YU ISSN 0040-1978 IBTO XXXVI, ŠT. 20 Ptuj, 26. maja 1983 CENA 9 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Uspešni rezultati v prvem trimesečju (stran 3) Priden obrtnik lahko veliko naredi (stran 4) Zadovoljni z letošnjimi ocenami (stran 5) Pomoč, tovarištvo in usposabljanje (stran 7) Umetniško ustvarjanje med služenjem vojaškega roka (stran 8) pred 19. leti seje začelo —sre- čanje prijateljstva osnovnih Sol Ju- goslavije kot spomin na pomoč osnovni šoli Milan Špalj v Za- grebu. ki jo je leta 1964 zalila na- rasla Sava in vseh teh letih pre- raslo v veliko manifestacijo bra- siva in prijateljstva najmlajših Si- rom naše domovine. Že na samem začetku se je vključila tudi šola ICidričevo, ki je bila tudi organi- zator III. srečanja leta 1967 in spominska aleja pred šolo z de- setimi platanami je najlepši spo- min na tisti čas. Letos -SO Kidričani kot organi- zatorji XIX. srečanja PRIJA- TELJSTVA ta svoj drevored obogatili s šestimi novimi plata- nami v spomin na šole. ki so se v to manifestacijo vključile pozneje. Tako smo lahko na veliki nedelj- ski slovesnosti pozdravili učence in predstavnike OŠ Milan Špalj iz Zagreba. Josip Broz lito iz Skopja, Boris Kidrič Kidričevo, Brača Jerkovič Beograd. Kasim Hadžič Banja Luka. Olga Golovič Nikšič. Jožef Atila Novi Sad. Moma Stanojlovjč Kragujevac. Slaviša Vajner-Čiča Sarajevo, Mustafa Bakiia Dakovica, Nada Božič Slavonski Brod, Ljuba Ne- nadovič Beograd. OŠ Tefejuz Skopje. Vida Pregarc Ljubljana, Bratstvo-jedinstvo Križevci in Vid Mihajlovič Makarska. »Pozdravljeni prijatelji,« s temi besedami je uradno slovesnost začela Smilja Rajher. ki je nato pozdravila vse. ki skupaj z mla- dimi Kidričani in jihovimi gosti iz vse Jugoslavije še trdneje obliku- jejo našo najbogatejšo idejo — "PRIJATELJSTVO, ki seje rodilo vgrozečih valovih podivjane Save in nato rasflo ob namlajši gene- raciji — učencih osnovnih šol ter postalo velika ideja, »gojili smo ga •kot cvet. ki ga podarjamo vedno novim generacijam,« so dejali mladi gostitelji. Po pozdravu vseh delegacij ter nastopu pevskega zbora in kidri- čevske godbe na pihala so mladi skupno povedali geslo, ki glasi: OVE RUKE PRIJATELJSTVA JEDNA DRUGO ČVRSTO STEŽU A DALJINE. BRDA. RIJEKE SAMO IH JOŠ JAČE VEŽU. Goste in zbrane krajane pa je pozdravil še predsednik .skupščine občine Ptuj Franc Te- tičkovič, ki je vimenu skupščine in družbenopolitičnih organizacij zaželel dobrodošlico učencem in prosvetnim delavcem iz petnaj- stih gostujočih osnovnih .šol. Z vrsto prireditev in zaključno slovesnostjo, ki je bila tudi osrednja občinska proslava ob Dnevu mladosti, so letošnje XIX. srečanje PRIJATELJSTVA za- ključili včeraj, danes pa se še po- slovili od gostiteljev in odpotovali na svoje domove. ^ S svečane otvoritve XIX. SRECANJA PRIJATELJSTVA pri osnovni šoli Boris Kidrič v Kidričevem Raziskovanja novejše zgodovine in razvijanje revolucionarnih tradicij v ptujski občini Narodno osvobodilna borba je nedvomno eno najpomembnejših dejanj naše zgodovine. Moralne vrednote tega časa so takega pomena, da nam danes predstavljajo živo vez z revolucionarno preteklostjo in so nam hkrati vodilo v imdaljnji revolucionarni preobrazbi naše družbi. Tako je zapisano v osnutku za razpravo predsedstva občinskega komiteja ZKS Ptuj, ki ga je pripravila komisija za prouče- vanje zgodovine ZK pri OK ZKS Ptuj in to je bila tudi iztočnica in rdeča nit razprave na raz- širjeni ssuLuredsedstva, ki je bila 23. maja. Razpravljalci so bili mnenja, da zgodovinska dejstva niso sama sebi namenjena, temveč je potrebno iz zgodovine črpati ideje in zglede za sedanjost. V sedanjih, zaostrenih pogojih gospodarjenja je zanimanje za preteklost poraslo predvsem pri mladi generaciji. NOB nas s svojimi izkušnjami in moralnimi vrednotami uči, nas vzgaja, opozarja. Nekako se izgubljajo moralne norme, ki so veljale v težkih dneh revolucije kot so tovarištvo, disciplina, spoštovanje sprejetih norm. To so zgodovinska dejstva, ki jih premalo upo- števamo v našem vsakdanjem življenju, govorimo o birokraciji pa ji ne stopimo na rep, dogovorimo in sporazumemo se, pa ne spo- štujemo vsega, za kar se dogovorimo in sporazumevamo. Ob jubilejih' pomembnih lju- di, po katerih smo poimenovali posamezne de- lovne organizacije in ustanove premalo poudarimo etiko teh ljudi, ki nam naj bo vodilo pri našem delu, da bomo vredni nosilci revolucionarjev kot so Boris Kidrič, dr. Jože Potrč, Dušan Kveder, Jože Lacko in številni drugi. Cestokrat premalo poznamo veličino in delo teh ljudi, da bi nas opominjalo kako delati in kako ne. Zato je nujno, da se aktualna vprašanja na področju zgodovinopisja NOB, revolucije in povojnega obdobja pospešeno urejajo in da se opozori tudi na določene napake, ki so se pojavile v določeni fazi razvoja. Predsedstvo je bilo mnenja, da se v Ptuju preveč dejavnikov ukvarja z novejšo zgodovino. Celotno delo proučevanja preteklosti bi moralo biti strokovno vodeno, zato je nujna ustrezna kadrovska rešitev v okviru družbenopolitičnih organizacij kot tudi v muzeju ljudske revolucije pri Pokrajinskem muzeju Ptuj. Raziskovalno delo s tega področja naj najde ustrezno mesto tudi pri raziskovalni skupnosti Ptuj. V šolah naj krajevna zgodovina revolucionarnega gibanja in NOB ter povojni razvoj postane del rednega poučevanja zgodovine. Velik vpliv pri publiciranju zgodovinskih dej- stev ima tisk in radio, za naše razmere to posebej velja za Tednik in lokalno radijsko postajo. Za novejšo zgodovino je izredno pomembno tudi čuvanje arhivov, ki se nabirajo v vsaki delovni organizaciji in jih često vodimo nestrokovno, ali jih uničujemo, ker nimamo za arhiviranje usposobljenih ljudi. Moto razprave predsedstva občinskega komiteja ZKS Ptuj o nekaterih vprašanjih raziskovanja novejše zgodovine in razvijanja revolucionarnih tradicij v ptujski občini je torej bil: ,,Crpajmo iz zgodovine tista dejstva, tiste izkušnje in moralne vrednote, ki nam bodo pomagale uspešno razreševati zapletene družbeno ekonomske razmere danes, v sedanjih pogojih. L Dornavčani evropski rekorderji Mladi v Dornavi so postavili novi evropski rekord v nepreki- njenem igranju košarke. Poskus, v katerem je sodelovalo 40 igralcev — domačinov, so začeli v petek, 20. maja ob 15. uri, končali pa so ga v ponedeljek zjutraj ob 5.05. Torej so neprekinjeno igrali kar 62 ur in 5 minut. S tem so evropski rekord presegli za dve uri in pet minut. Na igrišču osnovne šole so se igralci izmenjavali v dveh ekipah, eno je prispevala osnovna organizacija mladih, drugo pa TVD Partizan Dornava. Igralci, ki so ta nenavadni re- kord dosegli z izredno voljo in za- vzetostjo, so dosegli tudi veliko število košev. Končni rezultat je namreč bil 4780:4650 za TVD Partizan. Prvi cilj poskusa, ki je združil mlado in staro, je bil novi jugoslovanski rekord (48 ur). Do- segli so ga v nedeljo popoldan. Ne glede na utrujenost, neka- terim manjšim poškodbam in šte- vilnim žuljem, so se igralci sogla- sno odločili izboljšati tudi evrop- ski rekord. In uspelo jim je. V po- nedeljek zjutraj so bili kljub dežju zelo zadovoljni in ponosni. Kako tudi ne, zdržati prek 60 ur v vročini, skozi tri noči, ob žuljih in utruje- nosti niso mačje solze! Pohvaliti pa velja tudi mlade sodnike iz Košarkarskega kluba Ptuj, ki so vztrajali toliko časa, pa gasilce, člane prosvetnega društva in domačine, ki so nastopajoče spodbujali in jim kuhali čaj. Skratka, s skupnimi močmi so iz- vedli prireditev, ki jo nameravajo obdržati kot tradicionalno! I. kotar Maraton je trajal dva dneva in tri noči (foto i. kotar) ^čitel/ M. Franin iz Osnovne šole ^'lan Špalj iz Zagreba je izdelal ^nasti kipec GOLOB, ki služi ^^rehodni simbol prijateljstva '^^Sosnovnimi šolami iz vseh re- .PubiAin obeh pokrajin SFRJ. Pred zasedanjem zborov skupščine občine Ptuj V delegacijah v združenem delu in v krajevnih skupnostih ter v drubenopolitičnih organizacijah je bilo v razpravi gradivo za seje zborov Skupščine občine Ptuj, ki se bodo sestali: družbenopolitični zbor v ponedeljek, 30. maja, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela pa v torek, 31. maja (prvi dopoldne, drugi popoldne). Vsi trije zbori bodo obravnavali informacijo o uresničevanju družbeno ekonomskega razvoja občine Ptuj v letošnjem prvem trimesečju, povezano z uresničevanjem občinskega družbenega plana. Zanimiva bo tudi razprava o položaju cestnega gospodarstva v občini. Obravnavali bodo še predlog odloka o organizaciji in ustanavljanju enot in štabov civilne zaščite na območju občine Ptuj, informacijo o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1982 ter prispevkov za starostno zavarovanje kmetov. Opravili bodo tudi volitve nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela Maribor in več imenovanj predstavnikov družbenopolitične skupnosti v samoupravne organe posameznih ustanov posebnega družbenega pomena. V skladu s svojimi pristojnostmi bosta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti razpravljala in sklepala še o predlogih odlokov — o komunalnih dejavnostih, o zaščitenih kmetijah in o kmečkem turizmu, ter o predlogu odločbe o prenosu pravice uporabe na nekaterih gozdovih v družbeni lastnini na GG Maribor TOZD Gozdarstvo Ptuj. Zbor združe- nega dela pa bo posebej obravnaval še predlog sklepa o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v Certus TOZD Potniški promet Ptuj. Na sejah vseh treh zborov pa bodo obravnavali tudi delegatska vprašanja. PF Občinski praznik bomo praznovali v Gorišnici Na prvi seji odbora za organizacijo prireditev pri SO Ptuj so se skupaj s predstavniki krajevne skupnosti dogovorili, da bo letošnja osrednja proslava ob občinskem prazniku v Gorišnici. Prireditve v počastitev občinskega praznika bodo potekale od 30. julija do konca avgusta. Slavnostna seja zborov skupščine in vodstev DPO občine Ptuj in osrednja proslava pa bo v nedeljo, 7. avgusta 1983 v gorišniški kulturni dvorani. V kulturnem programu bodo sodelovali Ptujski pihalni orkester, m^ani pevski zbor iz Gorišnice, učenci osnovne šole Franc Belšak-Tone Gorišnica, organizatorji pa bodo povabili tudi katerega od znanih slovenskih dramskih igralcev. L Včeraj, 25. maja popoldne ob 15. uri je bila pred osnovno šolo Borisa Kidriča v Kidričevem osrednja prireditev ob mesecu mladosti v ptujski ob- čini. Po kulturnem programu so predstavniki OK ZSMS Ptuj podelili pri- znanja, pokale in diplome za dosežene rezultate na športnem področju. Osnovni šoli Kidričevo pa so predstavniki jugoslovanskih šol podelili pla- keto bratskih šol Jugoslavije. Učenci SSC so bili svečano sprejeti v ZK. Po prireditvi so si udeleženci ogledali finalno tekmo v malem nogome- tu, nato pa je bilo tovariško srečanje mladih, kjer je igral ansambel iz vo- jašnice Dušana Kvedra-Tomaža. Podrobneje o prireditvi bomo poročali v prihodnji številki. Pohod mladine k Trem kraljem V organizaciji Univerze Maribor in OK ZSMS Slovenska Bistrica bo v nedeljo, 29. maja zjutraj ob 7.15 odhod iz občinskega središča Slovenska Bistrica a avtobusi do partizanske pohorske vasice Tinje, od koder bodo pot nadaljevali peš k Trem kraljem na Pohorju. Mladi, vojaki in teritorialci občine Slovenska Bistrica se bodo na svoji poti najprej ustavili pri znani partizanski postojanki Smolarjevem mlinu na Pohorju, kjer bodo ob krajši slovesnosti k spominskemu obeležju NOB po- ložili venec. Za tem bodo pot nadaljevali do partizanske bolnišnice Jesen, kjer bodo prav tako ob krajši komemoraciji položili venec k spmminskemu obeležju NOB. Pot bodo od tukaj nadaljevali do rekreacijskega centra občine Sloven- ska Bistrica k Trem kraljem, kjer bodo pred spomenikom NOB, Antonu Stuhecu pripravili osrednjo svečanost, na kateri bodo med drugim sprejeti pionirji v vrste ZSMS. Viktor Horvat Ob koncu prejšnjega tedna je Občinska konferenca Zveze rezervriih ;voja^kih starešin izvedla del vzgoje in rednega usposabljanja rezervnih starešin" ptujske občine, ki so ga namenili inženirijskemu delu. Predavanja in praktični prikaz so ob dobri udeležbi najprej izpeljali v zunanjih krajev- nih skupnostih, zaključili pa v Ljudskem vrtu za mestne krajevne skupno- sti. Tdcst in foto: 1. kotar Po predavai^Jn in praktKncni prikaza Je sledilo aknplDsko reieTa^)e takti- čne naloge 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 26. maj 1983 - TEDNIK Gospodarstvo ni doseglo načrtovanega v prvih treh mesecih letošnjega leta v gospodarstvu občine Slovenska Bistrica ugotavljajo, da uspehi niso dosegli pričakovanj. Rezultati gospodarjenja celo kažejo, da je bil fizični obseg industrijske proizvodnje nižji za blizu sedem odstotkov v primerjavi z doseženimi rezultati enakega obdobja v lanskem letu. Enako upadanje pa je tudi na področju izvoznih dejavnosti, saj so dosegli komaj 88 odstotkov plana, medtem ko je celotni prihodek le nekoliko ugodnejši, višji je za 18 odstotkov. Kot vsa leta doslej, so tudi v letošnjem letu kazalci gospodarjenja v občini tesno povezanost z največjo delovno organizacijo v občini, to je DO IMPOL Slovenska Bistrica. Njeni rezultati so tudi barometer gospodarstva v občini. Že skoraj tradicionalno pa imajo v občini Slovenska Bistrica nekatere organizacije, ki kažejo poslovno izgubo, med njimi so TOZD Elektro Slovenska Bistrica, DO Granitna industrija Oplotnica, TOZD Opekarna Pragersko in tokrat tudi v TOZD Promet Pragersko. Glede na izkušnje iz preteklih let pa gospodarstvo bistriške občine beleži občutnejši porast poslovanja v drugi polovici leta, zato ostaja prepričanje, da prvi slabši pokazatelji ne pomenijo tudi slabega gospodarjenja skozi celo leto. Viktor Horvat Gosadje najboljši ormoški izvoznik v letu 1982 je temeljna organizacija Gosad iz Središča ob Dravi izvozila za 130 milijonov dinarjev; letos pa predvideva, da se bo izvoz povečal za dodatnih 35 milijonov dinarjev. Temeljna organizacija zaposluje okrog 200 delavcev, v času sezone, to je v obdobju kon- zerviranja povrtnin — pa zaposli še okrog 100 sezonskih delavcev. