85 5'+ 60100200 1SRE0NJA KNJI Ž.NICA PRIIviUhJSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovim oo. Postale I grupo* Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 16 (9928) TRST, petek. 20. januarja 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ((Doberdob* v Govcu pn Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PREDSEDNIK REPUBLIKE^ LEONE ZAKLJUČIL POSVETOVANJA Andreottiju mandat za sestavo nove vlade KD mu bo danes določila manevrski prostor Prvi sliki z drugimi strankami bodo že v ponedeljek - La Malfa govori o možnem neuspehu in predlaga kandidaturo Fanfanija D — Kot predvideno je predsednik republike Leone, ob koncu j*, vctovanj, poveril demokristjanu Giuliu Andreottiju mandat za se-držk° B°ve v*a<*e- Kot je že običaj je Andreotti sprejel mandat s pri-*kom. Da je pa tokrat pridržek več kot utemeljen in ga torej ne gre Duhci* k®1 obredno formulo dokazuje tudi dejstvo, da predsednik redu *ke ni določil, kakšno vlado naj Andreotti sestavi. V preteklosti Predsedniki republike v mandatu r——----------;— _ , ., tali levičarsko alternativo. Poudaril pa je tudi, da nasprotuje predčasnim volitvam. Medlem se nadaljuje polemika o stališču komunistov, ki so dčjali, da bodo vztrajali pri zahtevi o vladi enotnosti vseli demokratičnih strank in zagrozili demokristjanom, da bodo poskus'ii oblikovati vladno koalicijo brez njihovega sodelovanja, če bodo trmasto vztrajali pri svojih stališčih. To je pojasnil član tajništva KPI Giorgio Napolitano, ko je dejal, da komunisti nasprotujejo predčasnim volitvam. Ni namen komunistov izriniti demokristjane iz večine, vendar pa se ne bodo pustili izsiljevati z grožnjo razpusta zbornic. Te mu se je mogoče izogniti tako, da sestavo ((levosredinske« ali nobarvnt« vlade, tokrat pa te o-t ati ?'• Andreotti je časnikarjem OJ Pojasnil, da bo o njegovih postavanjih. ki se bodo pričela v •ledeljek, sklepalo vodstvo KD na Tr»aSn*' e’k Kes so iz sedeža na stv U ®es“ sporočili, da se vod-o KD sestane danes dopoldne. Pa f Andreotti, ko je kat - - Kvirinal, prebral izjavo, v n ein že daje razumeti, da apelira Da j°°Sovornost» vseh strank in u-„ ’ ,a mu bo kljub velikim težavam j*'° sestaviti vlado, tp- e da se bom srečal s , avami,« je dejal Andreotti, «saj - a.laj° naravnost iz stališč posa-st| .mh. strank, ki se med seboj ne jj,k| Vendar mi poldrago leto k0 lse'?i P''avi, da so v trenutku, in S.6 bilo treba soočiti z resnimi ..^Pletenimi problemi, prevladala ^ odgovornosti in želja po sodelo-bil JU’ -1?6 c'a t*i pri tem nihče izgu-jih Sv,0ti*1 značilnosti ali opustil svo-IjiUedanj na bodočnost. Poskusil sled V smeri. Pred nami so na-- nle potrebe: zagotoviti moramo našim mestom mirno sožitje, zava- Dl,. f * delo zaposlenim in zadovoljiti kopanje mladih, ki zaposlitev bi na‘li iSčet°' Preprečiti moramo, da olj 'a vrednost lire. Upam, da bo taoa - 1,1 drugih perečih problemih in ”°Ce oblikovati ustrezno vladno Programsko platformo.« ^hdreotti bo torej v ponedeljek je h Posvet°vanja. Do katere me-tau h 'ahk0 P0Puščal, ni znano. To Seii *>lllltMIHIIIIIII(IMIIIIIIIIIIIIIinilllHIIII1IIIIIUIIIinill|IIIIIIIIIIMIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||l|| lili m,,,,,,,!!!,,!,minili,IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIITIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIH PO NENADNI PREKINITVI POGOVOROV V JERUZALEMU - , Vanče bo danes skušal prepričati Sadata o nujnosti obnovitve pogajanj z Izraelom Včeraj se je ameriški zunanji minister sestal z izraelskim premie-rom Beginom. ki je malo prej silovito napadel egiptovsko politiko v »prvem krogu« ne Andreottiju veliko manevr-h tako neučinkoviti. Na prej omenjeni tiskovni konferenci je Begin tudi dejal, da bo Zunanja ministra Izraela Dajan janj v okvira politične komisije in Egipta Kamel preti odhodom slednjega n Jeruzalema, po razbitju poga- (Telefoto ANSA) Na včerajšnji sodni obravnavi zaradi škandala montažnih hiš v Maianu Savonski industrijec Carozzo je potrdil da sta ga Balbo in Bandera izsiljevala Namesto «običajne» petodstotne podkupnine na celotno vrednost kupčije sta od njega zahtevala čedalje več denarja - Včeraj zaslišani tudi odir. Borneo Pastrengo, videmski prefekt Spaziante in funkcionar prefekture Labin (Od našega poročevalca) SAVONA — »Kdor je notel, da je kolesje steklo, ga je moral močno namazati.« Tako je dejal na včerajšnji razpravi zaradi izsiljevanja podkupnin v zvezi z gradnjo montažnih Kj v občini Majano v Furlaniji Renato Carozzo, 49-letni industrialec iz Savone, ki je avgusta lanskega leta sprožil prvi škandal v zvezi z obnovo Furlanije. Carozzo je na včerajšnji razpravi potrdi) obtožbe proti bivšemu županu občine Majano Girolamu Banderi in proti Zamberlettijevemu osebnemu t.aj iku Giuseppu Balbu: ponovil je, da sta od njega izsilila vsak po 14 milijonov lir, da pa je Bandera zahteval šc več, kar pa je presegalo vse mere. Zato je Carozzo zadevo prijavil najprej poTciji, nato pa še državnemu tožilstvu. Morda je bilo včeraj prvič po stavljeno vprašanje «relativne poštenosti«. Znano je namreč, da številni politični in upravni predstavniki prejemajo nekaj odstotkov za razne usluge: n; treba segati daleč v zgodovino, dovolj je, da se spomnimo na škandal Lockheed. Vendar pa so tukaj, po Carozzovih trditvah, politični predstavniki presegli vse mere. Običajna provizija, če jo lah ko tako imenujemo, naj bi se vrtela okoli 5 odstotkov. V tem primeru je bila provizija dvakrat večja, kajti Bandera in Balbo sta prejela vsakdo po 14 milijonov lir na prvo izplačilo 287 milijonov, poleg tega • i je Bandera, po Carozzovih bese. dah sodeč, zahteval še in še. Če je bil Carozzo pripravljen molčati po prvih izplačilih, ni mogel nikakor vztrajati pri molku po zadnjih zahtevah, ki so presegale 20 odstotkov vrednosti celotne kupčije. Pet odstotkov torej nekje sodi v »relativno poštenost«, več pa ne. Zakaj pišemo o tem? Zato, ker je Carozzo včeraj govoril o sestanku z Balbom in z Bandero, na katerem naj bi bil-, Bandera očital Balbu. da je prejel *- ojfomno denarja točilno se je nanašal na celotno kup čijo, ki jo je predstavljala gradnja montažnih hiš v Furlaniji) in zahteval, naj nusli njemu celoi.no provizijo v kupčiji s podjetjem Precasa. Dejansko naj bi naslednjega dne Balbo povabil Carozza k sebi i i ga zaupno naprosil, naj pač uredi raz mere z Bandero, ki izgublja živce in ga je treba nekako zadovoljiti. Sicer pa je Carozzo potrdil, da je bil Balbo nekakšen «deus ex ma čhina« v posebnem vladnem komi sariatu. On naj bi torej sprejema! industrije?, on naj b: se pogajal z njimi, on naj bi določal, v katerih občinah bodo gradili, on naj bi se razgovarjal o ceni. Pri navajanju vseh teh okoliščin je bil Carozzo dokai prepričljiv. Ni se sicer spominjal številnih podrobnosti, pred vsem datumov, vendar pa je verodostojno navedel vse okoliščine v pogajanjih z Balbom in z Bandero. Kljub svoji dvomljivi osebnosti, saj je bij doslej že 27 krat obsojen, 20 obsodb pa je že postalo pravnomočnih (gre večinoma za izdajanje ne kritih čekov za sleparije in za po dobna dejanja), je torej Carozzo s svojo verzijo dogodkov, ki je v glav nih obrisih ni spreminjal vse od prve prijave, kot sta to delala Balbo in Bandera, izpolnil pričakovanja in verjetno, vsaj v veliki meri zapečatil usodo Balba in Bandere. Njuno priznanje je namreč temeljilo na trditvi, da je šlo za podku Savonski industrijec Carozzo in njegova žena nied obravnavo včerajšnjo sodu« (Telefoto ANSA) povanje, Carozzo pa pravi, da je bilo to izsiljevanje. V pravnem jeziku je razlika na dlani: za podkupovanje bi bil glavni krivec Carozzo in obsodba za Bandero in Balba bi ne presegala kakšnega leta s pogojno izpustitvijo na svobodo. Če pa bodo sodniki potrdili, kar je zelo verjetno, da je šlo za izsiljevanje, je kazen mnogo huj-a, od 4 do 12 let zapora z vsemi mogočimi obte ževalnimi okoliščinami, med katerimi tudi dejstvo, da je šlo za izkoriščanje sredstev za pomoč pri zadetemu prebivalstvu. Gajjgzzo je včeraj natančno oij&al oostdoek, ki je bil potreben za dodelitev gradnje. Poudari je, da je vedno govoril z Balbom. a da je sorva njegova prošnja ostala v pre daiu. Na enem izmed teh srečanj ga je Balbo opozoril, da bi bilo prav, če bi kaj prispeval za »stran ko iz Vareseja« (Zamborletti in Balbo sta doma iz Vareseja), in zalite val 1.0 do 15 odstotkov celotne kupčije. Za Carozza je bila to pretira na zahteva :n zato se je pogodil z Balbom za 5 odstotkov. Tu je posegel predsednik, ki je opozoril Carozza, da je Balbo ved no trdil, da mu je Carozzo sam po nudil in «daroval» 14 milijonov lir. Carozzo je po začetnem začudenju in dvomu, ali je sploh prav razumel, dejal: »Ali se vam zdi, da bi lahko podaril 15 milijonov lir nekomu. ki jih sploh ni zahteval?« Kar pa zadeva odnose z Bandero je Carozzo dejal, da je župan takoj zahteval od njega denar, češ da je nepojmljivo, da bo on ostal brez denarja, ko pa imajo «oni v Vidmu« že celo goro denarja. Ta denar bi mu moral Carozzo izročiti, če je ho tel, da bo Bandera «prepričal prebivalce, da bodo sprejeli te barake«. Po Carozzov h besedah naj bi bil Banderu tudi sam spletkaril in širil govorice, da so barake slabe, nato pa nastopil kot pomirjevalec duhov in se s tem pokazal savon-skemu industrijcu v dobri luči. Carozzo je na prvo zahtevo pristal in izročil županu 14 milijonov lir. Z na je začelo odvetnika ........................................................................................................................................................................................................................................................................................... * 411111 > 11 ■ * I *' •" ■ 1111' > • 11 * 1111111111111. • I. M M |. 1111111 • 1111 ■. | Prihodnja KEVS ho v Madridu Nesoglasje med udeleženci o vsebini sklepnega dokumenta BEOGRAD — Rezultati dosedanje razprave na beograjskem sestanku KEVS — udeleženci nadaljujejo delo od torka — so več kot skromni. Edina svet' . točka je prišla do iz A. V razpravi o kraju, kjer naj bi bil naslednji sestanek KEVS, podo ben beograjskemu, so udeleženci za-uortci izrekali podporo kandidaturi Vanče skušal prepričati Sadata o j španske prestolnice Madrida. Tak iiujnosti ponovnega odprtja pogajanj ter poudaril, da ima sedaj be sedo Egipt. Že lik po prekinitvi jeruzalemskih pogovorov in po tele fonskem razgovoru s šefom Bele hi še Carterjem pa je Sadat izjavil, da je pripravljen na obnovitev po gajanj le s pogojem, da Izraelci spremenijo svoje stališče. Položaj je to rej očitno v slepi ulici, iz katere g • bo le s težavo spravila Vanceova diplomatska sposobnost. Po neurnd nih vesteh iz ameriških krogov naj bi po zadnjem zapletu opustili me todo napol javnih pogajanj ter se raje vrnili k stari. Kissingerjev' metodi tajnih srečanj in «leteče diplomacije«, ki je morda manj sppkta kularna, zato pa tudi manj podvr žnia nenadnim polomom Sam Kis singer je včeraj svetoval Vanceu — kateremu je sicer prizna! veliko po-gajalno spretnost — naj opusti izjave za javnost in naj predvsem poskrbi za to, da pomiri duhove. (Im) predlog sta podprla tudi zastopnika Avstrije Malte, torej držav, ki sta se tud' sami potegovali -- poleg Španije — za gostitelja naslednjega evropskega zborovanja. V drugih delovnih telesih beograjskega sestanka doslej nis* dosegli sporazuma niti o vrstici sklepnega dokumenta, ki ga morajo pripraviti do konca srečanja v kongresnem središču «Sava» na Novem Beogradu. BEJRUT — član tajništva in vodstva KPi Giancarlo Pajetta se je včeraj v Bejrutu sestal s palestin skini voditeljem Arafatom, kateremu je izročil pismo generalnega tajnika KPI Berlinguerja. V njem italijanski komunisti potrjujejo »solidarnost oalestinskim narodom« v njegovem boju za ustanovitev lastne države, ob spoštovanju neodvisnosti in nedo-takTivosti vseh držav na tem področju.« GOVOR ZVEZNEGA KANCLERJA HELMUTA SCHMIDTA V BUNDESTAGU Zahodnonemško gospodarstvo ni dovolj trdno da bi povleklo iz recesije tudi druge države (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN — Zahodnonemški kancler Helmut Schmidt je sinoči v vladni izjavi pred Bundestagom poudaril, da gospodarstvo najbogatejše zahodnoevropske države, kljub najmanjši stopnji inflacije in trdni valuti, ni dovolj krepko, da bi Zvezno republiko Nemčijo lahko imeli za »lokomotivo«, ki naj bi tudi druge potegnila iz vrtinca recesije. Pred dobrim polletjem po londonskem vrhunskem sestanku industrijsko najbolj razvitih držav sveta, je bilo kanclerjevo prepričanje drugačno. Tedaj je prav on govoril o tem, da bodo tri industrijske velesile, ZDA, Japonska in ZR Nemčija, predvsem pa slednji dve, povečali stopnjo gospodarske rasti (ZR Nemčija na najmanj 5 odst.) in na ta način oživele konjunkturo. ZR Nemčija je, kot je dejal kancler Schmidt, svojo odgovornost do zahodnih zaveznikov izpolnila s tem, ko je v preteklem letu sprejela 16 milijardni program investicij v javna dela in paket ukrepov z davčnimi olajšavami Zaradi tega Bonn od ločno odklunja nasvete iz tujine — Schmidt je konkretno omenil pisanje «New York Timesa« — naj bi bolj pogumno vzeli v račun tudi nekaj več inflacije in v interesu oživljanja svetovnega gospodarstva zadolžili državni proračun. Zahodnonem ški gospodarski strategi bodo še naprej vztrajali na trdni protiinflacijski'politiki, ki se, kot meni kancler, da opravičiti tudi z dejstvom, da je bila prav svetovna inflacija eden izmed glavnih vzrokov za »eksplozijo« cen nafte in svetovno gospodarsko krizo. »Zlata srednja pot«, za katero se je pred Bundestagom zavzemal kancler, pomeni počasnejšo rast, kot je bilo predvideno, zato pa vsaj eno trdno točko v zrahljanem zahodnem gospodarskem sistemu. Umetno pogrevanje gospodarstva posameznih dr-žav[ denimo ZR Nemčije, po mnenju zahodnonemškega kanclerja, ne more bistveno spremeniti celotne podobe ekonomskih gibanj. Citybank v New Yorku je n.pr. izračunala, da bi za en odstotek povečana rast v ZR Nemčiji lahko prispevala, da se stopnja gospodarske rasti v Veliki Britaniji poveča samo za 0,05 odstotka in v Franciji za 0,07 odstotka. Čeprav si tukajšnji politiki le tu in partnerjev peljalo v še večje gospo-tam dovolijo polemiko ali celo kriti- darske težave. ivo VAJGL ko Wasliingtona, je Schmidt tudi v tem oziru v določeni meri izjema. Ošvrknil je finančno politiko Carterjeve vlade in podčrtal «da pozdrav lja Carterjevo izjavo o pomembnosti trdnega dolarja za svetovno go spodarstvo«. Navsezadnje je dodal: probleme vendar ni povzročila nemška marka. Spričo tega, da se prav te dni za čenjajo trda pogajanja med tarifnimi partnerji o stopnji povečanja plač v tem letu, so v ZR Nemčiji s posebnim zanimanjem pričakovali kanclerjeve besede na to temo. Helmud Schmii t se je taktično umaknil konfrontaciji s sindikati in tvegal za mero pri kapitalu, ko je poudaril, da doseženi porast cen nikakor ni posledica previsokih plač. ampak predvsem posledica spremembe paritete marke v odnosu na večino nacionalnih valut. Tako je kanclerjev programski govor skoraj nehote zvenel kot spremljava pogajanjem, v katerih sindikati predlagajo povečanje plač za 6 do 8 odstotkov, kar naj bi po besedah delodajalcev in Schmidtovih liberalnih koalicijskih 10. kongres UDI: ženske osebek družbenega dogajanja »Moja ženska vest v močnem organiziranem gibanju za spremembo našega življenja« je geslo desetega vsedržavnega kongresa UDI, Zveze žena Italije, ki se ga udeležuje dva tisoč delegatk iz vseh koncev države. Kongres je odprt, kot je pouda rila Maria Repetto v imenu tajništva in povabila ženske, naj se vključijo v demokratično družbeno dialektiko kot »osebek« V svojem poročilu se je nato dotaknila vprašanja nove ženske organiziranosti za rešitev problemov splava, družinskega načrtovanja, sožitja in nasilja, brezposelnosti in gospodarske enakopravnosti. O teh temah bodo ženske razpravljale v okviru dvajset odprtih delovnih skupin. Bandero je bil tedaj mladi Brollo in njemu je župan pokazal kovček z denarjem ter mu dejal: »Posluži se. a ue pretiravaj.