja
včeraj ob 8. mi zvečer po mučni bolezni, previđena s tolažili svete vere, ▼ starosti 66 let mirno preminula.
Pogreb drage pokojnice se vrši jutri v torek, dne 1. aprila t 1. ob 4. url popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu.
Bodi jI prijazen spomin! Ljubljana, dne 31. marca 1924.
1
Žalujoče rodbine:
Sterlekar - Clgo J.
6
67
STran 6.
BERSON
damskih   slamnikov   in soških klobukov
BurJorK ■ Zavrson
Ljubljana - Mestni trg 7
izdeluje po najnovejših modelih. Isto tam  velika   zaloga damskih slamnikov, nak'tenih in praznih in raznovrstnega nakita.
Zs odgovore uprave
na i se prHoSi 1  dinar.   Plačuje se vnaprej.
•v
gumijaste pele in gumijaste podplate
Je potreba, da Vam priblfe Val čevSjar na čevlje, kajti a tem M prihranita samo denar, ampak si obranite Koee in čevlje-
ffafeesefe
uporabljajte za drgnenje
r    - f!is*13 francosko vinsko
DRV
trda nt mehka, žagana hi cepljena, večje in male množine, od 25 kg dalje dostavlja na dom. Naročila sprejema:
Gosposvetska cesta 16/1
Telefon 343 1517
a a a a
3EE1EEK!
DAMA se najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo
iassE
13555
Vedno velika izbira vp*etk (kit). Priporočam se za vsa lasna dela, kakor tudi za barvanje sivih las z »L* Oresl Hene", tudi v modnih barvah,
m. PODKRAJSEK,
frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesta 32
znamke .Wanderer " 3x/a H P, jako dobro ohranjen, sa proda radi selitve. Ogleda se pri JUGO AUTO, L'ubljana, Dunajska cesta.
! Najnovejša iznajdba!
Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek.
AffTOlf Mt 1592
Ljubljana, Selenbargova ulica 6 I. nadsir. Glince-ViC 46
"Bailnte Manira
Limiijaiia
Hllierjeva nlioa S«
Popravljam in oglašujem klavirje in harmonije strokovno in ceno
mehanična delavnica (po cph vrtalni ca)
L. BARAGA, L|nbl(ana, Seles&urgova ulica 6-2.
vsake dobre gospodinje je močno in lepo perilo, kar pa je edmo raoj^oć*, ako kupite
BELO FLAT&0
v veletrgovini R. STERMECK1 v CELJU, • kjer najdete velikansko zalogo in čudovito nizke cene-  Lastna manipulacija in import Trgovci mpVM cene.
MvT CEfllK ZASTONJ. V
SalmatinsM
žganje
Dobiva se povsod!
Čuvajte se ničvrednih posaredb!
Mala steklenica......Din   9—.
Srednja steklenica.....Din 24"—.
Velika steklenica......Din 43*—.
Generalno zastoostvo in depot:
Jugnphartnacia d. d., Diana-oddelek, Zagreb, Prilaz 12.
Plačilni natakar
se takoj prejme. — iVlastnalc. hotel »Slont. Ljubljana. 2166
svetovne zaimke
nudi po najnižji dnevni ceni
tvornica „SPLIT"
d. d. za cement Portland iz skladišča v Lfnblfan! Aleksandrova cesta 12.
aSflSBBBBBEBB
SIS
]ed ln sa some« Prevzamem in plačam na naložni postaji. Ponudbe prosim s približno ceno. lovak, Maksimirska cesta 64, Zagreb.
•r
Javljava taržno vest, da se je najin mali
i s**
■i*
aas
Kcncipijenta
sprejmem. Vstop takoj ali vsaj do 1. maja. — Dr. Franc Frlan, odvet* nik v Ljubljani. 2257
Železniški
strojevodja
(strojnik) išče službe. — Naslov pove uprava »SL Naroda«:. 2265
Mladenič,
ki je izurjen v lesni indn* striji, kakor tudi vseh pi* sarniških delih, želi vsto* piti pri kaki večji tvrdki v službo. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« Dod »Vesten/2248*.
Sestra instrumenta* ka
s prakso, uvedena v pc^ sel operacijske dvorane, se i5čc za takoj za sanatorij. — Naslov pove uprava »SI. Mac«. 2233
Mlado deMe,
po možnosti z znanjem nemšCine, iz boljše hiše. ki bi objednem pomagala pri dnevni blagajni, išče lekarna na deželi za lahek farm. kosm. i?osel. Popolna oskrba. Pomid* be s sliko in ot-^.ebo plače pod: Lekarna 2210 na  upravo »Slov. Nar.<t.