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja, dosega temeljna organizacija dokaj dobre poslovne rezultate. Stabilizacijsko naravnan je tudi srednjeročni program. Proizvodnjo pa povečujejo predvsem zaradi izvoza. Pred dnevi so v temeljni organizaciji uspešno zaključili odkup polžev; odkupili so jih 150 ton. Celotni odkup pa je namenjen izvozu. Največ polžev — okrog 100 ton je šlo v Italijo; ostalo pa v Francijo in Grčijo. Največ polžev so odkupili v ožji Srbiji, Vojvodini in Medjimurju. V Sloveniji so jih pobiralci nabrali predvsem na območju Pomurja, Haloz in Istre. Za kg nabranih polžev je pobiralec dobil 80 dinarjev. V teh dneh se v temeljni organizaciji že tudi pripravljajo na sezono konzerviranja povrtnin, ki jo bodo pričeli v prihodnjem mesecu. MG NA OBISKU V PTUJSKI POSLOVNI ENOTI AVTOPREVOZA Dobro poslovanje že od ustanovitve Danes je v PE mariborskega avtoprevoza v Ptuju včlanjenih že krog 70 odstotkov ptujskih in or- moških avtoprevoznikov, lastni- kov gradbene mehanizacije in tudi taksistov, ki imajo kombije za različne prevoze. Obrtna zadruga Avtoprevoz Maribor — katere se- stavni del je ptujska poslovna eno- ta, s svojo dejavnostjo pokriva ob- močje od Slovenj Gradca, Celja, Ptuja, Murske Sobote in Lendave. Številne potrebe pa so narekovale ustanovitev poslovne enote v Ptuju in sicer od 1. 8. 1981 z namenom, da se pokrijejo potrebe ptujske in ormoške občine. Vključujejo pa se tudi prevozniki iz občin sosednje republike. Danes je 156 članov, ce- lotna zadruga Avtoprevoz pa ima 1192 članov. Poslovna enota ima svoj poslovni odbor, kjer se kreira poslovna po- litika; šteje pa 5 članov. Svojega predstavnika ima tudi v zadružnem .svetu in disciplinskem organu sve- ta. Glavna dejavnost poslovne enote je prevoz tovora, opravljanje strojno-zemeljskih del z gradbeno mehanizacijo ter prevoz oseb s kombiji. Čeprav se poslovanje odvija normalno, dosegajo namreč dobre poslovne rezultate, pa ne morejo biti zadovoljni z oskrbo z gupiami I m gorivom. Za letos lahko pora- 'bijo le 80 odstotkov lanske realiza- cije goriva. Lanski planski načrt so presegli, računali so namreč na 53 milijonsko realizacijo, dosegli pa so 64 milijonov dinarjev realizaci- je. Letošnji plan je minimalno po- večan. V prvih treh mesecih so planirali, da bo realizacija dosegla 8,2 milijona dinarjev; dosegli pa so 14 milijonov dinarjev realizacije. Precej trda jim prede, kot že omenjeno pri nabavi gum. Dobijo se le za devizno soudeležbo. Teh pa poslovna enota nima. Nujno bo torej, da se tudi poslovna enota preusmeri v izvoz. O tem že razmi- šljajo v ustreznih organih na repu- bliških nivojih. Za opravljene sto- ritve pa opravljajo cenik poslovne skupnosti za prevozništvo v ce- stnem prometu. Razvili so sodelovanje tudi z družbenim sektorjem, saj uspešno realizirajo naloge na področju ze- lenega plana in sicer za potrebe vodno-gospodarskega podjetja in kmetijskega kombinata. Poleg tega opravljajo usluge za ostale organi- zacije v Ptuju in Ormožu glede na povpraševanje. Glede oskrbe z gorivi je potrebno povedati, da so bili v kritičnih ob- dobjih deležni najnujnejših količin goriva. Kot je povedal vodja po- slovne enote Franc Seruga, pa ko- operanti enote dobivajo tudi do- datne količine goriva in to na pod- lagi utemeljitev iz ustreznih uprav za družbene prihodke — glede na to, kjer ima nekdo prijavljeno obrt. V poslovni enoti se močno pozna stabilizacijsko obnašanje. Glede na lansko porabo je bilo porabo po- trebno zmanjšati za 20 odstotkov. Sedaj ob prvem trimesečju letos pa so ugotovili, da so še to omejeno količino oziroma možnost porabe zmanjšali za okrog pet tisoč litrov. Pri tem pa so zajete tudi osnovne količine goriva, ki jih dobi obrtnik za svoje vozilo. Poslovna enota tesno sodeluje tudi s obrtnin združenjem Ptuj. Le-to je namreč pomagalo pri ure- ditvi prvih prostorov v Ptuju, v Jadranski ulici 6, pozneje v novih prostorih obrtnega združenja Ptuj, v Vošnjakovi ulici 13 v Ptuju. O tem in o drugih aktualnih vprašanjih delovanja poslovne enote Avtoprevoza v Ptuju je bilo govora tudi na skupščini po- slovne enote, ki je bila v torek, 24. maja. MG Tudi Mercator odkupuje dh/jad Na .seji skupščine/veze lovskih družin Ptuj je predstavnik Mer- calorja .se/nanil delegate lovskih družin / ugi)dnimi pogoji odkupa divjadi, kijo organizirajo v okviru Mercatorja. Na razpolago imajo ustrc/no hladilnici* v TrgoviSču lovskim družinam dajo po(i ugodnimi pogoji na razpolago hladilne omare itd! Divjad bodo plačevali pti dnevnih cenah, upoštevajoč tečaj dinarja. (Jlede na lo pričakujejo, da bodo cene divjadi, zlasti srnjadi močno na- rasle. Devize, ki po predpisih ostanejo izvozniku bodo delilj 65:35 v korist lovskih družin. Mercator ima v Sloveniji tudi edini ustrezno klavnico divjadi za izvoz. V e Ij a š e o m e n i t i. d a n a č r t u j e j o v ptujski Blagovnici ureditev pro- dajnega oddelka za potrebe lov- cev. od pa.sje hrane pa do m uni- či je. F PRVI ZDRAVILIŠKI GOSTJE V PTUJSKIH TOPLICAH Profesor Ivan Kučinič foto: JOS Z gradnjo enot bungalovov v Ptujskih toplicah se je pričel uresni- čevati načrt razvoja zdravniškega dela toplic. Pred dnevi je prvo topliško terapijo po zdravnikovem nasvetu koristil profesor Ivan Kučinič iz Varaždina, kije prišel zdravit hrbtenico na pobudo dr. Vlada Križanca iz Varaždina. Svoje bolezenske t^ave je zdravil že v drugih toplicah, toii po lastnih besedah in po počutju mu ptujska zdraviliška voda precej Domaga. Levji delež gre suhi in vodni fizioterapiji. Med zdravljenjem je stanoval v gostišču na Bregu, kjer so ga prisrčno sprejeli. Profesor Ivan Kučinič je mnenja, da bi morali imeti avtobusno povezavo med gostiščem in toplicami. Precej se je pogovarjal tudi z gosti iz Avstrije, ki toplice obiščejo vsako sredo in četrtek. Pripeljejo se z avtobusom in bi ostali v toplicah več dni, če bi seveda tam stal tudi hotel. Tako Ptujčanom, predvsem odgovornim ostaja, da razmišljajo in to precej konkretno, kako bomo to izpeljali. Varaždinski gost je bil zadovoljen tudi z ostalimi uslugami, ki so jih nudile obe temeljni organizaciji — TOZD Gostinstvo Haloški biser — gostišče Breg in Ptujske toplice. Več konkretnih pa je dodal za izboljšanje gostinsko-turistične ponudbe. Dejal je, da tudi malenkosti gradijo dober turizem. Predelava aluminija gre po načrtih POGOVOR Z IVANOM KODRIČEM Proces proizvodnje se v Tovarni ghnice in aluminija zaključi v te- meljni organizaciji Predelava aluminija. Že sam naziv pove osnovno usmeritev, pa kljub temu prepustimo predstavitev temeljne organizacije našemu sogovorni- ku, direktorju TOZD Ivanu Kodriču. »Proces pridobivanja aluminija od boksita prek elektrolize glinice v elektrolitskih pečeh, katere re- zultat je tekoči aluminij, se konča v TOZD Predelava. Tu dobi alu- minij svojo končno obliko in ka- kovost. Delo poteka v obratih li- varne,' predelave in izparilnikov. Za tehnološke rešitve, razvoj no- vih proizvodov, priprav in pripo- močkov skrbijo delavci v tehno- loški piipravi dela, preskrba su- rovin, zaščitnih sredstev, pomo- žnih materialov, njihovo skladi- ščenje in izdajanje kakor tudi vskladiščenje gotovih izdelkov in njihova odprema pa je zaupana delavcem v pripravi proizvodnje. Proizvodni program obsega vlitke in izdelke višje stopnje predelave. Med prve štejemo brame, okroglice in hlebčke, med druge pa žico, široki in ozki trak, rondelice in izparilnike. Približno dve tretjini proizvodnje predela- mo znotraj SOZD UNIAL v plo- čeviiie, folijo, trakove, palice, cevi, profile, žico, ostanek pa do- bijo kupci livarskih zlitin, prede- lovalci gnetnih zlitin v drugih re- publikah ter kupci v tujini. Široki in ozki trak. žica in izparilniki .so izdelki, kijih izdelujemo od lani. V temeljni organizaciji zdru- žuje delo 200 delavcev. Opra- vljajo kvalificirana dela pečarjev, livaijev, žerjavistov, valjarjev, Žagarjev, dela na štanci, škarjah, prebiranje rondelic in podobno. Dvanajst jih ima srednješolsko, trije višješolsko in trije visokošol- sko izobrazbo. Z osvajanjem no- vih proizvodov se število delavcev povečuje. Sprejemamo pa samo za delo manj zmožne delavce iz drugih temeljnih organizacij. Od vseh zaposlenih jih je 35 za delo manj zmožnih, letos pa jih bomo sprejeli še 20. Štipendiramo tudi 35 učencev in dijakov za dela li- varjev, ključavničarjev in meta- lurških tehnikov.« — Kakšne proizvodne rezulta- te ste dosegli v lanskem poslo- vnem letu, kako je v prvih treh letošnjih mesecih in kakšni so obeti do konca leta? »Lani smo na prodajno skladi- šče predali prek 55 tisoč ton iz- delkov, 9 tisoč ton več kot leto prej. Približno 31 tisoč ton je bilo bram, okroglic in hlebčkov, 11 ti- soč ton livarskih zlitin, 7500 ton žice in 6 tisoč ton širokega in oz- kega traku. Dobrih 46 tisoč ton je bilo predelano iz elektrolitskega aluminija iz TOZD Proizvodnja aluminija, razlika pa je storitev predelave iz aluminija, ki so nam ga dostavili kupci. Izvozili smo prek 3000 ton. Poslovni uspeh je bil skromen, saj smo v poslovni sklad izločili samo 13 milijonov dinarjev. V letošnjem prvem četrtletju smo proizvedli prek 13 tisoč ton, največ bram, livarskih zlitin, žice in širokega traku. V poslovni sklad smo sicer razporedili več denarja kot v letu 1982, vendar le začasno, ker deleži, po katerih je bil razporejen skupni prihodek, v prvem četrtletju niso realni. V nadaljevanju pričakujemo, da bomo planirane rezultate dose- gli.« — Ena od pomembnih zjiačil- nosti Tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič so težki delovni pogoji ter zastarelost proizvodnih naprav. Velja to tudi za TOZD Predelava? »Delavci v obratu Livarna imajo benificiran delovni staž. Iz te^ sledi, da pogoji niso rožnati. Delavec je izpostavljen vročini, prahu, plinu, ropotu, prepihu, mrazu, podobno kot v večini me- talurških obratov. V teku so na- loge za izboljšanje delovnih po- gojev, kjer gre predvsem za odse- sovanje plinov. V obratu prede- lave se pojavlja problem ven- tilacije v poletnih mesecih. Ča- kamo na projekt, tako da bomo še letos razmere izboljšali. Obrat livarne in glavnina opreme v njem izvira iz petdesetih let. Zasnova in zmogljivosti peči tei vertikalnih livnih strojev ne izpolnjujejo zahtev visokostorilne proizvodnje in kakovostnih vlit- kov, zato bo del livarne potrebno posodobiti. Linija livarskih zlitin je v osnovi sodobna, dokupiti je potrebno opremo za hlajenje in zlaganje hlebčkov' Obrata pre- delave in izparilnikov sta nova. V obratu predelave so za zagotovi- tev nazivnih zmogljivosti potreb- na vlaganja, žarilne peči in sti- skalniške zmogljivosti, v obratu izparilnikov pa čakajo na dodatno stiskalnico in škarje. S priključit- vijo na zemeljski plin se bo pro- blem oskrbe z mazutom zmanjšal, boljši pa bodo tudi delovni po- goji.