« Proti Brollu je v te! u kazenski postopek, ki pa ga je preiskovalni sodnik Acquaro-ne ločil od postopka proti Banderi in ostalim. T stega dne, potem, ko ie bivši župan prejel 14 milijonov lir, so šli Bandera. Brollo in Carozzo skupaj na kosilo in Bandera je dejal: »Danes plačam jaz!« Izredno zanimiva je tudi okoliščina, k jo je najedel Carozzo na popoldanski razpravi in o kateri do-, j ni Hio .sledu v aktih. Savanski industrijec je namreč govori] o plačilu montažnih hiš; občini Majano s* hiše izročili marca 1977, občina pa jih več mesecev ni plačala. V srečanju z Bandero naj bi slednji dejal Carozzu. naj toži občino; sam bi mu pomagal, da bi se tožba zanj končala ugodno, odškodnino, ki bi jo prejel, pa bi si razdelila na polovico. Ob t sti priložnosti naj 1 i mu bil Bandera celo priporočil, naj najame odvetnika Betizmla iz Latisane. Ko je to slišal, je Bandera vzrojil in dejal: «Res je, da sem star. pa. tudi arte-r osklerotičen, ne pa popolnoma nor! Pričevanje H obe rta Carozza je bilo nedvomno najpomembnejši dogodek včerajšnji razpfavi. Zasedanje se z zaslišanjem savonskega Romea Pas trenda, ki' je obtožen poskusa izsiljevanja. Slednji naj bi baje na Banderovo prošnjo navezal stike s Carozzom in sporočil, da župan iz Majana zahteva nadaljnjih 200 milijonov lir. zahtevo pa naj bi bi) kasneje, na Pastrengovo posredovanje. znižal na 100 milijonov lir. Pastrengo je to obtožbo odločno zanikal. Dejal je. da mu ni Bandera nikoli ničesar naročil, pač pa. da .ie zastopal interese banke, ki je finansirala Carozza in je svetoval industrijcu. naj popravi montažne hiše, ki niso ustrezale pogodbi, pa čeprav ga bo to drago stalo, saj je banka tvegala, da izgubi 350 milijonov lir .jamstva. ki ga je izplačala občini Majana in s katerimi je jamčila, da bo Carozzo dokončal z deli. Pastrengo je poudaril, da v njegovi pisarni sploh ni bilo govora ne o 14 ne o 100. in še manj 0 200 milijonih lir. Na včerajšnji razpravi so sodniki zaslišali tudi zadnja dva soobtoženca, ki sta se šele včeraj predstavila sodišču. Gre za videmskega prefekta Spazianteja in za funkcionarja [jbio. ki sta obtožena, da nista izsiljevanja! o katerem sta bila obveščena, prijavila sodnim oblastem. Carozzo je namreč dejal Labiju, da ga Bandera izsiljuje in da zahteva preveč, zaradi česar so postali odnosi nevzdržni. Dejal pa je tudi. da bo premislil, če naj zadevo prijavi sodišču ali ne. Labia je to vzel na znanje in svetoval Carozzu. naj poskusi prijateljsko razčistiti spor z občino, misleč, kot je včeraj dejal, na spor zaradi slabe kvalitete, montažnih hiš. Labio je o zadevi bežno poroča! tudi prefektu Spazianteju. ven-tiar sta oba mislila, da gre za eno izmed številnih pritožb prebivalstva Podjetij in občin, ki jih je v tistem času kar mrgolelo. Končno pa je sodišče zaslišalo vrsto manj pomembnih prič. med kate-rmii skoraj vse upravitelje občine Majano, tako novega župana Schirat-tija, kot tudi vse odbornike in občinskega tajnika. Povedali niso nič zanimivega, pač pa so skušali v čim večji meri kliti župana Bandero. ki so ga orisali kot nadvse požrtvovalnega in zavzetega za pomoč prebivalstvu. Morda je bila umestna pikra pripomba Carozzovega zastopnika odvetnika Biondija. ki je dejal: «la? zakaj niso poklicali nobenega svetovalca opozicije? Tako bi vsaj vedeli za drugo plat kolajne.« BOJAN BREZIGAR ŠIRI SE SOGLASEN PROTEST GOSPODARSKIH OPERATERJEV Ministrski odlok o carinah v nasprotju z vlogo dežele Takojšen preklic omejevanja carinskih operacij narekuje potreba po okrepitvi trgovinskih inlrastruktur za uresničevanje osimskih sporazumov Odlok št. 960, s katerim .je mi nister Pandolfi omejil samo na nekaj carinskih uradov vse operacije za uvoz in izvoz (tudi začasen) železarskih in tekstilnih izdelkov, z zatrjevanim namenom, da podrob neje nadzorujejo zlasti njih uvoz «pod ceno* v obrambo državnih industrijskih sektorjev, ki so v kri zi. je izzval v vsej državi vsesplošen protest gospodarskih kategorij. Ukrep, po katerem morajo vsi železarski izdelki le prek carin v Bariju Genovi, Brescii in Trstu je prizadel izključene kraje in je povzročil močna protestna gibanja v Piemontu, Benetkah. Neaplju in Sa-voni. Prav tako je omejitev carinskih operacij za tekstil na urade v Bergamu, Bielli, Pratu, Benetkah, Vareseju in Civitavecchii vzbudila odločno nasprotovanje gospodarskih krogov iz drugih mest. Za gospodarstvo dežele Furlanije-Julijske krajine, ki ji zemljepisna lega in vsi uradni vladni gospodarski dokumenti pripisujejo vlogo posrednika, oziroma »mostu* v izmenjavah z vzhodom, je pa ministrova odločitev še posebej nesprejemljiva. Zahteva po takojšniem preklicu skrajno škodljivega ukrepa je že prišla močno in soglasno do izraza na sestanku zastopnikov vseh deželnih gospodarskih kategorij in političnih predstavnikov, ki je bil 16. t.m. v Gorici. Odločen protest so že izrazili špediterji, te dni so se pa predstavniki strokovnih združenj sestal' na sedežu trgovinske zbornice v Trstu da razpravljajo o posledicah ministrovega dekreta. Pri tem so ugotovili absurdnost njegovih učinkov, saj na primer ne morejo več opravljati carinskih operacij na carinah pri Fernetičih in na Opčinah za železarske izdelke. Gospodarski operaterji so zato soglasno zavrnili omenjeni odlok, ker ne samo predstavlja razvrednotenje tržaške carine, ampak je tudi v hudem nasprotju s potrebo po okrepitvi vseh trgovinskih infrastruktur. ki .jo narekuje izvajanje osimskih sporazumov in uresničitev industrijske proste cone. Trgovski operaterji so zato napovedali posege pri finančnem ministru Pandolfiju, pri ministrih za trgovinsko mornarico, za industrijo in trgovino ter za zunanjo trgovino, v enotni akciji z vsemi trgovinski- Slovenski raziskovalni inštitut iskreno čestita predstojniku svoje podružnice v Čedadu Fer-rucciu Clavori in soprogi ob rojstvu sina MARINA mi zbornicami. Zahtevajo pa tudi odločen nastop vse javnosti, zlasti političnih sil, v podporo njihovim prizadevanjem za preklic odloka. Enako zahtevo je izrazilo tudi deželno združenje avtoprevoznikov, ki poudarja, da je treba carinskim uradom v Trbižu, Gorici in Trstu omogočiti izvrševanje vseh operacij z okrepitvijo struktur in osebja. Na pobudo združenja občin Predloženi popravki k vladnemu odloku o krajevni financi Vladni zakonski odlok o krajevnih financah z dne 29. decembra lani je vzbudil splošno nasprotovanje občin in pokrajin, saj jim dejansko onemogoča na eni strani naložbe za potrebna javna dela, po drugi pa nameščanje osebja za izvrševanje skrbstvenih služb za naraščajoče potrebe prebivalstva. Zato je izvršni odbor vsedržavnega združenja občin ustanovil ožji delovni odbor, ki je izdelal predloge za popravke, ki naj jih parlament vnese v ukrep, preden vladni odlok pretvori v zakon. Izdelane predloge, ki zadevajo predvsem možnosti vključitve primanjkljajev javnih prevoznih služb v občinske proračune in pa upoštevanje potreb občin s potresnega območja, je v torek obrazložila komisiji za finance in zaklad poslanske zbornice ožja delegacija krajevnih upraviteljev, ki jo je vodil tržaški občinski odbornik Abate. • Načelniki svetovalskih skupin strank ustavnega loka v deželnem svetu so zahtevali srečanje s predsednikom deželnega odbora v zvezi z zahtevo delavstva v prevoznem sek-torju po izvajanju delovne pogodbe pri zasebnih prevoznih podjetjih. Pred tem so se načelniki svetovalskih skupin sestali s predstavniki delavcev, ki so jim obrazložili svoj položaj in zahteve. gledišče v današnji družbi*. Dela se bodo razvrstila v šestih ciklusih, in sicer od petka, 27. t.m. do srede 26. aprila. V gledališkem laboratoriju bodo sodelovali igralci Teatra Sta-bile, občinstvo, glasbeniki, slikarji, plesalci, itd. Vpis za laboratorij gledališča, ki se bo odvijal v Avditoriju, je brezplačen, vpišejo pa se lahko vsi, ki jih gledališče zanima. • Drevi bo c'j 20.30 na tržaškem dru. ! štvu esperantistov v Ul. Trento 1 A-nita Altherr posredovala svoje vtise z obiska na Kanarskih otokih. Svoje pripovedovanje bo dopolnjevala z diapozitivi. ZA RIM NAJ BI VEČ NE VELJAL ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKI SPORAZUM Zaskrbljenost tržaških ribičev ob vprašanju ribolova v zalivu Odločen poseg deželnegrf odporništva za industrijo pri vladnih oblasteh v Rimu - Protest tajništva tržaške federacije PSI Kmalu začetek delovanja gledališkega laboratorija Teatra Stabile S prihod n jiralednom bo. začel delovati gledališki laboratorij. Teatra Stabile. Pobuda spada v okvir posredovanja najznačilhejiliff‘dejav+iosli, ki oblikujejo gledališče. Letos bodo obravnavali zelo različne in zanimive teme, ki jih lahko sintetiziramo v naslovu: »Jezik gledališča, oblike igralske tehnike, dramaturške teorije, življenja igralcev in poskus sociološke raziskave o vlogi, ki jo ima SESTANKI 0 BENCIN0V0DU Sporočilo ministrstva za trgovsko mornarico, da je zapadel italijansko jugoslovanski sporazum o skupnem ribolovu v Tržaškem zalivu, kar naj bj pomenilo, da italijanski ribiči ne bodo smeli več ribariti onstran tiste mejne črte, ki jo določajo osimski sporazumi, in obratno, je včeraj močno vzburilo duhove v naši deželi ter izzvalo številne proteste, v prvi vrsti pa je seveda razburilo tržaške in gradeške ribiče, ki jih je nenadna odločitev iz Rima v prvi osebi prizadela. O tej odločitvi je bilo tudi že veliko razprav in ugibanj. Telegrafsko sporočilo z ministrstva je namreč prišlo kot strela z jasnega. Nihče česa takšnega ni pričakoval. Še posebno zato, ker je bilo dovoljenje za skupno ribarjenje v devet milj in tri milje širokem pravokotniku v sredini Tržaškega zaliva podaljšano do 31. junija. Skupno s tem podaljšanjem pa so vladni predstavniki dali tudi vrsto zagotovil, da bodo ukrenili vse potrebno, da bi 15. člen italijansko - jugoslovanskega sporazuma veljal še naprej. Očitno je v Rimu sedaj prišlo do kakega nerazumljivega kratkega stika. Nepojmljivo je namreč, da osimski sporazumi doslej niso bili determinantni dejavnik pr; dogovarjanju glede ribolova v tem predelu Jadrana, sedaj pa jih italijanski vladni organj kar naenkrat vihtijo kot nekaj, kar dokončno ukinja vse ostale dvostranske sporazume. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Ministrstvo za trgovsko mornarico je predvčerajšnjim sporočilo pomorskemu poveljstvu v Trstu, da 15. člen italijansko - jugoslovanskega sporazuma o ribolovu ne velja več. Noyo pomorsko mejno črto določajo osimski sporazumi, je nadalje rečeno v brzojavki. Začetnemu velikemu začudenju se ie kmalu pridružila zaskr-i bljenost. Ta .ie zajela predvsem tr-I žaške in gradeške ribiče skupno o-! krog 400 ljudi, ki jim s tem ukrepom grozi «brezoo;elnost». če si lahko izposodimo izraz iz sindikalnega besedila. Čeprav leži omenjeni pravokotnik, v katerem so lahko ribarili tako jugoslovanski kot italijanski ribiči za dve tretjini v italijanskih teritorialnih vodah in za preostalo tretjino v jugoslovanskih vod "h, je stedoja tret.hna veliko bolj bogata z ribami, tudi ker ie v tem predelu morje globlje. Prepoved bi torej ribiče iz Trsta, Gradeža in druteh manjših krajev naše dežele zelo prikrajšala. Predstavniki tržaških ribičev so zato včeraj odločno protestirali ter posredovali prj deželteh in drugih oblasteh. Zanimivo je, da so nekateri v teh dneh vrgli svoje mreže v tisti predel, po katerem naj bi jim bila odslej plovba prepovedana, in si sedaj ne upajo več ponje. Bojijo se namreč ukrepov jugoslovanskih pomorskih mejnih organov. Zaskrbljenost je včeraj izrazil v uradni izjavi tudi deželni odbornik Po zaključku pogajanj, ki so jih Kmečka zveza in posebno v ta namen izbrani vaški odbori vodili z družbo «Aquila» o odškodninah in jamstvih, ki jih mora zagotoviti lastnikom zemljišč, po katerih namerava ob že obstoječem naftovodu in metanovodu speljati nov bencinovod od tržaške čestilnice prj Orehu do ovojih rezervoarjev v Viscu pri O-gleju, so si v zadnjih dneh sledili ponovni sestanki po vaseh. O rezultatih pogajanj, na katerih je petrolejska družba spričo enotnosti in odločnosti akcije v bistvu sprejela vse zahteve prizadetih lastnikov, zn jim poročali tajnik Kmečke zveze, kmetijski izvedenec Edi Bukavec in člani vaških odborov. Slika je bila posneta na sestanku v Lonjerju. Hude poškodbe na obrazu pri trčenju v priklopnik Z rešilcem pristaniške ustanove so včeraj popoldne ob 16.25 prepeljali v tržaško bolnišnico 27 letnega delavca Gianfranca Kočevarja, bivajočega v Ul. Colonia 13, ki se je malo prei ponesrečil v novem nri stanišču, S prognozo 30 dini so ga sprejeli na okulistični oddelek, ker je ponesrečenec utrpel hude rane na obrazu, poleg tega pa si je še ranil obe roki. Kot so ugotovili agenti cestne policije, je do nesreče prišlo, ko se je Kočevar, ki se je po pristanišču vozil z vespo, silovito zaletel v priklopnik, ki je bil ustavljen na nar-kimem prostoru novega pristanišča. