LETO XXIX., ŠT. 43 PTUJ. 28. oktobra 1976 CENA 2 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA „TEMELJE TE SVETOVNE ORGANIZACIJE. KI NAJ BI SKRBELA ZA RED IN MIR V SVETU, SO POSTAVILI ŽE NA KONFERENCI ZU- NANJIH MINISTROV V MOSKVI LETA 1943. ORGANIZACIJO SAMO PA SMO USTANOVILI JUNIJA 1945 V S AN FRANCISCU. NJENO PRVO ZASEDANJE JE BILO V ZAČETKU LETA 1946 V LONDONU, KJER SO SKLENILI, DA SE NJEN SEDEŽ PRENESE V NEW YORK." S TEMI BESEDAMI JE PRIČELA NAŠ RAZGO VOR LJUBICA ŠULIGO- JEVA, MENTOR KLUBA OZN NA GIMNAZIJI DUŠA- NA KVEDRA. - Tovarišica Suligojeva.kako je prišlo do ideje o ustanovitvi OZN? Jdeja o ustanovitvi te med- narodne organizacge je bila po- dana v letih najhujšega mrač- njaštva, ko so narodi občutili grozote fašizma- Pričela je tieti misel o svobodi, soži^u med narodi, enakopravnosti, o svetu brez vojn, zatiranja - skratka o enakopravnosti ljudi ne oziraje se na raso, vero in podobno. Te misli so dobUe svoj odraz v ustanovni listini OZN, ki je bila sprejeta 24. dctobra in jo je podpisalo 50 držav, danes pa štge OZN 145 članic. _ Ob sprgetiu ustanovne listine je izgledalo tako, da se bo porajal svet, ki ga bodo spoštovale tudi velike sile. Atlantsl^ izjava: iz leta 1941 je namreč jamčila državam pravico, da se bodo samostojno odločale o svoji drža^vni ureditvi, o svoji prihodnosti. Žal so dejstva po vojni spregovorila drumče," — !^teri organi sestavgajo OZN in na katerih področjih delujejo njene speciaUzirane organizac^e? „OZN ima generalno skupščmo. Varnostni svet, sekretariat in spe- cializirane organizacge kot so na primer FAO (za prehrano), UNE- ^O (za kulturno in prosvetno dejavnost), UNICEF (opravlja zdravstveno službo) itd. Specializirane organizacge sku- šajo po svojih močeh urejati vprašanja današnjega sveta v kate- ra med drugimi spad^o skrb za dviganje življenjske ravni, skrb za skrajno zaostala področja, ki jih tarejo številne bdežni in lakota, dvigalke nivcqa znaija, osnovnega pismenstva, osvešč^e prebival- stva z uvaaigem šol in še marsikaj. Generalna skupščina se na svo- jih rednih letnih zasedaigiih do- takne aktualnih problemov v sve- tu, Varnostni svet pa bi naj neposredno varoval mir v svetu. T(xia prav tukaj se žal še vedno o^ašajo velesile z vetom, če so prizadeti njihovi interesi. Kot primer naj navedem vprašanje obsodbe rasizma v Namibgi in interesi ZDA." — Po dri^ svetovni vojnije bilo v svetu veliko kriznih žarišč, ki so neposredno ogrožala mir v svetu in nekatera od njih obstajajo še danes. Bi lahko navedli nekaj takšnih primerov, v katerih je posredov^a OZN! „OZN je morala poseči v raznih območjih sveta: ob reševalcu nemškega vprašanja, krizi na Bliž- njem vzhodu, v korgski vojni, v Alžiru, ob krizi v Kongu, na Kubi, ob vietnamski vojni, ob problemu sprge^a LR Kitajske v OZN in še bi lahko naštevali. Mislim, da je teh posegov bilo veliko in je OZN kljub svojeglavemu poseganju vele- sil u^elo obvarovati človeštvo pred svetovnim požarom. Delo organizacge je marakje oteženo, ker velike sile pozabljajo na ustanovno listino." - Kaj bi lahko dejali o sodob- nem svetu, v katerem se vedno boli čuti vpliv neuvrščenih držav in kako bo z delovanjem organiza- cge v bodoče? „Za sodobni svet bi morda še nekaj drugega dodala. Ce so velesile še dalj časa po vojni vodile svet po svojih interesih, je realno dejstvo, da v današnjem času mali narodi, neuvrščeni svet, postajo vse pomembnejši. Idge Colomba so se prenesle na letošnje zaseda- nje Generalne skupščine. V enot- nosti neuvrščenih, ki se zavzemajo za mir, odpravo razlik med razvi- timi in nerazvitimi, spoštovanje človekove osebnosti, za narodno suverenost, leži upaige in jamstvo, da bo OZN tudi v bodočem razvoju nastopala uspešno in učin- kovito. Vizija prihotoosti ni svet, v katerem večina človeštva živi v revnih razmerah, ni svet ekonom- skih razlik, družbenega zatiraiga, nacionalističnih pritiskov, kot na primer na naše koroške Slovence ah pa brutalni raastični izpadi na jugu Afrike. Ob dnevu OZN razmišljamo o teh svetovnih problemih in po lastnih močeh si prizadevamo ustvariti boljši, pravičnejši svet prihodnosti. Klubi OZN im^o v tem smislu veliko dela in po- membne naloge. Neprizadeto se ne smemo obnašati do problemov v svetu." S temi besedami je naš razgovor končala Ljubica ŠuUgojeva. L. Kotar Pred Dnevom mrtvih Spomin, ki ni le spomin... Cas neusmiljeno beleži vsako podrobnost — njegovo izročilo je neusahljiv vir novih moči in vedno znova daje upanje . . . Teman oblak, ki se je prikradel, bilo je pred leti, je s seboj prinesel številne priveske, ki niso oznanjali lepe bodočnosti. Kot pajek se je razširil; grabil je, vse dokler ni zmagala napredna ideja, ki je bila moč iz vira življenja in hkrati terjala svoj davek . . . Ko pišemo 1. november — naš pogled terja vrnitev v preteklost, znova oživlja misel na vse junake tistega časa, ki je terjal budnost, napredno misel in boj ... ter ŽRTVE... S cvetjem in svečo, ki bo s svojim plamenom osvetlila spomin in potrdilo revoluciji, ki še traja; bomo okrasili spominsko obeležje slehernemu izmed junakov naše domovine — tudi tistemu, ki počiva v objemu boste. Varstvo izročila narodnoosvobo- dilnega boja in prenos tradicij NOB na mladi rod je ena izmed nalog našega časa in razvoja v njihovih rokah je skrb za spomin- ska obeležja in naš jutrišnji dan. S komemorativnim zborom, ki bo 29. oktobra ob 12.30 na ptuj- skem pokopališču, bomo počastili spomin 1. novembra — dneva mrtvih. Na zboru bo spregovoril predstavnik OK SZDL Ptuj; dijaki in učenci ptujskih šol pa bodo pripravili kulturni program. MG Pred grobnico padlih borcev na mestnem pok(^aiišču v Ptuju Foto: Ozmec Ormož Danes bodo zbori ocenili delovanje delegatskega sistema Danes dopoldne bodo dele- gati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine Ormož v dvorani delavske univerze razpravljali in ocenili delegatski sistem v razdobju od 1. aprila 1974 do 30. junija 1976. Z vprašalniki, ki so jih namenili vsem delegacijam ter z obiski čla- nov predsedstva občinske konference SZDL in članov izvršnega sveta, so v občini dobili celotno podobo delo- vanja delegatskega sistema. l)elegati in delegacije ugo- tavljajo in pripominjajo, da je material za seje preobširen, ni dovolj razumljiv in v nekate- rih primerih premalo pojas- njen. Večina delegatov ne prebere celotnega gradiva, ampak samo tisto» kar jih zanima in kar je zanje razum- ljivo. Poleg te zanimive razprave bodo delegati razpravljali še o sohdarnostnih akcijah na območju občine Ormož, o spremembah finančnega na- črta sklada za financiranje gradnje komunalnih objektov v občini za leto 1976 ter dobili odgovore na zastavljena delegatska vprašanja. zk Anketa od 2. do 6. novembra Odbor za pripravo in izvedbo referenduma za solski prostor bo s pomočjo dijakov ptujskih srednjih sol izvedel anketo v vseh krajevnih skupnostih na območju ptujske občine. V vsaki KS bodo anketirali najmanj 50 volilnih upravičencev raznih starosti, poklicev in podobno, v KS Ptuj in Kidričevo pa najmanj 100 volilcev. Anketa je povsem anonimna, kar pomeni, da imena občana, ki bo odgovoril na vprašanja ne bodo zabeležih. Z anketo želi odbor ugotoviti, kako so ljudje obveščeni o referendumu in l^ko se mislijo odločiti. f KHHALUO OSNUTKU SINDIKALNE LISTE 77 v mesecu novembru bi se naj predvidoma začela javna razprava o osnutku nove sindikalne liste za leto 1977. Veljalo bi že sedaj nove- mu osnutku nameniti nekoliko be- sed. Nekateri slovenski časopisi so in še bodo pisali o nekaterih spre- membah in novostih sindikalne lis- te za leto 1977. Vsekakor je pri le- tošnjem osnutku zanimivo to, da v členih ne najdemo lanskoletnega člena o dodatku k osebnemu do- hodku, ki razlaga o posebni stimu- laciji (denarni) z.a stalnost v delov- ni organizaciji. Namreč 12. člen je omejeval takoimenovano fluktua- cijo delavcev in je bn v ta namen dodeljen poseben dodatek k oseb- nemu dohodku in sicer v višini 5 odstotkov. Kot smo že omenili, novi osnu- tek sindikalne liste tega člena ni- ma. Analitiki, ki so preučevali ure- sničevanje sindikalne liste v letu 1975, ugotavljajo, da takšen doda- tek nikakor ne vzpodbuja k večji delovni vnemi in storilnosti. Prav zaradi tega posebnega dodatka prihaja do velikih razlik pri me- sečnem osebnem dohodku ,,stare- ga" delavca in ,,mladega", čeprav ima ta visoko ali pa višjo izobraz- bo. Sedaj nastaja vprašanje, kaj m kako o dodatku za omejevanje ,,bezanja" in različnih nihanj de- lavcev iz enega v drugo delovno organizacijo. Potrebno se bo jasno in konkretno odločiti. Odločitvi sta samo dve: za ali proti dodatku za omejevanje fluktuacije. Najbrž je res, da si nova sindi- kalna lista nekako prizadeva, da bi bili vsi delavci v podobnem polo- žaju, kot recimo tisti, ki so že dalj časa na delovnem-mestu. Po stari sindikalni listi so imeli tudi pri- pravniki, čeprav z visoko ali višjo izobrazbo, dvakrat nižje osebne dohodke. Veljalo bi o tem razmi- šljati in v sindikalni listi tudi o tem konkretno zapisovati in ,,obvaro- vati" stalnost in pripravniško do- bo ter eno in drugo primerno na- grajevati. Jc ,.odvzem" teh 5 odstotkov namenjen samo pripravnikom, ali je morda iz sindikalne liste 12. člen i/puščen še zaradi česa. Osnutku bo potrebno razpravljati, vendar nc samo o teh petih odstotkih, temveč še o čem, kar nadeva delav- ca v združenem delu. zk podružnica Ptuj prireja ob svetovnem dnevu varčevanja za svoje varčevalce koncert moškega komornega zbora Ptuj in tamburaškega orkestra DPD Svoboda Ptuj, v patek 29. oktobra 1976 ob 19. uri v narodnem domu v Ptuju. Vstop prost, vabljeni! Stabilizacija in varčevanje človek je v svojem zgodovinskem razvoju beležil mnogo prelomnih trenutkov. Nedvomno je bil eden od pomembnih tudi tisti, ko se je srečal s prvo obliko varčevanja, izraženo prvotno v naturalijah, ki pa je šele v nadaljevanju poiskala končno obliko v denarju. Drugo prelomnico na področju varčevanja je zapisalo 18. stoletje z ustanavljanjem prvih javnih hranilnic v večjih evropskih mestih; še korak dalje v približevanju varčevanja širokim množicam pa je pomenilo ustanovitev prve poštne hranilnice v Londonu; v Jugoslaviji so ji rojstni datum zapisali v letu 1923. Vzporedno z vsemi oblikami gospodarskega razvoja je ras tla tudi potreba po varčevanju v najrazličnejših oblikah. To ni bila več modna muha, temveč gospodarska zakonitost, ki jo je bdežU sleherni gospodarski trenutek. Varčevanje je prinašalo družbene koristi. Mednarodni inštitut za varče- vanje, ki je bil ustanovljen leta 1924 v Milanu je na področju varčevanja opravil pionirsko delo, ki je obenem dalo temelje za rojstvo Mednarodnega dneva varčevanja. Ko se vsako leto ob tem času soočamo z obračuni ki ga naša družba izkazuje ni le danes, ostaja tudi za jutri - tudi v obliki stabilizacijskega načrta varčevanja z naravnim bogastvom, družbenimi sredstvi