« — Kaj pomeni novi del vaše proizvodnje za temeljno in gotovo tudi za delovno organizacijo? »V obratu predelave imamo kontinuirne linije za vlivanje in valjanje širokega in ozkega traku, žice in naprave za proizvodnjo rondelic. Vsem trem linijam je skupno to. da v enem postopku pridemo od tekočega aluminija do polizdelka višje stopnje pre- delave. to so kolobarji širokega oziroma ozkega traku ali žice, pri čemer odpadejo v primerjavi s klasičnimi postopki številne vmesne operacije kot so rezkanje in ogrevanje bram, toplo in hla- dno valjanje, razrez ter navijanje. Tako prihranimo energijo in po- troške dela. Te primerjamo proizvedene količine v letu 1982 s projektira- nimi in upoštevamo, da smo bili v prvem p<.)lletju lani še v poskusni proizvodnji, potem ni pretirano trditi, da je bila proizvodnja širo- kega traku in žice osvojena že lani. To pa ne velja za proizvodnjo ozkega traku in rondelic. V prvem četrtletju smo osvojili tudi proiz- vodnjo ozkega traku in v glavnem tudi proizvodnjo rondelic. Pri proizvodnji rondelic predstavlja- la največji problem izdelava in vzdrževanje orodij. Poleg teh- ničnih smo se pri osvajanju novih proizvodov srečevali s številnimi organizacijskimi in kadrovskimi problemi. Obrat izparilnikov je v poskusni proizvodnji, osvajanje gre zadovoljivo, zato računamo, da bomo v drugem polletju lahko pokrili večino potreb jugoslovan- skih porabnikov. Večji kot teh- nični so organizacijski in kadrov- ski problemi. Novi proizvodi zahtevajo drugačen pristop in miselnost. Ne gre več za procesno temveč kosovno proizvodnjo, ki zahteva drugačne delovne nava- de.« — Pogovor bi zaključila z o- skrbo s surovinami in energijo. Je kaj težav na tem pomembnem področju za nemoteno delo in uspešne rezultate? »Zaenkrat velikih problemov s surovinami in energijo nismo imeli. Zaloge mazuta in plina so se občasno zmanjšale na minimalne količine, včasih je zmanjkalo sili- cija, čistilnih sredstev, vendar proizvodnja ni bila ogrožena. Večji problem so rezervni in nadomestni deli, posebej še valji za široki in ozki trak ter žico. Ti so iz uvoza, zato smo jih poskušali nadomestiti z domačimi iz Štor. vendar pri tem še nismo uspeli. Problemi z valji nam letos po- vzročajo motnje v proizvodnji. V prvem polletju nam bo uspelo povečati število orodij za ronde- lice, v veliki meri smo se s kako- vostjo približali zahtevam izvo- znega trga, zato predvidevamo, da bo proizvodnja v mejah pla- nirane za posamezne mesece.« 1. kotar loto: M. Ozmec Ivan Kodrič Vlivanje hlebčkov v starem obratu Zlaganje izparilnikov, ki se uporabljajo pri napravah za hlajenje (hladil nikih) Rondelice (okrogle plo^^^ce) so že v embalaži in pripravljene za prodaj" v ZDA fEDNIK — 26. maj 1983 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Na Sagadinovi domačiji v Srečah qO zsms Sestrže je bila v ne- tijo 22. maja organizator pro- ijve pn krajevnem muzeju v ^ah na Sagadmovi domačiji, proslavo smo organizirali z na- pienom, da'zraven 38. obletnice jfagedije, ki seje zgodila med 12. Ij, 13. aprilom 1945 počastimo še /jva pomembna jubileja in sicer 4. obletnico OO ZSMS Sestrže in 1. obletnico LMDB »Miran Saga- din«- Sama proslava je prerasla v množično srečanje krajanov, okoličanov, borcev, mladine. V začetku je predsednik OO 2SMS Sestrže Daniel GajŠt po- zdravil vse udeležence proslave in jih povabil k spomeniku padlim, j^jersta mladinca Irena Sagadin in Janko Križanec položila venec qO zsms Sestrže na grob. Z entiniinutnim molkom smo po- stili spomin na padle. Predstavitev OO ZSMS Sestrže in LMDB »Miran Sagadin« je p^al mladinec Branko Beranič, v ' katerem je rekel naslednje: »V mesecu maju, mesecu mladosti jjna tudi mladina Sestrž dva po- membna jubileja. V tem mesecu, to je 13. maja 1979 je bila usta- novljena OO ZSMS Sestrže in od takrat je mladina Sestrž pričela v svoji organizaciji z organiziranim delom. Tudi v tem mesecu, to je 9. maja 1982, torej v lanskem letuje bila v okviru mladinske organi- zacije ustanovljena LMDB, ki smo jo poimenovali po padlem kurirju Miranu Sagadinu. Prav tako pa je beseda tekla o 4-letnem delu. aktivnosti, ki jih je v tem času izvajala mladina Sestrž.« Slavnostni govornik na prire- ditvi je bil prvo borec Zvonko Sa- gadin, kije spregovoril naslednje: »Ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti mladini Sestrž za orga- nizaajo prireditve in trud. ki so ga vtožili mladinci, da smo se lahko v takšnem številu zbrali na današnji proslavi.« Nato je spregovoril o prvih tednih okupacije, ko smo izgubili svobodo, vendar kljub temu so napredni ljudje, pred- vsem komunisti bili pripravljeni prostovoljno braniti to našo do- movino. čeprav jih je stara jugo- slovanska oblast preganjala in zapirala. Tako so mnogi odšli v koncentracijska taborišča v Bileči in Medžuregu. Tako so v koncentracijska ta- borišča zaprh tudi nekatere ptuj- ske komuniste, med njimi so bili Jože Lacko, Mirko Centrih. Franci Peršon, Viljem Albreht in drugi. Iz ptujskega okoliša je bilo interniranih 18 ljudi. Vendar ko je pričela okupacija na Jugoslavijo, je bila večina pripravljena braniti, torej želeli so si pridobili nazaj svobodo. V tem času so tudi mu- čili. ubijali, morili napredne re- volucionaije. ko v nekaterih pri- merih ni poznal brat brata, soised soseda, samo zaradi tega, ker so se misli posameznikov razhajale. Prav v teh ljudeh je bila velika želja po svobodi, pa čeprav so mnogi prelivali kri in darovali ži- vljanja. Zato pa je naloga mlade generacije, da pridobitve NOV in revolucije ohranja, zlasti pa. da čuvamo svobodo kot največje bogastvo človekovih vrednot«, je svoje misli zaključil Zvonko Sa- gadin. V imenu krajevne organizacije ZZB NOV Majšperk je sprego- vOTil tudi Ludvik Medved, vaSčan Sestrž. ki je prav tako izpostavil težke čase NOV Po govorih sledi kulturni pro- gram. ki so ga pod vodstvom .Marije .Ahec, ref. za kulturo OO ZS.\!S Sestrže, izvajali pionirji in mladina Sestrž. V njem so se zvr- stile pesmi, recitacije iz dogodkov NOV. posebna pop)estritev v programu pa je bil recital iz do- godka na Sagadinovi domačiji, ki gaje napisal Daniel Gajšt. Po kulturnem programu je sle- dil svečan sprejem pionirjev v OO ZSMS Sestrže. Mladinske knjiži- ce in skromen cvet sta novospre- jetim mladincem v imenu OO ZSMS Sestrže izročila Daniel Gajšt. predsednik OO ZSMS Sestrže in Dragica B Beranič, se- kretarka OO ZSMS Sestrže. Ob- enem Sla jim zaželela veliko uspehov, zlasti pa veliko sodelo- vanja in vključevanja v mladinsko organizacijo. Pc sprejemu pionirjev v mla- dinsko organizacijo je Zvonko Sagadin vsem prisotnim udele- žencem proslave čestital 25. maj — dan mladosti. Pokončani proslavi seje razvilo bogato družabno srečanje, kjer so slekli pogovori o nadaljnjem so- delovanju, urejanju zgodovinskih obeležij, ohranjanju tradicij NOB. Želja mladine Sestrž je tudi ta, da takšno srečanje postane tradi- ciona^o. na katerem se bo še bolj izpostavil most sodelovanja med mladinsko organizacijo in ostah- mi družbeno poltičnimi organi- zacijami. S takšnimi prireditvami pa tudi raste moč in zaupanje starejših v mlado generacijo. Branko BERANIČ SfanrBosdu govornik Zvonko Sagsdin na proslavi pri krajevnem moze^ v Srečah- Foto: L Ciani mmm REmim tmmimm&M INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA IN IZVOZ STA VEČJA Delegati zborov občinske skupščine Ptuj bodo na rednem zasedanju v začetku prihod- Tš^a tedna obaravnavaU tudi informacijo o BTCsničevanju družbenoekonomskega razvoja občine in družbenega plana v prvih treh le- lošnjih mesecih. Informacijo so delegacije in konference delegacij prejele dodatnem gra- divu. Še »tople« podatke nafn je predstavil Anton Ilec, predsednik občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje. »Najprej bi kazalo spomniti na osnovne re- solucijske opredelitve za letos, kjer smo si kot ključne cilje pri nadaljevanju politike eko- nomske stabilizacije zapisali ve^i izvoz na konvertibilno področje, ve^o industrijsko proizvodnjo ter usklajeno porabo z dejanskimi možnostmi. Ob analizi za prve tri mesece smo ugotovili, da smo industrijsko proizvodnjo povečali za 4,8 %, predvidevali pa S;mo 2,5 %. To že kaže na dobro uresničevanje resolucijskih usmeritev. Pri tem velja izpostaviti rast industrijske pro- izvodnje v TGO Gorenje TOZD Elektronika, na področju barvastih kovin in živilskc^re- delovalnih proizvodov, zlasti v mesni indu- striji. V elektrogospodarstvu je proizvodnja večja za 39 %, v strojni industriji za 16 %. pro- izvodnji prometnih sredstev, v proizvodnji električnih strojev in naprav za 25,6 %. proiz- vodnji žaganega lesa in plošč za 12 %. tekstilne preje in tkanin za 61,7 %. Na podro^u kme- tijske proizvodnje so bila spomladanska dela. setev, opravljena v skladu s planom. Nekoliko slabše rezultate beležimo v živinoreji, zlasti pri odkupu živine vseh vrst, vendar pa gre dobro v proizvodnji mleka, ki je letos precej ve^a. za 11.7 % v zasebnem in 3,5 % v družbenem sek- toiju. Na ostalih področjih ugotavljamo rahlo na- zadovanje, vleče se že od lani, na področju gradbeništva, kjer se obseg dela manjša tudi Zaradi manjšega števila zaposlenih, slabše je tudi v gostinstvu in turizmu, nekoliko boljši (xi lanskih pa so v blagovnem prometu, ki narašča hitreje kot cene. Drugo pomembno, v resoluciji posebej opredeljeno porode, so ekonomslu odnosi s tujino. Glavni letošnji izvozniki so isti kot lani, torej TGA Boris Kidrič. Perutnina, Agis in Emona Kmetijski kombinat ter ostali v dnigi skupini. Na osnovi evidenc Narodne banke je ptujsko gospodarstvo izvoz povečalo za 17,5 %, uvoz pa je 60 % lanskega. Pokrivanje uvoza z izvozom je 155 %. Največ sta izvozila TGA Boris Kidrič in Perutnina, kar 80 % vsep iz-^ voza ptujskega gospc^arstva. Naši občinski statistični podatki so sicer nekoliko drugačni v absolutnem, relativne številke pa so približno v navedenih okviijih. Torej se tako na podr^u proizvodnje in ekonomskih odnosov s tujino Idjučni dlji do- bro uresničujejo. Ugodni so tudi finančni rezultati, kar se naddjuje že od lani. Tako je v prvih treh me- secih gospodarstvo doseglo za 41 %ve^i celotni prihodek kot v lanskih prvih treh mesecih, porabljena sredstva so veqa za 42 %, dohodek pa za 37 %. Primerljivi dohodek, k dohodku je prišteta še amortizacija, je ve<^i za 38 %. Čisti dohodek pa je večji za 30 %. Razdelitev do- hodka na ključne postavke kaže. da so se v gospodarstvu obnašali racionalno. Tako so sredstva za OD in skupno porabo porasla le za 22 %, čisti osebni dohodki pa za 20 %. Ugodno je tudi v družbenih dejavnostih, kjer je celotni prihodek večji le za 22%. Amortizacije po predpisani stopnji je gospodarstvo obračunalo za 45 % več kot lani. rezerva pa je v neplačanih prihodkih, ki jih je za 143 % več. Letošnje izgube so manjše kot lani za 15 Vendar pa je izgubašev precej več. Poprečno izplačani čisti osebni dohodek na delavca v gospodarstvu, preračunan na ure. je bil 12.987 din, kar je za 16 % več. Na osnovi ur je bilo za 1,7 % več zaposlenih. Hitreje od ce- lotnega prihodka so rasla tudi sredstva za akumulacijo in reprodukcijo, za 47 oziroma 45 %. Devetnajst organizacij združenega dela v okviru gospodarstva je prvo trimesečje za- ključilo z izgubo. Zraven sezonskih se je poja- vilo še nekaj novih, predvsem TOZD Petovia Kmetijskega kombinata. Projekta inženiring. Gradbeno podjetje Drava. TOZD vodovod in kanalizacija. IMP TOZD Elektrokovinar in TGA TOZD Kontrola kvalitete. Vendar z iz- jemo Petovie gre za manjše zneske, v Petoviji je izgube za 11 milijonov dinaijev. Ko smo v izvršnem svetu te rezultate ocenjevali, pred- vsem izgube, smo ugotovili, da so vzroki tako sezonskega značaja kot cen, da so se v vseh teh TOZD račionaliH) obnašali pri razporejanju sredstev za osebne dohodke, saj so rasti mini- malne. Torej osebni dohodki pri vseh izgubaših, niso pomembno vplivali na višino izgube. Nadalje ugotavljamo, da se v gospodarstvu izredno malo investira, po p^atkih SDK je za to šk) mak) plačil, le 127 milijonov dinarjev, od tega pa 63 % sredstev samih investitoijev. Ob razmeroma visoki akumulaciji so ta vlaganja slabih 20% akumuliranih sredstev. Majhna investiranja so tudi v negospodarstvu, večja gradnja je le prizidek Srednješolskega centra, pri stanovanjski dejavnosti je indeks sicer vi- sok..zneski pa sorazmerno mali. Začetnih in prijavljenih je bik) nekaj novih investicij, kjer velja izpostavili izgradnjo bungalovov v Ptuj- skih toplicah, agromeliofacije in gradnjo farm Perutnine in intenzivne priprave na gradnjo farme za prašiče pri KK Ptuj. Zaključenih pa je bilo nekaj pomembnih investicij. Tako perutninska farma v Starošin- cih. rekonstrukcij[ja mešalnice in gradnja stol- pnih silosov v Kmetijskem kombinatu in mo- dernizacija livarne v Kidričevem. Morda še nekaj besed o gibanju splošne in skupne porabe. Tuje potrebno povedati, da sta ti področji zakonsko omejeni, zlasti z novimi zveznimi predpisi, obe pa se gibljeta v teh okvirih. Torej, sredstva za ti področji bistveno od predvidenega ne odstopajo.