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU ob tridesetletnici ustanovitve prireja ZGODOVINSKO RAZSTAVO LONDON 1915 - OSIMO 1975 V PROSTORIH SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V ULICI SV. FRANČIŠKA 20 Razstava bo odprta vse delavnike do vključno sobote, 28. t.m. Urnik; od 16. do 20. ure. Zjutraj samo organiziran obisk po skupinah za industrijo in trgovino Stopper, ki je pristojen tudj za ta vprašanja. Dejal je, da se je nemudoma povezal z zunanjim ministrstvom ter ministrstvom za trgovinsko mornarico ter zahteval naj objasnijo ta nepričakovani ukrep. Iz Rimu so seveda potrdili, je rečeno v tiskovnem poročilu dežele, da je sporazum med Italijo in Jugoslavijo o ribolovu narekovalo dejstvo, da so se teritorialne vode krile. Po mnenju odgovornih vladnih organov ta položaj danes ne obstaja več, ker je osimski sporazum dokončno določil . omorske meje. Dežela je nenehno pritiskala ) a vlado, da bi podaljšali veljavnost 15. člena italijansko - jugoslovanskega sporazuma o ribolovu, je mc ’ dru-■ poudaril odbornik Stopper. Vladni predstavniki pa so nas v tem pogledu pomirili, češ da ni nevarnosti spremembe, čeprav naj bi vprašanja ribolova v Jadranskem morju v prihodnje neposredno urejevali v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Odbornik Stopper je še' dod-iU/da' je ukrep tembolj zaskrbljujoč, kolikor je prišel nepričakovano in ne da bi karkoli prej najavili. Deželno oaborništvo je vsekakor odločno protestiralo nad takšnim ravnanjem ter zahtevalo od vladnega predsednika, notranjega ministra ter ministra za trgovinsko mornarico, da problem ponovno proučijo ter ukrepajo v skladu s stvarnimi potrebami, V pričakovanju novega sporazuma med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo naj se poišče kaka prehodna rešitev. Stopper tudi zagotovil, da bo deželna uprava takoj navezala stike z EGS. Tudi tajništvo tržaške federacije PSI je izdalo tiskovno poročilo, v katerem označuje zadržanj? ministrstva za trgovinsko mornarico za nedopustno. Nerazumljivo je namreč dejstvo, menijj socialisti, da se minister Lattanzio ali kdo od njegovih podtajnikov ali direktorjev niso zavedeli, da obstaja nekj osimski sporazum, in da niso ustrezno ukrepali. Zato bi bila spet čimprej potrebna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Za PSI pa vsekaker ni osimski sporazum tisti, ki ovira uresničevanje zahtev tukajšnjih ribičev, pač pa nedopustna ležernost kakega demo-kristjanskega ministra. • Vodstvo konzorcija za prevoze sporoča, da bodo z nedeljo) ijKL; januarja, avtobusi s številkami 1, 6, 19, 25, 26, 35, 40, 41 in C spet) vozili • po normalni progi, ki gre po Ul. -CarduCci. Tudi glavno postajališče avtobusov 25 in 35 bo spet na Oberdankovem trgu, le avtobusi št. 23 bodo začasno še vožili na progi glavna postaja, Kor-zo Cavour, Borzni trg, Korzo Jtalia, Trg Goldoni in Trg Stare mitnice. tiiiMiiiiiiiiimmiimnMiimtiitiiiiMMMiiiMiHitiiiiiiiiiimiinMfiiiiMmiHiHiHiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiimi PRIHODNJI TORCK V VSEJ DEŽEL! NAPOVEDANA STAVKA DELAVCEV ZASEBNIH AVTOBUSNIH PODJETIJ Avtoprevozniki stavkajo, ker že več kot dve leti čakajo na polno izvajanje delovne pogodbe V Vidmu so se sestali predstavniki deželnih tajništev sindikatov avtoprevoznikov, deželna federacija CGIL CISL UIL in predstavniki delavcev avtoprevoznikov zasebnih avtobusnih podjetij. Srečanje je bilo potrebno, potem ko so razgovori s predsednikom deželnega odbora Oomelli-jem dali negativen rezultat. Uslužbenci zasebnih avtobusnih podjetij čakajo na polno izvajanje državne delovne pogodbe že več kot dve leti. deželni odbor pa je hotel izvajanje pogodbe povezati s poviškom avtobusnih tarif v deželi. Tako tolmačenje postavlja delavce kategorije na različno raven v primerjavi z drugim; delavci v deželi. Zato so sindikalne organizacije sklenile, da nadaljujejo boj za uveljavitev pravic delavcev avtoprevoznikov. Avtobusi, ki so last zasebnikov, ne bodo danes prevažali pošte, šoferji ne bodo opravljali nočnega nadurnega dela, vozili pa ne bodo HIIIIIMIIMiniHIIMtllMIIMMinMIIIIIflMMIMiniilttllllMMfinilllMIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIiniinmilinilUlltlllllllll I2PRED TRŽAŠKEGA KAZENSKEGA SODISCA Šestnajst mesecev zapora za fašističnega študenta V kleti je skrival naboje, smodnik in zažigalno vrvico Tržaško kazensko sodišče je pod predsedstvom sodnika Visalli.ja včeraj po hitrem postopku obsodilo 23-letnega desničarskega študenta Li-via Pacherinija. pripadnika zloglasne «Frontc della Gioventu* na eno leto in štiri mesece zapora ter na plačilo 300 tisoč lir globe Pache rinija je policija aretirala v petek, 13. januarja, po preiskavah v zvezi z bombo, ki so jo zagnali proti sprevodu avtonomistov pri «Porti-čih*. V kleti Pacherinijevega stanovanja v Ul. Cologna 47 sp namreč našli na dnu neke škatle, pod kupom starih knjig, zavoj, v katerem je bilo 50 nabojev za brzostrelko kalibra 0, 17 navadnih nabuiev ka libra 38, 100 g smodnika in 1.6 m zažigalne vrvice počasnega izgure vanja, Pacherinj je tudi osumljen, da je zagnal bombo med avtonomiste. včerajšnja razprava po hitrem postopku pa ga je bremenila samo posesti rnunicije in eksploziva, saj je preiskava .o bombi še v teku. Javni tožilec dr. Coassin je zahteval za Pacherinija tri leta zapora, prikazal ga je kot nevarnega za I družbo, pristaša tiste ideologije, ki zavrača omiko, demokracijo in dialektiko, obožuje pa vse, kar je mračnjaškega. Poudaril je kazensko preteklost obtoženca od navadnih prestopkov do posesti priložnostnega orožja. Branilec odvetnik Giacomelli pa je v svojem obramb nem govoru zahteval enake kriterije kot pri razsodbi 10 mladincev iz Ul. Gambini. Po dvajsetminutnem posvetovanju je sodišče izreklo obsodbo, Pacherini bo tako počakal za zapahi na drugi proces, ko se bo moral zagovarjati obtožbe posesti in vžiga peklenskega stroja. niti Usti avtobusi, ki so jih skupine najele za razne izlete. V torek, 24. t.m., pa bo v vsej deželi od 9. do 16. ure stavka vseh delavcev zasebnih avtobusnih podjetij. Istega dne bo v Vidmu ob 10.30 javna manifestacija vseh uslužbencev kategorije. Srečanje vinogradnikov na občini v Nabrežini Včeraj se je v dvorani občinskega sveta v Nabrežini zbralo nekaj desetin vinogradnikov iz te občine na posvet, na katerega jih je povabila občinska uprava. Z županom, poslancem Albinom Škerkom in odbornikom za kmetijstvo Li-viom Lesizzo so se predvsem pomenili o občinskih vinskih razstavah, pri čemer so najprej pregledali potek lanske. Po živahni razpravi so se dogovorili, da bodo tudi letos nadaljevali že ustaljeno tradicijo prirejanja razstav domačega vinskega pridelka, ki so dokazale Koristnost pobude tako za ovrednotenje dela vinogradnikov, kot tudi z gledišča turistične privlačnosti. Občinska uprava in vinogradniki so se obvezali vložiti vse napore za prirejanje čedalje uspešnejših vinskih razstav, V ta namen so tudi ustanovili 10 člansko komisijo, ki ji načeluje odbornik za kmetijstvo, sestavljajo jo pa kmetovalci iz vseh vasi, ki bo skrbela ne samo za prirejanje vinskih razstav, ampak bolj na splošno za obravnavanje vseh vprašanj, ki zadevajo domače kmetijstvo. Da bo njeno delovanje čimbolj uspešno in učinkovito. ji je občinski odbor dodelil tudi pomoč osebja. Jugoslovanski konzul Srečko Kovačič, ki danes zapušča Trst in odhaja na novo službeno mesto v Beograd, je bil sinoči skupno z novim konzulom Lucijanom Benuličem, na poslovilnem obisku v našem uredništvu in se krajši čas zadržal v prijateljskem razgovoru z našimi novinarji. Dejal je med drugim, da odhaja iz našega mesta v zavesti, da zapušča veliko prijateljev, tako med nami Slovenci kot med Italijani, in da bo zato tudi poslej kjer koli bo na službovanju, v domovini ali kot njen predstavnik v tujini, z zavzetostjo spremljal življenje v Trstu in zlasti še napore naše narodnostne skupnosti za dosego svojih pravic, kakor tudi nadaljnji razvoj prijateljskih odnosov med našima sosednima državama. Našemu dnevniku je zaželel, da bi še nadalje bil učinkovit glasnik in nosilec interesov Slovencev v Italiji ter prijateljskih in dobrososedskih odnosov. V imenu uredništva se mu je za prisrčne besede in želje zahvalil Jože Koren, ki je med drugim poudaril, da je Srečko Kovačič vedno kazal veliko razumevanje za potrebe trska in da smo novinarji v Trstu, tako slovenski kot italijanski, imeli v njem vedno človeka, ki je cenil vlogo tiska in ki se je zaradi svojih človeških odlik prikupil vsem, s katerimi je prišel v stik. Zaželel mu je obilo osebnega zadovoljstva in uspehov na novem delovnem mestu. DREVI NA OPČINAH Odprtje razstave del Klavdija Palčiča Na pobudo PD «Tabor» bodo danes ob 20. uri > na Opčinah odprli razstavo umetniških del slikarja Klavdija Palčiča. Kulturni večer bodo obogatili člani dramskega odseka Marina Gulin, Stanko Hrovatin, Melita Malalan. Igor Simonič, Armando Škerlavaj, Lidija Sosič in Giuliana Sosič, ki bodo ob spremljavi kitarista Tullia Možine recitirali pesmi Miroslava Košute iz najnovejše zbirke tSelivch. Recital je pripravil Drago Gorup. Poleg tega bodo sodelovali tudi domači glasbeniki Milko Malalan. I-gor Košuta, Nives Košuta Savica Malalan in Marko Filipčič. Razstava bo odprta do nedelje, 29. t.m. Zdravniška služba na zavodu «Volta» S prihodnjim tednom bo na zavodu cA. Volta* na pobudo občinskega oddelka za zdravstvo in higieno začel delovati nov šolski zdravstve-center. To je prvi korak k uresničevanju zdravstvenih centrov na tržaških višjih šolah. Zdravnik in sanitarna asistentka bosta zaenkrat dijakom na razpolago po dve uri tedensko, če pa bodo potrebe večje, se bo čas službovanja zdravnika na zavodu podaljšal. Pismo uredništvu • Ob 20. url se bo drevi sestala v Ul. Battisti 14 rajonska konzulta za Novo mitnico. Razpravljali bodo o proračunu za leto 1978. KAKO JE Z GRADNJO ŠOLE V UL. PRAGA j Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika. Smo skupina staršev iz Skednja, ki bi se radi prek vašega lista obrnili na pristojne oblasti. Gre ~i gradnjo šole v Ul. Marco Praga. Mislimo, da je treba takoj začeti z gradnjo tega šolskega objekta, ker se bo šolska populacija po dograditvi stanovanj IACP in stanovanjskega kompleksa Lloyd Adriatico znatno povečala. Oblasti so že večkrat obljubile finančna sredstva, vendar po začetku del s strani nekega gradbenega podjetja, le ta že 12 let stagnirajo, Iz tega sklepamo, da se pristojne oblasti iz nas norčujejo? Toliko bolj, ker smo zvedeli, da so finančna sredstva na razpolago, a gradbeno podjetje noče nadaljevati z deli, ker mu niso še izplačali pristojbin za razna druga dela, ki jih je v zadnjih letih o-pravilo za občino. Pismo bomo nesli tudi na rajonsko konzulto, da bi problem še natančneje obravnavali. Prek vašega dnevnika pa zahtevamo od tržaške občinske uprave jamstva glede rednega poteka pouka na obvezni šoli v naši četrti. Predstavniki škedenjskih staršev X. šolskega okrožja • Jutri, 20. januarja, s pričetkom ob 20. uri, bo na sedežu komunistične sekcije Sv. Ane javno zborovanje, katerega se bodo udeležili komunisti iz sekcij Kolonkovca, Sv. Sergija, Industrijske cone in GMT in seveda Sv. Ane. na katerem bo tajnik sekcije iz Kolonkovca Diego Haglich, govoril o sedanjem političnem stanju. Iščemo študente, dijake ali upokojence za raznašanje Primorskega dnevnika v Skednju, Rocolu, na Ko-lonkovcu, v Barkovljah, na Greti in v središču mesta. Interesenti naj se javijo na upravi Primorskega dnevnika. SPD TABOR - OPČINE Danes. 20. januarja 1978, ob 20. uri odprtje razstave KLAVDIJA PALČIČA Slikarja bo predstavil prof. Avgust Černigoj. Člani dramskega odseka bodo recitirali pesmi Miroslava Košute iz zbirke Selivci, ki jo je opremil Klavdij Palčič. Sodelovali bodo domači glasbeniki. S P D T prireja, danes, 20. januarja, v mali dvorani Kulturnega doma s pričetkom ob 20.30 planinsko predavanje znanega slovenskega alpinista in himalajca ALEŠA KUNAVERJA, ki bo predaval na temo: «<}d Bosporja do meje Sikima». Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Stalno slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Sezona 1977-78 MIROSLAV KOŠUTA VITEZ NA OBISKU mladinska igra v šestih slikah Scena DEMETRIJ CEJ Kostumi MARIJA VIDAU Glasba ALEKSANDER VODOPIVEC Režija MARIO URŠIČ Premiera: v torek, 24. t.m., ob 15.30 Ponovitve: v sredo, 25. t.m., ob 15 30 v četrtek, 26. t.m., ob 15.30 Prodaja in rezervacija vstopnic od ponedeljka, 23. t.m., od 10.30 do 12.30. Napovedana petkova predstava je prenesena na ponedeljek, 30. t.m., ob 15.30. SESTANEK KMEČKE ZVEZE O ODŠKODNINAH ZA BENCINOVOD Kmečka zveza in predstavni-niki vaških odborov bodo poročali prizadetim lastnikom o zaključku pogajanj z družbo «Aquila» glede odškodnin za postavitev bencinovoda na sestanku, ki bo danes, 20. t.m., ob 19.30 v gostilni Gruden v Šempolaju. Včeraj-danes t; I,- . Danes, PETEK, 20. januarja FABIJAN Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.53 — Dolžina dneva 914 — Luna vzide ob 14.01 in zatone ob 4.18. Jutri, SOBOTA, 21. januarja NEŽA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 8 stopinj, najtežja 5, ob 13. uri 8 stopinj, zračni tlak 1006,6 mb rahlo pada, vlaga 60-odstotna, nebo poobla-čeno, veter 20 km na uro vzhodnik, dežja je padlo 10,8 mm, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 18. januarja 1978 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo Pa je 11 oseb. UMRLI SO: 73-letni Marco Gerola-mi, 94-letni Lodovico Toso, 88-letna Ferdinanda Compara vd. Gandrus, 68-letni Bruno Lauri, 66-letna Giusep-pa Balma por. Savant, 82-letni Cesare Cuccoli, 80-letni Francesco France-schin, 86-letna Giovanna Chersicla vd. Novelli, 65-letni Lionello Taraban, 77-letna Alba Vetta vd. Rudez in 92-let-na Lucia Košuta vd. Stefani. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2. Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 93. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančiška) 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančiška) 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za z; arovance CNAM Id ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114; Božje polje • Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. MS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. t i*l s t - ui icft i=. pIlzi ip, - S? s-i-aas TEČAJI VALUT V MILANU DNE 19. 1. 1978 Ameriški dolar: debeli 875,50 drobni 840.- Funt šterling 1684,— Švicarski frank 429,— Francoski frank 182.— Belgijski frank 25,75 Nemška marka 404.— Avstrijski šiling 57,30 Kanadski dolar 755.— Holandski florint 378.— Danska krona 145.— Švedska krona 180.— Norveška krona 163.