Kuharica,
prvovrstna, starejša, ob* enem tudi gospodinja, možna vodstva večje kuhinje. želi premeniti službo s 1. majem. Gre tudi v letovišče ali k samski osebi. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 2155
preselil -?0. t. m. med nebeške krilatce.
Pogreb se vrši dne 1. aprila ob 2. popoldne iz niše žalosti, Fiorjanska ulica št 13.
Ljubljana, dne 31. marca 1924.
SVaa in MicS Zccmar.
V cenilni vožnji
Pariz-HIzzb
so si priborili:
2, 3/4 HP 1 cilinder — Zlato
medaljo;
3 72 HP ! cilinder — Zlato medaljo ;
B. S. A. Team: Pierre-Bermond-Pokal.
Generalno zastopstvo in zaloga za Jugoslavijo:
Jugo-Auto9
L?nbllanaf  Dunajska cesta 36
Kontorist
za slovenščino in nemšči* no, strojepisec, dober ra? čunar, vajen korespon^ dence, se sprejme v tr*
govsko pisarno  v Celju. — Ponudbe pod »Spreten ; 2230« na upravo »Slaven - | skega Naroda«
Ford-avio
malo rabljen, v dobrem stanju, se proda. — Po* izve se v Prešernovi ulici št. 7, Ljubljana 2204
Naprodaj:
prav dobro ohranjene Primmskoncertne citre, kitara, popolnoma no va, pristna srbska preproga (tepih), pravo domače delo, 3X2 me* tra. — Naslov pove opre« va »Slov. Naroda«.
Naprodaj lepa kompletna
salonska garniitnra
(renaisance). ogledala, sli= ke. preprog? zagrinj&Li itd. Ogled od 10. do 12. in od 2. do 5. ure. — Do* rajska cesta 9, I. rad* stropje, desno. 22 3
rv
v a gospoda
sprejmem na stanovanje z zajtrkom. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 2266
Gosr>ociična
ali dijakinja sc sprejme na stanovanje s hrano. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 2251
Lepa mahlov-na mesečna soba
se odda solidnemu h šcaiu gospodu. — N v pove uprava »Slovero ga Naroda-:. 2134
Tiskarna
v kraju Tamsweg a, d. Murtallv.hn. z mnogo či« tanim tednikom, obstoje* ca že 20 let, popolnoma opremljena, SC s hišv> vred takoj proda. — L Sale>y, Buchdrockereibo* sitzcr, KniLtelfeld, Stcicr« mark. 2240
Mirna stranka išče stanovanje
z dvema a'i trcrri sobami ( in  kuhinjo  ra  takoj ali za  poznej". Najemnina je   postranska   stvar. — Ponudbe  pod  Sreč i na upravo »SI. Narc-da<f.
i'venecijanka') — fabrikat T'-rnics, skoro nova, štiri Sage na dva »P^eul«=dr<->* ga  TštartgcV s rr-insmisi- j BPM:^V^B*^■ iami. jerrr. ?ri, cirknlarko. £f a% dvigalom, strojem za bru* |g siti itd. — se proda. — Vprašati pri Dr. Gor jami.
«
Ženitna ponudba«
Katera gospodična se želi poročiti z gor,p«*dc.m z večjo doto. Imam skalno službo; ?tar sem 25 let, sem pošten hi marljiv. — Resne oonuuoe pod ^Res* nost 2255« na j pravo »S!. Naroda«.
iagren,  Akadcmički f-r?
br. 1.
2225
Radi prevzetj a drugoga podjetja prodamo 129 prostosledov (Frei* schiirfe), ležcč'h v bližini Maribora, kjer je strokovno ugotovljeno, da je teren bogar na premogi. Premog je rjav (Braun-kohle) ter se lahko z malo investicijo otvori rud' nik. Prodaja premoga je zajamčena, ker ni v bli; zini nobenega rudnika. V slučaju nrprodaie sprejeli bi tudi kompanjona s 100.000 Din na eno tret* iino. — Ponudbe je pen slati na: Stjepan Svaljck, ■.jgljcnik *>Tclena*. Go!»;* bovec pri Varaždinu, Hr* vatsko. 2206
m
Krompirja
(belega, roza in rumene* ga) kupim nekaj vagonov. — Ivan Student, Staro« Petrovo   selo, Slavoniia.