« 1. kotar KS Banja in KS Rogoznica utrjujeta bratske vezi v dneh 20. in 21. maja 1983 je delegacija •^•"ajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica obiskala krajevno skupnost Banja v ptobraleni občini Arandjelovac v SR Srbiji. Nad vse top>el prejem in velika pozornost je ponovna potr- 'litev, kako trdne so bratske vezi in odločenost, se bratstvo ter enotnost nenehno krepi ter J^binsko bogati z novimi vrednotami sode- lovanja. Izmenjane izkušnje o delovanju kra- jevne samouprave in družbenopoHtičnih or- l^izacij ter razgovori o razvoju kmetijstva "Odo obojim v pK)moč pri delu v prihodnje. C>ogovorili so se, da bodo na osrednji pro- slavi krajevna jjraznika kraievne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica. ki bo v Kicaiju, 11. septembra 1983 popisali Listino o prijatelj- stvu in sodelovanju, ki jo bodo nato svečano razglasili na osrednji proslavi občinskega pra- znika pobratene občine v Aradnjelovcu. predvidoma 19. septembra 1983. Vsebino Li- stine bodo predtem obravTiavale in sprejele krajevne skupščine in krajevne konference SZDL. Obiskali so vzorno urejene kmetije Milana Rizniča, Nikole IpniPf"^'^^ Mihaila Pante- liča, rudnik in tovarno marmorja na Venčecu, vinarsko zadrugo, osnovno šolo in Oplenac. Počastili so spomin Dušana Petroviča-Saneta ob njegovem grobu izpod Venčeca. Ob slovesu v krajevni skupnosti Banja so poudarih- da sodelovanje med krajevnima skupnostima Banja in Heroja Lacka Rogo- ziiica potrjuje, kako v praksi uresničujemo Titovo izročilo: »Varujmo bratstvo in enotnost kol punčico svojega očesa«, kar bo vidno po- udaijeno tudi v Listini o prijateljstvu in sode- k)vanju. FB Likovniki pobratenih osnovnih šol v Ptuju RASTEMO — DELAMO — USTVARJ.V ^D Ptui'R3 lakn ieijilolelošoiciesk)srečanja P^oniijev-likovnikov, ki so se zbrali v Ptuja. ^ Olga Meglič aa likovni kok>mji pobra- nih šoi iz bratskih občin SR Sk)venije in Hrvatske. Gostje iz devetih občin so v torek m sredo ustvarjali na ulicah starega Ptuja, pre- nočevali pa pri svojih vrstnikih. Včeraj smo si lahko ogledali tudi nastala likovTia dela. ki bodo po enem tednu, razstava je v OŠ Olga Meglič. krenila še v druge po- bratene šole v vseh devet občin iz katerih so pnšh pionirji—likovniki. Srečanje bo postalo tradicionalno in bo vsako leto v drugem mestu. mš OB 21. MAJU - DMEWJ LETALSTVA Svečana seja predsed- stva Aerokluba Ptuj v spomin na 21. maj leta 194Z ko sta prva partizanska letalca Franjo Kluz i Rudi Čajavec de- lovala z letali proti sovražniku, praznujejo jugoslovanski letakri svoj praznik. Letošnji dan letalcev so člani ptujskega Aerokluba proslavili že v četrtek. 19. maja. ko Si) se na letališču v Moškanjcih sestali na slavnostni seji člani predsedstva. Seie so se udeležili tudi predstavniki družbenopoli- tičnih organizacij in SO Ptuj, še posebej pa st) bili veseli udeležbe predsednika Zveze letalskih or- ganizacij Slovenije. Alojza Goj- čiča. V slavnostnem govoru je Jože Botolin. predsednik predsedstva Aerokluba Ptuj poudaril pomen letalstva v današnjih dneh, obudil pa je tudi spomine na začetke ju- goslovanskega vojnega letalstva. Ko je govoril o dejavnostih članov ptujskega Aerokluba, je poudaril pomen tehnične vzgoje mladine in vzgoje motornih ter jadralnih pilotov, kar je nedvomno izre- dnega pomena tudi za podrot^ SLO in DS. Za tem je izročil odlikovanji predsedstva SFRJ dvema zaslu- žnima in dolgoletnima članoma. Za pKjmembne zasluge pri razvoju Aenokluba Ptuj sta letalca Ivan Čuček in Dra^o Krcpfl prejela red dela srebrnim vencem. Predse- dnik ZLOS- Alojz Gojčič pa je izročil zlalo plaketo Zveze letal- skih organizacij Slovenije pilotu Janku Kodermanu. Slavnostno sejo pa so zaključili z ogledom 20^nutnega filma o prireditvah Aerokluba Ptuj, ki ga je na ama- tersko kamero posnel dolgoletni dan Stanko Lepej. M. Ozmec Zlato plaketo ZLOS je pre|el JaiAo KodeniaB Člani predsedstva AmtkliriNi Ptiq HKd ilavBosteo sej« Red dela s srebrnim vencem sta prejela Ivaa Caček m Dra^ Krepfl Sedmi krajevni praznik v Vitomarcih Vitomarčani so s slovesno sejo krajevne skui^ne in vodstev družbe- nopolitičnih organizacij proslavili svoj sedmi krajevni praznik. V neddjo, 21. maja so se v kar lepem števihi zbrali pred novo osnovno Solo, kjer jim je spregovoril predsednik skupščine Janez DruzoviC, ki je na kratko <^isal nekaj uspelih akdj v zadnjih letih, v imenu skupSčine in DPO občine Ptuj pa jim je k prazniku čestital tudi Anton Zoreč, predsednik 24>ora krajevnih skupnosti. Po ton, ko so poddiH sedem priznanj krajievne skupnosti, dobila ga je tudi osnovna organizacija ZSMS, so 16 pionitjev sprejeli v vrste mladine in jim podelili članske izkaznice. Ob koncu pa se s prisrčnim programcm predstavili še člani mešanega pevskega zbora, redtatorji in učenci podruž- nične šole Vinko Jurčič. Za prijetno vzduSje so na kttsSnjem krajevnon prazniku skrbeli člani domače strelske družine, ki so v goste povabili ansambel LojzeU Slaka in Jaka StraufG«et}a, mS S dovesM s^ kratnrae Aa^iflf li i**lrr DPO \crtjer9t rinpMill Vi- toinarcl 4 - SESTAVKI iN KOMENTARJI 26. maj 1983 - TEDNIK SKUPŠČINA ZVEZE LOVSKIH DRUŽIN PTUJ Lovska kinologija in raca mlakarica v delavskem domu Franca Krambergerja so se v petek popoldne, 20. maja sestali delegati lovskih družin na drugi seji skupščine Zveze lovskih družin Ptuj. NaVzoči so bih delegati iz 17 lovskih družin z območja or- moške in ptujske občine, 5 jih je izostalo brez opravičila, ena delegacija pa se je opravičila. To je pomembno omeniti zaradi nadaljnjega poteka seje in glasovanja. Za tem, ko so podrobneje pregledali uresničevanje sklepov prve seje, ki je bila januarja letos v Ormožu in potrdili zapisnik te seje, so tudi soglasno potrdili zaključni račun ZLD Ptuj za leto 1982. Sledila je daljša razprava o organiziranosti in problematiki lovske kinologije na območju ZLD Ptuj. Skupaj z gradivom za sejo so delegati prejeli podrobnejše poročilo o organiziranosti in problematiki lovske kinologije, ki daje pregib obstoje- čega stanja lovske kinologije v lovskih družinah, pojasnjuje dosedanjo dejavnost in daje predloge za odpravo obstoječih pomanjkljivosti, ter dva samoupravna sporazuma. Gre za samoupravni sporazum o uresničevanju skupnih interesov na področju lovske kinologije, kot sestavnega dela smotrne gojitve divjadi in za samoupravni sporazum o lovski kinologiji, v katerem je podrobneje določena naloga kinoloških referentov v lovskih družinah, oblikovanje in uporaba sredstev za razvoj kinologije v LD, na- bava, vzreja, vzgoja in šolanje lovskih psov, izvajanje lova in nagrajeva- nje. Dokumente je podrobneje obrazložil Milan Munda, predsednik lo.v- sico-kinološkega društva Ptuj. Razprava je pokazala, da nekateri delegati premalo poznajo večstopenjski postopek pri sprejemanju samoupravnih aktov, kar daje os- novo za domnevo, da se premalo poglabljajo v delegatski sistem in da niso aktivni na drugih področjih družbenega življenja. Zato je predsednik skupščine, Janez Kostanjevec, prekinil razpravo o osnutkih predloženih dokumentov in predlagal sklep, ki so ga delegati tudi soglasno sprejeli. Tako so s sklepom zadolžili lovske družine, da do konca junija letos izve- dejo javno razpravo o obeh dokumentih, na podlagi predlogov, dopolni- tev in pripomb lovcev bo komisija sestavila predlog, o katerem bo sklepa- la skupščina ZLD Ptuj na seji v septembru. Nadaljnja točka dnevnega reda je bil predlog samoupravnega sporazuma o raci mlakarid v okviru gojitvenih smernic Lovske zveze Slovenije. Tu je treba najprej povedati, da postaja raca mlakarica pomembna lovna divjad, ki jo je možno umetno vzrejati in vnašati v lovi- šča z zelo dobrimi uspehi. Da bi napravili red na tem področju in uvelja- vili enotno izvajanje lova, je prav ZLD Ptuj pred letom in pol dala pobu- do, da vse lovske zveze na območju severovzhodne Slovenije sprejmejo sporazum o enotnih gojitvenih smernicah, gospodarjenju in režimu lova na raco mlakarico. Sprožen je bil postopek, ki je pripeljal do predloga te- ga dokumenta, o njem je razpravljala skupščina ZLD Ptuj na prvi seji, vendar so delegati imeli veliko pripomb in dopolnitev, zato so predlog umaknili, lovske zveze z območja Maribora in Pomurja pa so ga baje sprejele. Komisija pri ZLD Ptuj je vse pripombe in predloge upoštevala v no- vem predlogu, ki je bil predložen na seji v petek. Kljub temu pa so neka- tere delegacije imele znova vrsto pripomb in predlogov, s katerimi so celo negirale tisto, kar so na prvi seji same predlagale. Lep primer, kako se včasih delegatsko obnašamo! Delegati iz LD, ki mejijo na ozemlje SR Hr- vaške pa so bili proti samoupravnemu sporazumu zaradi tega, ker ni dosežen sporazum z lovsko zvezo Varaždin, da bi tudi na ozemlju čez Dravo izvajali enak režim lova na raco. Neenotnost iz razprave seje pokazala tudi pri glasovanju. Za predlog samoupravnega sporazuma je glasovalo 11 delegatov, 6 jih je glasovalo proti, eden pa se je vzdržal. Ker pravila določajo, da so samoupravni akti. veljavno sprejeti, če zanje glasuje večina delegacij vseh lovskih družin, za- to predložen samoupravni sporazum ni bil sprejet ... V ,,tolažbo" pa je predsedujoči delegatom povedal, da bodo vse lovske družine kljub temu morale izvajati določila republiškega sporazuma o enotnih gojitvenih smernicah v SR Sloveniji. Med točkami dnevnega reda nadaljnjega poteka seje velja omeniti še prikaz odstrela srnjadi v letu 1982 in primerjavo z gojitvenimi smernicami Lovske zveze Slovenije. Iz poročila izhaja, da se struktura odstrela izbolj- šuje, vendar se še preveč posega po srnjakih, ki so stari nad 2 leti. Komi- sija ima pri svojem delu še vedno težave, ker lovske družine ne prilagajo vseh čeljusti, zaradi česar je točna ocena r^lenjene srnjadi močno otežena. V poročilu je naveden tudi poimenski seznam lovcev, ki niso oddali čeljusti, od 3 do kar 17, LD Ivanjkovci pa že 4 leta ni oddala nobene čeljusti uplenjene srnjadi. Tudi tu bodo morali narediti red in zaostriti disciplino. Zanimivo in vsebinsko dobro je bilo tudi poročilo odbora samoupra- vnega nadzora Zveze lovskih družin Ptuj, ki opozarja na slabosti pri vo- denju samoupravnih postopkov in oblikovanju delegatskih odločitev, na splošno pa pozitivno ocenjuje delo izvršnega odbora in ostalih organov ZLD Ptuj ter finančno in materialno poslovanje. FF Pomembno mesto koopera- cijske proizvodnje mesa Kooperanti, ki sodelujejo s temeljno organizacijo kooperantov Meso- kombinata Perutnina Ptuj v Hajdini, vzredijo letno okoli 34 tisoč ton pe- rutninskega mesa žive teže, kar predstavlja kar 90 odstotkov celotne proiz- vodnje perutninskega mesa v ptujski Perutnini. To veliko in zelo pomembno količino mesa v prehrambeni bilanci in v izvozu zagotavlja 340 kooperantov s povprečno zmogljivostjo 10 tisoč pi- ščancev v utrnusu. Najmanjši kooperanti vzredijo v turnusu 5 tisoč piščan- cev, največji pa do 35 tisoč piščancev. Na kvadratnem metru vzrejne povr- šine vzredijo kooperanti v 47 dneh 29 do 30 kilogramov mesa. Največji ko- operanti tako vzredijo letno okoli 350 ton piščančjega mesa. Perutnina je s svojo kooperacijsko proizvodnjo prisotna v 14 občinah severovzhodne Slovenije in sosednje Hrvatske, največje število kooperan- tov je v občinah Ptuj, Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice. V temeljni organizaciji kooperantov na Hajdini pa načrtujejo še v letošnjem letu bistveno povečati proizvodnjo in tako zagotoviti več mesa za izvoz in za oskrbo domačega tržišča. Tako bodo še letos zgradili 20 novih objektov z najmanjšo zmogljivostjo 14 tisoč piščancev v turnusu. Optimal- no število piščancev v tuniusu glede na stroške in dohodek je danes 2' do 28 tisoč piščancev v turnusu. V perutnini so se poleg dosedanjega nac.na kreditiranja izgradnje hlevov odločili še za obliko sovlaganja, torej obliko solastništva pri vzrejnih objektih. JB V Podlehniku bo letošnje srečanje folklornih skupin v nedeljo. 