— Drahma: debeli 21,- drobni 19.50 Dinar: debeli 42,- drobni 42,- MENJALNICA vseh tujih valut STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kullurni dom Sezona 1977-78 BRANISLAV NUŠI6 OBLAST komedija v dveh delih Prevod MILAN JESIH Scena arh. SVETA JOVANOVIČ ‘ Kostumi in maska SLAVICA LA LIČKI, Koreografija JANEZ MEJAČ Priredba in režija MIROSLAV BELOVlC Jutri ,21. januarja, ob 20. uri IZVEN ABONMAJA. Gledališča - ROSSETTl Danes ob 20.30 red prosti »La PJJ tenza delle tenebre* L. Tolstoja. Pr*°' vaja gledališče Emilije-Romagne, režiji Paola Giuranneja. Predstava abonmaju: kupon št. 6. Rezerva« pri osrednji blagajni v Pasaži ProttS AVDITORIJ Danes ob 20.30 (konec 23.15) »U* bosumne ženske* Goldonija. (Red ? sreda). V abonmaju: kupon št. 5. J* zervacije pri osrednji blagajni v saži Protti 2. VERDI V ponedeljek, 23. t.m., b0 ob l®j' v veliki dvorani krožka za kulturo j* umetnost predstavitev opere ..oju ,k°n^a' uradni podatki o J ga,/k*; jl| ^'218 r, Postavlja povečanje za i fa®dobicton v primeri z ustreznim j ^i?a 'c 'rta 1976. Od omenje-S* '['kupnega prometa je na a0badlo 30,965.927 ion. na c>0ih Di^ombra SQ "ali Skuom 33,893.409 ton bia' Sa. Kar morju pa 2,837.482 ton E Hičin Zadeva tranzitni promet, je i ca tv^^miliranega blaga do > kar)Venibra dosegla 2,303.361 f !. britnLpredstav,ia P°večanje — j t eseCpv ‘ z razdobjem prvih 11 š ■ ozLlota 1976 — za 390.476 J zš 19 o ma. v relativni vrednosti, dafe j,. °dst. I u"'« akl Kosovne pošiljke so j •>? ^.768,379 ton prometa ,5 odst Vka' ki predstavlja okrog »J Oov^ga tranzita, je do kon-|?6d ^nt)ra narastla za 20.7 odst. odst"'*8, ki predstavlja okrog i ja - J ji8 postnimi postavkami veli l i^ni i/a’ omopitj rude. katerili h!* V W 0 za /6'961 ton več ka-t 'V da • Končno naj orne * n^jstik Je Slo skozi Trst v prvih l li^og 4i-tp,0S(’eib lanskega leta 63 '■! m i kontejnerjev kar je 16 1’i ra,,i iWv več kakor v ustre-J ki«t ^ ,°bju prejšnjega leta. Pro J ,e torej povečal kar za f 'i !i BENEŠKI DNEVNIK Pomembna vloga gledališča pri ohranjevanju slovenščine Poročilo je imel ravnatelj A Ido Clodic čaka več pomembnih gostovanj Igralce Pred dnevi so imeli člani «Ber,e- i ohranjevanju slovenskega narečja in škega g.edališča* svoj občni zbor. [ valoriziranju vsega tistega, kar je Ravnatelj gledališča Aido Cloiic je pristno ljudskega. pedal obračuh triletnega delovanja te ustanove, ki ima prvenstven namen oživiti in posredovati beneškim Slovencem tovrstno obliko kulturnega izživljanja. Clodic je poudaril velik uspeh, ki so ga požele uprizoritve treh igric domačega avtorja Izidorja Predana, in'sicer c-Bensška ojcet», «Emigrant» in «Zganjarj.'». Ravnatelj gledališča je nato poudaril delež., ki ga je imelo »Beneško gledališče* pri organizaciji natečaja za otroke »Mlada brieza* in ppmoč, ki jo je nudilo pri raz njh drugih kulturnih pobudah ,v prid beneških Slovencev. Ne gre pozabiti. je še dejal Clodic, gostovanja »Beneškega gledališča* izven svojih zemljepisnih meja, saj se je s temi vzpostavilo sodelovanje z drugimi slovenskimi ustanovam' in riruštv/v Italiji. Ob vsem ten pa še vedno obstajajo težave, ki so predvsem tehničnega in finančnega značaja ter se jih ne da premostiti niti z najboljšo volio Izidor Predan je poudaril vlogo, ki jo ima »Beneško gledališče* pri PD «FRANCE PREŠEREN* Iz Boljunca lutr!, 21. t.m., ob 20.30 v gledališču «Krance Prešeren* KUL TURNO - ZA BA VNI VEČER v"iani Pevski zbor »F. *>» «vp- V°m Draga Žerjala - Cer na dalmatinski obali* v g'asbi in petju SPORED: Prešeren* in tamburaški ansambel pod " Eiiodi dranf !anire.i niso mogli, pa tudi smeli. To je primer starega nro-fesorja, ki ga s presenetljivim občutkom za nevsiljiv humor igra Maks Furijan: poleg šaha ga preganja še nekaj - pravkar naučena igra »roka - roki plosk*. Z njo, s to otroško igro. ga je seznanil njegov sohiralec. blaženi bebec, ki ga izvrstno igra Branko Miklavc. Toda blaženi !*•-boe ima druga opravila, on kleklja, pozdravlja mrliča, ki ga odnašajo, ponuja - bonbone, posluša ljudi okrog sebe in . res nima časa, da bi se kar nott stop «iglal» s profesorjem. In potem je tu še tip. ki ga igra Janez Hočevar: duhovit in mrtvaško resen,. ve.s g. iskanju nekega smisla, nekih neuresničenih in v spoznanju neuresničljivih želja, poln nabreklega temperamenta, ki ga .vodi iz ož.ivljcna-ga ' pubertetniškega samozadovoljevanja ol) pogledu na ljubeči se par v skoraj demonični erotizem zadnji pred smrtjo, v mrtvaški ples z mlado žensko, ki se ji zaupa in jo ljubi. Mlado žensko — hišnico te, v bistvu vesele črne hiralnišl« igre, igra Barbara Jakopičeva. Bistro in drzno, lahkotno in zrelo V ta Strašljiv a hkrati tako bizarno komedija rilski prostor, se vključuje kot ženska, ki povsem neprizadeto doživlja la skoraj becket-tovsko zamišljen milje, toda vse bolj in bolj se angažirano opredeljuje zanj. živi v njem in ga spoznava. Celo izziva ga s svojo predrznostjo, s svojo v ospredje rineeo erotiko nc poteši ji vost i, s svojim »poznavanjem humanega, ki je sicer v svoji človeški mizeriji neznatno, toda 'zanjo še kako velikega pomena. Prizor, ki ga ima s Hočevarjem pa tisti, ki ga ima sama. na praznem stolu. vsa predana svojemu razbrzdanemu telesu, ki kav vpije po neki poetično mesnati erotiki, je nekaj edinstvenega. In lepega. V svoji preproščini. Sodobni Lužanov prijem snovi je dopustil obilo prostora za režiserjevo odrsko fantazijo. Božo Sprajc, ki to pot prvič nastopa kot režiser, se je — lahko rečemo — intimno spoprijel s »Srebrnimi nitkami* in jih vzljubil kot besedilo izjemnih poetično - surrealističnih vrednot. V siceršnji mračnjaški prostor te fabulativno zastavljene «black com-medy» je znal prenesti tisto občutljivost za krutost in pošast-nost. ki se nam zdi najlepši režiserjev prispevek za to poetično srhljivko. Bistvena se mi zdi režiserjeva odločitev, da je ta tekst tako trdo postavil na realna tla, v čisti neorealizem. ki pa v teku dogajanja postaja vse bolj in bolj poezija in fantastika, misel in sporočilo, izzivajoča puščica s smrtonosno konico, ki pa — magija gledališča — ne .mori, ampak prizadeto opozarja. In »Glejeva* predstava nas je res nično prizadeto opozarjala... S. V. Newvorski «Music-Hall» bodo zaprli Če si je francosko glavno mesto privoščilo več nočnih lokalov vrste «Folies Bergere*; kaka bi si kaj takega ne mogel privoščiti ve liki New York. In to prav po ameriško, torej »v velikem stilu*. Tako je pred 43 leti nastal v središču Manhattna nočni lokal »Radio City - Musič - Hail*. s katerim pa se pariška nočna za bavišča ne morejo niti od daleč meriti, kajti vtem ko so pariški nočni lokali i^kako »intimni lokali* za le nekoliko večjo družbo sto petdeset - dvesto ljudi, je nevv-vorški «Radio - City - Musič Hall* velikanska dvorana s 6500 sedeži, tako da sprejme že pravo pravcato množico. In morda je prav v tem treba iskati vzrok, da ta velikanski «te a ter* sedaj zapira vrata. Kakor so napovedali, se bo 12. aprila letos poslednjič dvignil zastor, nakar bodo lokal zaprli. Samo v zadnjem letu so namreč imeli tri milijone in pol dolarjev deficita, ki ga noče kriti nihče. Vest, da bodo ta sloviti lokal zaprli. je dvignila precej prahu. Toda ne toliko med poprečnim po-, tencialnim klientom lokala, pač |>a med filmskimi producenti in filhi-skimi ljudmi nasploh. Pri tem pa Velja dodati, da je to razburjenje povsem odveč, ker je lokal, o katerem je govor, izgubil svoio vlogo, ki je te ljudi tudi zanimala. Do pred nekaj leti so namreč velike filmske družbe uprizarjale nekakšna ki-stna predvajanja svo jih zahtevnejših filmov prav v tej dvorani, kier se je lahko zbrala več tisoč,glava množica gostov in filmskih kritikov in od koder je dober ali slab glas o filmu šel v ves svet. V tei dvorani pa se da nes filmske premiere ne dajejo več. kajti producenti v zadnjih letih ubirajo nova pota. S sodobnimi propagandnimi in reklamnimi sred sivi pripravijo teren, nakar svoje filme hkrati «lansirajo» v premierskih kinematografih velikih mest. Kot smo že rekli, je ta veliki lokal zdržal 45 let. Zamislili so si ga leta 1982, naslednjega leta je že sprejemal goste in posta) »najnenavadnejši oder na svetu*, seveda primeren za spektakularne prireditve in z nekakšnimi mamutskimi programi, ki so trajali tudi po šest ur. Seveda so se na odru vrstile različne točke, vmes pa so orkestri izvajali najrazličnejše skladbe, najraje koračnice, med pavzami pa so nastopali kiov ni in drugi podobni odrski umet niki. Sledil je po navadi kak dober film. kot zadnja in tudi najbolj privlačna točka pa je bil nastop plesnega ansambla, kateremu so po navadi rekli «zbirka najlepših nog Amerike*. Bila je to grupa plesalk »Rckkettes*, ki. je sprejela v svoje vrste le resnično izbrana dekleta enakih mer. dekleta. ki so dejansko sestavljale enoten ansambel, ki Pan!'1' navduševal z mojstrskpstjp_y_pJesni umetnosti, pač pa v prikazovanju resnično lepih ženskih nog. Lokal je dolgo zvabljal občinstvo. Po nekaterih statističnih podatkih je bilo v tej veliki dvorani doslej že okoli 350 milijonov gostov. Toda koncept tega gledališča je upadal. Leta 1967 so zabeležili skunen obisk petih milijonov gledalcev, lani pa le še dva milijona. Od trni vedno večji deficiti, ki jih noče nihče kriti, tudi mestne oblasti ne. pa čeprav gre za lokal, ki je pi’edstavljal privlačnost vsega New Yorka. Navedli »mo dva razloga, zakaj nočni lokal usiha. Tretji razlog je morda v tem, da se je bogatejši svet Nevv Yorka izselil iz središča na širšo periferijo TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30. 13.00. 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro: 8.5 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Lahka glasba; 9.30 Zapiski Marka Kravosa; 9.45 Glasbena medigra; 10.05 Koncert; 11.35 Plošča dneva: 12.00 Na s po redu je opera; 13.15 Pevska revija Cecihjanka ’77; 13.25 Od melodije do melodije: 14.10 XY'odgovarja; 14.20 Velikj izvajalci: 15.35 Mladi in glasba: 16.30 Otroški vrtiljak: 17.05 Deželni skladatelji: 17.2(i Glasbena panorama; 18.10 Kulturni dogodki v deželi; 18.25 Klasični album. KOPER 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 20.30, 21.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Baročna glasba: 9.20 Poje Thelma Houston; 10.00 Z nami je. . 10.45 Glasba in nasveti: 11.32 Poslušajmo jih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.33 Poje Franco Simone; 15.10 Valček, polka, mazurka; 15.45 Or kester T. Fereddolini; 16.00 Turistični napotki; 16.40 Glasbeni no tes; 17.00 Ob petili popoldne — Srečanja; 17.30 Primorski dnevnik: 18.00 Tops-pops: 18.35 Naši zbori: 20.00 Glasba in zvoki: 21.17 Orkester J. Last! 21.32 Simf. koncert. RADIO 1 7.00, ' 8.00, 10.00, 12.00. 13.00, 14.(KI. 15.00, 17.00. 19.(K), 21.00, 23.00 Po ročila; 6.(K) Jutranje prebujanje; 8.50 Znane romance; 0.00 Govor nj program; 12.05 Irt 13.30 Vi in jaz; 14.05 Jazz; 14.30 Ženska in 'literatura; 15.05 Prvi NIP: 16.45 Glasbeni program; 19.35 Koncert; 21.05 Opereta: 22.00 Glasbena kom binacija; 23.15 Za lahko noč. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 18.30. 19.30, 22.30 Poročila; 6.00 Oni drugi dan; 8.45 Film joekey; 0.32 Un muro di nebbia, 7. del: 10.12 Te lefonski pogovori; 11.32 Pesem za vsakogar; 12.45 Petkovo pripeve dovanje; 15.00 Radiodue; 17.55 Big mušic; 19.50 Prijetno poslušanje; 21.29 Večerni program. SLOVENIJA , 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 0.00, lO.(K). 11.60, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00, 18.00. 19.00, 22.00, 23.00 Poročila: 5.15 Danes za vas; 6.20 Rekreaci ja; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan: 8.08 Glas bena matineja: 9.05 Radijska šola; 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov: 10.15 Kdaj, kam, kak p. in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Znano in priljubljeno: 12.10 Z orkestri ln solisti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne -g-odpe in 13.20- >Xaf> kavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...: 13.50 l'lo\ck in zel "a v . ie: 14.05 Glasbena pravljica; 14.16 Naši umetniki mladim poslušal: čem; 14.311 Glasba po željah: 15.30 Napotki za turiste: 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.45 Naš gost; 16.(KI »Vrtiljak*; 17.(K) Studio ob 17.00: 18.05 Moment mušica!: 10.20 Za bavna glasba: 19.35 Lahko noč. otroci!: 19.45 Minute z ansamblom Maksa Kumra: 20.00 Stop po”s 20: 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih: 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nok turno: 23.15 Jazz pred po'nočjo: 00.05 Ples do enih; 1.03 Utrinki iz romunske orkestrske glasbe; 1.30 Nočni znanci; 2.03 Mojstri jazza: 2.30 Revija popevk: 3.03 Simfonieta; 3.30 Paleta akordov: 4.00 4.30 Majhni ansambli. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.25 Kitzbiihel: SMUČANJE SMUK ZA MOŠKE 13.30 DNEVNIK in Danes v P«r’ lamenlu 14.10 Nemščina 17. (K) Ub petih z Romino PoiveT 17.05 Gledališče Vabi. Plavt: AMFITRUO 18. (K) Argumenti, vzgojna oddaj* 18.30 DNEVNIK 1 - KRONIK1' Sever kliče Jug - Jug klK1 Sever ' lO.(K) Dokumentarni film 19.20 Furia: HITREJŠI OD VE TRA, TV film 19.45 Almanah in Vremenska sliM 20.00 DNEVNIK 20.40 Tam tam, Aktualnosti DNEVNIKA 1 21.35 ZAVRNITEV, vojni film Ob koncu DNEVNIK, DaVČ v parlamentu in Vremenski1 ! slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim Knjižna rubrika 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. ur' 13.30 Morska biologija > Alpe in morske trave, * oddaja 17.00. Program za mladino Prigode kapitana Hornbto iverja. 2. del film? 18.00 Vzgojna oddaja J 18.25 Iz parlamenta in Dnevnik I — Športne vesti 18.45 Dober večer s . . . Tarz° i pom & C. Tarzan, gospodar džungl6] TV film DRUŽINA ADDAMS, risanj Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti stud'« 20.40 Portobello, petkov sejem .1 21.50 ŠESTI DAN. po romanu Pr‘ ma Lcvija. TV priredba 22.40 Femminile maschile Ob koncu DNEVNIK 2 '\ ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 11.55 in 16.00 Kitzbiihel: SMUK MOŠKE 17.05 O divjaškem divjaku. P1'8': l.jica I 17.35 Deček Dominik, otroška 88 [ rija 18.05 Obzornik 18.15 Pevski tabor Šentvid Pr Stični i . 18.45 Za kopa gradimo, nanizan8 19.30 DNEVNIK 20.00 PDRSKE LUČI, zabavno glasbena oddaja 21.05 Razgledi: GIBLJIVE SLIK8 BOŽIDARJA JAKCA, cU* nanizanka 21.50 DNEVNIK j 22.10 Spencerjevi piloti, serij88 film 23.15 šahovski komentar Koper 10.(K) Kitzbiihel: Smuk za 20.. 't§' 'fifjEVNIK 20.35 Goreča past, film Fvfh” je režiral Jerry jM m rneson, v njem pa nastlopro John Forsyth. Joseph in L.vnn Carlyn. 22.05 Locandina. reklamna oddal. 