in s časom Družba na tem področju opravlja pomembno vzgojno delo, ki posega že med naše najmlajše prebivalce. Mlad človek kaže v dobi svojega odrasta različne odzive ne oblike varčevanja. Z vse pogostejšimi srečanji z organiziranim denarnim varčevanjem se oblikuje njegov odnos do skupne lastnine. Pionirsko in mladinsko varčevanje opravlja na področju napredne vzgoje in idejnega usmerjanja r^ade generacije veliko; v njem razvija sistem samoupravnih odnosov in hkrati prispeva k splošni vzgoji mladine. Varčevanja v obliki denarja in materiala ob izpostavitvi zbiranja prostih denarnih sredstev je obenem tudi oblika boja zoper inflacijo. Banke v svojem poslovanju posvečajo izredno skrb poslovanju z občani; na področje denarnega varčevanja pa vplivajo - osebni dohodki, gibanje življenjskih stroškov in ne nazadnje tudi prilagajanje potrošnje življenjskim razmeram in razmeram na tr^. Skupek teh gibanj se kaže v stagnaciji di porastu hranilnih vlog. Svojo učinkovitost varčevanje med drugim meri tudi v pospešenem gospodarskem razvoju in dvigu življenjske ravni posameznika. Sproščeno potrošniško kreditiranje v zadnjem času daje nove razsežnosti gospodarstvu; edina omejitev je, da ne preseže 60 odstotkov hranilnih vlog. Višina cdotnega bančnega potenciala Kreditne banke Maribor, podružnice Ptuj je 1 milijarda 131 milijonov 5 tisoč dinarjev, od tegp. pa znašajo hranilne vloge kar eno petino zneska, približno polovico tega pa se vrača nazaj med občane v obliki potrošniških kreditov, stanovanjskih kreditov, kreditov za gospodarske dejavnosti in podobno. Banka svoja prizadevanja v približevanju upravljanja ustavnim določilom v praksi uveljavlja s statutom sklepa, ki je dopolnil pravila podružnice na področja pravic upravljal- cev, o številu glasov, samoupravne kontrole in udeležbe občanov - varčevalcev v upravljanju banke. Osnutek zakona o temeljih bančnega sistema pa to področje še podrobneje opredeljuje tako, da bi naj imel vsak član banke enak položaj ne glede na višino združenih ali vloženih sredstev. Pozitiven odnos se kaže tudi na področju odnosa banke s samoupravno stanovanjsko skupnostjo na temeljih uresničevanja ustavnih ddočU in družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj, ki pa obenem zagotavlja neposredno upravljanje po delegatskem sistemu. Naš sprehod skozi razvojni tok varčevanja je skromen.Ob praznovanju svetovne^ dneva varčevanja pa želimo, da praznovanje ne bi bilo zgolj samo sebi namen, temveč bi imelo pozitiven odziv v slehernem izmed nas. MAJDA GAJZER Izobraževalna skupnost občine Ptuj je v soglasju z občinsko skup- ščino in z družbeno-političnimi organizacijami dala v javno raz- pravo vsem delavcem v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za sofinanciranje programa gradnje srednješolskega centra v ^uju in osnovne šole v Markovcih v obdobju 1977—1981. (Osnutek je bil objavljen tudi v posebni izdaji Tednika). Delavci Ptujske tiskarne so na zboru, 20. oktobra 1976, že razpravljali o tem osnutku samo- upravnega sporazuma, k njegovi vsebini niso imeli pripomb, temveč so prizadevanja za uveljavitev usmerjenega izobraževanja soglas- no podprii. Sprejeli so sklep, da so podpisniki tega samoupravnega sporazuma, ki jih obvezuje, da bodo letno odvajali 2 odstotka od ostanka dohodka in od pospešene amortizacije in vsako leto 250 din na zaposlenega prav tako iz ostanka dohodka ali iz drugih sredstev s katerimi razpolaga delovna organizacija. Glede na razpoloženje delovnih ljudi v ptujski občini lahko realno sklepamo, da bodo zgledu delav- cev Ptujske tiskarne sledili tudi vsi delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. ff 2. stran TEDNIK - četrtek, 28. oktobra 1976 Kdaj klub samoupravljavcev? Občinski svet /veze sindikatov Ptuj je ob koncu preteklega leta ustanovil iniciativni odbor za ustano- vitev kluba samoupravIJalcev, ki bi naj pripravil osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kluba. I.e-ta naj bi bil ustanovljen že marca letos, vendar do ustanovitve ni prišlo, lako so dele^^ati za sejo zborov občinske skupščine prejeli z };radivom za sijo, ki bo 3. novembra, osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju kluba samo- upravljalcev. Ustanovitev kluba je utemeljena in potrebna pred- vsem zaradi učinkovite družbene akcije na področju družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja samoupravljalcev. V klubu naj bi med člani potekala neposredna izmenjava samoupravljalskih izkušenj pri razvijanju vsebine organizacije in metod samouprav- Ijalske prakse. Pri ustanavljanju klubov bo imela po- membno vlogo delavska univerza, ki si bo morala prizadevati za to, da bo funkcija klubov v uresniče- vanju vloge in razredne usmerjenosti delavskih uni- >erz pri usposabljanju samoupravljalcev. Namen klu- ba je, da družbeno izobraževanje prilagodi konkret- nim nalogam na podlagi marksistične idejnopolitične usmeritve. I sposabljati je potrebno delavce samo- uprav Ijalce in delovne ljudi lako, da bodo učinkovito in odgovorno opravljali samoupravljalske funkcije. Program izttbraževanja naj bi zajemal štiri temat- ska področja: samoupravljanje, gospodarjenje, sub- jektivne sile in drugi problemi sodobnega človeka. Na piKlIagi omenjenih tem, ki so hkrati tudi predmet družbenega izobraževanja delavskih univerz in družbeno-političnih organizacij, bodo člani kluba sprejeli konkreten program izobraževanja. Poudariti je potrebno, da ho delo kluba v ptujski olKini prilagojeno neposrednim interesom samo- upravljalcev, organiziran pa bo tako, da bo dejanski pripomoček delavcem za trajen napredek samouprav- ljanja. N.i). ŠE VEDNO ZAPRTOST STALIŠČ V OZKIH OKVIRIH Na /adnjcm posvetu prctlscdiii- ko\ s\ctov, komisij in koordina- cijskih odborov pri predsedstvu Občinske konlerence S/I)l. Ptuj je tekla bcKeda o i/vedbi programa svetov, komisij in koordinacijskih odborov do konca juhja 1977. I^ri pregledu programov so med dru- gim ugotovili, da jih bo potrebno še podrobneje opredeliti. V ta na- men se vsem predsednikom svetov, komisij in odborov nalaga, da skličejo v mesecu novembru seje, na katerih bodo i/delali konkretne programe dela. Pomembna ugotovitev posveta je tudi, da delo komisij, odborov in svetov še vedno poteka v o/kih okvirih, ponavadi je hrbtenica vse- ga dela le predsednik, medtem ko so ostali člani bolj pasivni spre- mljevalci dela. I den i/med raz- prav Ijalecv je opo/ori^ tudi na to, da stališča le-teh še vedno ne pri- hajajo v najširši krog in nimajo materialnega od/iva v vseh nepo- srednih življenjskih okoljih. Delo svetov, odborov in komisij se bo Aito moralo nujno prepletati / de- lom ustre/nih organov pri ostalih družbeno-političnih organizacijah; korak dalje pa bodo tudi skupni posveti predsednikov komisij, sve- tov in odborov vsake tri mesece. Da stališča ne bodo zgolj sama se- bi namen in dokaz aktivnosti v oz- kih sredinah, je poiskati tako me- todologijo dela, ki bo ob preverja- nju odmevnosti, dala kar naj- us|všnejše rezultate. MG Skladiščenje in uporaba kurilnega olja za lokalno in centralno ogrevanje v stanovanjskih zp^bah v zadnjem času je prišlo na po- dročju energije do velikih sprememb. Klasično trdo so zame- njala tekoča in plinasta goriva. Pri uskladiščanju in pretakanju kurilnega olja je potrebno dosledno izvajati predpise o varstvu pred po- žarom, da se zagotovi varnost pre- moženja in vzporedno s tem tudi varnost ljudi. Za lokalno ogrevanje je lahko na eno stanovanje največ do 200 litrov kurilnega olja, ki mora biti v kovin- skem sodu ali njemu ustreznega materiala. Uskladiščeno je lahko v kletnem ali pritličnem prostoru, ka- terega tla, stene in strop morajo biti iz ognjeodpornega materiala, da se najmanj 2 uri upirajo ognju. Zara- di nevarnosti razlitja kurilnega olja, morajo biti tla in stene do vi- šine izliva za olje nepropustne, prag pa nad višino izliva. Vrata morajo biti z notranje strani obita s ploče- vino. Prostor mora imeti urejeno tudi naravno-vzgonsko zračenje. Zraven navedene količine kuril- nega olja pa je lahko na eno stano- vanje še 50 litrov kurilnega olja, ki mora biti v nelomljivi in za kurilno olje ustrezni embalaži, vendar 2 x po 25 litrov. Ta količina kurilnega olja se spravlja v pomožne prostore stanovanja, v katerih ni izvora to- plote, ne sme pa se odlagati v skup- nih prostorih, stopniščih in v bival- nih prostorih. V večstanovanjskih objektih ne sme skupna količina kurilnega olja na eno stopnišče preseči 2.000 li- trov. Peči za lokalno ogrevanje na te- koče gorivo se poslužujejo in priži- gajo strogo po navodilih proizvajalcev. Kurilno olje za centralno ogreva- nje se lahko uskladiščuje v rezer- voarje, kovinske ali plastične iz- vedbe, za katere mora biti predlo- žen atest o tlačni preizkušnji, torej bili morajo odobreni. Za vgraditev rezervoarjev je po- trebno dovoljenje pristojne občin- ske požarne inšpekcije, katera na kraju samem določi lokacijo in predpiše način vzgraditve. Velja naj opozorilo, da požarov vnetljivih tekočin ne moremo gasiti z vodo in v prisotnosti napetosti električnega toka, temveč le s kemi- čnimi gasilnimi sredstvi, to je oglji- kovim dioksidom (C02) in gasil- nim prahom. Pravilno je, da je tak- šno gasilno sredstvo na razpolago, to so ročni gasilni aparati, ki morajo biti ob vsakem času upora- bni. Požarni inšpektor SO Ptuj Edi Kozel Od mošta do vina NA ŽELJO MNOGIH KMETOV - VINOGRAD- NIKOV IN VAS, PO- TROŠNIKOV SMO PRI- PRAVILI SESTAVEK, KI SPREMLJA CENO TE NAŠE SLADKE KAPLJI- CE OD MOŠTA DO VI- NA. NAJPREJ SEVEDA, KAKŠNA JE ODKUPNA CENA MOŠTA IN POZ- NEJE ŠOLANEGA VINA. Besedo ima Vinko Dreu, vodja komerciale pri KK Ptuj, TOZD Kletarstvo — Slovenske gorice: ,,V letošnji sezoni odkupa je veljal cenik v razponu od II do 20 dinarjev, glede na letošnjo kvali- teto pa smo odkupovali mošt v po- prečju 11,50 din za liter. Za lastno proizvodnjo so bile te cene nekoli- ko višje, vendar je treba upštevati, da so v obeh primerih cene le akon- tacijske in da bo sledilo doplačilo glede na realizirano — prodano ko- ličino že koncem leta. V naših kleteh mošt vskladiščimo, strokov- njaki ga izšolajo in potem prodajamo čista šolana vina našim trgovskim in gostinskim delovnim organizacijam po cenah v okviru samoupravnega sporazuma Poslov- ne skupnosti za vino, ki velja za vso Slovenijo. Te cene se gibljejo od 19 din za namizna vina s provenienco in pa potem do 25 dinarjev za vrhunska vina, ki so vsa zašči- tena." Sedaj pa poglejmo, kakšna je cena vin, ki jih nudijo naši gostinci svojim gostom, po tem, ko odkupijo šolano vino po ceni v razponu od 19 do 25 dinarjev. O tem nam je Franc Meško, vodja go- spodarskoračunskega sektorja pri KK Ptuj, TOZD Haloški biser po- vedal naslednje: ,,Težko je govoriti v številkah o razliki med nabavno in prodajno ceno vina, vendar bi želel našteti le del stroškov, ki so pri tem