29. maja bosta občinska Zveza kulturnih organizacij Ptuj in prosvetno društvo Podlehnik Drioravila srečanje folklornih skupin občine Ptuj, ki bo ob 14. uri in 30 minut na telovadišču osnovne šole, v pri- meru dežja pa v dvorani prosvetnega doma. Za to vsakoletno manifestacijo bogatega folklornega izročila, ki se že desetletja prenaša iz roda v rod. se je letos prijavilo skupno sedem folklor- nih skupin. 1 akrr bomo videli plesalce folklorne skupine Anton Strafela iz s rkovec, Vinko Korže iz Cirkovc, osnovne šole Cirkovce, Rožmarin ■^k.h dolin iz Dolene, Zdravstvenega centra Ormož-Ptuj — sindikata ,nišnice, delavsko prosvetnega društva Svoboda Ptuj in kopače iz _ odlehnika. Organizatorja vas vabita, da si to občinsko folklorno prireditev ogle- date v čim večjem Številu. mš ŽELEZNIŠKI PREHOD NA ORMOŠKI CESTI Železniški prehod v Ptuju je med prometno najbolj obremenjenimi točkami v ptujski občini. Ob koni- cah povzroča to med vozniki, pre- cej vroče krvi in negodovanja. Za- skrbljujoče je dejstvo, da tudi sta- rejši občani prečkajo železniške ti- re takrat; ko so zapornice spuščene in s tem dajejo mladini slab vzgled. Kaj bi lahko povedal o tem delavec, ki je zaposlen v čuvajnici ob prehodu? Oglasili smo se v čuvajnici, v službi je bil Janez Bezjak iz Marko- vec. Pri železnici dela že 22 let, na tem delovnem mestu pa 12. Za opravljanje dela kretnika-blokov- nika je opravil triletno železničar- sko šolo. Njegovo delo poteka v turnusu. Povedal je, da v eni izme- ni pripelje na ptujsko postajo od 25 do 30 vlakov, včasih tudi več. O svojem delu je rekel, da je zahtev- no, čeprav ni fizično naporno. Pri delu mora vedno pravočasno ukre- pati, biti spočit in buden, kar pa ponoči ni vedno lahko. Glede zapiranja zapornic je po- vedal: ,,Pravilnik določa, da je treba 5 minut pred prihodom vlaka na postajo zapornice spustiti. Pri tem je treba upoštevati veljavni vozni red. Dogaja se, da vlaki za-, mujajo, zato so zapornice prakti- čno zaprte več kot 5 minut." Vozjiiki in pešci so v glavnem di- sciplinirani, čeprav so tudi izjeme. Tako se zgodi, da avtomobilist v želji, da bi ušel zapirajočim se za- pornicam, pospeši in zadene v za- pornice. Tovariš Bezjak je pove- dal, da se mu je že večkrat prime- rilo, da je voznik ostal z vozilom med zapornicami. V teh 12 letih je bil naš sogovornik navzoč pri treh nesrečah. Zgodilo pa se jih je šest, vse s smrtnim izidom. Na vpraša- nje, kaj misli o možnosti rešitve preobremenjenega prehoda, je de- jal: ,,Mislim, da se stanje ne more izboljšati, saj vemo, da je vedno več prevozov z železnico. Razreši- tev vidim v gradnji obvoznice; tre- nutno pa bi lahko poskrbeli vsaj za pešce. Nujno bi bilo urediti na- črtovani podhod, ki bi bil name- njen f»edvsem za delavce v indu, strijski coni Ptuja (AGIS)." Dokler problem ne bo dokončno rešen, pa mora vsak upoštevatj prometna pravila, kar bo nedvo. mno povečalo varnost na prehodu S tem bo med čakajoŠmi tudj manj vroče krvi in nepotrebnegj razburjanja. Roman Cesar in Samo Strelec Janez Bezjak Ko se zapornice dvignejo, zopet steče promet NA OBISKU V DELAVNICI VALENTINA ZAMUDE V PTUJU Priden obrtnik lahko veliko naredi Današnji prispevek je nastal ob obisku v delavnici obrtnika Valen- tina Zamude v Peršonovi ulici 50 v Ptuju. Nanj smo postali pozorni tudi ob prvi razstavi malega go- spodarstva občine Ptuj, na kateri je prejel plaketo za inovacijske dosežke in to za univerzalni dro- bilec, katerega značilnosti so naslednje: uporablja se za mletje koruze v strokih z zmogljivostjo okrog 600 kg na uro, za mletje vseh vrst zrnja v zdrob, z zmoglji- vostjo okrog 400 kg na uro, za sekanje oziroma drobljenje šibja do premera 2 cm. ki se lahko uporabi v zmesi humusa in za mletje poljščin: pese, repe buč, krompirja, korenja in nekvalitet- nega sadja. Za učinkovito mletje navedenih poljščin pa že omenje- nih skupinah se priporoča menjava nožev in, sit, da se doseže večja ekonomičnost dela. Pri menjavi ustreznih elementov pa je potreb- nih le pet minut. Tovariš Zamuda je že dolgo ,,doma" pri inovacijah.'Pove, da je že večkrat naredil kakšen stroj. Spomni se, da je bila prva inovaci- ja mešalec za beton, potem pa so se kar zvrstile. Tudi sedanji čas je tak, da zahteva stalno inovacijsko prisotnost. Vendar na drugi strani obrtnikom ne dajemo prave možnosti, da bi razvijali takšno proizvodnjo, ki jo dane okoliščine terjajo. V delavnici Valentina Zamuda bi lahko naredili veliko več, kot sedaj. Delajo sicer razne kmetijske dele, za katere je bil do- slej nujen uvoz, vendar zaradi omejitev pri zaposlovanju vseh načrtov ne morejo uresničiti. V predprostoru delavnice je veliko delov, ki čakajo, da bi jih nekdo zložil, vendar delavcev ni — omejitve so pri zaposlovanju. Vo- dili smo sicer razprave, da bi obrtnik lahko imel več kot 10 zaposlenih, saj bi tako v obodbju omejenih možnosti zaposlovanja, lahko zasebni sektor obrti v mno- gočem prispeval, da bi se število nezaposlenih zmanjšalo. Bruto dohodek obratovalnice je okrog 1,5 milijarde dinarjev (starih namreč). Na mesec pa predelajo od 6 do 7 ton železa in drugih barvnih kovin. Poleg serijske proizvodnje, nudi delavnica tudi usluge. O začetkih obni je Valentin Zamuda povedal: ,,Prej sem delal v Agisu v Ptuju. 15. januarja 1969 pa sem se odločil za samostojno pot — želel sem postati obrtnik. Odprl sem delavnico — kovino- strugarstvo. Začetek je bil težak, ker kovinostrugarstvo zahteva težko opremo: stružnice, rezkalne stroje ... in velika finančna sred- stva. Začel sem z eno stružnico. Pa Se ta je bila iz prve svetovne vojne. Pozneje sem dobil kredit in si ku- pil novo stružnico. Zaposlil sem dva učenca v gospodarstvu; pozne- je sem pridobil enega pomočnika in delavnica se je pričela širiti. Danes zaposlujem 5 kvalificira- nih delavcev in dva dodatno. Lahko trdim, da delajo v dobrih delovnih pogojih, saj je delavnica moderno opremljena. Ce to primerjam z začetki, ko sem delal v kleti na površini 20 kvadratnih metrov, sem zelo napredoval. Delavci pri obrtniku so izenačeni z delavci v družbenem sektorju." Povedali ste, da imate moderno opremljeno delavnico, da delate s sodobnimi stroji. Pa nas zanima, kaj izdelujete? ,,Proizvajamo razne rezervne dele za razne tovarne, opremo, imamo stružnice, kar samo po sebi že pove, da imamo opravka s stru- garskim delom — tudi rezkarskim. Izdelujemo razne polizdelke in tudi končne izdelke. Imamo pa veliko problemov pri nabavi repromateri- ala. Lahko bi razvijali nekatere programe, vendar nam primanjku- je delavcev. V razvojnih dokumen- tih sicer dajemo prednost malemu gospodarstvu, vendar vidimo, da ima prednost le gostinstvo; pri nas več kot 10 delavcev še vedno ne moremo zaposliti. Pogoreli smo ob razpravi oziroma pobudi da bi se razširile možnosti zaposlovanja delavcev. Na drugi strani pa ima proiz- vodna obrt neslutene možnosti nadaljnjega razvoja. Lahko bi izdelovali razne podsklope za kmetijstvo, dalje rezervne dele in še mnogo takih izdelkov, ki jih danes še uvažamo, pa bi jih uvažati ne bilo treba. Kmetijci pa si ob tem belijo glave. Povedati moram, da omejitve pri zaposlovanju delavcev kažejo na to, da se mi kot družba obrtnika bojimo, čeprav le-ta odvaja vse z zakonom predpisane prispevke. Ce bi lahko zaposlil več delavcev, bi tudi družba imela od tega več in to iz več ržizlogov: povečali bi se moji prispevki, zaposlil bi več delavcev in podobno. Se največ bi pridobili tisti, ki sedaj vzdihujejo, da ni raz- nih nadomestnih oziroma rezerv- nih delov. Organizirati pa se ne znamo." Kako je konkretno za vas oziro- ma za obrtnika nasploh zanimiv izvoz? ,,Zame osebno je izvoz zelo zanimiv, ker tudi uvažam. V svoji proizvodnji potrebujem mnogo uvoznega materiala, na primer: prokrom in tefion. Uisamo, da bo- mo tudi mi v kratkem med mo- čnejširni izvozniki. Nekaj se na tem že dela." Kako ste zadovoljni z dohod- kom obratovalnice? ,,Moram povedati, da sem že od začetka v razprave okrog obračuna obrato>'ainice vključeval delavce. da nisem ničesar skrival. Ob do- končnem obračunu pripada ustre- zen delež tudi deBvcem. Delavci so z vsem, kar se dogaja v delavnici — na tekočem. Delavec pri meni dobi tisto, kar si res zasluži." Kakšni pa so osebni dohxxlki de- lavcev? ,,Lani je bil povprečen približno 20 tisoč dinarjev. Delavci so zado- voljni. Niso pa zadovoljni z ome- jevanjem nadur, ker bi sicer lahko več zaslužil. Dela pa imamo veli- ko." Vi poskrbite tudi za njihovo prehrano med delom? ,,Delavci imajo topel obrok. Pripeljemo ga iz obrata Haloškep bisera. Poskrbim pa tudi za zaščit- no obleko, čevlje, zaSčitne rokavi- ce tako, da je delavec pri delu res- nično zavarovan." Kaj pa regres za letni dopust? ,,Tudi tega dobijo in po možno- sti največjega." Kaj pa dopusti? ,,Dopust planiramo skupno — imamo kolektivni dopust. Zato se že sedaj pripravljamo, da bo delo kljub dopustom potekalo brez večjih težav." Ob koncu pogovora sem tovari- ša Zamuda vprašala še o željah za v bodoče. Povedal je: ,,Želim, da bi lahko delo normalno potekalo in to tako, da nam družba zagotovi reproma- terial, da omogoči razvoj malega gospodarstva v resnici in ne samo na papirju. Obrt je potrebno v resnici podpreti in ji omogočiti ta pravi razvoj." V delavnici Valentina Zamude se je v minulih letih izučilo najmanj 15 učencev v gospodarstvu. Prvitn se že bliža 10-letnica dela. Nekateri med njimi so že prejeli jubilejne nagrade. Rudi Zemlji in Branko Potrč sta jubilejno nagrado že prejela; eno jubilejno je podelil tu- di ob letošnjern prazniku dela. Do- bil jo je Edi Gajšek. Drugo leto prideta na vrsto Miran Vrabl in Franc Cuček. K pogovoru sem povabila tudi Rudija Potrča, katerega sem vpra- šala, kako je prišel do mojstra v obratovalnici? ,,Pot do mojstra ni tako lahka. Z delom se moraš dokazovati. Moraš pa se tudi dodatno izobra- ževati. Tudi sam sem končal dveletno delovodsko šolo. Sredstva za šolanje mi je zago- tovil sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih občine Ptuj. S svojim delom sem zadovoljen- Tudi z osebnim dohodkom, dela- mo pridno, temu ustrezno pa smo tudi nagrajeni. Zraven tega, da vo; dim delavnico, moram večkrat tudi za stroj. Med drugim pripravljaiB in organiziram delo, poleg tega je tu delo s strankapii." 10-letnico dela pa.je v delavnic Valentina Zamude letos praznoval tudi Edi Gajšek. Kako ste zado- voljni s svojim delom? ,,Moram povedati, da sem z de- lom v obratovalnici zadovoljcfl; Delovni pogoji so zadovoljivi, tudi osebni dohodki so dobri, čeprav b' bili včasih lahko boljši." mg Valentin Zamuda Rudi Potrč Obraiuvteinica Valentina Zamude Edi GajSeli foto: OZMEC fSDNIK — 23. maj 1983 NASE KMETIJSTVO - 5 TRIDESET LET OCENJEVANJA BIKOV Zadovoljni z letošnjimi ocenami fudi 'ctos je bilo v osemenje- valnih središčih v Sloveniji tradi- •pnalno letno ocenjevanje bikov, Ptuju je bilo to ocenjevanje 6. maja- ptujski zavod za veterinarstvo jp živinorejo hrani zapiske, iz ka- terih je razvidno, da so pričeli z pačrtnim ocenjevanjem krav in ocenjevanjem bikov pred 30 leti, leta 1953. Ohranjena je tudi jy,jiga republi.