2234
t; .^Ha^^KT'^RSaBl
Družabnika (-cc-)
iščem za povečanje do* bičkanosnf*r4a industrij; skega podjetja v S'orcni ii. — Potreben kanital 150— 200 000 Din. Jamstvo: vi :;"ba na nenrr mičnine in stroje v vred* nosti ca. 1.000.000 Din. — Ponudbe pod »industrija« na -»Apollo«. Ljubi i;sn*v Stari trg 19/11. 2232
Prodajalka,
prvovrstna moč, popolno* na samostojna v prodaji, iručena v aranžiranju iz« ložb, stanujoča v Ljub* Ijani — se sprejme. — Predstaviti se je pri F. Čuden. Prešernova ul. 1 v Ljubljani. 2215
m> fe* gy
so čudovito po ceni in se rabijo najuspešneje v vseh podjetjih. — Vse velikosti od 30 do 100 mm premera.
Pošiljamo takoj iz sklndišča in sicer: osa« stoje5e ležaje, viseče  5ež®fe.   spojke, jermenice.
Zahtevajte ponudbe, kakor tudi nas novi ilustrovani katalog.
Knjigovodia-
biiancist,
popolnoma samostojna moč — išče takojšnjega nameščenja — samo pri boljšem podjetju Prevza* me tudi knjigovodstvo v večernih ali popo-danskih urah. — Ponudbe pod »Perfektenv na Aloma Kompanv, Ljubljana
225S
'rodan
Prodam klavir
in nekaj pohištva. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2195
Več stelaž
prodamo. — Poizve se: Stari trg 11, Knjižnica, od 4. do 7. zvečer. 2267
Okaslon-sl^tnmke
od 10 do 100 Din razpro» d.:jara samo od 20 do 30 marci. — Horvat, mo; diska, Stari trg 21 1971
Naprodaj
kopalna s?aerna banja, srednjcvelik okovan kov* čeg, kitara in ele^dcitre. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2135
Sfenovin)
Dve sobi
se oddaste dvema gospo? doma ali gospodičnama. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 2211
V sredini mesta
oddam meblovaivo ali prazno s o b o, eventua-* no s souporabo kuhinje dotičnemu. ki plača na* iemnino za par mesecev naprej. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 2264
Realitetna posredovah
Josip Safe
LJUBLJANA. Sv. Jakoba  nabrežje  štev. 29 — SE PRIPOROČA V NA« KUP IN PRODAJO NI t PREMIČNIN. 212o
Legitimacije
izdeluje najhitreje foto* graf /iT:;gun Il:b~;cr, Ljub* ljana,   Valvazorjev trg
1852
Stanovanje
ali dve prazni sobi. v ko* jih eno bi se lahko po* sta-ril štedHnik — išče zakonski par. — Ponud* be pod »Visoka najem* nina'2207« na upravo »Slov.  Naroda«. 2207
Eno a!J dve sobi.
zelo elegantno meblova* ni. z električno razsvet* ljavo in posebnim vho* dom — v sredini mesta — iščem za takoj. — Po* nudbe pod »Situiran 2163« na upravo »Slov. Naroda«.
Trgovska Hša,
staro vpeljana, v kras* nem trgu Sloveniie — naprodaj. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Krasno/21S5«.
Viia v LJubljani,
uovograjena, euod ražin* ska. 8 prostorov, kopa", niča, pralnica, centralna kurjava, elektrika, vodo vod. 1000 irr vrta — se proda za Din 350.000. — Josip Saje, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 25*. 2263
Trgovina
s špecerijskim, kolonijalnim in mešanim blagom, alkoholnimi pijačami, mlinskimi izdelki ter polj* skimi, vrtnimi in gozdnimi pridelki — v večjem mestu Slovenije, — z?!o dobro vpeljana, se odda v najem. Vpofitavalo se bo le na solidne in dobre trgovce. — Stanovanje, skladišča, v hi'1. — Pre-^ vzeti je vso zalogo po dnevni ceni za približno 150.000 Din. — Ponudbe je poslati pod »Trgovina v najem/2083« na upravo »Slov. Naroda«.
Vino let rika 1923«
prvovr5tno, belo R:'::!:^j od kolodvora Novi M a* rof za Din 5.— liter. — Ponudbe na: Dr. Gorjan, Zagreb, Akademiiki trg br. 1. 2236
Iščeo draža!] dka
v svrho razširjenja f<>t^>* grafske delavnice lr.iam lastno delavnico in stano* vanje s stalnimi naroč* nikL Ženitba ni tekiji na. — Ponudbe s sliko na upravo »Slov. Naroda* ^•<! »Orožabnik 22^ \«.