prisotni. Najvišji strošek je pravzaprav režija. To so stroški vzdrževanja naših objektov, kurjava, elektrika, voda, najemnine, komunalne storitve, ves lom inventarja in tat- vine. 1 o so ic v grobem povedani stroški, ki v veliki meri vplivajo na razliko med nabavno in prodajno ceno vina. Drugi veliki stroški so zajeti v plačilu delovne sile, to so osebni dohodeki z vsemi prispevki. Nadalje so v tej razliki tudi pogodbene in zakonske obveznosti, prometni davek in pa seveda obvez- nosti do samoupravnih interesnih skupnosti, katerih prispevek je zadnje čase precej velik Pomembni strošek predstavljajo iftložbe v go- stinstvu — investicije. Želel bi povedati, da je v tej raz- liki pokrit tud; del stroškov, katerih ne pokrivv.ino s prodajo hrane. Vemo, da je priprava hrane zahtev- nejš^i, da nastajajo pri pripravi vi.soki stroški, ki pa jih s prodajno ceno jedil ne moremo kriti. Sami pa višjih cen ne moremo formirati, ker so pod kontrolo. No, vsi ti stroški se pač morajo pokrivati in razliko dobimo pri prodanem vinu in pri drugih alkoholnih pijačah. Naš na- bitek je 160 kar pomeni da smo najbližji spodnji meji, kije 150%, medtem ko je najvišji nabitek v Sloveniji čez 500 Tu mislim na nabitek k nabavni ceni vin. Naša prodajna cena vin ni najvi- šja, ampak le pokriva vse te stroške, ki sem jih naštel. Ce pa želimo govoriti konkretno o ceni v številkah, moram najprej povedati, da imamo naše gostinske obrate razporejene v tri kategorije. V prvo kategorijo spadajo hotel Petovio, grajska restavracija, in pa letovišče grad Bori. V drugo kategorijo so razvrščeni vsi ptujski obrati, v tretjo pa^ vsi zunanji podeželski (^inati na območju Cirkulan, Muretincc, Bukovec, Markovec, Vidma, Cirkovc, Rogoznice, itd. Vsi ti obrati imajo različne cene vinu. Tako imajo vsi zunanji obrati cene vinu v razponu od 30 do 50 din, notranji, ptujski obrati od 35 do 55 din, medtem ko imajo obrati v prvi kategoriji cene vinu od 35 do 65 din za liter." Če napravimo kratek povzetek ugotovimo: mošt kupujejo po ceni 11,50 za liter, v obratu Slovenske gorice ga izšolajo in vskladiščijo. Potem ga prodajo gostinskim in tr- govskim del. organizacijam po ceni od 19 do 25 din. Gostinske de- lovne organizacije plačajo le občinski prometni davek, ki znaša za liter 1,50 din, vse ostalo pa so nabitki, ki jih gostinci zagovarjajo z režijo in celo vrsto stroškov, ki jih je naštel tov. Meško. V ilustracijo le še to: TOZD Haloški biser je lani dosegel nekaj čez 45 mHijonov celotnega dohodka in da je v tem znesku hrana vključena le ^ 15 milijoni, kar predstavlja eno tretji- no. Manjko, ki nastaja pri kuhinji potem nadoknadijo pri prodaji al- koholnih in brezalkoholnih pijač. M. Ozmec Štipendije za pedagoška poklice v letošnjem šolskem letu so pri izobraževalni skupnosti občine Ptuj razpisali in razdelili 45 štipendij za pedagoške poklice. Tako sedaj skupaj štipendirajo 86 dijakov in študentov, kar je za 21 štipendij več kot v šolskem letu 1975/76. šm. . . O DRUŽBENI SAMOZAŠČITI v vseh temeljnih organizacijah združenega dela v TGA ,,Boris Kidrič" v Kidričevem potekajo javne razprave o družbenem dogovoru o organiziranosti in uresničevanju družbene samozašči- te v občini Ptuj. Delavski svet v TGA je o tem družbenem dogovo- ru razpravljal in ga sklenil dati v javno razpravo delavcem in ko- lektivnim organom v TOZD, skupnosti skupnih služb in dru- žbenopolitičnim organizacijam v besedilu, kot ga je predložil svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje. Vsi delavski sveti TOZD, DS SS in družbenopolitične organizacije v TOZD pa bodo o vseh pripombah, danih v javni razpravi podrobneje razpravljali in zavzeli svoja stali- šča, nato pa jih bodo dostavili centralnemu delavskemu svetu TGA v obravnavo in potrditev oziroma sprejem družbenega dogovora. Javna razprava o tem pomemb- nem dokumentu že teče od 13. oktobra dalje in bo trajala do kon- ca oktobra. Velja omeniti, da jav- ne razprave v sindikalnih delovnih skupinah potekajo bolj agilno tam, kjer se poverjeniki zavedajo svoje vloge in kjer so v izmenah tudi člani ZK, predvsem pa dobri vodilni delavci. Zal pa to ni pov- sod enako in dobro pripravljeno. Kljub temu bo javna razprava uspešna. Določili so že tudi, da družbeni dogovor podpiše glavni direktor TGA Milan KRAJNIK, dipl. oec. F. Meško Trepatis- da o grozdju ne govorimo Stanko in Alojzija Polak iz Opekarniške 1 v Ormožu sta pred 7 leti kupila več trsov od prodajalcev onstran meje naše republike. ,,Vsi hrvaški trsi se niso prijeli. 2e dve leti za^jored pa sta dva trsa vse bolj obilno zalo- žena z velikimi grozdi." Beli trs ima sedaj če ga že niso obrali, čez 120 grozdov, medtem ko ima rdeči čez 200 velikanov, saj smo enega stehtali in tehtnica je pokazala, da ima natanko I kg 20 dkg. To pa ni od muh. Imena sort jima nista znana. Morda gre temu pripisati marljivo delo Alojziji, ki je nekdaj delala v ,,državnih goricah" in trse redno goji in škropi, vsekakor pa je to izreden primer rodnosti. Besedilo in tekst: M. Ozmec Prihodnje leto 41 novih stanovanj v Skolibrovi ulici gradijo 41 novih stanovanj, ki bodo vseljiva v jeseni prihodnjega leta. Investitor in izvajalec del je IGP Ograd iz Ormoža, ki skupaj s samoupravno stanovanjsko skupnostjo gradi ta stanovanja za trg. Tako bodo občani lahko kupili 13 garsonjer, 10 enosobnih stanovanj, 6 eno in pol sobnih, 8 dvosobnih stanovanj in 4 trisobna stanovanja. Samoupravna stanovanjskaskup- nost Ormož ima tri samoupravne enote in sicer enoto za graditev sta- novanj, enoto za gospodarjenje s stanovanjskim skladom ter enoto za družbeno pomoč. V teh treh enotah je 67 stalnih delegatov. Ivan Zadravec, tajnik stanovanj- ske skupnosti je o srednjeročnem programu razvoja povedal naslednje: ,,Do leta 1980 namera- vamo zgraditi 121 stanovanj; v Ormožu 100, v Središču ob Dravi 12, v Veliki Nedelji 6 in Podgorcih 3 stanovanja. Podrobnejša razdelitev je naslednja: v letu 1977 bo v Ormožu vseljivih 41 stanovanj, leta 1978 v Središču 12, 1979 v Ormožu 34 in v Veliki Nedelji 6, v letu 1980 v Ormožu še 25 ter v KS Podgorci 3 stanovanja. Za nova stanovanja bo potrebno 46 milijonov 930 tisoč dinarjev. Sred- stva za stanovanja se bodo zbirala prek solidarnosti, prek združenih sredstev, ki so vezana pri Kreditni banki Maribor, z udeležbo organizacij združenega dela pri najetju kreditov, najetje kreditov pri upokojencih ter lastna sredstva delovnih organizacij v občini. Akcija gradnje novih stanovanj je obširna, upamo, da jo bomo tudi v celoti realizirali. Stanovanja so v Ormožu in drugod nujno potrebna, zato je naše delo usmerjeno predvsem v novogradnjo prepotreb- nih stanovanj. V letu 1976 smo adaptirali nekaj stanovanjskih hiš v Središču, pri Miklavžu in grad v Veliki Nedelji. 41 stanovanj se gradi za tržišče zato, ker stanovanjska skupnost zaradi svojega finančnega položaja ne more prevzeti investitorstva. Zato je investitor in izvajalec del Ograd iz Ormoža, ki nam je tudi zagotovil, da bo gradnja 41 stano- vanj končana v jeseni prihodnjega leta. Prav tako bo ceno neto kv. m stanovanjske površine določil Ograd. Pri pripravah za prvo fazo gradnje stanovanj v Ormožu so bili vsem predstavnikom stanovanjske skupnosti večkrat izrečeni očitki, češ, zakaj je izvajalec in investitor del prav Ograd. Naj odgovorimo, da stanovanjska skupnost ni mogla nastopati v vlogi investitorja zato, ker ne združuje toliko sredstev, ki so potrebna za pričetek gradnje. Gradbeno podjetje si ni pridobilo del na javni licitaciji, teMveč je nastopilo kot investitor in izvajalec gradnje stanovanj za trg, stanovanjska skupnost pa je Ogradu prodala zemljišče in tako domači delovni organizaciji dala prednost. Da bi se izognili tem nevšečnostim in očitkom je izvršni svet stanovanjske skupnosti sprejel stališča, da samoupravna stano- vanjska skupnost za naslednjo fazo gradnje v Skolibrovi ulici sama odkupi zemljišče in stavbe ter opravi rušenje starih stavb in razbris iz zemljiške knjige, prav tako stanovanjska skupnost sama naroči načrte za stanovanjske ob- jekte. ki se bodo še gradili ter proda zemljišče in načrt najugodnejšemu ponudniku gradnje stanovanj za trg." zk Varstvo za piedšolske otroke Predsednica skupščine skupnosti otroškega var- stva Dragica Novakova, je sklicala minuli četrtek za- sedanje obeh zborov, ki sta na svoji 9. seji obravna-. vala nekaj pomembnih vprašanj o nadaljnem izobra- ževanju, vzgoji in varstvu naših otrok. Tudi na skupščini otroškega varstva Ptuj, je o usmerjenem izobraževanju podrobno seznanil delega- te ravnatelj ŠC za gospodarstvo in upravo ,,Jože Lacko", Jože Stropnik in ob tem še po.sebej poudaril kako pomembna je vzgoja in varstvo otrok v o- troških vzgojno varstvenih ustanovah ter nato v mali .šoli v šestem letu, ko se otrok že pripravlja na resnej- še šolsko delo. Delegate obeh zborov je seznanil tudi o gradnji šolskega prostora v ptujski občini, ki jo bodo sofi- nancirali tudi občani s posebnim samoprispevkom. Ob tem je omenil, da je bilo osnovno vodilo pri os- no\anju programske študije srednješolskega centra, da bi lahko čimbolj racionalno zasnovali potrebne prostore, učne ure in učila ter ob tem hitro, kvalitet- no in poceni zgradili center v štirih fazah, glede na razpoložljiva finančna sredstva. Omenil je tudi di- jaški dom, ki bi ga gradili vzporedno s srednje.šol- skim centrom in bo imel zmogljivost 240 ležišč ter os- novno šolo v Markovcih za 720 učencev. Ob tem je delegat iz krajevne skupno.