ške komisije, ki je .gea leta pričela s sistematičnim ocenjevanjem bikov, ki so služili ^ osemenjevanje v osemenjeval- nih centrih. V poročilu republiške komisije je zapisano, da so imeli v ptujskem osemenjevalnem centru j^rat tri bike. Zanimiva je ka- rakteristika bika simenthalske pasme, kupljenega v Avstriji. Zelo Lmemben je bil podatek, da je ^jala njegova mati v sezoni 2843 litrov mleka. To je bilo za tiste čase veliko, danes pa vemo, da morajo matere izbranih bikov dajati vsaj okoli 5 tisoč litrov mleka. Letos so komisiji za ocenjeva- nje bikov predstavili v ptujskem osemenjevalriem centru 31 bikov. torej kar 10 krat več kot pred 30 leti. Tudi z rezultati ocenjevanja st) zadovoljni, saj imajo v skupini testiranih bikov takšne, katerih seme lahko neomejeno uporab- ljajo. V skupini delno testiranih biicov pa imajo prav tako nekaj perspektivnih bikov. Največ po- zornosti je komisija namenila biku Horjunu, za katerega so menili, da .se bo razvil v elitnega bika, seveda bo potrebno poča- kati še na rezultate njegovega potomstva. V ptujskem osemenjevalnem centru imajo vedno več bikov, ki izvirajo iz domače reje. doslej so namreč večino bikov kup<.)vali v evropskih državah, zlasti v Nem- čiji, Avstriji in Švici. V Sloveniji imamo tri osemenjevalne centre, ki pa si delo na tem področju delijo. Kmetijski zavod Ljubljana ima v Preski pri Medvodah o.semenjevaThi center za črno-belo pasmo, za cikasto pa.smo, mesnato pasmo charola- ise in mesnato pasmo limousine. Za svetlo lisasto področje gove- doreje pa sta osemenjevalna cen- tra v Murski Soboti in v Ptuju. Oba centra imata skupno čredo, v Murski Soboti je vzrejališče, kjer vhlevljajo potomce bikov iz na- črtne osemenitve, tam opravijo test in vzrejo bikov do uporabe. Ko bike vključujejo v osemenje- vanje jih preselijo v ptujski center, kjer poteka nadaljnje testiranje na x)tomcih. Ne gre torej za nobeno conkurenco, temveč za delitev dela med zavodi. JB Eden izmed 31 bikov osemenjevalnega centra Ptuj pred strogimi očmi komisije Sodelovanje lovcev pri prostorskem planiranju Skupščina Zveze lovskih družin Ptuj je na zadnji seji izvolila po 3 de- legate v občinski komisiji za prostorsko planiranje občin Ptuj in Ormož. Ugotavljajo namreč, da se na območju obeh občin, zlasti ob rekah Polskava in Pesnica, izvajajo obsežne melioracije in komasacije ali zložbe na obsežnih kmetijskih površinah. Pri tem je lovstvo še vedno zapostavljeno in ni vključeno v prostorski plan občine Ptuj in občine Ormož, kjer bi postopno urejali določen od- stotek zemljišč namenjenih za lovstvo. Lovci tudi menijo, da ni prav, da si samo oni prizadevajo za celovito varstvo okolja in divjadi, čeprav je to naloga vseh, ki je jasno opredeljena tako v republiški kot zvezni ustavi. Samoupravni organi lovske zveze, ob neposrednem sodelovanju lov- skih družin, si bodo prizadevali, da se bodo vsi, ki se v prostoru sr^ujejo potrudili, da dosežejo sporazumne rešitve tako, da se nobeden ne bo raz- vijal na račun drugega. Vse panoge kmetijstva, lovci, ribiči in drugi se morajo zavedati, da se ne smejo razvijati na račun uničevanja narave in Mjenja v njej, temveč si morajo skupno prizadevati za njeno ohranja- nje. Odbor samoupravnega nadzora Zveze lovskih družin Ptuj je tudi predlagal, da bi naj v okviru občinskega komiteja za kmetijstvo reševali problematiko lovstva združno in tvorno. p Obvestilo vinogradnikom Toplo in suho vreme je pospešilo rast vinske trte, s tem pa tudi zgodnejši napad bolezni in škodljivcev. Računamo, daje dež 8. in 9. maja povzročil primarno okužbo po peronospori. Po izračunu bi se morala prva inkubacijska doba že izteči in sedaj teče druga, čeprav ni bilo ugodnih pogojev za sekundarno okužbo. Res pa je, da velike razlike med nočno in dnevno temperaturo ugodno vplivajo na razvoj oidija. Toplo in suho vreme je povzročilo tudi zgodnejši pojav grozdnih sukačev. Višek pojava metuljčkov je bil že prve dni maja, let pa se še kai: nadaljuje. Ulovi metuljčkov sicer niso posebno veliki, vendar vremenske razmere ustrezajo pojavu škodljivca. Zato priporočamo prvo škropljenje vinogradov v času od 22. maja dalje. Pri tem škropljenju je treba uporabiti kontaktne fungicide proti peronospori (antrael, dithane M-45, folpet); v nobenem primeru pa sedaj ne bi še priporočali sistemičnih fungicidov (ridomil plus. mikal). Proti oidiju je treba dodajati cosan v 0.2 do 0,3 % koncentraciji, le v vinogradih, kjer je oidij po izkušnjah nevaren, priporočamo bayletom ali rubigan. Zelo f>omembno je. da že pri tem škropljenju dodajate tudi insek- ticid proti grozdnim sukačem. Žal je na tržišču izbira dokaj skromna. Uporabiti je mogoče dipterex, fenitrotion (ali metation, accotion, su- mition), basudin, gardona, ekalux. decis. talcord, sumicidin in ripcord. Ker je let metuljčkov zelo razvlečen, bo najbrž potrebno tudi pri drugem škropljenju dodajati insekticid. Strokovna služba Kmetijskega zavoda Maribor SILIRAJMO TRAVO Siliranje omogoča zelo zgodnjo košnjo, hitro spravilo in visok pridelek hranilnih snovi na hektar. Travna silaže lahko predstavlja glavni vir beljakovin v zimskem obdobju krmljenja. Dobro silažo lahko dobimo samo iz mlade trave, ki je visoko pre- bavljiva in vsebuje še veliko belja- kovin. Zelo bujno rastočo travo siliramo lahko že v biKenju, kar še posebej velja za njivske posevke {rave in mešanice. Srednje in manj intenzivno gnojenje travnika kosi- mo za siliranje v začetku latenja ali v latenju. Kasneje je krma že manj primerna za siliranje. Sveže, mlada trava vsebuje veliko ^ode, zato se slabo silira. Ce jo pustimo oveneti, dosežemo boljšo jermentacijo in boljšo ješčnost pri ovalih. Cim mlajša je trava in "godnejši so drugi pogoji za silira- nje bolj naj bo uvela. Glede na ^olišfine naj silaža vsebuje 30 do ^ suhe snovi. . Bistvenega pomena za kakovost obstojnost silaže je izključitev ^■^ka. Rezanje, tlačenje hitro Polnenje in dobro pokritje so "'"■epi, ici vsak po svoje prispevajo ^ izključitvi zraka. Rezanje je Posebno pomembno, če je trava že Precej bilnata. Tlačenje mora biti predvsem pri nizkih silo- in kupih. Silažni kup naj bo ^■"ejen v enem dnevu, silos pa naj napolnjen v dveh do treh dneh. ^os pokrijemo s folijo, ki jo ^"težimo z zemljo ali s peskom, 'Osebno še ob robovih odnosno ^ stiku s steno. Poskrbimo tudi, ^ silaže ne zamaka voda. ^ri siliranju trave se tvori mnogo ^Ijikovega dvokisa, ki se useda v ^'Osu in lahko povzroči zadušitev, p ° prekinitvah vstopajmo v silos Nevidno in to šele potem, ko smo .dobro prepihaii. Kmetijski inštitut Slovenije Pridelajmo boljše seno Pretežno večino trave posušimo za seno. Na največ kmečkih gospodarstev je seno edina zimska krma, delež sena pa je znaten tudi na večini gospodarstev, ki pridelujejo silažo. Z izboljšanjem kakovosti sena bi zato lahko znatfto povečali prirejo mleka in mesa. Na dobro gnojenih travnikih pričnemo s košnjo za seno že v začetku latenja. Zgodaj košeno seno dosušimo s prevetrovanjem, na manjših gospodar- stvih pa tudi v kozolcu aJi na različnih sušilih. Travo v polnem latu lahko v lepem vremenu skoraj popolnoma posušimo na tleh. Z majhno dosušitvijo s prevetrovanjem omogočimo hitrejše spravilo in preprečimo segrevanje v kupu. Obdobja lepega vremena v času spravila sena kaže ob košnji čimboljše izkoristiti. O kvaliteti odloča vsak izgubljeni dan. Trava naj se čim hitreje suši. 2e prvi dan takoj po košnji in nato vsaki dve do tri ure travo obračamo. S tem močno fX)spečimo sušenje in možnost, da ix>spravimo seno pred poslabšanjem vremena. Ze precej suho seno zgrabimo čez noč v redi, da je naslednji dan hitreje suho za spravilo. Pri pogostem obračanju in grabljenju se nekaj sena tudi zdrobi, vendar so te izgube nepomembne v primerjavi z izgubami zaradi pozne košnje. Kratkotrajen dež ne vpliva mnogo na kakovost sena, če zmoči še svežo ali malo uvelo travo, bolj pa, če je seno bilo že skoraj suho. Zmočeno seno f)o končanem dežju čim preje obrnemo, da z od- stranitvijo vlage preprečimo gnitje, ki je posebno intenzivno, če je vreme toplo. Seno, ki je posušeno na tleh, odda na seniku še nekaj vlage, če je preslabo suho pa se bolj ali manj segreje. Segrevanje v manjši meri ne vpliva veliko na kakovost, pač pa se pri močnem segretju zmanjša prebavljivost beljakovin. Zelo vlažno seno se lahko segreje do tolikšne mere, da pride do samovžiga. Za boljše skladiščenje je koristno seno soliti. Na eno tono sena lahko damo 4 do 7 kg soli, če pa seno krmimo |X)leg zelene krme ali silaže po še več. Ce je seno preveč • vlažno, tudi sol ,ne more preprečiti kvarjenja. Kmetijski inštitut Slovenije UTRINEK S SEJMA Več prodajalcev kot kupcev v sredo, 18. maja je bilo na ptujskem sejmišču zelo živahno. Prodajalcev je bilo ogromno, ponudba pujskov pestra. Le kup- cev je bilo neverjetno malo in tako so le redki uspeli skleniti kupčijo. Kljub veliki ponudbi so bile cene pujskov kar visoke, za osem ted- nov stare so lastniki zahtevali okoli 4 tisočake, nekateri pa so ob spoz- nanju, da s prodajo ne bo nič, znižali cene za celega tisočaka. Si- cer pa je prav v tem času največ pujskov in jih je težko prodati. Mnogi so jih zato peljali nazaj do- mov in do jeseni bodo ti pujski že primerni za zakol. Po dosedanjih izkušnjah pa kmetje vedo, da mesa ni težko prodati. Med miiOgimi prodajalci nekaj tednov starih pujskov je bilo tudi nekaj prodajalcev težjih prašičev in za okoli 100 kilogramskega bi bilo potrebno odšteti nekaj nad 10 tisoč dinarjev, seveda Judi tu ni bi- lo pravih kupcev. Sicer pa se člo- vek vpraša, kje je razmerje v ce- nah, ko vdja nekajkilogramski osemtedenski pujsek kar tretjino cene 100 kilogramskega prašiča, ki ga je potrebno pitati nekaj mese- cev. So prvi predragi ali drugi pre- poceni? jg Kljub veSkemu števihi Msejmarjev*' je bio dckajenifa knpčii ie malo Nadaljnji razvoj Srednje kmetijske šote Ptuj v usmerjenem izobraževanju I. UVOD Kmetijstvo je osnovna gospodarska dejavnost vsake družbe, ki ne zadovoljuje prebivalstva samo z osnovnimi prehrambenimi pridelki, ampak omogoča napredek in razvoj vseh gospodarskih panog, tudi tistih, ki niso s kmetijstvom v neposredni povezavi. Sleherna družba si prizadeva razviti produktivnost in kar v največjem obsegu samooskrb- no kmetijstvo. Uresničevanje teh ciljev je odvisno od splošne gospo- darske razvitosti, predvsem pa od materialno-tehničnih in naravnih pogojev. Uspeh kmetijske proizvodnje je v veliki meri odvisen tudi od vsestransko usposobljenih kadrov, ki se neposredno ali posredno vključujejo v uresničevanje kmetijskega razvoja. Kljub temu, da Slovenija ni izrazita kmetijska dežela, ne moremo zanemariti njenih ugodnih prirodnih danosti, predvsem v tistih regi- jah, ki so v preteklosti zaradi splošne gospodarske nerazvitosti in izseljevanja zaostajale tudi na področju razvoja kmetijstva. Nadaljnji razvoj slovenskega kmetij'stva temelji na pridelovalni usposobljenosti severovzhodne Slovenije. Že od leta 1983 je predvideno, da bomo morali pridelati 85 odstotkov hrane. Uresničevanje zastavljenih ciljev zahteva načrtno in vsestransko razvijanje kmetijstva. Vsekakor je p<)trebno ob tem razviti tudi uspešen sistem kmetiiskega šolstva, da bi v prihodnje zadovoljili potreoe po okrog 3.325 "kmetijskih strokovnjakih v severovzhodni Sloveniji. Teh kadrovskih potreb in zastavljenega kmetijskega razvoja ni mogoče doseči brez ustrezne prostorske razf)oreditve rednih kmetijskih izobra- ževalnih ustanov in centrov za izobraževanje odraslih. Če velja za posamezne vzgojnoizobraževalne programe načelo, da se izvaja izobraževanje v regiji na enem mestu, to nikakor ne velja za izobraževanje v kmetijstvu. To mora biti tesno povezano s proizvod- nim okoljem, hkrati pa je razvoj kmetijstva odvisen od uspešnega izobraževanja. Ob centralizirani razporeditvi kmetijskega izobraževa- nja bodo izničena vsa prizadevanja za poživitev nerazvitih slovenskih ■ regij, hkrati pa si bomo zaman zastavljali visoke proizvodne načrte na področju kmetijstva. H. KMETIJSKA PROIZVODNJA V PTUJSKI IN ORMOŠKI OBČINI Ptujska in ormoška občina sodita med kmetijsko območje tako po številu prebivalstva, kije povezano s kmetijsko