22.20 Glasbeni nokturno: Konci’- i kitariste Pedra Solera Zagreb 20.00 Odrske Iliči 21.05 Jaz. Klavdij, serijski film 22.00 DNEVNIK ' 22.15 KAKO SE JE KALILO JK1' LO. TV nadaljevanka 23.15 šahovski komentar ŠVICA 18.10 Program za mladiio 19.25 Kmetijska oddaja 20.45 ARNHEM, ZGODBA O KEM BEGU, film 22.10 Jazz club ________________________I___ . Vsekakor razkošen «porsche 928» izbran za letošnje «vozilo leta» Močan motor mu daje 240 HP, hkrati pa tudi brzino 230 km aa Ut9 Pred dvema dnevoma smo zabeležili dokaj obetajočo vest, da je zahodnoevropska avtomobilska industrija v minulem letu dosegla nov rekord, ko je proizvedla nad 11 milijonov vozii, zahodnoevropski trg absorbii-al nad 10 milijonov teh vozil. Danes se k »avtomobilski temi* vračamo, vendar pa iz drugega zornega kota. kajti ne bo mo govorili o količini avtomobil ske proizvodnje, pač pa o njeni kakovosti. Že dolgo let deluje mednarodna žirija, ki jo sestavlja okoli 50 specializiranih časnikarjev iz šestnajstih evropskih dežel in ki ocenjuje — najboljše vozilo leta. V zad njih petih letih je ta mednarod na komisija ocenila kot najboljša vozila ali kot tako imenovana vozila leta naslednje avtomobile: leta 1973 jc bil avtomobil leta »audi 80». Naslednjega leta so pi-ogla sili za najboljši avtomobil »mercedes 450». leta 1975 je dobil vi,so ko priznanje avtomobil «citroen CX». Predlanskim je bila na.jbol.j- OVEN (od 21.3. do 20.4.) »Ne u-porabite takoj vseh najboljših po slovnih instrumentov. Prisotnost tujih ljudi v dj-užini bo onemogo čilo neko' razčiščenje. \ BIK (od 21.4. do 20.5.) Napnite svoje možgane in našli boste re šitev za vpi'ašanje, ki vas zaskrb lja. Skušajte se prilagoditi novim čustvenim okoliščinam. DVOJČKA (od 21.5. do 22,6.) Danes ne zaupajte nikomur. Naučite se poslušati, pa boste z vsemi prijatelj. RAK (od 23.6. do 22.7.) Bodite bolj budni v zvezi s svojimi kolegi. Ne kažite utrujenosti v čustvenih odnosih. Horoskop LEV (od 23.7. do 23.8.) Proučite dobro'sleherno ponudbo in ne bo dite pri tem neučakani. Ne obljubljajte tega, česar ne morete izpolniti. DEVICA (od 23.8. do 22.9. Po trebno vam je navdušenje, da bi mogli z njim prežeti sodelavce. Odkrili boste, čemu se vam je prijatelj odtujil. TEHTNICA (od 23.9; do 22.10.) Obstaja namen, da vas kompromitirajo. Zboljšali boste odnose s svojim okoljem. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Danes nikar ne prisluhnite nasvetom, delajte s svojo glavo. Sprejmite vabilo prijateljev. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne ozirajte se pi*eveč na nerazpo-loženje svojega družabnika. Razu mevanje z ljubljeno osebo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S svojo spretnostjo v poslovanju si boste pridobili mnogo simpatij. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ob stajajo konkretne možnosti za do . šego daljnoročnih ciljev. Čustvene razmere Se bodo nekoliko zapletle. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan je primeren za najrazličnejše stike in potovanja. Dobro vzdušje v družini. ša francoska »sinica 1307 - 1308». Lani pa je dobil visoko priznanje «rower 3500*. Kaj pa letos? Čeprav smo šele v začetku novega leta, imamo že «vozilo leta*. Tokrat je že o-menjena mednarodna žirija proglasila kot najboljše vozilo, oziroma kot vozilo leta nemški športni avtomobil »porsche 928». Čeprav smo v dobi krize -in naraščanja cene gorivu, je mednarodna žirija izbrala drago vozilo z izredno brzino in z motorjem, ki ga hudo žeja. Najpi-ej nekaj konkretnih podat kov o tem vozilu. «Poršche 928» veliko stane. V Nemčiji ga dobi mo za 55.000 mark. kar pomeni, da stane prj nas nad 20 milijonov lir. Je to vrhunski model, kateremu se .je tovarna posvetila v svojem novem delovnem programu. Vedeti pa moramo, da ie »porsche 928» pravzaprav le izpopolnjen nekdahjj «porsche 924». Toda spremembe na novem vozilu so ogromne. kajti prvi porsche je bil o-premljen s štiritaktnim motorjem, pa čeprav z leoo novo linijo karo serije, z motorjem na prednji premi. vendar pa s pogonom na zad njih kolesih. Na ženevskem sa Ionu avtomobilov pa so zahodni Nemci pokazali novo vozilo, mno go krepkejši in zato veliko dražji model »porsche .928», ki ga poga nja dvakrat močnejši motor s ku baturo 4474 kub. cm. Vozilo je dolgo 4144 cm. široko 183. visoko pa komaj obilnih 131 cm. tzred no močan motor razvija rjič manj kot 240 konjskih moči. tako da poldrugo tono težko vozilo, ki sprejme lahko štiri jjotnike. doseže tudi 230 km na uro. čeprav v podjetju Porsche zatrjujejo, ■ da mode) troši razmeroma malo go riva, komaj 13 litrov bencina na 100 km, se zdi, da ob pritisku na wjf pedal žeja krepko narašča. r avtomobilskem tanku je ra kar za 86 litrov bencina, mer bi v najbolj racionalni ni mogli opraviti skoraj 650 K poli. torej razdaljo od Trsta Rima. ,. Ob tolikšnem motoi-ju je Pinoma logično, da ima vozilo J reden pospešek: v samih 6.8 j kunde doseže brzino 100 km. 1-1___, ... _____■ . .. 17 s1! kilometer pa opravi že v 27 t»; kundah. Logično je tudi. da f J kem primeru vozilo ne porabi y že omenjenih 13 litrov bencina ■' 100 km, pač pa veliko več . >' „1 Da se je mednarpdna žirij8 tos opredelila za to vozilo, l’0!]|,. ni, da se je okus nekako «jc kajti lahko bi se bili opredeli1' , kako drugo manj zahtevno in 'V' dar dobro vozilo. Toda znano da so se načela o varčevanj11'J* so se še pred letom ali kaj u vztrajno poudarjala, izgubila sP ; nekje v bogastvu, J Da žiriji nj bilo toliko do prostega dobrega vozila, dok#* ji naslednji podatek: del žirijo ji je potegoval za vozilo «peu8. 405», . del pa za «chryslei' sl) j< beam*. Edino poslednje vozilo t nekoliko skromnejše, drugo v f lo pa je že vozilo, kj zahtev8 bilnejšo denarnico. j Ko smo tako navedli nekaj K datkov o avtomobilu leta. ‘ro, schu 928». kj je dobil 261 gla5,j! bomo navedli še nekaj vozil. Kij,j se tej oceni približala. Zelo zu je bilo vozilo «BMW 730 -ki je dobilo 231 glasov. Na j|t jem mestu je bilo tokrat vo8 »ford granada* z 203 glasovi- y nimivo pa je letos dejstvo. med desetimi najboljšimi vozili pet japonskih vozil, in sicer ' od 6. do 10, mesta. smučanje Po slalomu v Badgasteinu H. Wenzlova prevzela vodstvo tekmovanja za svetovni pokal V slalomu je zmagala Morerodova ■ V nedeljo «Zlata kica» na Pohorju ■ Danes moški smuk v Kitzbiihlu ADGASTEIN — Švicarka Lise-■,le. More rod si je zagotovila vče-slalom v Badgasteinu pred-ril!m P° zaslugi odlične druge vož - ■> v kateri je Dol« t' 1 nadomestila svoj nie emUn^n' zaostanek iz prve vož-Vn i i ako s* je zagotovila svojo tovtc®ni° zmago v slalomu za sve-1 Pokal. Morerodova je za 14 slotink ](j asko tekmovalko Hanni Wenzel, za « ie prevzela vodstvo na lestvici la «.Ve'°vni P°kal ter s tem potisni-p °ser - Prollovo na drugo mesto. So rneUjivo d°ker ekipni uspeh sekunde prehitela liechten- dosegle Američanke, saj so za-e v prvi deseterici kar tri me- ' K1 vi VwNasprotno, pa so Avstrijke po-t., "razočarale, saj se je njihova ni- at naiboljša slalomistka Totsch-iripctVa n^nala zadovoljiti šele z 8. av_t001 ■ kar je obenem tudi edina JKfijska uvrstitev med prvih de-y na lestvici. SvnU kot zadovoljna pa je lahko s ty,r. v^erajšnjo vožnjo Italijanka m a,a Bieler, ki je osvojila zanjo dobro deveto mesto. 1 !J„estvtea slaloma je taka: ' Morerod (švi.) z. Wei 3 r, inzel (Liecht.) , °elen (Fr.) 1 ®PPle (ZRN) i(°°per (ZDA) 5. 7 ^>«ey (ZDA) 8; ^ckenstein (ZDA) 9. n?!fchn,g (Av.) lo' Eeler (K-) U' j.nsenlechner (ZRN) Llouche (Fr.) 12 7"V De (Kr-) 13 ffC,hmdister (ZRN) k' r!abersatter (Av.) 15 S««* 1 . 'zmanova (ČSSR) 1 ufStvica za svetovni pokal: 2 u®nzel (Liecht.) 3' ?Joser - Prdll (Av.) ' prerod (Švi.) 1'15”92 1’16”06 1’16”38 1’17”23 1’17”33 1’17”54 1’18”83 1'18”91 1’19”15 1'19”49 1’19”52 1’19”57 1’20"83 1'21”44 1'21”70 Izredno dragoceno zmago pa je iztržil Gabetti iz Cantuja, ki je tako po dveh kolih sam na vrhu lestvice. IZIDA 2. KOLA Kvamer Reka (Jugoslavija) - Caen (Francija) 100:93 Den Bosch (Nizozemska) - Gabetti Cantu (Italija) 87:89 LESTVICA Gabetti 4, Kvarner in Den Bosch 2, Caen 0. SKUPINA B Sinudyne je le z veliko težavo o-svojil drugo zmago. IZIDA 2. KOLA Sinudyne Bologna (Italija) - Soder-talje (Švedska) 92:90 Barcelona (Španija) - Steaua Bukarešta (Romunija) 124:86 LESTVICA Sinudyne 4, Barcelona in Soder-talje 2, Steaua 0. KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR SLOVENSKIH EKIP NA TRŽAŠKEM Borovi člani končno osvojiti drugo zmago V B skupini mladinskega prvenstva je stanje na vrhu lestvice izredno zapleteno Primorje, ki bo v nedeljo v prijateljski tekmi igralo proti splitskemu Hajduku, je v minulem kolu v prvenstvu 1. AL igralo brez gola s Torriano. Na sliki: posnetek s te tekme UIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIMIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIMIII1llltt|||||||||||||||||||MII||||||||||||||HIII||||||||||||||||||||||llllll|||IIIIMIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||imii||||||||||||,|,,,n ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR SLOVENSKIH EKIP Dokaj neuspešen zavrtljaj V višjih ligah sami porazi - Goriška 0lympia prva na lestvici 1. MD 8. EJ?P,e ki bo tudi veljalo za *°Vn> Pokal. ki1!®"1 Oehi-^HEL — Danes bo v Kitz-sk© . , Mednarodno moško smučar-ta *movan3e v smuku, veljavno iutrj 't0vni Pokal. V tem mestu bo delv, a sPf>redu še en smuk, v ne-^ pa bodo nastopili slalomisti, za številne reprezentance $Vcje nJa Priložnost, da preskusijo Svetov teamovatee pred1 začetkom V Ga aaga smučarskega prvenstva 'teisch - Partenkirchnu. SEDLO - Francos binacii eury je osvojil alpsko kom •Jetltsui na 22- mednarodnem štu- za ■ er na. 22. ‘U trofl*^ srnučarskem tekmovanju bilo na J0 *Ferruccio Gilera*, ki je na - kt_________..JI . Moška B liga V 1. kolu drugega dela prvenstva so bili zastopniki Bora poraženi. Za poraz pa res ne gre kriviti tako sodnikov, kot tudi neregularne telovadnice. V odločilnih posegih je bilo napravljenih toliko napak, da je res bilo nemogoče zmagati, pa gg čeprav bi stal na drugi strani mre-g0 i že tudi slabši tekmec. Ne glede na I to, je bilo prvo kolo v korist doma-gg čih ekip in samo borovcem je uspelo izbojevati v gosteh niz. IZIDI 1. KOLA Volley Trst - Portuali 3:0 Volley Legnago - Bor Trst 3:1 Cus Benetke - Nava Pandoro 3:0 PRIHODNJE KOLO Bor - VoIley Trst, Portuali - Cus Benetke, Nava Pandoro - Volley Legnago. Ženska B liga Tudi odbojkarice Sokola so se vrnile iz Valdagna poražane. Več kot poraz pa dela skrbi prikazana igra slovenskih odbojkaric. 1 Tudi tokrat so Nabrežinke pokazale slabosti iz prvega dela pCVOnštVa. V drugem srečanju te skupine je Mogliano Ve-neto doma odpravil Tepo iz Brescie. Ker je v tej skupini samo pet ekip, je bil v 1. kolu Bor prost. IZIDA 1. KOLA Marzotto Valdagno - Sokol Mogliano V. - Tepa Brescia PRIHODNJE KOLO Sokol - Mogliano Veneto, Brescia - Bor. btast^JjP^du na Nevejskem sedlu, b Ital: 0 -'e skupno 140 tekmovalcev K JuiJne\ Francije, Avstrije, Špani-2% g°slavije, Avstralije, Švice in *fstvica 1. oednia: te kombinacije je na- l y (Fr-l 3. Vilfen'° Traversa (It.) 4 Het° Sortolon (It.) . r (Av.) Stadler (Av.) P*K\ >. L POKALNIH PRVAKOV nva zmaja reškeja Kvarncrja V-koluSKUPINAA » eviv,»°lu te skupine finalnega deli- P°kainjf:ske8a tekmovanja za pokal j. ri osvniilprvakov je Kvamer na Reji, brema J, Prvo zmago s tem, da je ju ^ 1 francosko peterko Caen. Tilnih Prvo zmago s tem, da je 1 francosko peterko 3:0 3:0 Tepa Zenska C liga Za naša dva zastopnika start v tej ligi ni bil uspešen. Kot kaže, bo konkurenca med tretjeligašj izredna. Tako Sloga kot tudi Breg se bosta morala krčevito boriti za obstanek v tej konkurenci. Velika favorita za sam vrh lestvice in napredovanje pa sta Corridoni in Li-bertas iz Schia. Vsaj tako je poka zalo prvo kolo. ' IZIDI 1. KOLA Agi Gorica - Don Bosco PD 3:0 Treviso Torriana Gradišče 3:1 Sloga - Corridoni 0:3 Libertas Schio - Breg 3:0 PRIHODNJE KOLO Breg - Agi Gorica; Torriana -Sloga; Corridoni - Treviso; Don Bosco - Libertas Schio. 1. MOŠKA DIVIZIJA Tako Kras in še posebej 01ympia zaslužita po eni, oziroma dveh odigranih tekmah vso pohvalo. Goričani so trenutno na prvem mestu in so skupaj s Cusom in Rozzolom še neporaženi. Neporažen je tudi Kras, toda Zgoničani so v L počivali. Odbojkarji 01ympie so v drugem nastopu doma odpravili Pav Despar iz Vidma, krasovci pa Libertas iz Turjaka. Obe tekmi sta se končali s 3:0, kar pomeni, da sta bili slovenski ekipi boljša nasprotnika. IZIDI 1. IN 2. KOLA Redarji Videm - Rozzol (1:3; Libertas Turjak - Libertas Sacile 3:2; Pav Natisonia - 01ympia 1:3; Pav Despar - ASFJR 0:3; Cus Trst -Ginnastica 3:1; ASFJL - Cus Trst 1:3; 01ympia - Pav Despar 3:0; Libertas Sacile - Pav Natisonia 0:3; Kras - Libertas Turjak 3:0; Rozzol-Ginnastica 3:2. LESTVICA 01ympia, Cus Trst in Rozzol 4, Kras, ASFJR, Pav Natisonia in Libertas Turjak 2, Redarji Videm, Ginnastica Spilimbergo, Libertas Sacile in PAV Natisonia 0. PRIHODNJE KOLO Libertas Turjak - Redarji Videm; Pav Natisonia - Kras; Pav Despar -Libertas Sacile; Cus Trst - 01ympia Gorica; ASFJR - Ginnastica. 1. ZENSKA divizija Odbojkarice Kontovela so imele pred pričetkom prvenstva precej težav z vadbo zaradi pomanjkanja telovadnice. Poleg tega so prestopile v vrste Sokola še tri igralke iz Kontovela in to se je v prvih dveh nastopih občutno poznalo. Tem čini-teljem gre v največji meri pripisati prva dva poraza s 3:0. Ker je prvenstvo izredno dolgo, se bo dalo to začetno krizo tudi preboleti. V tej konkurenc; so po dveh kolih na prvem mestu štiri ekipe. IZIDI 1. IN 2. KOLA Virtus - Pav Despar 2:3; Azzur-ra - Kontovel 3:0; Intrepida - Li- 0:3; Cus Trst - S. Luigi 1:3; S. Lui-gi - CSI Donatello 3:0; Volley S. Vito - Maianese 3:0; Julia - Libertas Krmin 2:3; Kontovel - Intrepida 0:3; Pav Despar - Azzurra 2:3; Cus Trst - Virtus 3:1. LESTVICA Azzurra Gorica, S. Luigi, Volley S. Vito in Libertas Krmin 4, CSI Donatello, Cus Trst in Pav Despar 2, Kontovel, Intrepida, Julia, Vir--tus in Maianese 0. PRIHODNJE KOLO Azzurra - Virtus, Intrepida - Pav Despar, Julia - Kontovel, Maianese -Libertas Krmin, S. Luigi - Volley S. Vito, CSI Donatello - Cus Trst. G. F PROMOCIJSKO PRVENSTVO Borovci niso več sami na zadnjem mestu lestvice. V nedeljo so v Dolini premagali eno boljših peterk tega prvenstva, miljsk: Jeans Corner, in so tako osvojili drugo prvenstveno zmago. Pomeni to preporod «plavih»? Resnici n.a ljubo, naši košarkarji so v nedeljo odigrali eno boljših tekem. Ekipa pa gotovo ima še nekaj «rezerv», tako da je pričakovati, da bodo naši fantje v nadaljnjih nastopih ponovili še tako in, upati je, tudi boljšo igro. Vse kaže, da je De Bortoli iz Vileša nesporen favorit za' končno zmago. De Bortoli je namreč v minulem kolu zanesljivo premagal še Inter 1904 in res ne vidimo, katera ekipa bi lahko zaustavila zmagovito pot tega moštva. IZIDI 7. KOLA Bor - Jeans Corner Barcolana - CUS Trst Scoglietto - Ferroviario POM ARA Tržič - Itala De Bortoli - Inter 1904 Edera - Arto ’ T TZgTVTrA De Bortoli Vileše 12; CUS Trst 10; Jeans Corner Milje, Inter 1904 in POM ARA Tržič 8; Ferroviario, Barcolana, Scoglietto in Edera Gorica 6; Bor, Itala Gradišče in Arte Gorica 4. PRIHODNJE KOLO (22.1.) Edera - Bor (11.00 v Gorici), In tor 1904 - POM ARA Tržič. CUS -Scoglietto, Jeans Corner - De Bortoli, Ferroviario . Arte, Itala - Bar colana. 