^ti Markovci predlagal, da bi vzporedno z njihovo šoio gradili tudi otroški vrtec, ki je sicer predviden za leto 1979, ven- dar v Markovcih menijo, da bi se ^ahko v tem prime- ru gradnja pocenila. Predlog je rsekakor umesten, je bilo poudarjeno na četrtkovi seji skupščine skupnosti otroškega varstva in ga bodo preučili skupaj z izo- braževalno skupnostjo ter se dogovorili tudi o obli- kah financiranja. Delegati so med drugim sprejeli tudi sklep, da mo- rajo v svojih sredinan storiti vse, da bodo občani pravilno obveščeni o cilju referenduma, ki bo 21. no- vembra letos in da bo le-ta tudi v celoti uspel, kar je predpogoj za uresničevanje programa na področju vzgoje in izobraževanja naših otrok. Po razpravi o merilih za financiranje vzgojno izo- braževalnih zavodov v ptujski občini za leto 1976 in o polletnem poslovanju skupnosti ter proračunu sredstev ugotovljenih glede na resolucijska razmerja letošnjega leta, so se delegati obeh zborov nekoliko dalj ustavili pri minimalnem programu vzgojno var- stvene dejavnosti za predšolske otroke v obdobju naslednjih štirih let, kjer so dodatno predlagali, da bi morali za vsako skupino otrok zagotoviti vzgojitelji- co in varuško, če so le-ti v varstvu več kot deset ur dnevno in obvezno sofinanciranje materialnih stroškov za razširjeno dejavnost v vzgojno varstvenih ustanovah. M. Šneberger Zakaj dovolimo prih/ati olje na žerjavico Del zemljišča katastralne občine Rogoznica, ki ga tvori naselje Spindlerjeva ulica je bilo po poizvedbe- nem zapisniku z dne 9/7-1968 pod št. RZ — 96- 68/1133—1149 prenešeno v k. o. Ptuj in je sedaj ze- mljišče s stavbami lastnika pisca tega članka pripisano pri vi. št. 348 k. o. Ptuj, kar pomeni, da celotno nase- lje Spindlerjeva ulica ne glede na to kje občani plaču- jejo prispevek za uporabo mestnega zemljišča in opravljajo državljanske dolžnosti spada pod mesto Ptuj. Po 7. in 41. členu odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter o vzdrževanju čistoče na javnih površinah v mestu Ptuju in naselju Kidričevo (Uradni vestnik občine Ormož in Ptuj, št. 3/70) je določeno. da so investitorji dolžni pri novo gradnjah nabaviti potrebno število smetnjakov in jih namestiti v zato do- ločenem prostoru, preden se zgradba da svojemu na- menu. Pri obstoječih zgradbah pa so upravljalci in lastniki stanovanjskih in poslovnih zgradb dolžni najkasneje v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka nabaviti po- trebno število smetnjakov. Iz zgoraj navedenega torej sledi, da bi si moral pisec tega članka v roku 6 mesecev po uveljavitvi navedene- ga odloka brez intervencije inšpekcijskega organa sam nabaviti predpisani smetnjak in vanj odlagati smeti. Komunalni inšpektor SO Ptuj TEDNIK - četrtek, 28. oktobra 1976 3. stran 30. oktobra 1941 sta bila v Mariboru skupaj z drugimi rodoljubi ustreljena dr. Metod Spindler in študent Franc Toplak, domačina iz Juršinec. Ta dan v krajevni skupnosti Juršinci praznujejo kot svoj krajevni praznik. Da bi kaj več zvedeli o poteku prazno- vanja, dosedanjih uspehih in nalogah, ki so si jih zastavili v tem delu Slovenskih goric, smo k razgovoru povabili Jožeta Novaka, predsednika krajevne konference SZDL. Tovariš Novak, kako bo pote- kalo praznovanje vašega krajevne- ga praznika? skupnem sestanku vseh družbenopolitičnih in društvenih organizacij na našem območju smo se dogovorili kaj bomo pr^ravili za praznik in kako bomo to izpeljali. Program smo si zamishli takole: ob 15. uri bo slavnostna seja vseh družbeno- političnih orranizacij, ki delujejo na območju KS in katere se bodo udeležili tudi predstavniki SO Ptuj, s predsednikom Brankom Gorjupom. Po končani seji bomo položili vence k spomeniku pad- lim borcem Slovenskogoriške čete v Mostju in k spome^u padlim krajanom pri zdravstvenem domu. Za tem bo slavnostna povorka krenila v prosvetno dvorano, kjer bomo sv^ano predali svojemu namenu kinodvorano. Tukaj bo goste in ostale udeležence pozdra- vil predsednik sveta KS Janko Matjašič, za njim bo pregovoril Branko Goijup, s potekom akcge za obnovitev dvorane pa bom prisotne seznanil jaz." Bi lahko našteli nekaj upehov, ki ste jih dose^ v nasi krajevni skupnosti v dosedanjem razvoju? „Pri naših krajanih je že od nekdaj prisotna želja po napredku. Tako lahko povem, da smo že takoj po letu 1950 v vseh naših vaseh uredili električno omrežje. Večino dela smo opravili samL V naslednjih letih smo s pomočjo skupnosti postavili zdravstveno postajo, ki smo jo zelo potre- bovali. Kot zanimivost še naj omenim, da smo zraven doma uredili tudi kopališče, ki ie odprto dvakrat na teden v popoldanskem času. \ preteklem letu smo obnovili osnovno šolo s sredstvi Eobraže- valne skupnosti in s prostovoljnim deloni," Eden od načinov zbiranja sred- stev za potrebe v krajevni skup- nosti je samoprispevek. Kako imate to urejeno pri vas in kam ste namenili ta sredstva? ,^ri nas smo izglasovali že tretji krajevni samoprispevek. Ta sred- stva srao nametiili za obnovo prosvetne dvorane, nakup potreb- ne opreme za kinodvorano, uredi- tev pokcmališča in za gramozirame ter vzdrževanje krajevnih cest, ki jih je na našem območju kar 70 kilometrov," Katere naloge ste si zastavili v srednjeročnem razvojnem pro- gramu vaše krajevne skupnosti? „Prva naloga, ureditev kinodvo- rane, je bila v programu letos, in kot vidite smo jo z uspehom zaključili. Nadalje imamo v pro- gramu modernizacijo cest in sicer: v letu 1977 od Rotmana proti Gomili v dolžini dveh kilometrov, to je nadaljevanje, saj smo v lanskem letu asMtirali že dva kilometra omejene ceste in sicer iz Juršinec. V tem letu bomo prav tako modernizirali cesto iz Hla- ponc proti Mostju. V letu 1980 bo na vrsti cesta iz Gabernika proti Vitomarcem v dolžini osmih kilo- metrov. V srednjeročnem progra- mu imamo tudi ureditev in nape- ^avo vodovodnega omrežja. Do leta 1980 bo primarni vodovod iz Ptuja proti Slovenskim goricam zgrajen do Juršinec, Takrat nas čaka ureditev vseh priključkov, ki bodo potrebni v naši krajevni skupnosti." Kako boste zagotovili sredstva za uresničitev tega programa? .JSredstva bomo zbrali s po- m^jo krajevnega samoprispevka in širše družbene skupnosti. Ob tem bi opozoril na težavo, ki se pojavlja pri nas, ko govorimo o sredstvih organizacij združenega dela za potrebe kr^evnih skup- nosti, Namreč, na našem območju ni industrijskih obratov, zato bodo sredstva namenjena našim potrebam precej nizka.' Tovariš Novak, za konec našega razgovora nas zanima še, kako se v krajevni skupnosti pripravljate na referendum za sofinanciranje grad- nje šolskega prostora v naši občini? „Že v začetku leta smo na krajevni konferenci SZDL sprego- vorili o potrebi šolskega prostora. V ta namen smo v mesecu marcu pr^ravili zbore občanov, na kate- Predsednik KK SZDL, Jože Novak na svojem delovnem mestu v Ptuju rih smo jih o tem seznanili. Pred nekaj teto pa smo pokrenili s sodelovanjem vseh družbeno- poUtičnih organizacij akcijo za priprave in samo izvedbo referen- duma. Mislim, da so naši občani dobro seznanjeni in vsi se zave- damo, da bomo le tako omogočili našim otrokom potrebne pogoje za izobraževanje." Vsem prebivalcem na območju KS Juršinci želimo pri njihovem delu veliko uspehov in jim za praznik iskreno čestitamo! Ludvik Kotar Jui^d — sedež kngevne skupnosti v nesenem jesenskon jutm Prizidek h kultumemu domu v Juršincih Foto: R Kmalu nova cesta Ormož-Tomaž Tudi del ceste pri Ključarovcih in Lešnid bodo že letos asfaltirali, nam je povedal predsednik sveta KS Ormož, Feliks Stropnik. Modernizacija ceste Ormož-To- maž je v polnem teku. Kr^evni ^upnosti Ormož je za 1335 m asfdtiranja te ceste zmanjkalo denaija. Ob pomoči in razumeva- nju skupščine občine Ormož in stanovanjsko komunalnega podjet- ja bo tudi ta del ceste asfaltiran. Krigani vasi Kiju čar ovd in Lešnice pa so z dopolnilno nabiralno akcijo zbrali še približno 50 tisoč din in tako tudi omogočili modemizacgo te že kar ,. proble- matične" Ceste v občini. Cesta bo v letošnjem letu v celoti asfaltirana, drugo leto pa bodo na cesto pdožili še fini sloj asfalta, uredili bankine in opravili ostala potrebna dela, W so predvidena po načrtu. zk Cesta bo že letos asfaltirana, zato ni potielmo več u^banj Foto: zk Mladi urejajo pokopališče Nedavne akdje se je udeležilo okoli 20 mladih, ki so predvsem urejali poli med grobovi. Krajevna skupnost Zg. Ložnica si je pred letom zadala obširen plan dejavnosti in urejanja kraja. Pri tem posvečajo posebno pozornost tudi krajevnemu pokopališču, ki je bilo do nedavnega še zelo zapuščeno, ker za njegovo ureditev ni bilo dovolj finančnih sredstev. Na pobudo KS Zg. Ložnica in tamkajšnjega aktiva ZSMS so sklenili, da bodo še pred letošnjim Dnevom mrtvih pokopališče povsem očistili in uredili številne pomanjkljivosti, zlasti neurejene pK)ti in posamezne grobove Pred dnevi je bila prva skupna akcija mladih in krajevne skupnosti v Zg. Ložnici. Za ureditev pokopališča so krajani že pred nekaj meseci z udarniškim delom zgradili novo betonsko ograjo, za katero so s samoprispevkom zbrali okoli 70.000 dinarjev, kar zs kraj z okoli 400 druži- nami ni malo. Besedilo m slika: V. Horvat Samoupravni sporazum o družbeni samozaščiti v krajevni skupnosti Rogožnica v domu Slovenskogoriške čete na Rogo/nici se je sestal na razšir- jeni seji odbor za družbeno samo- zaščito KS Rogo/nica. Na seji so obravnavali zakon o spremembah in dopolnitvah /akona o notranjih zadevah v SR Sloveniji. Glavna ra/prava pa je bila namakanje os- nutku samoupravnega spora/uma o organiziranju in uresničevanju družbene samozaščite v krajevni skupnosti Rogožnica. Potrdili so besedilo osnutka samoupravnega sporazuma o družbeni samozaščiti in sprejeli sklep, da se osnutek samoupravnega sporazuma pošlje v javno razpravo na zbore obča- nov in vsem družbenopolitičnim organizacijam, društvom in dru- gim organizacijam, ki bodo pod- pisniki tega sporazuma. Odbor za družbeno samozaščito je tudi sklenil, da bo slavnostni podpis samoupravnega sporazuma o družbeni samozaščiti v krajevni skupnosti Rogožnica ob prazniku Dneva republike. Ob tem velja posebej poudariti, da osnutek samoupravnega sporazuma o družbeni samozaščiti že upoštc\a določbe zakona o družbeni samo- zaščiti, varnosti in notranjih zade- vah v SR Sloveniji. F. B. 0RM02: Končali so z vsemi gradbenimi in drugimi deli v novem našemu pri Vinski kleti. Asfaltirali so nek^ cestišč in vso naselje opremili z električno nape^avo. Stanovala naselja pa bodo v pnhodnjem letu poskrbeli tudi za okcrije in zagotavlj^o, da bodo zelenice in cJtrasno grmičevje „ponos Ormoža". _ Skupina občanov občine Ormož je v nedeljo v organizaciji občinske konference SZDL obiskala Koroško. Obiskali so Celovec, Pliberic, Železno K^lo in Robež. Na Robežu so se udeležili tudi svetosti ob otvoritvi spomenika, ki simbolizira prvo bitko koro9cih partizanov. ------zk VEUKA NEDEUA: V soboto, 28. oktobra, .se bo gledalcem kr^evne skupnosti Velika Nedela predstavil igralec Janez Hočevar, ki igra občinskega Svečka v ^ubljanskem kabaretnem gledališču Metla. Predstava bo v zadruznem domu ob 19. uri. zk SLOVENSKA BISTRICA: Na območju občine je bila letos že druga akcija zbiraiga odpadnega papiija, ki jo je organiziral občinski odbor RK v soddovar^u s krajevnimi organizacgami RK in podmladkom RK na šolah v bistriški občini. Skupno so zbrali čez 15 ton odpadnega papiija. Med mladimi so bili posebno uspešni učenci OŠ v Poljčanah, ki so zbrali kar za dva zvrhana kamiona papirja, pri tem sta bila najboljša 6. b in 7. b razred. VH MESTNI VRH pri Ptuju: Nova transformatorska postaja, ki jo načrtujejo za prihodme leto bo vezala okoli 500 tisoč dinagev. V okviru krajevnih skupnosti Gr^enain Ptuj so se že dogovorili o oblikah financirala, kar bi povezali tudi z okrepitvgo električnega omrežja na območju Krčevine, za kar bi bilo treba zbrati še nadaljnjih 441. tisoč dinaijev. Dogovorili so se, da bi za transformator prispeval DES 250 tisočakov, prav tako pa potrebni elektro material m strokovno ddo. KS Gr^ena bi prispevala 50 tisočakov, ostalo pa bi n^ zbrali občani samL šm ... KiDRiCEVa Na zborih delavcev v vseh TOZD TGA ,3oris Kidrič" razpravljajo o osnutkih temdjev kadrovske politike in o samoupravnih sporazumih o medsebojnih razmeijih