Simon Kliman ek,
Ljubljana, Šclenburgova ulica 6. — Izdelujem obleke po meri in rajno« vejš-^m kroju. Jamčim za raje iegantnej" o izdelav > — V zalogi anglrško in češko blago. 22(»2
Vinotoč !
Najboljša vina (Štajerska, dolenjska) se točijo: namizno belo vino, ri"':: burgundec. karrninet, čr* no vino. Poaebno sr pri« poroča fino bHo namlgPO vino  čez ulico. Liter
Din 10.--»Pri Prid Hi
hu«. Mestni trg štev
2258
Znižane cene za otročke vozičke.
Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače to* varne otroških vozičkov in dvokoles — »Tribuna« F. B. L., Ljubljana, Kar-loska cesta st. 4. — Isto« tam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa. mn* H pomožni motorčki, bivalni stroji in pneumati* ka ter se sorejemajo v popolno opravo za cmsi> liranie   z   ognjenim po«
nikljanjcm dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stro i i. Pn dl ja se tudi na obroke. — Ceniki franko. 2217
f,flLHlž% tovarna strofev,
Telefon 7—11. GAJEMA ULICA 59. Telefon 7—ti.
Presenetijov<a ^o^ostl
i
Sivi lasje izginejo. „Esta" bana za lase povrne lasem njih prirodno barvo, lasie se več ne lomijo in ne izpa- j dajo. Barva je oopolnoma neškodljiva in učinkuje z^ne-šljivo. Št. 1 pobarva polagoma neopazliivo, št. 2 takoj. Naprodaj  vse vrste  barv,  steklenica  po   Din 20*—  in j poštnina. Poštno-hranilnični  račun  LiuMjana št. 20149. I Fina parfumerija, la<=n: nakit, glavniki in novosti. Naj- j cenejši nakup za preprodaialce. Iščejo se zastopniki. — j Priložite  znamko  za   odgovor.  —  Pawe-.ec & Ce., ^ie**. VU, Neusiifteasse 23.
OTVOREN JE HOTEL I RESTORAN
„EKS CELZI O R"
BEOGRAD,   Miloša Velikog ulica broj 5.
Telefon 35—62. Telefon ^5 —62.
Najmoderniji konfor. — Tc'cfon u sobama. — L,-ft. —
Topla j hladna voda. — Soba sa salon
—   Naileoše blagovaonc.
Prvoklasna   kuhm-a —
Umietnicki koncer;
lise hiti
v modno trgovino, Mestni trg 19
R. Šinkovic nasi K. Soss
kjer se vrsi do konca teg;
o s o o o
nturna prodaja.
Posebno ugodno nakupite • koinhovino, perilo  sa d
gos
deco — Pletene jopico, trikotažo. Predpasnike, nogavice, rokavioe'
nlco I. L d. Zunanja  naročila posVtao ob pat no«
BMB3BJ
po zsio nizkih censli
i mm hlM: h. nune
ifabliana, Gosposka nllcm 7. mamammJama^a^amama^aMammmaMamamaamm
RINDENSCHNEIDER
fabrikat Badtaehe KaschineDfabrlk, Dnrohlach,
nov in neporabljen, velikost štev. 1, širina rezi 335 mm, i storilnost na 10 ur 8000 do 15000 kg, se taka? ceno
proda.
BRAĆA MARTOM, tvornica koža,
Vinkovci.
POUia RAZPRODAJA
našega oddelka za pletenine trikotažo perilo*
Dovoljujemo si cenjene od,ermlce opozoriti, da se nahajajo v zalogi še večje množine 'različnega blaga, kakor:
7g £J3>*r^!Q perilo  bluze, predpasniki, nopa^ ice in
7*1 flftCnftfJa triko perilo, sviterji, srajce, ovratniki, g lq yU*»^UU2   nara.nnicc, r. ^avice, rokavice, ',ama<e
in doke 2i. i z .
Jn(|>n!/A »n t2o^ert6ke perilo, csobito znamke lq Ull UKC        .Tetra",  nat. nogav ce,  sviter i, čepice
idr. — Brisače, različna galanterjia in
kosmetika.
Vse to blago prodajamo P30 TRZK;HH CENAM! samo dotlej  dok4cr trrja zaloga.
Mestni ti*9 tO.
Lajataiaa in tisk »Narodne tiskarne««