83:72 72:74 n.o. 85:63 90:73 77:76 HOKEJ NA LEDU bertas Krmin 1:3; Julia - Volley S. Vito 2:3; Maianese - CSI Donatello Delovanje ZSŠDI 1. italijanska liga V 22. kolu 1. italijanske lige v hokeju na ledu so dosegli naslednje izide: Cortina - Renon 7:4, Bolzano - Val-pellice 4:2, Milano - Brunico 14:4, Asiago - Alleghe 10:3. Počitek: Gardena. Na lestvici vodita Cortina in Bolzano (32 točk). MLADINCI SKUPINA B V tej skupini je stanje na vrhu lestvice tako zapleteno, da verjetno tudi po zadnjem kolu ne bomo izvedeli za oba finalista. Trenutno vodita Juventus in Italsider, ki se bosta v zadnjem kolu spoprijela med seboj. Zmagovalec bo matematično finalist. Kaj pa o drugem kandidatu za vstop v finale? Po zmagi Kontovela nad Juven-tusom, ima trenutno kar četvero ekip možnost, da se uvrsti v finale. Verjetno pa bo za določitev drugega finalista potrebno odigrati vsaj eno dodatno tekmo, če ne celo turnirja s tremi ekipami. V tej borbi sta tudi oba naša zastopnika: Kontovel in Pplet. IZIDI 9. KOLA Juventus - Kontovel 60:71 Pagnossin B - Polet 85:71 Barcolana - Italsider 41:118 LESTVICA Italsider in Juventus 12: Konto vel in Pagnossin B 10; P6Ičt‘ 8: Barcolana 0. Polet in Kontovel imata tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (22-1.) Kontovel - Pagnossin B (11.00 na Konto vehi). Polet - Barcolana (11. liri na Opčinah) in Italsider - Juventus. SKUPINA C Kot je bilo pričakovati, je Hur-lingham odpravil še Bor in je tako ostal sam na vrhu lestvice. Inter 1904, ki je igral s pomlajeno postavo, pa je nepričakovano izgubil s Servolano. IZIDA 9. KOLA Bor - Hurlingham 39:89 Servolana - Inter 1904 94:76 Počitek: Don Bosco. LESTVICA Hurlingham 14; Inter 1904 10; Servolana 8; Bor 4; Don Bosco 0. PRIHODNJE KOLO (21.1.) Don Bosco - Bor (19.30 v Trstu. Istrska ulica). Inter 1904 - Hurlingham. Počitek: Servolana. KADETI Kljub porazu je Bor proti Ital-sidru igral dokaj dobro. Naši fantje so v tem srečanju dokazali, da v tem-prvenstvu ne bodo. igrali pod- rejene vloge in že v prihodnjem kolu bodo imeli možnost, da zbe rejo prvi par točk, saj bodo doma je v so-okmjeni 94:80 113:52 43:63 n.o igrali proti Don Boscu, ki boto zanesljivo odpravil Breg. IZIDI 2. KOLA Italsider - Bor Don Bosco - Breg Ferroviario B - Inter 1904 Servolana - Ferroviario A LESTVICA Inter 1904 4; Ferroviario A. italsider, Ferroviario B in Don Bosco 2; Bor in Breg 0. PRIHODNJE KOLO (22.1.) Breg - Ferroviario A (9.00 v Dolini), Ferroviario B . Italsider. Inter 1904 - Servolana, Bor - Don Bosco (19.30 v Trstu, Ul. Caravaggio). 65:63 79:53 92:47 55:68 n.o. NARAŠČAJNIKI Ginnastica Triestina in Ferroviario nadaljujeta mrtvi tek. Ferroviario pa se je moral v nedeljo pošteno potruditi, da je strl odpor presenetljivih Kontovelcev, ki so proti temu nasprotniku in povrhu še v gosteh izgubili le za bore tri točke. Kontovelci, gre zopet omeniti, so ena naših najboljših ekip v mladinskih igrah nasploh. Medtem ko so borovci v Skednju (brez Pečarja) po predvidevanju izgubili, pa Polet proti ekipi SABA ni igral zaradi slabega vremena IZIDI 6. KOLA Ferroviario - Kontovel Servolana - Bor SGT - Italsider Inter 1904 - Ricreatori Polet - SABA LESTVICA Ginnastica Triestina in Ferroviario 12; Kontovel in Ricreatori 8; Inter 1904 in Servolana 6. SABA 4; Polet, Bor in Italsider 0. SABA ima dve tekmi manj. Ricreatori in Polet pa po eno tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (21 1.) Bor - Polet (18.00 v Trstu. Ul. Caravaggio). Kontovel - SGT (15.30 na Kontovelu). Ricreatori . Servolana, Italsider - Inter 1904, SABA -Ferroviario. iiiiiiiiimmiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiinniiiiiiiJuiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiii ATLETIKA NA TEKMOVANJU «IND00R» Borovci v Celju Prireditve se bodo udeležili tekmovalci iz Slovenije in naše dežele Časi se spreminjajo tudi pri atletiki. Do nedavnega je bil zimski čas posvečen le krepilnim vajam in počitku. Samo tekačem je bila dana možnost, da so pomerili svoje moči na krosih. V teh zadnjih letih pa se vedno bolj uveljavljajo tekmovanja v dvoranah ali «indoor» po angleško. Vsako zimo se atleti določenih panog zberejo na nalašč prirejenih mitingih, obstajajo že državna ter celinska prvenstva, kot tudi srečanja med raznimi državnimi reprezentancami. V ZDA, kjer se je prvič začelo sploh govoriti o tekmovanjih v dvorani, so tako objekti v vseh večjih mestih. P: i nas, žal, smo še daleč od zadovoljivega števila dvoran, pa čeprav služijo pokrite steze za kakovostni zimski trening predvsem sprinterjev in skakalcev. V Italiji obstajajo take naprave le v dveh mesite trn je„v IvManu in Genovi, manjša objekta ph st^ še v Turinu in Reggio Emilii. V Sloveniji imamo na j bližnjo pokrito stezo v Celju. Celjska steza je dolga približno 80 m, pokrita s sintetično maso in daje možnost tekmovanja v sprin- iiiiiiiiiiiruifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiniiiiiiiiitiuiiuiiiiiiiifniiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiimiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiii« SMUČANJE PESTRA DEJAVNOST SK DEVIN Tudi alpska ekipa V Ovčji vasi se nadaljuje smučarski tečaj Danes odbojkarska komisija Drevi se bo ob 17.30 sestala na sedežu ZSŠDI odbojkarska komisija, ki mora obravnavati in izreči svoje mnenje v zvezi z nekaterimi obveznostmi v letošnji sezoni. * # * kolu Odbojkarski turnir odpadel ZSŠDI je zaradi nepredvidenih težav, ki so onemogočile prihod jugoslovanske ekipe Vukovar, odložilo ženski odbojkarski turnir, ki je bil napovedan za nedeljo zjutraj. Simoneta V nedeljo, 22. t.m., bodo tekači SK Devin odpotovali na Piancavallo, kjer jih čaka druga preizkušnja za »Trofejo Ciao cream*. Tu se bodo ponovno pomerili s svojimi vrstniki iz tržaške, goriške in pordenonske pokrajine. Kot smo že poročali, je ,bilo prvo tekmovanje za »Trofejo Ciao crearm 2. januarja v Ovčji vasi. Devinski tekači so se tedaj dobro odrezali, saj so med mlajšimi pionirkami zasedli prvo mesto. Med pionirji pa poleg prvega še drugo in sedmo. Isti dan bodo na Piancavallo odpotovali tudi alpski smučarji, ki se bodo pomerili s svojimi vrstniki v slalomu. Tu bi hoteli poudariti, da je to prvi uradni nastop alpskih smučarjev SK Devin. To se nam zdi zelo važno, saj si je novoizvoljeni odbor na zadnjem občnem zboru za- dal nalogo, da ustanovi poleg že obstoječe tekaške še alpsko ekipo. Ob tej priložnosti je prav gotovo umestno, da čestitamo vodstvu SK Devin in mu zaželimo še obilo uspehov v nadaljevanju sezone. Vzporedno s športno dejavnostjo se v Ovčji vasi nadaljuje smučarski tečaj. V nedeljo, 15. t.m., so se tečajniki, kljub slabemu vremenu (v Ovčji vasi je namreč snežilo ves dan) obogatili z novim smučarskim znanjem. Tekači pa so si nabirali kondicijo za bližnji maratonski tek, ki se ga bodo udeležili v Črnem vrhu, 12. februarja. Smučarski tekač Žarko Fučka, ki se je udeležil 60 km dolgega maratonskega teka v Val Pusterii, je obstal okrog tristotega mesta. š. r. SNEŽNE RAZMERE TRBIŽ 70 cm VIŠARJE 220 cm OVČJA VAS 70 cm ŽABNICE 70 cm NEVEJSKO SEDLO 80 cm KOČA GILBERT1 250 cm MOKRINJE (Pramollo) 150 cm RAVASCLETTO 50 cm ZONCOLAN 170 cm VERZEGNIS 100 cm FORNI DlSOPRA 80 cm SAPPADA 110 cm KRVAVEC 100 cm VELIKA PLANINA 110 cm VOGEL 210 cm KRANJSKA GORA 90 cm VRŠIČ 165 cm KOMNA 260 cm KANIN 270 cm ZATRNIK 100 cm POKLJUKA 130 cm JEZERSKO 26 cm ČRNI VRH NAD IDRIJO 50 cm KOBLA 105 cm PLANICA 80 cm LIVEK 40 cm GOLTE 55 cm KALIČ 20 cm tu do 60 m, v skoku v daljino in troskoku, v teku čez ovire ter v skoku s palico. V Celju, ki je prestolnica slovenske atletike, trenirajo skozi vso zimo atleti iz vse Slovenije. Slovenska zamejska atletika se je prvič srečala z «indoor» tekmovanji komaj v lanski sezoni. Ženska štafeta Bora je namreč nastopila na državnem mladinskem prvenstvu in se uvrstila na 11. mesto. Prejšnjo soboto pa so borovke odpotovale v Genovo na državni miting. V ostri konkurenci se naše predstavnice niso posebno izkazale; pozitiven je bil nastop Patrizie Padovan, ki se je vrnila k tekmovanju po daljšem premoru in skočila v daljino 5 m. An-tonijeva je tekla 1500 m, v prvi polovici je sicer izvedla odličen tek, vendar ni zdržala premočnega ritma drugih tekmovalk. Danijela Tretjak in Marinka Semolič pa sta nastopili na teku 60 m, njun čas je bil 8’'3 oziroma 8”4, V sodelovanju z AD Kladivar pa je atletska sekcija Bora organizirala za soboto mednarodni miting v Celju. Tekmovanja se bodo udeležili atleti iz naše dežele ter atleti Slo venije. Zbirališče bo v Celju ob 14. uri. Na sporedu pa so teki na 50 m, 60 m in skok v daljino za mo ške ter ženske. A. B. DEČKI se je prvi del tega pr- Zaključil venstva, v katerem od naših ekip nastopa le Kontovel. Ukmarjevi varovanci so požrtvovalno igrali skoraj v vseh tekmah, vse to oa ni bilo dovolj, da bi osvojili vsaj eno zmago. IZIDI 7. KOLA Kontovel - Inter 1904 Ricreatori - Libertas SABA - Ferroviario Don Bosco - Servolana LESTVICA Ricreatori 12; Servolana 10; Inter 1904 8; Don Bosco in Libertas 6; Ferroviario in SABA 4; Kontovel 0. Servolana ima dve tekmi manj, SABA in Don Bosco pa imata po tekmo manj. edko 23:113 67:36 59:50 n.o. NA GORIŠKEM NARAŠČAJNIKI V soboto so na Goriškem odigrali 7. kolo prvega dela prvenstva naraščajnikov. Domovci so v gosteh izgubili z močno ekipo Italmonfalcone. IZIDI 7. KOLA Arte - Mobilcasa 78:55, Villesse -POM n.o., Grado - Pagnossin 57:44, Turiacco - Ardita 63:59, Italmonfalcone - Dom 81:73. LESTVICA Italmonfalcone in Arte 12, Grado 10, Dom, Pagnossin in Ardita 8, Turiacco 4, POM 2, Mobilcasa, Staran-zano in Villesse 0. PRIHODNJE KOLO (21. 1.) Pagnossin - Arte, Dom - Staranza-no, Ardita - Italmonfalcone, Mobilcasa - Villesse, Dom - Grado (ob 16.45 na Rojcah). MINIBASKET KOŠARKA Pokal prvakov V 4. kolu finalne skupine evropskega tekmovanja za pokal prvakov je sinoči v Splitu Jugoplastika premagala švedsko ekipo Alvik iz Stockholma s 105:94 (46:53). V Madridu pa je domači Real premagal Mobilgirgi iz Vareseja z 91:87 (46:46). BOKS TURNIR «ZIN1 & ROSENWASSER» TOLAŽILNA SKUPINA Bor A — Servolana B 12:25 BOR: Vecchiet ,Rudes 2, Germani 4, Bettocchi 2, Počkaj 2, Hmeljak 2, Smotlak, Sedevčič M., Sedevčič D. Dobra obramba mladih Borovih i-gralcev je pripomogla, da ne bi bila razlika v točkah med ekipama prevelika. Trener Mazzucca je ocenil nastop »plavih* pozitivno. Najučinkovitejša igralca v Borovih vrstah st~ bila prav gotovo Bettocchi in Ru-des. Pohvalil je tudi Počkaja in Hmeljaka, ki sta se končno otresla treme. A. R. Gomez ostal prvak KITAKYUSHU - Portoriški boksar Wilfredo Gomez je ohranil naslov svetovnega prvaka v super pe-telinji kategoriji, potem ko je v tem kraju s k.o. v 3. krogu premagal izzivalca, Japonca Kobayashija. TENIS NEW DELHI — Po prvem dnevu polfinalnega teniškega srečanja azijske cone za Davisov pokal Nova Zelandija vodi nad Indijo z 2:0. Izida: Lewis - Menon 6:4, 6:3 in 7:5; Parun - A. Amritraj 6:4, 3:6, 9:7 in 6:3. KOLESARSTVO Nova ekipa RIM — Deset dokaj mladih kolesarjev bo sestavljalo novo profesionalno kolesarsko ekipo «Interconti-nentale Assicurazione», katere kapetan bo Franco Cribiori. Ekipo sestavljajo naslednji kolesarji: Bettoni, D’Arcangelo, Amado-ri, Favero, Duši, Natale, Rosola, Ca-siraghi, Manenti in Noriš. V okviru tekmovanja za pokal rokometnih državnih prvakinj je madžarski Vasas v Budimpešti premagal beograjski Radnički s 16:12. JANEZ VIPOTNIK RODNA 15. LETINA Ust ltraliezcL imejte jih ostro pod ognjem, da ga ne bo-z8or .je zavpil Vasja. »Bombaši, Slavo, po cesti nav-hlo. p11 °kr°g, na progo in po progi nadnje. Krili vas bo-p0tlzi, enega pošlji, naj izvleče Ciga na varno!* s° ivear^Zanske kro&le so enakomerno tolkle v bunker, da .f1 Pfešle na vse strani. krijg^hitite, nimamo dosti časa,» je vpil Vasja, da bi pre- *l0ge k°mbne eksplozije, ki so sekale njegove besede na ukor mesar svinjski hrbet na kotlete. a?‘ grem po Ciga,» se je ponudil Jurič. -p i?>> se je začudil Fonzi. šfa in^f '*urič ni čakal na privoljenje. Odlepil se je od leži-sklonjenega telesa stekel za bombaši. °misar...» je vprašal Fonzi. »Krar pusti gu;” mu je odgovoril. ^ ai še enega pošljem za njim?» vAl raj^Sti ga’ naj sam opravi. Ščitite ga, ko se bo približe-toncu, da ga z vagona ne bodo počili.* °mo*'fva je še vedno pihala in piskala in brezmejne kotja e Pare so v mogočnem puhu uhajale iz trebušastega Odpor je majčkeno pojenjal, kakor da obleganci lovijo sapo. »Hitro moramo končati!* je dejal Vasja. »Čez eno uro bo zagotovo prišla pomoč iz Novega mesta ali iz Trebnjega. V desetih minutah so lahko Slave in bombaši pri lokomotivi.* Iz raztresenih vreč se je usipala zelenkasta moka. «Cement vozijo, vidiš,* je dejal komisar. »Nekje spet bunkerje gradijo. Ko končamo, je treba vreče razrezati in politi cement z vodo.* Cigo je negibno ležal na tleh. Upajmo, da ni hudo, je dalje grebel komisar. Ti smola! Ko bi se vsaj nekoliko bliže potegnil k lokomotivi. Naj se v vagonu kdo dvigne, pa ga bo opazil. Zavpiti ne sme, sicer bo vzbudil pozornost Italijanov. Deset minut mora vzdržati! Gotovo jo je dobro staknil, ko tako ždi na tleh. Prav neumno, no! Resnično se jih drži smola. Običajno imajo blindirani vagon sredi kompozicije. Če bi bilo tudi danes tako, če bi bili v tretjem vagonu, bi bili čudovita tarča, pol bi se jih prevrnilo po bregu, pol lovilo ravnotežje na poševnih tleh. Le kje hodijo? Aha, zagledal je Juriča, kako se je v ovinku prihulil k tlom. Dobro. Izvleči ga mora pred bombaši. Če bo poizkušal med napadom bombašev, mu ne bo uspelo. Toda kje so bombaši, je dvignil glavo. Fiu, fiu so zažvižgale krogle nad glavo, da jo je sunkovito potegnil med ramena. Le previdno, da ne bodo še koga ranili. «Pazite. da z vagona ne pobegnejo!