ddavcev v združenem delu, o odgovornosti in obveznosti delavcev in o varstvu pri ddu. Na sejah ddavskih svetov pa so razpravljali tudi o predlogu spremeb prioritetne liste za doddjevanje stanovanj in reševah prošnje za koriščenje gramoza, ki je potreben za gradnjo ceste na območju krajevne skupnosti. FM ORMOŽ: Na osnovni šoli deluje pionirska hranilnica, v povezavi in sodelovai^u s kreditno banko Maribor. Pioniiji vlagajo v svojo hranilnico vsak drugi poneddjek. Velja omeruti, da je za to obliko varčevala vse več zanimaiga, s^ pioniiji vedo, da je njihov denar koristno in varno naložen. ______zk Na avtobusno postajališče v Ormožu vsak dan pr^dje okoli 85 avtobusov skupno dcrog 1600 potnikov. Poleg potova^ na območju občine ljudje največ potujejo v Ljutomer, Ptuj in Maribor. Včasih se pr^elje še precej več ljudi, odvisno pač od vremena, raznih praznikov, prireditev in podobno, nam je povedal Franc Kngak, prometnik na ormoški avtobusni postaji. zk DESTRNIK: V kr^evni skupnosti se skrbno pripravljajo na teden Komunist^ V programu imžgo javno tribuno na temo PIONIRJI IN KULTURA, ki bo 11. novembra. Najprej bi se nq zbranim predstavilo pionirsko gledališče iz Prdoga v Medjimuiju s Paplegevo igro Zlobni plemič. Uvod v razpravo bo imda Marta Krivec, ki bo vo^a tudi razpravo o tem, kako pionuji in mladinci doživljajo kulturo. Pripravljajo tudi razstavo Ukovnih dd pionigev, na kateri bodo prikazali zgodovino Destrnika med NOB. Mladi priprav^ajo prihodnji teden tudi anketo o kulturnem ddovanju v krcgevni skupnosti. ND JURSINCI: Dela pri gradnji prizidka k prosvetni dvorani in nabava potrebne opreme za kinodvorano so veljala krajevno skupnost okrog 250.000 dinaijev. Od tega je kulturna skupnost Ptuj prispevala 70.000 din, iz krgevnega samopri^evka so namenili 25.000 din, osnovna organizacga ZSMS je zbrala 20.000 din, preostali znesek pa so prispevali krajani sami z ddom in denarnimi prispevki. 1. k. Pokopališče kakršnega si želimo z velikimi težavami in z razume- vanjem vseh občanov in krajanov krajevne skupnosti je Ormož dobil pokopališče, kakršnega si vsi želimo. Pokopališče je danes ure- jeno, poti so čiste, nikjer ni več plevela. Akcija, ki jo je napravila krajevna skupnost se je dobro in uspešno iztekla. Seveda gre zahvala vsem krajanom, ki so našli toliko dobre volje in denarja, da so s pomočjo KS uredili grobove in poti na pokopališču. V letu 1977 bo KS Ormož v celoti upravljala s pokopališčem, name- stili bodo človeka, ki bo na pokopališču skrbel za red in orga- nizacijo. V letošnjem letu pa kra- jevna skupnost namerava s sredstvi krajevnega samoprispevka zgraditi tudi novo mrliško vežico. zk Tako je treba! Na seji teme^ne delegacije kr^evne skupnosti Ptuj, sestala se je v ponedeljek zvečer, sta delegatki Marija Praprotnikova in Milica Lugaričeva kritizirali odnos voznikov motornih vozil, ki na cestah mimo šol ne upoštevajo omejitve hitrosti in s tem še bolj ogrožajo živ^enje otrok. ,J4apravimo poleg prometnih znakov o omejitvi hitrosti še ustrezne jarke na cestah pa bo vsakega voznika prisililo, da bo omgil hitrost, ker sicer si bo poškodoval vozilo" je predlagal delegat Milan Krajnik in utemeljil, da so tako že napravih v Frandji in v nekaterih drugih prometno razvitih državah. Delegadja je soglasno sklenila predlagati komisiji za varstvo prometa in preventivo pri SO Ptuj, da nq ta predlog preuči in ga po možnosti čimprej v praksi tudi uveljavi. FF O ureditvi cestnega prometa v Ptuju Izvršni svet skupščine občine Ptuj je na predzadnji seji med drugim razpravljal tudi o osnutku odloka o ureditvi cestnega prometa v Ptuju. Gre za praktično rešitev problematike mestnega prometa na podlagi izdelane študije. Okvirni načrt je bil že objavljen v Tedniku, zato so se lahko vsi zainteresirani z njimi seznanili. Razprava na seji je bila precej živahna, saj bo ta odlok prinesel vrsto novosti, na katere se bomo v Ptuju morah navaditi. Ze precej let ugotavljamo, da je ob nara- ščajočem prometu v Ptuju vse večji nered, ki ga je treba odpra- viti, tudi če bo treba z odločnimi ukrepi zatreti privatniške interese posameznikov. Pri tem ne bo moč upoštevati vseh želja niti posamez- nih delovnih organizacij. Delovno gradivo, ki ga je pripra- vil IS SO Ptuj bo dobra podlaga za širšo razpravo o osnutku odloka o mestnem prometu v Ptuju. m. g. Kreditna banka Maribor podružnica Ptuj prireja ob svetovnem dnevu varčevanja za svoje varčevalce koncert moškega komornega zbora Ptuj in tamburaškega orkestra DPD Svo- boda Ptuj, v petek, 29. oktobra 1976 ob 19. uri v Narodnem domu ^ Ptuj"- Vstop prost, vabljeni! 4. stran TEDNIK - četrtek, 28. oktobra 1976 REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA — MLADINCI Reprezentanca občine Ormož - Velenje 26:13(12:7) Mladi rokometaši občine Ormož so odigrali zadnjo tekmo jesenske- ga dela prvenstva. To je bilo zaostalo srečanje L kola proti eki- pi Velenja. Domačini so publiki v Veliki Nedelji prikazali lep roko- met. V prvem polčasu so si zagotovili prednost petih golov, v drugem polčasu pa so to prednost še povečevah m na koncu zasluže- no zmagali. S to tekmo so zaključili uspešen nastop v jesen- skem delu. Od sedmih tekem so zmagali šest krat. Izgubili so le srečanje proti Celju. Na lestvici vodijo Celjani z dvema točkama prednosti pred rezprezentanco občine Ormož. DC Mineiva-Ormož 25:19 (14:6) Igralci iz Ormoža so zasluženo izgubili v Grižah. Največ zadetkov sta dosegla Pavlovič in Pučko. V naslednjem kolu gostuje v Ormožu trenutno vodilna ekipa v slovenski rokometni ligi Slovenj Gradec. 1. k. NK Aluminij-Rače 0:1 (0:1) Nogometaši Aluminija niso uspeli premagati ekipo iz Rač. Domači igralci niso uspeli premagati gostujočega vratarja, ki je imel precej sreče, saj ga je veči- na žog zadela v prsa ali pa v roke. Gostje so iz hitrega protinapada dosegli zadetek preko Borisa Kokola. Zelo slab sodnik Stajnko je v 40 minuti izključil domačega igralca Marjana Vindiša, ki ni napravil nobenega prekrška. Domačini so od 50 minute na- prej igrali z 9 igralci, saj se je domači igralec Horvat tako poškodoval, da so ga morali odne- sti z igrišča. Tako domačini kljub veliki borbenosti niso uspeli doseči zadetka. Pred 100 gledalci je izredno sla- bo sodil Stajnko iz Maribora. D. Klajnšek Ptujčani zmagovalci troboja Maribor-Ptuj-Varaždin S tradicionalnim trobojem v stre- ljanju z malokalibrsko puško in pi- štolo med navedenimi občinami se je začelo že pred 22 leti. Letošnje tekmovanje je bilo na strelišču pod Meljskim hribom v Mariboru. Ze tretjič zapovrstjo je bil zmagovalec Ptuj (SD Jože Lacko), zato so ptuj- ski tekmovalci prejeli prehodni po- kal v trajno last. To jih obvezuje, da bodo poskrbeli za novi pokal, ki bo spet romal vsako leto v roke zmagovalca, dokler ga ne bo s tre- mi zaporednimi zmagami dobila katera od ekip v trajno last. Rezultati: malokalibrska puška, člani: Stanko Pulko 244 krogov (Ptuj), Jože Hofner 242 krogov (Maribor) in Slavko Goleč 240 kro- gov (Ptuj). Ženske: Zdenka Skok 255 krogov (Ptuj), Anica Trumpf 252 (Maribor) in Marija Vidranski 239 (Varaždin). Mladinci: Ivica Bunčič (242 krogov Varaždin), Bo- ris Tanasič, 223 in Viktor Malek 213 krogov (oba Ptuj). Malokalibrska pištola: Mladen Jambrožič, 247 krogov (Varaž- din), Branko Skrt, 239 krogov (Ptuj) in Avgust Kunej, 239 krogov (Varaždin). Vrstni red: Ptuj 3629 krogov, Varaždin 3564 krogov in Maribor 3554 krogov. E. B. Zdenka Skok, najboljša med žen- skami Alojz Trstenjak se je dobro odrezal tudi kot tekmovalec, čeprav je tre- ner ekipe mladincev in pionirjev Branko Skrt, najboljši Pti^čan malokalibrsko pištolo. Uspeh AMD Ptuj v Zagrebu IV. dirka za državno prvenstvo je bila zaPtujčane nadvse uspešna, saj sp na novem diikališču navdušili nad 300 gledalcev. Tekmovalna steza je bila tehnično pdlično pripravj^ena, žal pa je šepala organizacija tekmovanja. V kategoriji 100 ccm junioiji je zmagal Miran Lešnik, s^j je v eni diiki zmagal v dveh pa se vozil v čeM poziciji in tako n^ral 30 točk, domačin Ruljančič je bil drugi 26 točk, sledijo Mueler 32, Irena Lavrič 20, Vflma Lavrič 19 itd. V kategoriji 100 ccm je Uroš Langeiti(^ imel smolo, ker mu je ^et zat^il motor in je tako moral s pol moči v(»iti med zadnjimi, tokrat je Korošec z dobro voži^jo nabral potrebne točke za ekipo. Zmagal Miran Novak iz Vrhnike 40 točk, Tuik 36, Muliič 32, Božič 38, Korošec 29, Artenjak pa se je uvrstil na 9. mesto. V kategoriji 125 ccm sta dedalce navdušUa Pislak in Slana, ki sta suvereno v vseh treh vožnjah vodfla in je ob koncu uspelo Slani dvakrat pobegniti z rahlo prednostjo skozi cilj. Vrstni red je Slana 40 točk, Pislak 36, Živec 32, Glavnik 30, Trobec 29, Aracki 28 ... Boris Kr^nc 10 mesto, Domiter 11 mesto itd. V ^ ekipni konkurenci pa so Ptujčani premočno zmagali in to: Ptuj 99 točk, Ljubljana-Moste 84, Vrhnika 73, Zagreb 69, Kopnvnica 65 itd. S to zmago so si tekmovalci AMD Ptuj utrdili vodeči pcdož^ v^ skupnem seštevku vseh dirk in če ne bo več nobene dirice (biti bi morala še v Novi Gorici in Vrhniki, ki sta med letcrni odpovedali) jih bomo ob kcMicu leta pozdravili kot državne prvake. anc AMD Ptuj vicešampion Orehova vas je bila v nedeljo prireditelj ekipnega prvenstva Jugoslavije, ki ga je Avto moto zveza Jugoslavije uvedla kot tradi- cionalno prireditev, ki bo vsako ■ leto ob koncu državnega prvenstva za posameznike v vseh treh razre- dih. Organizacija bo vsako leto zaupana drugemu prireditelju in bo v letu 1977 dobilo organizacijo tisto društvo, ki bo najbolje pripravilo prvenstvo posamezni- kov. S tem je bilo zaključeno tekmo- vanje v motokrosu, ki je bilo eno najuspešnejših v Jugoslaviji. Nastop tekmovalcev ptujskega AMD je bil nadvse uspešen, saj so v kategoriji 250 in 125 ccm resno ogrozili vse druge ekipe, žal pa nimamo dober izbor tekmovalcev v kategoriji 50 ccm, kjer nastopata dirkača z odsluženimi motorji. Vozila sta Jerič in Skok (slednjemu se je pokvaril motor) in tako je razpadla ekipa, ki je lahko štela 2 do 3 dirkače. Zmagala je ekipa Orehove vasi z 10 točkami (zaradi boljše uvrstitve dirkačev) pred Črnomljem 10 točk, Koper 25, Radovljica 27 in Tržič 42 točk. V kategoriji 125 ccm so za Ptuj vozili Stanko Vesenjak, Čuš in Gornik. Veteran Vesenjak je ponovno dokazal svoje izkušnje in borbenost, mladi nadarjeni tekmovalec Čuš pa je tokrat pokazal svojo pravo vrednost kljub temu, da je v drugi vožnji težko padel toda na srečo brez okvar in poškodb. Prav tako gre priznanje tudi Gorniku, ki je tokrat z visoko uvrstitvijo pripomogel k uspehu ekipe. Naslov državnega prvaka si je priborila ekipa Radovljice 13 točk, Ptuj 19, Tržič 27, Orehova vas 33, Tolmin 47 in Črnomelj 48 točk. V najzanimivejši dirki 250 ccm so nastopili vsi najboljši jugoslovan- MOTOKROS ski tekmovalci in je Peter Segula z odlično vožnjo v prvi dirki zmagal, v drugi pa je vodil do 9 