proizvodnjo, kakor tudi pt^ njeni gospodarski usmeritvi, saj se poskušamo predvsem nasloniti na lastne vire in razviti tiste dejavnosti, kjer izpolnjujemo optimalne p- Senju priglasila kar cela mno^ mladih in tistih mani mta^h Toda bolj ko so vaje posujale intenzivnejše in zahtevnejše, tem več jih je tudi odpadalo, dokler se ni izkristalizirala današnja dvaj- setčlanska podoba orkestra. Sjc- govo vodstvo je prevzd Maks Vaupotič — gonilna stla vsega glasbenega dogajanja in življenja na Vidmu. Orkester vadi dvakrat tedensko; in prav vaje, oziroma udeležba na vajah, je šibka točka posamez- nikov v orkestru. Zakaj? Pretežno večino članstva sestavljajo učenci videmske osnovne šole, nato dijaki, študenti in nekaj zaposlenih v izmenah. Pouk, razne neizogibne izven šolske dejavnosti, nujna udeld^ba na predavanjih — izpitih, izmensko delo zaposlenih in še nujno, neodložljivo delo okoli hiše, so glavna ovira za redno, polnoštevilno udeležbo na vajah. Le pred kakšnim resnejšim nastopom, z raznimi odrek^ji, nekako le „skrpajo" čas za inten- zivnejše vaje v želji nadoknaditi zgubljeno. To so, kot je bilo raz- brati iz pripovedovanja pred- sednika Vlada Robarja, skoraj nepremagljive težave, ki ovirajo orkester na poti k še resnejšim uspehom. Videmski tamburaški orkester se je doslej udeležil štirih Občinski revij in sk*r: V Gorišnki, Kungo- ti, MajŠperku, Grajeni in letos v Trnovski vasL Gostovali pa so že v Svečini, v Miklavžu in v Pod- lehniku, kjer so imeli skupni kfMioert s tamkajšnjim pevskim zborom. Lansko leto pa so v Cirkulanah pripravili skupni koncert s tamkajšnjim orkestrom iz Gorišnice. Povsem jasno pa je, da nastc^jo na vseh svečanostih v ^mačem kraju. Edina ždja, ki jih spremlja je ta, da bi orkester še naprej ddoval, da bi se obdržal in dosegel še višjo kakovostno raven. Upajo, da se jim bo to v cdoti posrečilo z zame- njavo sistemsko zastarelih in- strumentov z novimi — na kvartni sistem. Besedilo in foto: L C. Gasilci GD Kicar slavili pomembno pridobitev Boter Ib botica Jmtz Marko ia Renata Lazar ob svojem „kričencn". Vas Kicar je ena od sedmih vasi KS Rogoznica. Raztresena je na gričevnatem svetu daleč do Sloven- skih goric. Življenje je tudi m trdo. Pogoji za kmetijstvo so vse prej kot lahki. Toda ljudje vz- trajajo. Morajo vztrajati. Te. ljudi že leta nazaj povezuje trdna vez z gasilci, ko usahnejo studend, mlake, ko izpraznijo cisterne, ko je treba za živino vode, je pcHnoč gasilcev iz Ptuja neizogibna in dobrodošla. Ko so ognjeni zublji uničevali premoženje, so morali čakati na pomoč gasilcev iz Ptuja in okoliških vasi. Se bodo čakaiL Toda sedaj bodo domači gasilci lahko lažje in hitreje pomagali Pomagali zato, ker imajo novi ga- silski avto. V nedeljo, 22. maja 1983 so v prisotnosti številnih gasilskih dni- štev, drugih gostov ter množice krajanov svečano krstili svoj prvi gasilski avto. ,,Ta avto je poleg gasilskega doma za nas geisilce in ves Kicar najpomembnejša pridobitev. Tudi tokrat so krajani pokazali veliko zavest in pripadnost gasilskemu društvu. Cqjrav je v teh krajih težko z denarjem, so krajani prispevali velik dd, preostalo pa občinska gasilska zveza, in tako smo danes skupaj s krajani in ga- silci GD Kicar ponosni in hkrati h\'aležni vsem, ki so pomagali k vsemu, kar imamo danes. Ce se ozremo nazaj, ugotovimo, da je bila pot GD dokaj težavna, pa vendar strma. Leta 1973 s začeli o društvu r^i»eje razmišljau Lud- vik Arnuš, Alojz Majcen ter Kal- man Makovec. Danes lahko ugotovimo, da so zaorali ledino, ki danes že daje bogate sadove. Ste- >ilo članstva je naraščak), tako da šteje danes GD Kicar že skoraj 70 <3anov. Uspešni so na tekmova- njih, pa tudi ko gre zares so zšdi,. da so gasikn z vsem srcen^* je z navdušenjem dejal sedanji pred- sednik GD Kicar Ivan Herga. Besedilo in posnetek: Ma^ Menoni Most med KS Trnovska vas in Vitomarci Končno so občan krajevnii skupnosti Trnovska vas in Vitomarce dobili most, kakršnega so si najbrž želeli še iz časov, ko je med obema krajevnima središčema stdcla asfaltna cesta. Le, da se jim takrat želje po lepem ..zidanem" mostu niso izpoliale, saj so dobili le čisto navadnega lesenega, na prvi po^cd nargenega „za silo". Pa je „revež" navzljic težkemu motornemu prometo vzdržal vse do letošnje pomladi. Sele sedaj so se mu začek Sbfti preatrjoene noge tako, da se je cdo začel pogrezati, mostnice pa nevarno pokati. Trhlež kot je Iril. je bil še zlasti nevaren avtobusom in nič čudnega, 2e so ga ddavci Postaje milice DestCTnik zaprli za ves promet. Da bi nekoliko ublažii nastalo ^uacijo, so nekaj metrov ob potoku navzgor na hitro zgradfli nadomestni most kot obvoznico. Vendar ne za dolgo, saj se je Cestno po(Qetje Maribor TOZD za vzdrževanje in varstvo cest IHuj, skupaj s pod^jem Viadukt iz Zagreba takoj lotilo gradnje novega. Zgradili so ga v enem samem tednu in ga — kar je j)rvi primer v gradnji mostov — v celoti zmontaraH: S temelji, oporniki in konstrukcijo vred. Dolg je 12,5 firok pa 7,30 metra. Skupnost za ceste občine Ptuj je gradnja mosm veljala okroglSi 230 miljonov. Besedilo in foto: I. C. Novi most čez potok Crari|o na cesti Trnovska vas—Vitomard. Pred petim krajevnim praznikom Od 28. maja do 5. jnnija bodo potekak v krajevni skupnosti Vklem pri^^^tuju številne {»iredltvc, posvečene petemu krajevnemu prazniku. Uvodna prireditev bo v soboto ob 20. uri srečanje tamburaških skupin. Prireditve se bodo nadaljevak ▼ -nedeljo in ves naslednji teden, gre za športne m kulturne priresfitvc, * katerih bodo sodelovali tako pionirji osnovne Sok kot Sani SportoA in prosvetnega društva ter gasila, pa tudi krajani, ki sicer ne dehijcjo r teb dniStvih. Zaključne prireditve bodo v nedeljo, 5. maja v Dravdh, vaška slanost tega makga zasdka je namreč ktos organizator aktivnosti ▼ počastitev praznika. JB Kresovanje v Žetalah lepa tradicija v petek zvečer so v Žetalah v počastitev Dneva mladosti izvedli tradj, donalno baklado in krorabnikov, ki jih je danes priključenih na krajevni vodovod že prek 120. Dogovorili so se o potrebnosti gradnje dodatnega bazena in drugih potrebnih naprav, istočasno pa voditi akdjo, da bi tudi Vitomarčani v bližnji pri- hodnosti dobili vodo iz centralnega vodovoda. Člani novega sveta krajevne skupnosti in predstavniki ^ajevnih družbenopolitičnih or- ganizadj so precej svoje razprave namenili tudi telefonu, ki so ga nekateri podpisniki pogodb že dobili večina pa jih še čaka nanj. Menili so. daje potrebno vse prizadete pismeno obvestiti o nastali situadji in da mora biti akdj a čimprej zaključena, čeprav je do krajevnega praznika ne bodo uspeU realizirati — kot so na tihem upali. Na seji krajevnega sveta v Vitomarcih so se seznanili še z dopisom gasilskega centra Des- tmik, v katerem predstavnike krajevne sku- pnosti seznanjajo z neaktivnostjo gasilskega društva, ki že tri leta ni sodelovalo na nobenem tekmovanju, ki obenem pomeni tudi preve- ijanje znanja in usposobljenosti gasilcev. Sklenili so, da je potrebno v društvu razpra- vljati© morebitnih težavah in prihodnjem delu. saj brez aktivne operativne skupine ne bodo mogli dek>vati. Veliko kritike so izrekli tudi na račun Cer- tusa, ki skoraj vsak teden spreminja vozni red za ta del Slovenskih goric ali pa ukinj a nekatere proge brez soglasja in dogovora s krajevnimi faktoiji. mš V MESECU MLADOSTI Z MLADIMI OBČINE SLOVENSKA BISTRICA Na letošnja praznovanja meseca mladostiso se mladi občine Slovenska Bistrica skrbno pripravili. Ne samo pri občinski konferend ZSMS, tudi v vseh krajevnih skupnostih in delovnih organizadjah so mladi sklenili dati svoj pomemben prispevek obdobju, v katerem je že tradicionalno zabeležena najve^a akti- vnost v njihovih vrstah. Mesec mladosti je poln kulturnih prireditev, ^x}rtnih srečanj in drugih oblik zabavnega pa tudi korismega vključe- vanja mlade generadje v današnji čaš. Že prve dni maja so se mladi bistriške občine množično združevali. Najprej 27. aprila na tradidonalnem pohodu na Boč. na predvečer delavskega praznika 1. maja pa ni bilo kraja ali zaselka, kjer ne bi zagoreli kresovi. Ob njih so se že pri prestavljanju majskih dreves zbirali mladi in starejši ob^ni skupno so prijeli za delo iii se ob koncu tudi poveselili. Ob kurjenju kresov so povsod pripraviU kulturne programe. Posebno uspešna so tokrat biLa tudi srečanja mladine s preživelimi bord in aktivisti iz posameznih trajev. Obudili so spomine na težke dneve NOB in na prva praznovanja 1. maja. Skorajda brez predaha so nadaljevali akti- vnosti v pripravah na letošnji sprejem zvezne štafete, kjer so mladi zopet pokazali veliko pripra\1jenost sodelovanja tako v organizaciji poti in urejanju prostorov, kot tudi v pripravi kulturnih programov, brez katerih nikjer niso pričakali štafete. Letos so kot že več let nazaj mladi občine Slovenska Bistrica pripraviU še dve občinski štafeti. Imenovali so jih zgornja in spodnja. Zgornja štafetna palica je prepotovala kraje na obmo^u Pohoija in njegovih obronkov; spodnja občinska štafeta pa je obiskala vse l^je in spominska obeležja NOB na območju predela Haloz v občini Slovenska Bistrica. Obe štafeti sta krenili na pot dan pred pri- hodom zvezne štafete, to je v torek, 10. maja. medtem ko je zvezna štafeta prispela na ob- HK)^ občine Slovenska Bistrica v sredo, 11. maja ob 16. uri. Mladi občine Slovenska Bistrica so jo spre- jeli od vTsmikov občine Smaije pri Jel^h in to v kraju Pečica. Za krajši čas se je najprej usta- vila v Poljčanah, kjer so ji .pripra\ih vehk sprejem z bogatim kulturnim programom. IVek Križnega vrha pa je okoU 16.30 prispela v občinsko središče Slovenska Bistrica. Na njeni poti sta se zvezni štafeti pridružili tudi ob« občinski štafeti. Že veliko pred prihodom zvezne štafete * občinsko središče, seje na mestu, kamor naj b* štafeta prispela, zbrala velika množica obča; nov. med njimi so bih prav vsi predstavnih družbenopoUtičnega življenja občine iri tu<^ delovnih kolektivov in krajevnih skupnosti Mladi osnovnih šol iz Slovenske Bistrice so ot tej prik)žnosti pripravib kulturni spored medtem ko so za glasbeni del poskrbeli člaJU godbe na pihala sindikalne konference delf vne organizadje IMPOL Slovenska Bistric* Po zaključnih svečanostih v Zg. Polskavi, kjf so jo prav tako svečano predali vrstnikom < obdne Maribor. Ob tem je potrebno pohvahti zavzeto^ mladih iz OK ZSMS in tudi v delovnih org* nizacijah in krajevnih skupnostih, saj so ta*" občinski štafeti kot tudi zvezni dali pravo vre- dnost in tophno. Viktor Horv«« TEDNIK - 26. maj 1983 DELO DRUŠTEV - 7 OBČNI ZBOR MEDOBČINSKEGA DRUSTVA SLEPIH IN SLABOVIDNIH Pomoč, tovarištvo in usposabljanje za delo Dom JLA v Ptuju je bil v so- lato, 14. maja gostitelj občnega ^btira medobčinskega društva slepih in slabovidnih za območje ol)čin Ptuj in Ormož. Od 173 članov je na občni zbor prišlo 148 članov, 22 pa se jih je opravičilo. Prav gotovo primer, kije lahko za vzgled marsikateremu društvu, predvsem pa delegatom skupščin samoupravnih interesnih sku- pnosti. Udeležba predstavnikov ppO in občinske skupščine ter Icrajevnih skupnosti pa kaže, daje društvo povezano z okoljem, kjer deluje. Rudi Rakuša, vršilec dolžnosti predsednika je med številnimi gosti posebej pozdravil predse- dnika in tajnika Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, predse- dnico in tajnika občinske organi- zacije Varaždin, s katero je med- občinsko društvo pobrateno in predstavnika medobčinskega društva slepih Maribor, s katerim vse tesneje sodelujejo, zlasti pri izvedbi skupnih akcij. Vsi nave- deni predstavniki so tudi sodelo- vah v razpravi. Iz poročila o delu med obema občnima zboroma, ki ga je pre- brala tajnica društva, Brigita Pri- možič izhaja, daje bilo delo dru- štva pestro, polno vsebinsko bo- gatih akcij, katerih glavni namen je bil fX)moč članom, razvijanie tovarištva in njihovo usposablja- nje za delo. Število članov iz leta v leto raste, večinoma gre za starejše ljudi, ki so na vidu prizadeti. Ak- tivnih, to je zaposlenih je še 29 članov in le ena članica je med iskalci zaposlitve. Večina članov ima tudi lastni vir dohodka, to je pt)kojnino, 24 članov prejema družbeno denarno pomoč in le 8 članov je brez stalnega vira do- hodka. Program dela za obdobje do leta 1985, ki so ga sprejeli na ob- čnem zbt)ru kaže, da bo društvo enako prizadevno kot doslej nadaljevalo z delom na raznih področjih. Med najpomembnejše naloge so si zapisali šolanje, rehabilita- cija in zaposlovanje, zlasti na vidu prizadetih mlajših članov. Drugo področje aktivnosti je socialno-zdravstvena dejavnost, tu je predvsem problem slepih in na vidu prizadetih kmetovalcev, ker niso invalidsko zavarovani. Še naprej bodo razvijali pestro kulturno dejavnost, šport in re- kreacijo. Pri tem ima pomembno mesto mešani pevski zbor Franca Šuperja, in posamezne šj>ortne zvrsti, kjer dosegajo republiško raven. H kulturni dejavnosti spa- da tudi področje obve.