* je naročal Vasja. Jurič je bil pod nasipom. Izvlekel ga bom, si je dopovedoval skozi stisnjene zobe. Pokazal bom. Prekleti Italijani. Mone! Vrnil jim bom za utrdbe v Istri. Počenil je, stekel, spet počenil. Prekleta puška, samo v napoto je. Zakaj mi je dal takšno preklo. Z njo bi lahko ribe lovil. Spet je stekel. Pokazal jim bom. Pokazal Italijanom prekletim in partizanom. Tudi partizanom! Bodo že videli. Do bolečine je tiščal zobe, dihal na kratko. Spet je skočil. Še vedno ga je pokrivala para iz lokomotive, ki je počasi pojemala. Kakšna lepa trava. Tale travnik bi bil dovolj za celo leto. Dvakrat bi kosil, drugo popasel s kravami. Kako mu je, se je spraševal komisar. Prvič je v resničnem primežu. Da bi le vzdržal. Naenkrat ga je spreletelo, da mu lahko vse odpove. Lahko bruha, lahko se ponemari v hlače kakor otrok. Da ga le driska ne bi prijela, je stiskal pesti ves preznojen. Z njim vred je trpel. Vedel je, iz lastnih izkušenj, kakšen srhljiv občutek te prežame, če te zgrabi strah, veliko večji, kot si sam. Kako ga obvladati, da se ne bo igral z njim kakor mačka z mišjo? Pravilo je ne misliti na nevarnost. Misliti na kaj drugega, vsakdanjega. Toda eno je nasvet, drugo, kako je v resnici. Ali lahko misliš, če čutiš okrog glave obroč, da so ti možgani kakor potopljeni v močnik? Pokazal jim bom, si je mrmral Jurič. Se petdeset metrov. Spet je stekel in se vrgel pod nasip. Počakal, se plazil naprej. Kaplje potu so mu silile v oči, da so pekle kakor koprive. Srajca se ga je držala kakor klopi. Moker ovratnik je žulil do krvi, delal okrog vratu rdeč kolobar. Za hip je pogledal nazaj po progi in zagledal bombaše, kako preskakujejo progo kakor kobilice Pohiti! Sovražniki ga še niso opazili, toda bombaše bodo kmalu videli. Če bodo videli bombaše, bodo videli tudi njega. Do lokomotive je srečno pritekel. V zavetju železja se je za trenutek oddahnil. Kolena so mu drgetala. Italijani so še vedno streljali v drugo smer. Strah mu je kakor nož brodil po srcu. Ne čakati! Naprej! Pričel se je najnevarnejši del podviga. Samo deset metrov. Deset metrov, deset korakov do ranjenega. Samo še zdaj naj me pustijo/ Lezel je po vseh štirih, se lepil k tlom, videl, kako ranjeni sunkovito diha. Streljal je z očmi po vagonu, gledal ranjenega in spet oprezal po bunkerju. Med travo so rastle lučke, marjetice in zlatice. Nobenih krtin, nobene miši, nobenega ptiča, čebele, muhe, komarja, nobene žive reči, čisto sam je bil z ranjencem. Lezel je po vseh štirih s prekleto, nerodno puško v roki in gledal v prekleti vagon, iz katerega niso jenjali prekleti streli. S široko odprtimi usti je lovil sapo, vročo, pomešano s prahom, dišečo po zemlji. Potne srage so mu orale obraz, zemlja se mu je lepila na čelo, se topila v znoju. Grlo je bilo raskavo, kakor bi se utapljal v prahu. S kalnimi očmi je gledal Ciga. Bil je prsten v obraz, oči je imel motne in noga mu je bila čudno spodvita. Hlačnica je bila črna od krvi. Bataljon je živčno trepetal na useku, če ga bo odvlekel, preden prično bombaši, bosta rešena, si je stotič ponavljal komisar. Oči so mu preskakovale od dvojice na vagon in spet nazaj, kakor da bi v tem trenutku nič drugega ne obstajalo na svetu. Majko mu, le kako se počuti, kaj se dogaja v njem? To ie revolucija. Saj ga ni spoznati.’ Od včeraj se je spremenil. Ne od včeraj, bržkone od pisma, le na priložnost je čakal. Tale Jurič, ga je preroško spreletelo, bo še dober borec. Borec in pol. »Roke drži skupaj,* je zašepetal Jurič Cigu ter mu vlekel suknjič izpod hrbta, da bi tako dobil ročaj za vleko. »Na hrbet lezi!* je naročal. Potem se je zravnal ter pričel vleči ranjenega v zavetje. Vlekel ga je, vlekel, misli so mu zastale, na vsa pljuča je dihal, se sklanjal v soncu, vlekel, sopihal, drevenel od groze, čakal, čakal, kdaj bo priletela krogla v hrbet. Kakšne daljave, kakšne smešne majhne daljave in nikoli konca. O, pač! Še trenutek in končno — bila sta v mrtvem kotu Jurič se je zrušil poleg ranjenega, glavo zakopal v travo, lovil sapo. Mišice so mu splahnele, telo mu je gomazelo, smrtno bled je s krvavimi očmi pogledoval na potko. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnico Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprej plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezpločno revijo »DAN*. V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din PRIMORS DNEVNIK Za SFRJ Oglasi DZS • 61000 Ljubljano-mrttl Žiro račun 50101-603-45361 cADIT* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 13.000 lir. Finančno-upravni 600. legalni 600, osmrtnice 250. sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stoloca Mali oglasi 150 lir besedo-Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlani je-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dez v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 20. januarja 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel lzd«j in tiska ■H zt r Trst Član italijanske! zveze časopisnih! založnikov FIEG' ZAOSTRENI SPORI V SOCIALISTIČNIH VRSTAH Skoraj sto članov CK PSI zahteva sklicanje kongresa do konca marca Mancini napadel Craxijevo politiko, češ da niha med KPI in KD RU1 — Drugi dan razprave na se j CK PSI je potekal v znamenju zahteve 98 članov osrednjega stran kinega organa, naj bo kongres med 23. marcem in 2. aprilom, medtem ko so se zgodovinski voditelji stran ko obdelovali na govorniški tribuni. Dejstvo da se je skoraj sto članov CK PSI izreklo za takojšnje sklicanje kongresa dejansko onemo goča kompromis med koalicijama struj, ki sta se pomerili v čelnem spopadu, ki ne zadeva zgolj datu ma 'ton-resa. pač p predvsem fiziognomijo in strategijo socialistične M-ranke, se pravi med zavezni štvom Craxi - Signorile ter skupi nami, ki jih vodijo Mancini, Man ca. De Martino in drugi. Očitno postaja, da se je večina v CK PSI spričo nastale zmede odločila za kongres, ki naj enkrat za vselej razčsti vprašanje, kakšno politiko namerava uresničevati stranka v prihodnjih letih. Večini očitno ni do tega. da bi PSI še na dalje igrala nepomembno vlogo za radi notranjih razprt j. medtem ko je njen vpliv prav sedaj morda o dloč&nega značaja. Ti dve težnji, ki sta se pomerili v centrali.em komiteju, sta v stranki prisotni že od »Midasa* dalje, ven dar je soopad med njima zaostrila vladna kriza in torej potreba po jasnih in nedvoumnih odločitvah. Mancini, ki je spregovoril v do poldanskem delu seje, je ostro na padel Craxija in mu očital, da sploh ni i.repričan. ko zagovarja politiko vlade enotnos' demokrat'čnih sil za premostitev kriznega obdobja. Po Mancinijevem mnenju Craxi komaj čaka. da bi se te politike znebil, zato še sedaj niha med KPI in KD, ne da bi vedel, kam usmeriti krmilo st.anke. Vendar je kljub napadu presenet ljiva Mancinijeva zahteva, naj bo kongres jeseni. Verjetno bi hotel, da bi se Craxi vdal centralnemu komiteiu in sprejel nekakšno »pokroviteljstvo* zgodovinskih vod te ljev stranke. Craxi je Manciniju odgovoril takoj s sarkastično izjavo, da .je pač ♦ Mancinijeva razvada da napada vso tajnike, razen sebe*. Glede o-čilka, da je njegova politika nihajoča pa je Craxi ponovil svoje mnenje. da morajo biti socialisti zelo previdni: »Gorje nam. če dopustimo. da nas vklenejo med zahtevo o vladi demokratične enotnosti in predčasne volitve*. Ennco Manca je ponovil marsikatero Mancinijevo tezo. vendar je bil boli umerjen. Dejal je, da se morajo socialisti boriti za «skupen program celotne levice*. Glede vpraša nja kongresa pa je Manca bil bolj elastičen češ da je potreben skupni premislek, sicer se bo stranka notranje razklala. Levičar Cicchitto pa je bil kritičen do predloga o vladi narodne enotnosti, češ da bi to le bila «prednja soba zgodovinskega kompromisa*. Zato ie poudaril mnenje, da bi moral PSI dati pobudo za ♦alternativna zavezništva* Kar pa zadeva sedanji krizni položaj je Cierivtto mnenja, da zadostuje soočanje med strankami okoli stvar nih problemov. Zavrnil pa je misel na nove vo lit ve, ker bi bile zgoli »referendum o tem. ali naj gredo Komunisti v vlado* in v tem bi PSI bila odstranjena s političnega odra. Na tem se je seja CK PST prekinila. Nadaljevala se bo danes. CANDIDA CURZI glavnega pomočnika »črnega princa*, vodil najtršo strujo njegove »nacionalne fronte* in neprestano snoval prevratniške in teroristične načrte, ki se k sreči niso uresničili, je sedaj v rokah madridskega sodstva. Rimsko zunanje ministrstvo je že oktobra lani, ko je zvedelo za Orlandini-jev prihod v Španijo, zahtevalo njegovo izločitev, sedaj pa je upati, da zadeva ne krene na mrtvi tir; zahtevi o izročitvi drugih dveh obtožencev zaradi spodletelega puča, Elia Massagrandeja in Eliodora Pomarja. je namreč špansko sodstvo pred nedavnim odbilo. Pripomniti gre še. da je imel Or- landini tesne stike s šefom SLD Vitom Micelijem. zdajšnjim parlamentarcem misovskega (neofašističnega) gibanja, ki je na rimskem procesu obtožen dajanja potuhe zarotnikom. FULVIO CASALI VVASHINGTON — Predsednik Carter je imenoval za novega šefa zveznega obveščevalnega urada (FBI) 53-letnega sodnika Williama Websterja iz St. Louisa. Nasledil CASTELLINA: ZAVRNITEV 4 REFERENDUMOV NEVAREN PRECEDENS /AHADI ATENTATA NA DEMOKRISTJANA PESIHIERO Reakcije v strankah po razsodbi ustavnega sodišča o referendumih Policija išče rdečega brigad ista Micaietta ljudsko posvetovanje bo najbrž II. junija - 25. januar- ja seja izvedencev strank o vprašanju referendumov RIM Razsodba ustavnega sodi šča, ki je zavrnilo štiri od osmih referendumov, kj so jih zahtevali radikalci, je po mnenju radikalnega odvetnika Mellinija, ki je zastopal pred ustavnim sodiščem posebni odbor. k; je predlagal razpis referendumov, nezaslišana. Gre za preva ro na račun državljanov, je dejal in dodal, da bodo «reiimske stran ke>, kot jih imenuje, sedaj skušale bo Clarenceu Kellyju. ki odhaja v pokoj. Carter .je prvotno določil /.a izjaloviti še druge štiri referendu njegovega naslednika sicer sodnika Franka Johnsona, ki pa .je takoj nato zbolel. mi8|||||||ia«il>llllllllllllll8l (Milili H8lllill9IINIIIIUII8IHIIIV8BB8MI9 lil III ll|IIIIIIIIIUIIIIIIV*IIMIIN8IIIHIIMI«l8BIVfl VČERAJ PONOČI PROTI ODKUPNINI POLDRUGE MILIJARDE LIR Ugrabitelji izpustili malo Ilario Olivari me. s tem da , nekoliko spremenijo zakone, o katerih je govor. Ugled ustavnega sodišča, je dejal Mellini, je (X) zadnji razsodbi o referendu mih prav gotovo zelo padel. Domnevno gre za člane specializirane sardinske tolpe Iz izjav predstavnikov socialistične in demokristjanske s trafike jasno izhaja, da bodo zakone, o katerih je govor v zahtevi po štirih referendumih res skušali nekoliko spremeniti. Predsednik socialističnih poslancev Balzamo je mnenja, da obstaja možnost za spremembo vseh zakonov, razen tistega o javnem financiranju strank, ki so ga stranke hotele takšnega, kakršen je in ga torej ne bodo spremenile. S svoje strani je demokristjan Mazzola rekel, da se že dalj časa govori o reformi zakonov, za odpravo katerih so radikalci zahtevali referendum. S*rar.ke bodo sedaj morale pojasniti, kakšno je do tega vprašanja njihovo stališče, ie dejal Mazzola. Pennino za republikance in Bozzi za liberalce. Če ne bo drugih zapletov bodo štirje referendumi, ki jih je ustavno sodišče odobrilo ter referendum o splavu skoraj gotovo v nedeljo, 4. ali v nedeljo 11. junija letos. Za kon o razpisu referenduma namreč pravi, da mora biti glasovanje o referendumih na eno od nedelj med 14. aprilom in 15. junijem. Zadnja nedelja, ki ustreza tem določilom, pa pade letos na 11. junija. Vlada, ki Apologija rasizma BOČEN — »Suedafrikanische Mo-saik* (Južnoafriški mozaik): to je naslov učbenika, ki so ga tukajšnje pokrajinske šolske oblasti namenile nižjim srednjim šolam z nemškim učnim jezikom in ki pač obravnava razmere v rasistični a friški deželi, čim so se seznanili _ ________ ____ _______z njegovo vsebino, pa so demokra- mora referendum razpisati, je j Učni krogi vzrojili: knjiga namreč Predsednica demoproletorske stranke Luciana Castellina pa je poudarila, da se njena stranka ni strinjala z radikalci glede njihove pobude za razpis 8 referendumov. Ne zato. ker bi bila odprava teh zakonov nepravična, temveč ker je na referendumih treba imeti večino, če se hoče doseči odprava ne pravičnih zakonov. Tokrat pa, za razliko od referenduma o razporo-kj, javno mnenje ni dovolj informirano, poleg tega obstaja nevarnost, da Preveliko število referendumov I omogoči samo premik na desno v | nasprotju s tem, kar se je zgodilo j glede razporoke. Kljub vsemu te mu, zaključuje Caslell na, je raz rodbs ustavnega sodišča samovoljna in predstavlja nevaren precc-detj«. bolj naklonjena prav zadnji možni nedelji iz dveh razlogov: prvič ker bi spomladi morale biti tudi upravne volitve in je najbolj primerna doba za to konec aprila (prej je namreč v mnog’h občinah, zlasti v hribih, še sneg); drugič pa. ker so, kot snio že poudarili, med raz nimi strankami v teku pogovori, da bi našli način. d:, bi se referendu mom izognili s tem, da bi štiri zakone nekoliko spremenili. Zdravstve na reforma bi namreč izjalovila referendum o umobolnicah, reforma parlamentarne preiskovalne komisije pa bi izjalovila referendum o od pravi nekaterih členov zakona o nje nem delovanju. Odlok o razpisu referendumov bi torej marali izdati 50 dni pred 11. junijem, se pravi do sobote, 22. a-prila. Če bo parlament do tega da turna odobril obe reformi in nov zakon o splavu, bodo razpisali samo dve ljudski posvetovanji in sicer o javnem financiranju strank ter o zakonu Reale o javnem redu (if) očitno zagovarja Vorslerjevo poli tiko plemenske diskriminacije in zagovarja nadvlado bele manjšine nad temnopolto večino. Posebno ostre reakcije so prišle iz vrst šolskega sindikata, ki je včlanjen v osrednji sindikalni federaciji CGIL-C1SL-UIL ter južno-tirolskega avtonomnega sindikata šolnikov. Bomba na sedež KPI v Felellu pri Vidmu VIDEM — Neznanci so prejšnjo noč odvrgli bombo pred sedež KPI v Felettu. Bomba je povzročila požar, ki so ga pogasili domačini, katere je eksplozija priklicala na ulico. V zvezi z atentatom, ki je pov zročil ogorčenje javnosti, je župan v, Tavagnaccu Silvano Tarondo izjavil, i da spadajo v načrt fašistov, ki bi J radi vznemirili protifašistično strnje ; ne domačine. me d°l Ste de Se ■tli je i te: DAN PO UTEMELJITVI RAZSODNE 0 OPROSTITVI VSEH PETIH 0DT0ZENCEV «Rdeči brigadist» Fontana obsojen na 28 let zapora MILAN — »Rdečega brigadista* Enza Fontana, ki je bil obtožen, da je 19. februarja lani z revolver lem ubil brigadirja cestne policije Lina Ghedinija in hudo ranil agenta Adriana