kroga, zaradi spodrsljaja je v preostalih 4 krogih prev'zel vodstvo domačin Šinkovec in zmagal. Silvin Vesenjak je pričel odlično toda tempa v prvi dirki ni vzdržal. Skozi obe dirki je bil v čelni skupini, žal pa je v drugi dirki zaradi okvare na motorju moral popustiti, zavedajoč se, dam mora dirko zvoziti zavoljo prepotrebnih točk za ekipo, ker je Lacko tako v prvi kot drugi vožnji moral zaradi okvare motorja odstopiti. Državni prvak je postala ekipa Orehove vasi 17 točk, pred Savskim Maro- fom 18, Ptuj 21, Zabok 33, Slove- nija-avto 52, Kranj 59, Šentvid 59, Karlovac 61, Tržič 74, Trbovlje 83 in Koper 94 točk. V skupnem seštevku si je pribo- rila Trofejo Jugoslavije Orehova vas 60 točk pred Ptujem 82, Sav- skim Marofom 108, Zabokom 123, Radovljico 135, Slovenija-avto 142, Tržičem 143, Kranjem 144, Črnomljem 148, Šentvidom 149, Karlovcem 151, Koprom 168 in Tolminom 183. Ob lepem sončnem vremenu si je dirke ogledalo le 1000 gledalcev, organizator je skupno s pokrovi- telji pripravil za ekipe lepe pokale, vsem tekmovalcem pa praktična darila. anc V nedeljo 24. X. je bilo v organizacgi ZTKO Mur^a Sobota republiško prvenstvo v krosu za pdcale časopisnega podje^a DE- LO. Praktično je bil to zaključek jesenskih krosov, ki so bili organizirani skor^ v vseh občinah Slovenije. Tekmovanje je potekalo na letališču v Rakičanu in se gaje udeležilo preko 2000 tekačev, ki so nastopali kot občinske lepiezentanoe. Sodelovali so tudi pripradniki JL A in veterani. Največ uspeha so imele ekipe iz znanih atletskih centrov, kot so Ce]ye, Velenje, Maribor, Kranj itd. Tudi tekači iz občine Ptuj so se zadovoljivo odrezali, imeli so predstavnike v vseh devetih kategorijah. Tekmovanje je bilo posamezno in ekipno. Med posamezmcami je osvojila bronasto medaljo iz Ptuja Marija TiU v kategoriji pionirk. Pri mlqših pionirkah je imela nqveč uspeha Zdenka Topolovec, ki je pristala na sedmem mestu. Cvetka Fras pa je pri starejših mladinkah zasedla dobro peto mesto. Med mladinci je bil n^boljši tekač Drago Zver, ki je osvojil dvan^sto mesto. Pri čliiicah pa je bila Magana Pol^žer sedma. V najtegi kategoriji v teku na 5.000 m in to v članski konkurenci je Alojz Lebar osvojil prav tako sedmo mesto in pustil za sabo mnoge na papigu favorizirane tekače. Več uspeha so imele Ptujčanke v ekipni konkurenci. Tu so osvojile srebrno kolajno članice v postavi Polajžer, Grimšič in Prevolšek ter ml^še mladinke Topolovec, Hamerš^ in Repič. Starejše mladinke v sestavi Fras, Kros „Dela" v Murski Soboti Matjašič in Hedl, pa so si pritekle bron. Ekipa pionirk iz Ptuja je bila šesta. Sedmo mesto pa so osvetli stareja mladinci in člani. Pionigi so bili dvan^sti, mlajši mladina pa štirin^sti. Tekači za občinsko repiezoi- tance so bili iz kr^evnih skupnosti: Ptuj, Juršind, Cioriš- nica, Cirkulane, Leskovec, Ptujska gora, Markovci in M^šperk. OP (ATLETOM IZ OBČINE PTUJ ŠTIRI MEDALJE) JUDO Dober met Ptujčanov v športni dvorani Mladike je bilo v soboto srečanje v obliki tur- nirja z ekipama Branika iz Mari- bora in Pomurke iz Murske Sobo- te. Ob dobri organizaciji je pred 20O gledalci odlično vodil borbe sodnik Pahor iz Maribora. Drava:Branik 2:3 (13:18). V tem srečanju bi domačini lahko zmagali, toda po dveh neodločenih izidih (Lozinšek, Satler) to ni bilo možno, točke pa sta še priborila Vidovič in Breznik. V drugem srečanju pa so doma- čini premagali borbene goste Dra- va:Pomurka 5:2 (37:20). Zmagali so Lozinšek, Satler, Štebih, Brez- nik in Cuš b. b. Srečanje Bra- nik:Pomurka 5:1 (38:3) pa so Mariborčani visoko zmagali. Tako so judiosti Ptuja ponovno dokazali svojo vrednost in upamo, da jim bo uspelo uvrstiti se v slovensko ligo. anc V zadnjem desetletju beleži planinstvo v Ptuju izreden razmah, saj je število mladih članov porast- lo za 6 krat, dejavnost članstva pa za 11 krat. Ob teh uspehih so se ptujski planinci zavedli pomemb- nosti in odgovornosti v pripravah na SLO in družbeno samozaščito. Vodstvo društva je začelo iskati nove možnosti nadaljnjega razvoja in možnosti povezovanja, da bi tako še več prispevalo k razvoju in krepitvi samoupravne socialistične stvarnosti naše družbe. Poleg planinskega društva Ptuj delujeta v ptujski občini še planin- sko društvo Majšperk in planinsko društvo Kidričevo, ki jja sta številčno in kadrovsko šibkejši, zato so ptujski planinci predlagali sodelovanje. V septembru 197fso se predstavmki vseh treh društev sestali v Majšpeiku in se dogovorili o fccmiranju meddruštvenega od- bora planinskih društev ptujske občine. Iniciativa je našla plodna tla, saj so na sestanku ugotovili, da bi lahko sodelovali v prizadevanju za varstvo okolja, vzgojnih akci- jah, v bližnji bodočnosti pa tudi v alpmizmu. Dogovorili so se, da bi v najkrajšem času organizirali prvo skupno akcqo. Ifljub skrajno slabemu vremenu se je v nedeljo 17. oktobra 1976 zb^o na jasi pod Donačko goro 162 mladih planincev iz ptujskih šol, poleg teh še vodstvo akcqe in predstavniki PD Kidričevo in PD Majšperk. Posebej je potrebno pohvaliti planinsko skupino iz Cirkulan, ki se je v tem letu kom^ formirala in sodelovala kar s 56 udeležencL Na srečanju so delegati društev verificirali meddruštveni odbor planinskih društev in sprejeli predlog pravil dogovora o povezovalcu in sodelovanju. Spre- jeli so predlog okvirnega programa dela v katerega so vključfli vzajemno sodelovanje v orga- nizac^i plaiunske propagande, planinskih šoL priprave na organizac^o alpinistunega od^ka in da si bodo z združenimi močmi prizadevali storiti čimveč za varstvo zdravega okolja. Sprqeti predlogi bodo do konca meseca posredovali vodstvom vseh treh planinskih društev, da bodo le-ta dala svoje predloge in dc^alnila ali pa potrdua priloge, ki bodo potem veljali kot sklepL Na srečanju je buo ptujskim planincem podeljenih tudi ^ 92 priznanj o uspešno končani planinski šoli. Družabnost ni prišla kaj dosti do izraza zaradi izredno slab^ vremena. Up^o, da bodo taka srečanja postala tradicionalna in da bodo v v»h treh ^uštvih v bodoče beležili še vklnejše u^ehe. Za meddruštveni odbor Lojze C^nko S SEJE SKUPŠČINE TKS PTUJ Prejšnji torek je bila 6. redna seja skupščine Telesno kulturne skupnosti Ptuj. Po pregledu zapis- nika zadnje seje in ugotovitvi izva- janja sklepov, so delegati obravna- vali finančni program skupnosti vsklajen s programom republiške TKS 1976-1980. Za izvedbo po- stavljenega programa bo potrebno 20,832.0(X) din. Program predvide- va graditev strelišča, sanacijo atletske steze in prvi del gradnje umetnega drsališča. Delegati so so- glašali s predlogom, da sredstva, potrebna za obnovitev atletske ste- ze namenijo za gradnjo atletskih naprav pri bodočem srednješol- skem centru. Sedanjo atletsko ste- zo na stadionu in skakališču pa bodo obnovili s sredstvi za tekoče vzdrževanje. Pri obravnavi zakona o združe- nem delu so se dotaknili njegovih najpomembnejših delov in sprejeli sklep, da se vsi aktivno vključijo v njegovo uveljavitev. Za tem so po- slušali krajše predavanje o usmer- jenem izobraževanju in graditvi šolskega prostora v naši občini. Delegati se bodo prav tako aktivno vključili v priprave in samo izved- bo referenduma za izgradnjo šol- skega prostora v sredinah, kjer ži- vijo in delajo. Sprejeli so predlog rebalansa fi- nančnih sredstev za leto 1976, ki ga je pripravil izvršni odbor TKS. Tako zbrana sredstva bodo name- nili za potrebna instalacijska dela na stadionu, zbrali pa jih bodo z zmanjšanjem sredstev, ki so bila namenjena NK in RK Drava. V nadaljevanju seje so poslušali informacijo o skupnih strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti. Na koncu so delegati postavili nekaj vprašanj, ki so vezana pred- vsem za gradnjo umetnega drsali- šča, ureditev tekmovalnih sistemov in uporabo šolskih telovadnic za potrebe posameznih društev. V akcijo zbiranja sredstev za Posočje pa se bodo vključili v okviru svojih možnosti. 1. k. Te dni so v teku tekmovanja v delavsko športnih igrah občine Ptuj, na katerih so številno zastopane ekipe ptujskih delovnih kolektivov. V razgovoru z Edijem Hojnikom, predsednikom komisije za DŠl pri občinskem svetu ZSS Ptuj, ki že nekaj let uspešno vodi rekreacijo delavcev, sem zve- del nekaj informacij o tekmovanju. Panoge, v katerih se bodo pomerile ekipe ptujskih delovnih kolektivov so naslednje: namizni tenis, ro- komet, mali nogomet, košarka, mini golf, smučanje, šah, kegljanje, streljanje in nova disciplina vlečenje vrvi. V teku je tekmovanje v malem nogometu, roko- metu, pikadu, kegljanju in mini golfu. Razveseljivo dejstvo je, da se v tekmovanja te vrs- te vključuje vedno več ženskih ekip, ki tekmujejo v pikadu, kegljanju, streljanju, namiznem tenisu, atle- tiki in v šahu. Največji poudarek DŠl je na masovnosti udele- žencev tekmovanj, saj se iz leta v leto veča število prijavljenih ekip v določenih disciplinah. Kot poda- tek bi navedel, da je leta 1975 sodelovalo 32 sindikal- nih organizacij, letošnje leto pa jih je prijavljeno že preko 40. Komisija je mislila tudi na delavce, ki so že preko- račili 35 let, tako da lahko tekmujejo v isti starostni skupini s sovrstniki. Tudi na ta način pridobijo ustrezno telesno kondicijo. Vsa tekmovanja so organizirana po liga sistemu, to pomeni, da tekmuje vsaka ekipa z vsako. Najprej se bodo zvrstila tekmovanja v rokometu, nogometu, mini golfu in kegljanju, pozimi pa bo na vrsti smučanje, košarka, odbojka ipd. Tekmovanja bodo potekala v novi dvorani Mladika in drugih športnih objektih, tako, da organizator tekmovanj ne bo imel problemov z izbiro prostora. Tekmovanja potekajo v pravem tekmovalnem du- hu, s polno mero elana in prizadevnosti vseh tekmo- valcev. To pAlh\ V vinogradu je do/orelo gro/dje. Pričela se bo trgatev. Med trto se oglašajo črički. Klopotci preganja- jo ptice in lisice. Dosti skrbi ima vi- nogradnik. Gospodar pripravlja stiskalnico, kadi, sode, brente . . . Gospcnlinja pripravlja hrano in pe- če potico. V vinogradih se zjutraj /berejo trgači. Grozdje režejo z no- ži ali s škarjami. Dajejo ga v poso- de. Brentar nosi gro/dje v zidanico, l/pod stiskalnice priteče sladek mošt. Posebno radi ga imamo otro- ci. Zvečer se trgači /berejo okrog bogato pogrnjene mize. Z vinskih gričev se sliši vesela pesem: Stiskalnica poka, gro/dje se joka. Sladke solzice, curljajo v kadi. Marjeta Eberl, 4. razr., OŠ Ptujska gora JESEN Jesen se že pozna, ko kmetje so pri delu, jesen se že pozna, saj mraz prihaja v deželo. ' Stanka Predikaka, 3/a, OS Majšperk Načrt za prihodnje leto BRIGADIRJI BODO NA AKCIJI SLOVENSKE GORICE 77 DE- LALI NA ODSEKU PODVINCI - GABERNIK Nedavna skupščina niadinske delovne akcije Slovenske gorice 76 je dala že prve obrise dela brigadigev na akciji v prihodnjem letu. Pomargkarge enega od osnovnih življenjslah virov — vode je prebivalce z območja Slovenskih goric in dela Ptujskega polja, teh je okrog 32000, potisnilo v naročje manj razvitosti. Zato dela na primarnem vodu na odseku Podvinci - Gabernik v približni izmeri trase 6 km, ki jih bodo opravili brigadigi mladinske ddov- ne akcije Slovenske gorice 77, predsta\4jajo v svdi osnovi mfrastrukturni objekt kot skupek vseh prizadevanj, ki jih vodi naša družbena skupnost za zmanjšanje jezu med razvitimi in nerazvitimi območji v smislu skladnejšega razvoja omenjenih območij. Ddo brig^iijev na mladinski delovni akciji Slovenske gorice 77 bo z^emalo izkop zemlje III. kategorije, planiranja dna jarka, nakladanje odvečnega materiala. zasip jarka z nabijanjem zemlje in planiranje terena. Po predvideva- njih naj bi brigadirji na trasi opravili okrog 45.000 do 50.000 delovnih ur. V pripravi je tudi že tehnična dcicumentacija, dokonč- na izdelava le-te ^ predvideva za mesec januar prihodnjega leta. Sedež akcije bo tudi v prihodnjem letu v Dornavi, odkoder bo akcija vodena tudi v naslednjih letih. Skupščina je na svoji zadnji seji med drugim še sklenila, da bo tudi v akciji Slovenske gorice 77 sodelovalo enako število brigadigev kot v letošnjem letu organiziranih v 10 brigadah. Bogastvo in izročilo letošnje akcije daje upanje, da bo tudi akcga Slovenske gorice 77, beležila uspehe kot njena predhodnica. Ugotovljene po- manjkljivosti in sklepi, ki jih je zapisala skupščina mladinske ddovne akcije Slovenske gorice 76 pa se bodo marale preliti v življenje, da bo akcija živela in uresničila v popolnosti in v vsej kvaliteti tisto poslanstvo, ki jo pred njo nalaga družbena skupnost in njen razvoj. MG Obrambni dan na šoli živimo v svobodni domovini. Vsi želimo, da bi bil mir povsod po svetu. Srečni smo v naši domovini. Pravica in ddžnost vsakega državljana je, da brani svojo domovino. Na obrambo domovine pa moramo biti vedno pripravlj eni. 12. oktobra smo imeli na šoli obrambni dan. Naša naloga je bila, da ob znaku sirene hitro in neopazno zapustimo šolo in pridemo do zaklonišča. Med potjo so se nam priključili učenci iz dru^h razredov. Pripravljeni smo jim bili pomagati, če bi bilo potrebno. Nasproti je prišel kurir, ki nam je pokazal pot do zaklonišča. V zaklonišče smo hitro prispeli. Čez 30 minut smo se lahko vrnili v šolo. Spoznali smo pomen splošnega ljudskega odpora in obnašanje v primeru napada. Obrambni dan je bil s tem zaldjučen. Metka Rakuša 8. a - posebna osnovna šola Ptuj TEDNIK - četrtek, 28. oktobra 1976 7. stran KOLEDAR OSVOBODILNEGA BOJA našega okoliša za OKTOBER 2. X. 1942 — Nemci ustrelim v Mariboru 143 talcev, med nUmi jih je kar 38 iz ptujskega okrožja, večina ie sodelovala s Slovensko-goriško četo. Kot talci padejo: Milena Berce (28), Stanko Braičič (22), trije bratje Čemo«: Ivan (48), Miha (30) in Viktor (36), Ivan Čuš (46), Lovrenc Cuš (41), Marija Čuš (57). Ivan Frankovič (41L Franc Fras (29), Genovefa Fras (32), Jože Fras (54), Manja Fras (53), Anton Gofaier (21), brata Horvata: Franc (36) in Anton (28), Ivan Horvat (43), inz. Enh Hribenuk (31), Anton Jančič (23), Vinko Jurančič (37), Franc Kaučevic (52) Jože Kocbek (33), Ivan Kokol (33), Franc Kostanjevec (37), Ciril Lepej (39), Adolf Murko (25), Franc Polanec (62), Vinko Polanec (32), OtiHja Pravdic (39), Ivan Pukšic (29), Franc Simonič (58), Terezija Simonič (45), Herman Stožer (29), Ludvik Svržnjak (35), Franc Soba (36), Jože Vrbnjak (28), Ignac Zgec (39), in Štefan Žnidar (42). 3. X. 1942 — Nemci zaprejo teg;a dne v ptujske zai^re Katico Kojc (starše in sestro Lojzko so zaprli na koncu jul^a), Marija Svržnjak s Kicarja, ženo tesnega sodelavca JOžeta Lacka ter Franca Klemenčica s Polenc. 3. X. 1944 — Po nesr^i je smrtno obstreljena v Sobetincihpartizanka Ljudmila Štrucl iz Ormoža. 5. X. 1941 - Na Graski gori pri Šoštanju ustanovno I. st^erski bataljon. Pri ustanovitvi sta navzoča Ptugčana in spanca borca Dušan Kvederin Tone Žnklarič. 5. X. 1942 — Nemci aretir^o članico ptujskega okrožn^a komiteja Olgo Meglicevo (32) in njenega moža Albina (31). (Olgo ustrelijo novembra, moz pa umre pozn^e v taborišču). 6. X. 1943 — V Lenartu vodita sestanek OF na travniku za pokopališčem aktwista Srečko Rojs-Niko in Franc Zal^nik-Leon. Prva postojanka OF pri Lenartu je pri kmetu Janezu Murščaku. 6. X. 1944 — Nemci požgejo ob slovensko-hrvaški meji v Halozah v krajih Meje, Budiščak in Zlogoje - 19 domov, v katerih so se oglašali partizani. Brezdomci se zatečejo h kmetom v sosednje vasi. 10. X. 1941 -V Šoštanju ustrelijo Nemci med desetimi talci dva iz ptujskega okrožja: Miha Anžela (31), asonoma iz Zabjaka pri Ptuju in Alojza Zormana (21), abiturjenta gimnazije, iz Sakusaka. Med talci pade tudi Dušan Fmžgar-Fidži (22) iz Celja, poslan junija na ptujsko območje, da pomaga pri organizaciji upora med mladino. Med ustreljenimi so tudi trije Pragerčani, kiso se namenili v partizane: Franc (21) in Maks (25) Berg^ez ter Franc Bezjak (20). 11. X. 1944 -V noči na ta dan razorožita dva bataljona Bracičwe brigade nemške strazaije v trgovinah v Slovenski BistricL Nato zaplenijo borci za 18 voz živeža, obutve in drugega blaga. Zaseda na cesti proti Konjicam napade nemško avtomobilsko kolono, druga pa bloMra nemško postojanko v Zg. Bistrki. Nemci ustrdijo iz zasede pri Čuševi hiši v Mezgovcih na Ptujskem polju dva kurirja 14 TV postaje: Jožeta Črešnika (25) in Franca Polanca-Mrazova. Tega dne se preda Nemcem tudi gospodar domačije Drago (Cuš (29). 14. X. 1944 —Nemci zažgejo Čuševo domačijo v Mezgovcih, predtem pa aretirajo Dragovo mater in polsestro Marijo Brenčič (43), ki umre pozneje v Ravv^ensbruekecku. Draga Čusa pa obdavijo 3. 3. 194SV Gr^cu. 15. X. 1942 —Ruška četa uniči del železniške proge Rače—Fram. Lokomotiva s štirimi vagoni se iztiri, prevrne in poškoduje., 15. X. 1943 -Nemci aretirajo ormoška upornika: Franca Horvata iz Ušenc in Vasa Vlajsavlovica. bivšega orožmka iz Ormoža. (Novembra pa še Ivana Likavc^ trgovca in Boža Kuharica iz Ormoža.) 15. X. 1944 —V noči na ta dan napadeta dve četi 1. bataljona Bracičeve brigade nemško postojankov Zg. PolskavL Močno utrjenemu sovražniku pa ne morejo do živega. 16. X. 1941 -V gozdu Rastje pn Beltincih v Prekmu^u skliče Kovač, sekretar okrožnega komiteja za Prekmuije in Medžimuije sestaiiek. Sovražnik to izve,^pripravi zasedo in ustreu Kovača, član komiteja Vinko Me^a od Tomaža pri Ormožu pa zbezi. 16. X. 1942 -V Auschwitzu umre Osojnikova mati Ana (70), v ptujskih z^OTih pa Jakob Tobijas (43) iz Pacinja. Nemci aretirajo Ivana Čeha - (36), drevesmčarja v Ptuju, sodelavca partizanov. (Ustrelijo ra 4. 11. 1942). 16. X. 1942 -I. pohcM-su bataljon, v katerem so tudi ptujski borci, izvede v vasi Tinje na Pohorju Preskrb ovalno in prop^agandno akcijo. artizani vdrejo v občinski urad v Zg. Velki, uničijo arhiv, nato pa zagroz^o učiteljem, naj prenehajo potujčevati. 16. X. 1944 -V noči na ta dan n^ade 12 borcev Lackovega odreda njemško orožniško postajo v Staršah na Dravskem polju. Vdrejo v stavbo, razorožijo orožnike ter zaplenijo veliko orožja, munic^e, uniforme, odeje ter tri pisalne stroie in dva motorna kolesa. 18. X. 1943 - Partizani Kalniškega odreda zavzamejo Veliko Pesino. Ravno goro, poškodujejo rove v rudniku Lab^je. Partizanske patrulje so na Cvetlinu. Nemci v Ptuju so razburjeni zaradi u^ehov hrvaških partizanov, zato poostrijo nadzorstvo ob hrvaško slovenski meji okrog Središča, Zavrča in Leskovca. 18. X. 1944 — Iz sestreljenega zavezniškega letala odskoči^o s padali zavezniški pSotL Pristanejo blizu Vurberka. Po krivdi izdajalcev jih Nemci prim^o. 20. X. 1944 - Demonstrativen napad skupine Lackovega odreda na nemško postojanko v Cirkovcah, s^ Nemce le prestrašijo in se umaknejo. Tega dne aretirajo Nemci v Koreni okrog 20 domačinov m zažgo hišo Zore^Drnovšek. 21. X. 1941 — Nemci aretirajo komuniste v železniških delavnicah v Ptuju: Kristoviča (46), Čarmana (43), Hlupiča (35), Gerečnika (38), Kosca (41), Svenška (38), Vogrinca (32), Korošca (44) ter se Jožeta Petroviča (25). 21. X. 1941 - Nemci ustrelijo v Kraguj^cu 7000 talcev, med njimi dva iz ptujskega okrožja: Alojza Novaka, uradnika iz Ormoža in Janeza Velkavrha, bivšega podporočnika JV. 21. X. 1944 - Sekretar OK KPS Ptuj — Pavle Baloh-Peter pcM-oca oblastnemu komiteju KP za Štajersko o seji okrajnega komiteja Ptuj, ki je bila 8. X. i944. Piše, da so razporejeni aktivisti po okraju: Jožko na Ptujskem pcdju, Janez in Nataša v Slovenskih goricah^ Dana na ormoškem območju. Tone v Halozah, kjer 120 vojakov nadzoruje gradnjo nemških utrdb ob meji. Za Dravsko polje je na sestanku poročala aktivistka Boža, čes da se je hotela tam vsidrati organizacija četnikov. V poročuu beremo, da šteje KP v ptujskem okraju 13 članov, 9 je kandidatov in 14 skojevcev. Na posebnem ^tu so k poročilu navedena še tale imena aktivistov v ptujskem, okraju: Franc Belšak-Tone, Konrad Petrovič-Jurek, Zvonko Sagadin-Tine, Martin Žgeč-Janez, Ivan Fric-Vitez, Ivanka Kovačič-Tatjana in Marica Gasparič-Dragica. 23. X. 1944 — Nacisti pMgejo v Planici nad Framom dve dc«načijL Med Makolamiin Nadolamise zadržuje bataljon Šerceijeve brigade. Štab IV. cq)erativne cone poroča tega dne sekretaiju CK KPS tov. Luki o ^dnji obrambne črte ob slovensko-hrvaški meju Nemci so z gradnjo v nekaterih krajih že pričeli. Iz Maribca-a so poslali na delo z vlakom 920 ljudi, med njimi vdiko šolarjev. V Ormož pa so poslali divizijo bele garde za pomoč pri dehi. VeKko delavcev je tudi v Zavrču in Cirkulanah. Trasa obrambne črte z bunkerji, jarki, žičnimi omrežji teče od Ljutomera do Cirkulan in dalje do Banje gore. Drugi del pa od Rogatca na Pristavo ob SotU. 25. X. 1944 — Poroča Štefka iz ptujskega ^raja oblastnemu komiteju KP za Štajersko, da sta se ona in Francek kot člana poveijeništva za vzhodno Št^ersko sestala z vsemi aktivisti v ptujskem okraju. Za sekretarja okrajnega komiteja pr^oročata Franca Belšaka- Toneta. Bolno aktivistko Božo naj pritegnejo v oblastni komite. OZNA je prite^ila za svoje delo pet aktivistov, kar je politično delo zelo prizadelo. Dovolj bi bflo, da bi pritegnila le Jožka in Nado. 27. X. 1944 - pade pri Sp. Pleteijih partizan Mirko Drevenšek; pri Zavrču pa primejo Nemci Jožeta Pun^račiča, ttgovskega pomočnika in organizatoija upora v domačem območju. Strahotno mučen umre čez nekaj dni. 30. X. 1941 — ustrelijo Nemci v Mariboru 30 talcev, med njimi 7 iz ptujskega okrožja: Franca Toplaka (25) študenta iz Mostna, dr. Metoda Špindleij^a (35), zdravnika iz Juisinec, Karla Amuša (22) krojaškega pomočnika s Polenc, Emila Oslovnika (17), zobotehnika, Franca Grabarja (20), krojaškega pomočnika in Alojza Zajška (17), vse tri s Hajdine ter Karla Hreniča (^20) iz Ptuja. V tej sl^pini talcev ustrelijo Nemci tudi Alojza Perneka in Leopolda Copa s Pragerskega, ki sta se pripravljala na odhod v partizane. PO DNEVIH NEDOLOČENI OKTOBRSKI DOCX)DKI PA SO: leto 1941: V Ptuju ustanovi Jože Lacko v prvih dneh