Comizzolija, so včeraj ob godili na 28 let zaporne kazni. Prizadeti bo razen tega moral poravnati ustrezno odškodnino zasebni stranki, na vrh pa mu je bilo dož:y-ljenjsko prepovedano opravljanje javnih služb. Druga dva obtoženca, Fontanova ljubica Renato Chiari (obtožena po sesti orožja) in Antonio Muscovich (obtožen sodelovanja z oboroženimi tolpami) sto biia oproščen«. Španci :i naj izročijo Italiji fašističnega zarotnika Orlandinija RIM — Italijanska sekcija mednarodne policije (Interpol) je potrdila vest, da so pred nekaj dnevi v Španiji aretirali fašističnega prevratnika Rema Orlandinija. Rimski gradbenik sodi, kot znano, med glavne obtožence na tukajšnjem procesu zaradi s|xidle-teiega poskusa državnega udara decembra 1970 ponoči v režiji Junia Valeria Borgheseja. obenem pa je za rotnik odločilno prispeval k sprožitvi kazenskega pregona proti večini ob tožencev. Zadevne informacije je po sredoval predstavnikoma vojaške ob veščevalne služile SID kap. lto Bruni in polk. Genoveseju iz »zatočišča* v Švici, nakar sto mu častnika priskrbela nov, «neomadeže\ an* potni list. Primer Orlandinija, ki je veljal za Petindvajsetega januarja bo seja izvedencev šestih strank julijskega sporazuma, ki bodo proučili vprašanje referendumov po razsodbi u stavnega sodišča. Stranke si bodo prizadele, da bi našle zakonodajne prijeme, s katerimi bi se izognili tudi tistim štirim referendumom, ki jili je ustavno sodišče odobrilo. Kmalu bodo sklicali tudi sejo za proučitev vprašanja referenduma o splavu. Seje, ki bo 25. januarja, se bodo udeležili Pennacciiini in Maz-7.ola za KD, Spagnoli za KPI. Fc-lisetti za PSI, Preti za PSDI, Del Sodnik Latorre zahteval novo preiskavo o bombah v Tri deni u GENOVA — Filippo Peschiera, Pre“ Slavnik genovskih demokristjanov. so ga rdeči brigadisti v sredo ra. v noge. je trenutno v bolnišnici. Odkriti so btimomreč novi dokazi, da Mb v teroristične napdde iz Tista 1971 vpletena tudi mttrešalo finančne straže Sil v a tore Sni ja in tihotapec Oberhoter TRIDENT — V zadoščenje vse demokratične javnosti, ki je z upra vičenim ogorčenjem tolmačila nedavno oprosftev obtožencev zaradi štirih bombnih atentatov v tem mestu (med drugim na sedež deželne uprave), lahko danes zapišemo, da se poglavje o peklenskih strojih iz leto 1971 kljub vsemu ni zaklju čilo. Predsednik sodišča Rocco La torre, kije 21. decembra lani dovolil na prostost vsem petim obtoženim in ki je predvčerajšnjim de- poniral utemeljitev razsodbe, je nim telesom, nista sama zbirala, FIRENCE - Ugrabitelji so včeraj ponoči izpustili proti domnevni odkupnini poldruge milijarde lir 7-ietno hčerko industrijca Carla Oti vari.ja, Darjo. V njihovih krempljih je bila rič manj kot 68 dni. saj so jo odvedli že novembra. jd.iub temu pa jc njeno zdravstveno stanje dobro. Sama je preiskovalcem Izjasnila, da so jo banditi prav zadovoljivo hranili: niti zvezana ni bila. pa tudi preveze čez oči ni ime la, ie zaprta je bila ves čas. in sicer v šotoru. Izmenično ■ so jo stražili trije zakrinkani moški z vzdevki Atila. Julij Cezar in Dra-cula. spričo česar poFcisti ir« karabinjerji domnevajo (Iz razlogov, ki so znani le njim), da gre za ori-oadnike v ugrabitvah specializirane tolpe sardinskih zločincev. Sum utemeljujejo še s sledečo okoliščino; Dracu'a jc malo Ilario neprestano silil, naj vendar zaužije čim več hrane; če ne bo dovolj jedla, da bodo orišli prašički in jo pohrustali (deklico namreč). V preiskovalnih krogih je pa splošno razširjeno mnenie, da so sardinski ugrabitelji že več žrtev umorili in z njihovimi ostanki nahranili svinje... Otoška kriminalna organizacija, ki deluje baje pretežno ravno v srednji Italiji nui bi samo v Toskani doslej ugrabila že kakih 10 oseb. med temi itaio »rgentinca Alfonsa De Sayonsa. in-dustrijca Piera Baldassinija iz Pra la in florentinskega 12 letnega dečka Andrea Andteija. Ilario Olivari je pet maskiranih in oboroženih mož ugrabilo 11. n<> vembra zvečer pred družinsko vilo v Pctroiu (občina Empoli). Napasli so hoteli sicer očeta, ker pa ga ni in iv hotelo biti domov, so se »zadovoljili* z deklico. Med oje nim »jetivštvom* so se po tajanja za odkupnino odvijala oismeno. Včeraj ponoči so ugrabitelji Ilario končno pustih v ukradenem avtu blizu Montaioneja (Empoli'. irier sta jo našla sorodnika. (dg) Na sliki (telefolo ANSA) llaria z materjo Franco Fanciullacci. IMIIIlHMIimiflMIIMIIIMIIIMMIIMIIMMIIIIIIIUMIIIIIIMIIIMMIIIIIIIMIIIIIIimilllllllUIIIMIIIIIIIIlilllllllllllllHMIIIIIIlMIIIIIHIIIMIinillllllllllllMIlfllllllllllMIIIIIIIIimui Neumesten poseg karabinjerjev OSLO - Norveški zunanji mini ster Knut Frydenlund je odločno protestiral pri zahodnonemški »la di. ker je ob 17-letnici padca mesta Narvik na severnem Norveškem izdala spominsko medaljo Mesto so 1. 1940 zasedli nacisti. Na eni plati medalje je videti norveški državni grb. ki je enak narviške mu. na drugi pa nemško bombo nad mestom . .. Skupina levičarskih študentov Je med demonstracijo po ulieuh včeraj hotela na razgovor s predsednikom bolonjskega sodišča, kjer bo obravnava proti njihovim vrstnikom v zvezi z lanskimi marčnimi izgredi (neposredno po "umoru člana »Lotta coutiuua* Lorussa). Karabinjerji so mladince nagnali s solzilci (na sliki), kar je odlučno grajal tudi sam preiskovalni sodnik Catalanotli, zadolžen za raz čiščenje marčnih dogodkov. (ANSA) namreč včeraj predpoldne zahteval od tridentskega državnega pravdni ka Francesca Simeonija ponovno odprtje preiskave o tedanjih terorističnih napadih. Zahtevo je utemeljil z odkritjem novih elementov, ki dokazujejo določeno odgovornost pri atentatih tudi marešah finančne straže Salva-toreja Saija in znanega tihotapca Herberta Oberhoferja. Latorre je pozval Simeonija, naj novo dokazno gradivo prouči in po potrebi odredi kazenski postopek. Državni pravd-nik je sinoči izjavil, da je na osnovi novih odkritij nova preiskava ta-korekoč neizbežna. Mairešalo Saija in njemu nadrejeni polkovnik Lucio Siragusa sta bila aretirana 16. decembra 1976, torej na začetku pre skave. Javni tožilec Giatifranco Jad^cola ju je obtožil sodelovanja pri pokolu (spo dletelem, kajti bombe dejansko niso počile), ko pa je bila preiskava formalizirana, je podčastnika in častnika finančne straže preiskovalni sodnik Antonino Crea odrešil sleherne odgovornosti pri terorističnih dejanjih v januarju in februarju leta 1971 ter odredil njuno izpustitev na prostost. Takoj zatem so morali za rešetke podkvestor Saverio Molino. polkovnik karabinjerjev Michele Santoro in polkovnik tajne službe (SID) Angelo Pignatelli. Kaj je s Saijo in Oberhoferjem? V utemeljitvi decembrske razsodbe je rečeno, da sta bila Sergio Žani in Claudio Widman (oproščena zaradi pomanjkanja dokazov obtožbe, da sta namestila peklenske stroje) neprestano pod najstrožjim nadzorstvom in »režijo* marešala (in polkovnika ), ki je bil tedaj v tajnem uradu «1». Ne samo, Saija «je pre dobra vedel, da je za Žani jem in Widr»annom bil Oberhofer, vplivna osebnost v tihotapskih krogih in še danes zaupnik finančne straže*; da torej informacij (o delovanju skraj-nolevičarskih mladincev, op.ur.), ki sta jih «prodajala» državnovamost- marveč jima jili je posredoval on. Saija in Oberhofer sta nadalje vpletena v nekatera teroristična dejanja iz 1. 1987, ki še vedno niso bila pojasnjena. Na tihotapčevo opozorilo je prišlo npr. v kupeju brzca Trident - Bočen - Miinchen do najdbe kovčka z razstrelivom. Preiskavo je prevzel Saija, ki pa ni poskrbel za istovetenje potnikov v orne njenem kupeju, kakor bi bila njego va dolžnost, saj bi tako lahko razkrinkal pošiljatelja ali naslovljenca eksploziva. Skratka, vse kaže, da so bombni napadi iz 1. 1971 po menili v določenem smislu le zadnji člen v verigi dolgo pred tem načrtovane strategije napetosti in terorizma. Gotovo tudi ni neosnovana domneva, da so tridentske bombe v tesni zvezi s podobnimi atentati tistih let po vsej Italiji, tako verjet no tudi s pokolom v milanski Kmečki tanki decembra 1969. (dg) ...........................................................i.................................•miti...................................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiii......1........um STALIŠČE SFRJ GLEDE AMERIŠKEGA VMEŠAVANJA V ITALIJI Vsak narod naj sam odloča o lastni usodi BEOGRAD — »Znano je stališče Jugoslavije glede pravice slehernega na-ioda. da suvereno in brez kakršne gakoll vmešavanja od zunaj odloča o svoji usodi, to pa pomeni tudi o 0-bliki vladavine, političnem sistemu in drugih vprašanjih notranje politike in razvoja vsake države.* S temi besedami je glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič na včerajšnji redni tiskovni konferenci komentiral uradno sporočilo State de-partmenla, da »ZDA nasprotujejo sodelovanju komunistov v vladah zahodnoevropskih držav* in da »želijo manjši vpliv komunistov v teh dr-žas ah*. ■ ■ • Časnikarji so Kaleziča prosili tudi za nekaj besed v zvezi z izjavo Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur, sprejeto na letni skupščini v Lyonu. V izjavi je namreč rečeno, da sto slovenska in hrvatska narodna skupina v Avstriji izstavljeni asimilaciji navzlic lepim besedam o zaščiti etničnih skupin v zakonu o narodnih skupinah. Kalezič je dejal, da nima na voljo izvirnega besedila izjave, vendar lahko na podlagi tistega, kar je znano i/ agencijskih poročil. |x>ve, da »podatki v tej izjavi žal odražajo resnično stanje stvari glede položaja slovenske in hrvatske narodnostne manjšine v Avstriji*. Glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve je na prošnjo časnikarjev komentiral trditve radia Sofija ob 80. obletnici rojstva Metodija ša-terdva. Bolgarski radio je namreč v zvezi s tem oživljal: «Komentar je očitno navdihnjen z velikobolgarskimi koncepcijami, ki se žal še naprej negujejo v Ljudski republiki Bolgariji. Poveličevanje osebnosti šatorova, ki je bil izraziti eksponent velikobolgar-ske politike, lahko zgolj škoduje zaupanju in sodelovanju med državama in je v nasprotju z izjavimi odgovornih osebnosti v Bolgariji o njihovih željah za razvijanje dobrega sosed skega in prijateljskega sodelovanja med SFR Jugoslavijo in LR Bolgarijo.* Te dni je bil na obisku v Jugoslaviji — sprejel ga je tudi Tito — libijski obrambni minister. V zvezi s tem je Milko Kalezič izjavil, da se odnosi med oboroženimi silami Jugoslavije in Libije razvijajo v skladu z odnosi med državama in da sodelovanje na vojaškem področju zajema vse vidike medarmadnega sodelova nja. Obisk libijskega obrambnega ministra je odraz dosežene stopnje takšnega sodelovanja in pomeni njegovo nadaljnje izboljševanje in širjenje. VLADO BARABAŠ so ga operirali, mu odstranili kro^ i/. ranjenega uda in zašili žilo. je bila lažje poškodovana. Njeg0^ zdravstveno stanje, trdijo zdrav"1 ni zaskrbljujoče. kla s polno paro. Ugotovili so. Preiskava policije je medtem ^ j V( a s polno paro. Ugotovili so. da štirje očividci prepoznali v ene"1 teroristov. ki so streljali na Pr « «* Iti 4 sorjamdnUppa Peschiero, 3Metne*j| ku brigadista Rocca Micaietta. Micah n; je policija,--po prvih ugotovitvah ^ Uličnega urada, prijavila sodni®1''1, blastem in ga obtožila pripadniki-vai boroženi tolpi, zasebnega nasilja, dovoljene posesti orožja, groženj, lesnih poškodb in ropa. f Micaletto je že dalj časa znal’ . z. zvezi z urno'-- liciji. Iščejo ga z zvezi z m1"' ^ podkvestorja Cusata, sumijo P8, « se je udeležil tudi atentata na želnega tajnika KD Sibillo ter bitve inž. Piera Coste. Do umora kvestorja Cusata je prišlo 1. tembra 1976, ko je policijski fu®*1 J nar ustavil avto. v katerem se ^ vozil Micaletto. Slednji mu je 2 j kajšnjo mero hladnokrvnosti '7-'j osebne dokumente, nakar je pote:*U samokres in sprožil. Cusalo Je -j __:__________i __ i. __" prt priči mrtev, v rokah policijc^j sta ostali Micalettova slika in di ugega brigadista Azzolinija, bil z njim. Na sliki (telefolo ANSA): Peschiera ob svojem prihodu v Hišnico, kjer ga je dočakala že»* Ki .." « PROCES V CATANZARU ZARADI ATENTATOV IZ LETA 2 Bivši milanski kvestor Guid* obložen lažnega pričevanja Sodnim oblastem ga bo prijavil odv. Calvi • Številne P1^ potrdile, da so taksistu Roiandiju na kvesturi poM^ Valpredovo sliko, preden so ga soočili z anarhistom ded CATANZARO — Bivšega milanskega kvestorja Marcela Guida bodo prijavili sodnim oblastem zaradi lažnega pričevanja. Prijavo bo vložil odv Calvi, ki na procesu v Catan/aru brani anarhista Valpre-do. Napoved je dal sam Calvi ob koncu včerajšnje obravnave, ko je na osnovi številnih pričevanj postalo jasno, da .je kvestor Guida pokazal taksistu Corneliu Roiandiju Valpredovo sliko, na osnovi katere je pozneje Rolandi prepoznal anarhista kot «klienta». ki ga je na dan atentata pripeljal s taksijem pred milansko kmečko banko. Guida je v sredo trdiil, da se ne spominja »podrobnosti* o fotografiji, ki naj bi jo pokazal Roiandiju. Včeraj so zaslišali deset prič. med njimi tudi agente milanske kveslu re. Eden med njimi, se je spominjal dogodka s sliko, čeprav je pojasnil, da sam ni bil prisoten, ko je Guida pokazal Roiandiju sliko anarhista. Še najbolj je v svojem pričevanju šel v podrobnosti časnikar «Unita* Marcello Del Boseo. ki je približno dva meseca po pokolu na Trgu Fontana celih pet ur govoril z Ro landijem. Ta mu je med drugim povedal, da so ga poklicali na kve turo, kjer mu je kvestor Guida pokazal eno samo sliko, ki jo je imel zavito v list papirja. Ko jc Rolandi prikimal, češ da gre zares za «klienta», ki ga jc 12. bra pripeljal na Trg Fontan®' ji 0| je kvestor potrepljal in ga P°*’vto češ cla sedaj ne bo imel več ^ blemov ter mu ne bo treba več taksija. Pričevanje časnikari® p potrdil tudi fotograf Giancarl® ,i Bellis. ki je spremljal Del med intervjujem z Rolandije®’'j» ^ Kvestor Guida se je sicer v 1 zagovarjal, da je bilo oz.rač.1 ji tistem obdobju zelo napeto. ( imel polne roke dela ter da 1e. c preutrujen, zaradi česar na.j bilo nič čudnega, če je ncW ft okoliščine enostavno pozabil- ^ drugi strani pa ne zveni kdoV®k prepričljivo, da bi lahko tako važne okoliščine, o RatV se je vnela polemika ne dane®' j vet let pozneje, pač ua kma ® i dogodkih. Proces sc bo nadaj-jj) danes, ko bo še vedno v osPrpj dvomljivo pričevanje taksista j landija. Med drugim hod.) šali fašista Nina Sottosantij®' predovega «dvojnika». (trn) V AGRIGENTO — Včeraj ob «r so tu zaznamovali potresni ® 6. stopnje po Mercallijevi ',,,( po Richterjevi lestvici. Ep'cy ie bi! 285 km jugozahodno od *,|l ske obale. Ujma je povzročila preplah ni bilo. vendar kaže, da ti;|j