oktobra okrožni odbor OF, skojevcem pa poveri nalogo raztresti letake in slovenske zastavice v proslavo obletnice ruske oktobrske revcJucije. leto 1942 — Osojnik ustreli v Krčevini pri Vurberku izdajalca A. B. Okupator jjr^elje v ptujske zapore nad sto političnih zapcffnikov, največ sodelavcev slovenskogoriške čete. leto 1943 — V Koreni v Slovenskih goricah prične delovati partizanska tiskarna, kjer tiskajo letake, radijska poročila in drugo. Okupator z^re v ptujske zapore 36 političnih jetnikov. Povsem okraju javljajo iz orožniskih postaj v Ptuj p manjših skupinah partizanov, ki izv^ajo manjše akcije: propagandne, za hrano, obleko, orožje in municijo. leto 1944 — V Stogovcih pri^Ptujski gori prične delovati tiskarna OF z imenom Tehnika Lacko. V Lancovi vasi požge okupator osem domačij, od katerih dve nogorita (Vaupotičeva in Vogrinčeva). V boju pri Dežnepi in Zg. Pristavi ranjeni kuriiji 8 TV postaje Mirko, Metod in Srdan se zdravijo pri kmetih v Zupečji vasi, Pleteijih, na Ptujski gori in v Majšperku. N^huje je ranjen Srdan. Kurirska postna 8 TV se ojača z novimi kurujL V železniški čuvajnici v Moškanjcih pri Obranu uredijo v kleti ambulanto za kuriije TV postaj. V Muretincih je sestanek članov poveijenika POOF za vzhodno Štajersko (Štefke, Francka in Olge) z aktivisti OF ptuj^ega okraja, zbere se 21 IjudL Na njem so razširili ptujski okrajni odbor OF z novimi člani. V novem odbom so bili: sekretar Srečko Kimovec in aktivisti: Ivan Štrafela-Don in Mimica Legvart-Nataša za Slovenske gorice, Franc Simon-Belšak za Ptujsko polje, Sagadin Zvonko-Tine in Sagadin Tončka-Ženka za zahodne Haloze. - Partizani zanetijo požar na šoli v Stopercah, ki šolo tako poškoduje, da se ne more v njej naseliti nemška posadka, kar je nameravala. — V taborišču umre Antonija Hrenič (Auschvvitz), duhovnik Franc Grobler, župiuk v Cirkulanah od 1. 1933 umre v Jasenovcu;v Mauthausnu premine Kari Veselko iz Središča, Anton Bezjak iz Nove vasi pri Markovcih pade v bojih za Pograd, Viljem Brec iz Mej pade kot bOTec Zidanškove bri^e, Jože Heiicovič s Turškega vrha pade kot borec 18. divizije na Dolenjskem, Franc Klajdarič iz Brez ovc a zgubi življenje v boju z belogardisti pri Trebnjem. Pri Trebnjem pade tudi Anton Kokolj z Vareje. V bolnici na Dolenjskem umre p^artizan Franc Šegula. Stanko Stropnik, dijak iz Ptuja, izgnan s starši na Hrvaško pa je pogrešan. V. R. Ograja na ptujskem mostu je dobila novo obleko Te dni je dobila ograja mostu čez Dravo novo obleko, ki jo ,,kroji" ptujski „Pleskar". Zvedeli smo. da so porabili za prvi premaz okoli 200 kg minija, medtem ko je bilo potrebno za dokončni temno zelen barvni premaz še okoli 350 kg bar- ve. foto: M. Uzinec Mnogo besed je bilo izrečenih o tako imenovani,,cesti smrti" Mari- bor—Maceij, ki je do sedaj terjala že nekaj mladih življenj. Veljalo bi ta problem tudi kako rešiti. Naj zato povzamem misli ne- kega šoferja avtobusnega prometa iz Ptuja, ki je med pogovorom s šo- larji hajdinske osnovne šole dejal, da bi morali pred šolo — pred pre- hodom za pešce — na eni in drugi strani cestišča urediti avtobusno postajališče, ki bi omogočilo posta^ nek avtobusom. Tako bi lahko šo- larji izstopili tik pred šolo in bi se tako izognili nepotrebnemu ,,f)ote- panju" in igranju ob cesti vse tja do prvega oddaljenega postajali- šča. Dodal je še, da bo vsakega šo- larja že sedaj ,,odložil" pred šolo ter tako rešil otroke pred nesreča- mi, ki jim grozijo na vsakem metru cestišča. Zares dober predlog za tiste, ki skrbijo za cesto in promet na tej ,,cesti smrti". Morda sprejeti tudi predlog o posebnem avtobusu, ki bi vozil učence v šolo in domov! Naj to opozorilo ne izveni v prazno in naj ne naleti na gluha ušesa. S tak- šnim avtobusnim postajališčem bo- mo prav gotovo rešili še kakšno mlado življenje. Nevaien piehod za učence pri h^dinski šoli Foto: R Pod tem geslom je kr^evna skupnost Ptuj izdala vabila starejšim občanom za izlet po naši domovini, za četrtek 21. oktobra 1976 z odhodom ob 8. uri in vrnitvijo ob 16. uri. Za varno potovale je bila oiganiziiana pomen narodnoosvobodilne vojne v teh krajih, kako so se še 14. in 15. mqa 1945 brezupno upirale posamezne enote razbite okupa- torske vojske. Po kosilu v slovenjegraškem hotelu, ki smo ga zalili z domačo proizvodnjo iz kleti »Slovenske gorice", nas je vodila pot v Ravne na Koroškem, Kotlje, rojstni kraj kocoŠcega pisatelja, Prežihove^a Voranca, čez Dravograd v Selnico, kjer smo se malo osvežili in nabrab novih moči za nada^i^o pot prek Maribora do Ptuja, kamer smo prispeli lepo razpoloženi ob pc^ šestih. Res je bil to olepšan dan v našem bolj osamelem živ^enju, še vreme nam je bilo naklonjeno brez neprilik in šofer avtobusa št. 4, nas je med po^o kratkočasi s svojim humojjem. Vodja izleta Albin Pišek je govoril med potjo, zdig v enem, zdaj v drugem avtobusu o krajih skozi katere smo se vozili in d^al nadaljne smernice ter povedal, da so k izboljšanju tega dne pripomogie razne organizacqe iz Ptuja. Ob lepem dožive^u, kakor je bilo, ne bi bilo pravilno, če se ne hi spomnili upostošenega Posočja in prispevali smo vsak po svojih skromnih možnostih. Upokojenci in drug^ staiejši občani pred odhodmn iz Ptuja Foto: R socialna služba, vožnja in postrežba za vabljene pa brez- plačna. Vabilu se je odzvalo nad 150 ptujskih občanov. Iz Ptuja smo se napotili seveda po nepredvideni, a obič^no pol umi zamudi, kar smo pač nujno zvečer, z uro in pol zamude, naddcnadili. Vozili so 4 avtobusi. Pred odhodom je dobil vsak popotnik oznako (lep na^ljček), da so nas radovedneži v Velenju spraševali, kaj smo za eni kruljavi svalje brez godcev in seveda tudi brez srčkane neveste. Krenili smo čez Pragersko do Slov. Bistrice. Tam pa na Sloveniko, novo avto cesto. Med lepo, zibajočo se vožnjo smo biU postreženi s piškoti in ojunačeni s pelinkovcem, da se nismo prestrašili predorov. Kar je na cestah redkosti, čeravno sta bila razsvetljena. Za udobno vožnjo po novi, čez 2 milgardi N-din dr^i cesti, so mor^ naši vozniki odšteti primeren znesek. V Ctelju smo center rnesta obšli in se napotili proti Žalcu in se ustavili šefe v Velenju, kjer so bili nam na vdjo sendviči. Po skoraj eno urnem razgledu tega novega, moderne^, po vcgni zgrajenega mesta in jezera smo nadaljevali pot, po ozki dciini, ki se pred Miiinjem začne razšigati v lepo cvetoco pokrajino, proti Slovenj Gradcu. Tu smo si o^edali najbogatejši muzd narodnoosvo- bodilne vojne v Sloveniji. Vodja muzeja tov. Fišer je objasnil prikazane slike in obrazložil ZNOVA UGASNILO MLADO ŽIVLJENJE Ko smo v poletnih mesecih, v času počitnic, na naših cestah zabeležili precej nesreč, katerih žrtve so bili otroci, smo znova opozarjali na to, da prometne nezgode ne ,,poznajo" počitnic in da je potrebno nenehno bdeti nad našimi najmlajšimi in jih ne puščati brez nadzorstva v objem ulice. Zadnji davek nas znova opozarja. V nesreči, ki se je pripetila 21. oktobra ob 16,50 v Ptuju na Ormoški cesti se je hudo telesno poškodovala 4-letna D. R., ki je dva dni za tem zaradi poškodb umrla v bolnišnici. Do nesreče je prišlo, ker je otrok stekel čez cesto v trenutku, ko je voznik osebnega avtomobila Stjepan Šeretin iz Vukonje pripeljal do gostilne Lužnik na Ormoški cesti v Ptuju. Na cesti pri bencinski črpalki v Podlehniku se je v soboto, 23. oktobra pripetila prometna nezgoda, ki je terjala poškodbe 6 oseb; materialna škoda pa znaša 60.(XX) dinarjev. Voznik osebnega avtomobila Šemsednini Redžep iz Zaklužja je vozil iz smeri Ptuja proti Krapini. Okvara na električni instalaciji ga je prisilila, da je ustavil vozilo na cesti; pri tem pa je spregledal, da je potrebno postaviti varnostni trikotnik in prižgati luči za označevanje vozila. Voznik avtobusa, ki je vozil za njim, Heinz Muller iz ZRN, ga zaradi omenjenih okoliščin in zaradi goste megle ni pravočasno opazil in je s prednjim delom avtobusa trčil v zadnji de osebnega avtomobila ter ga zbil s cestišča. V nesreči se je poleg voznika osebnega avtomobila poškodovalo še 5 oseb med njimi 2 otroka. V kritičnem stanju se nahaja N. H., star 10 let. MALIGANI SO MU VLILI MOČI V svojo bogato zbirko kršitev javnega reda in miru je Stanko Rajh iz Kidričevega, dodal še en podvig. Preteklo nedeljo si je izrabil za veseljačenje. Podal se je v gostilno „Gašper" v Kidričevem, kljub temu, da je bil že pošteno nadelan, je zahteval dodatno alkoholno dozo; natakarica pa njegovi želji ni hotela ustreči. V svoji objestnosti (očitno posledici maliganov) je začel z razbijanjem kozarcev in ,,prisili!" natakarico, da mu je postregla s pijačo. Privoščil sije tudi lastnico lokala ter jo ,,olepšal" z raznimi pridevki; skoparil pa ni tudi z žalitvami zoper delavce milice, s katerimi mu je zagrozila lastnica lokala. Za ustrezno ,,ohladitev" so poskrbeli delavci postaje milice; v primernem prostoru je Rajh preživel 12 ur do streznitve. MG RODILE SO: Anica Djuran, Kajuhova 5 — Sonjo; Irena (3olob, Domava 13 - Klavdijo; Irena Tomanič, Zagreb- ška 10 - Sabino; Milica Gajšek, Vošnjakova 10 - Matejo; Stanislava Cemezel, Slovenski trg 6 - deklico; Terezija Bombek, Prepelje 39/a — Mojco; Milena Vin ter, Mihovci 65 — Dušana; Silva Horvat, Podvinci 128/a - Valergo; Marga Vaupotič, Go- demarci 45 - dečka; Angela Brezinšek, Podlehnik 6/a - deklico; 01^ Šoštarič, Kukava 45 - dečka; Majda Kekec, Bukovci 157/a - Danijelo; Rozalija Tobias, Boreči 36, Ljutomer - Radka in Benjamina; Anica (icqkošek, Lancova vas 63 — dečka; Magana Vrabl, Potrčeva 42 - Petro; Zdenka Kramer, Mekotnjak 3, Ljutomer - Ta^ano. POROKE: Maqan Berlič, Trstenj akova 9 in Marta Marek, Ljubljana, (iorkiče- va 14; Franc Ferčič, Bukovci 7l/a in Oetka Herak, Placar 21; Iztok Mramor, Potrčeva 35 in Majda Štumberger, Zagrebška 77; Mihad Herera, Vrazov trg 2 in Albina Predikaka, Miklošičeva 8; Gabriel Ciac, Dravinjski vrii 5 in Marga Petrovič, SelSkarjeva 19; Kari Ribič, Krčevina pri Vurberku 10 in Milica Predikaka, Krčevina pri Vurberku 10; Roman Veršič, Sp. Hajdina, Amičeva 1 in Rada Mihajlovič, Požarevac, Bratstvo jedinstvo l;Ivan Rudolf, Kidriče- vo 28 in Barbara Fras, Muršičeva 10. UMRLI SO: Anton Cenar, Mezgovci 55, roj. 1903, umrl 20. oktobra 1976; Angela Kumer, Runeč 49, roj. 1919, umrla 20. oktobra 1976; Jožef Golob, Spuhlja 119. roj. 1905,umrl 22.oktobra 1976. vreme do nedelje, 10. novembra 1976. Prvi krqec bo v soboto, 29. oktobra ob 23.05. Napoved: Poslabšanje vremena bo okrog 30. oktobra in cJcrog 5. novembra. Ostah čas bo lepo vreme. Za dela na po^u je treba izrabiti vsako lepo uro dneva, k^ti okrog 20. novembra ali še kakšen dan piej se nam obeta sneg in prehod na pravo zimsko vreme. ALOJZ c:estnik TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079. Celoletna naročnina znaša 100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-10649. Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.