ščanja, so- delovanje v javnih občilih in iz- dajanje lastnega glasila »Naša pot«, prav tako pa tudi učenje brajlove pisave, ki znova dobiva vse večji pomen. (Braille je bil frana)ski učitelj slepih, izumil je pisavo s 64 znaki, ki se bere s prsti). V okviru medobčinskega dru- štva bodo posebej namenjali skrb aktivu žena, organizirali tečaje ročnih del in gospodinjstva. Prav tako pa tudi aktivu mladih, kijih bodo predvsem usmerjali v vse aktivnosti mladih v okviru OO ZSMS. Po izvolitvi 11-članskega izvr- šnega odbora in 3-članskega nadzornega odbora, so slovesno sprejeli še tri častne člane in to: Marico Fajt, predsednico OK SZDL Ptuj, Silvo Brodnjak, pra- vnico, ki jim stalno pomaga v pravnih zadevah, pri sestavi pra- vil in podobno, ter Jožeta Derni- koviča, ki nadvse uspešno vodi mešani pevski zbor. PF Z občnega zbora v Domu JLA, levo delovno predsedstvo, desno tajnica Brigita Primožič in Rudi Rakuša, v. d. predsednika. Foto: Tilika Rakuša MARKOVCANI SO SLAVILI V nedeljo so člani avtomoto krožka Markovci pro- slavili 25 let uspešnega dela. Mirno lahko zapišemo, da so skupaj s člani krožka slavili vsi Markovčani, saj so se v velikem številu udeležili prireditev v počastitev jubileja. Dopoldan so se pomerili v znanju cestno promet- nih predpisov in v spretnostni vožnji s kolesi učenci osnovne šole Markovci. Najbolje so se odrezali učenci 5. razreda, saj je njihova ekipa osvojila prvo mesto, drugi so bili člani ekipe 7. razreda, tretja pa je bila ekipa 8. razreda. Popoldan je bil avto rally. Potekal je pod pokrovi- teljstvom Hmezada iz Žalca, udeležilo pa se ga je 44 voznikov. Vozili so na 36 kilometrov dolgi pro^i in se »merili tudi v spretnostni vožnji.^ Prvo mesto m pre- lodni pokal krajevne skupnosti Markovci je prejela ekipa krajevne skupnosti Kidričevo, drugo mesto eki- pa Zabovec in tretje ekipa krajevne skupnosti Ivan \polenjak. Nedeljske prireditve so zatem nadaljevali s sloves- mstjo, na kateri so podelili priznanja dolgoletnim prizadevmm članom krožka. Ob tej priložnosti je Marica Fajt, predsednica OK SZDL Ptuj izročila Pe- tru Seguli r^ zaslug za narod s srebrno zvezdo, s kate- rim ga je odlikovalo predsedstvo SFR Jugoslavije. Pe- ter Segula je prejel državno odličje za dolgoletno uspe- šno delo v družbenih organizacijah in društvih in kot ustanovitelj avtomobilistično biciklističnega društva Ptuj, sedanjega avtomoto društva. Poleg tega so na slovesnosti podelili zlate, srebrne in bronaste plakete avto moto zveze Slovenije, pri- znanja ptujskega društva in priznanja markovškega krožka. Treba je dodati še, da je o 25-letnem delu krožka podrobno spregovoril Vlado Korošec, dolgo- letni predsednik in ^en od soustanoviteljev ter aktivni član krožka. Slovesnost je s kulturnim programom popestril moški pevski zbor Alojz Strafela iz Markove pod vodstvom Janeza Bezjaka, recitirala pa je učenka osnovne šole Vida Strelec. Po uradni slovesnosti je bilo še družabno srečanje na katerem so igrali inn peli člani ansambla Toneta Kmetca, člani krožka Markovci pa so poskrbeli za solidno postrežbo na zabaviščnem prostoru. N. Dobliekar Peter Šegula (foto OM) NJEGOVIH SEDEMDESET LET Obiskal sem ga na njegovem do- mu v Orešju, kjer sta si z ženo postavila hišo v prijetnem, mirnem okolju. Našel sem ga vedrega in zagorelega od letošnjega spomla- danskega sonca. Sedla sva na vrt za marmornato mizo (kot se za kamnoseka spodobi), nakar sva kramljala in srkala haloško vino. Ta najin razgovor me je spod- budil, da pevskega prijatelja Alek- sandra Mrevljeta ob njegovem živ- ljenjskem jubileju, predstavim na- šim bralcem, kljub prepričanju, da ga ni potrebno posebej predsta- vljati. Aleksander se je rodil 27. maja 1913 in bo torej jutri praznoval svoj sedemdeseti rojstni dan. Starši so mu za rojstni kraj izbrali Miren pri Gorici. Ze 1951. leta se je Mrevljetova družina pred Italijani umaknila in se preselila v Mozirje. Tu je imel oče kamnoseško delav- nico. Tudi Aleksander se je po osnovni šoli, ki jo je končal v Mozirju, v Ljubljani učil za kamnoseka, po- močniški izpit pa je opravil v Ce- lju. Do druge svetovne vojne je delal kot kamnosek pri svojem očetu, nakar je okupator izselil Mrevljetove v Srbijo. V Ptuj je Aleksander prišel avgu- sta 1945. leta in našemu staremu mestu je ostal zvest do danes. Do 1978. leta je postavljal in klesal obeležja zadnjih domovanj po ptujski in sosednjih občinah, izde- lal pa je tudi mnogo spomenikov, spominskih plošč in obeležij pad- lim borcem in žrtvam fašizma. Odkritij teh spominskih obeležij se najbolj spominja po govorih dr. Jožeta Potrča. Pravi, da so to bili preprosti in obenem miselno boga- ti govori brez fraziranja in od- večnega teoretiziranja. Aleksander je ob svojem težkem kamnoseškem delu našel razvedrilo v petju in športu. Prepeval je že v Mozirju (tudi na harmoniko je igral), v Ptuju pa se je vključil v zbor Glasbene matice še.isto leto, ko se je priselil. Aleksander Mrev- Ije in Ivan Kvas sta edina aktivna pevca današnjega moškega komor- nega zbora iz Ptuja, ki sta kovala usodo tega pevskega kolektiva ves čas, do danes. Na povabilo prof. Jožeta Gregorca je Aleksander ne- kaj časa sodeloval tudi pri zboru Slava Klavora v Mariboru. S tem zborom je prepeval tudi tovarišu Titu v Beogradu. Aleksander-Sani (kot ga kličemo) še je vedno nepo- grešljiv basist, s pretanjenim po- sluhom in ogromnim pevskim repertoarjem. Zimski čas naš sedemdesetletnik izpolnjuje s smučanjem in poda- tek, da je nazadnje tekmoval v pa- ralelnem slalomu na Kaninu letos aprila, zgovorno govori o njegovi telesni kondiciji. Na sploh deluje, bolj mali kot veliki mož, kleno, živahno, športno in, kar je njegova velika odlika, zelo vedro in nasme- jano. Sani, pevski prijatelji ti k ži- vljenjskemu jubileju iskreno česti- tamo in želimo še mnogo petja, smučanja in planinarjenja. Franc Lačen Aleksander Mrevlje Popravek cene pogoj za rentabilno poslovanje Na občnem zboru Avto moto društva Kidričevo je bila obširna razpra- va o nadaljnjem delu društva, kar je močno povezano tudi z zvišanjem cen, •fi jih je tudi predlagala AMZ Slovenije. Po občnem zboru se je sestal novo izvoljeni izvršni odbor AMD Kidri- čevo, ki je izvolil za predsednika Antona Kosija, za tajnika Jožeta Brgleza, sekretar pa ostane Zvonko Crček. Za predsednika športne komisije je bil "Imenovan Jože Soršak, inštruktor pri AMD Kidričevo. Izvršni odbor je podrobneje razpravljal tudi o konkretizaciji progra- [na dela, sprejetega na občnem zboru. Ugotovili so, da programa ni moč Konkretizirati dokler ne bodo odobrene nove cene od občinske skupnosti za '^ne, ker brez tega društvo ne more rentabilno poslovati, ker so se cene go- Tivu tako povečale, da ni moč kriti stroškov. Nemogoče je tudi to, kar P'"akticirajo sedaj, ko mora tisti, ki se prijavi za voznišKi izpit posebej kriti stroške za gorivo. Ob tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da AMD deluje preventivno na področju prometa in da v povezavi z osnovnimi šolami tudi J'.zgojno usmerja mlade. Prav zato mu je treba s stvarnimi cenami omogoči- " normalno poslovanje. ,. Govorili so tudi o možnostih varčevanja z privom, vendar so ugotovi- da to praktično ni mogoče. Nekateri kandidati za vozniški izpit morajo ^praviti celo do 40 ur vožnje preden so sposobni za nastop pred izpitno ko- misijo. Omejevanje voženj med učenjem bi pomenilo samo dolgoročno škodo na račun kvalitete znanja voznikov. Tudi z vzdrževanjem avtomobi- 'ov so vse večji stroški, saj so porasle cene elektriki, vodi itd. Glede souporabe poligona za prve ure vožnje začetnikov so se sicer J^rinjali z določili sporazuma, menili pa so, da je treba odpraviti pomanj- kljivosti glede znakov, ki niso nameščeni, zagotoviti čiščenje okolja in po- Jiobno. Vsaka AMD naj za vzdrževanje poligona prispeva toliko kolikor ga ^Porablja. Na poligonu mora biti zagotovljena tudi varnost prometa, upo- V^vajoč dejstvo, da tam mnogi kandidati za bodoče voznike prvič sedajo ^ volan. Upoštevajoč vse to, so na seji menili, je treba AMD zagotoviti take ce- liL^ njihove storitve, da bodo ta sposobna rentabilno poslovati in oprav- Jati družbeno pomembno vlogo prometne vzgoje. Konrad Zoreč GASILSKI CENTER VIDEM Mladi gasilci so pokazali zadovoljivo znanje v soboto 14. maja je bilo na Vidmu centrsko tekmovanje pionirjev- gasilcev. GD iz GC Videm so pripravila za tekmovanje mlajše in starejše pionirje in pionirke, ki so tekmovali v vaji z vedrvoko in tomosovo motorno brizgalko. To tekmovanje je bilo v okviru centrskega tek- movanja, ki se je odvijalo že 8. maja, ko so se starejši gasilci pomerili v tekmovalnih disciplinah. Lep sončen dan je bil v soboto, ko so se ob 16. uri začeli zbirati na videmskem igrišču gasilske ekipe pionirjev in tistih, ki so te spremljali. Zaradi slabe informiranosti so ekipe bile na igrišču že ob 16. uri, čeprav bi se naj tekmovanje začelo uro kasneje. Tako so lahko mnogi uro čaka- nja izrabili za kratko vajo ali dogovor o tekmovanju. Nekaj po 17. uri se je začelo tekmovanje, v katerem so pionirji pokazali veliko spretnosti in znanja, vendar je marsikogar motilo to, da je bilo premalo ekip. Po opravljenem tekmovanju je sledila podelitev pokalov, ki so navdušili pr- vouvrščene. Pri mlajših pionirjih je to bila ekipa Leskovca, mlajše pionir- ke ekipa Zetal, starejši pionirji in pionirke pa iz Podlehnika. Organizacija je bila zadovoljiva, seveda pa bi lahko tudi marsikaj izboljšali. Morda bi bilo prav sedaj potrebno omeniti nekaj besed, ki se nanašajo na premajhno udeležbo ekip. Odgovorov bi bilo mnogo s tem, da nekateri valijo krivdo na gasilce, drugi spet iščejo vzrok v Soli ali pri starših. Težave so se pojavljale prav povsod od prevelike obremenjenosti gasilcev, pa morda prek premale motiviranosti v Soli. Seveda je največji vzrok na starših, ki uporabijo mlado silo za domača dela in nimajo zadovoljivega posluha za druge dejavnosti. Le redki vedo, da je primarna funkcija otroka učenje in gasilska dejavnost sodi prav na to področje. Vsekakor so dnevi, ki jih mladi porabijo za to, da bi nekoč bili sposobni očuvati pred ognjem dom in širšo okolico. Ali se res tiste ure največ naredi doma ali so tu kakšni drugi razlogi? Vsak, ki to čita naj pomisli, ali ni tudi njegova krivda v tako malem odzivu mladine za gasil- sko dejavnost. Po tem sestavku bi marsikdo sklepal, da se z mladimi sla- bo dela, da jih ne motiviramo dovolj, ko pa si mentorji najdejo čas, pa ostanejo na vaji le z nekaj znanja in spretnosti željnimi učenci. Ce se vprašamo, kaj je pokazalo tekmovanje, lahko ugotavljamo, da se v društvih dobro dela, če pa bi bilo za to delo Se več posluha med starši, uspeh sigurno ne bi izostal. Tako je izzvenel tudi zaključni govor v želji, da bi prihodnje leto bilo to tekmovanje res množično, da bi mladi našli v tem delu veliko zadovoljstva, in da bi gasilski center imel dovolj kvalitetnega kadra za boj s požari. Pokrovitelj tekmovanja je bila KS Videm, ki je tudi za zmagovalce ekipe pripravila pokale, ki bi naj bili motiv za nadaljnje uspešno delo. Janez Mere Občni zbor uspel in kako naprej? Med društvi, ki so že opravila svoj letni občni zbor je tudi društvo upokojencev Kidričevo. Poleg precejšnjega števila delegatov društva (občni zbor so imeli namreč po delegatskem sistemu), so se njihovega občnega zbora udeležila tudi sekretar KK SZDL Kidričevo, France Meško in načel- nik taborniškega odreda ,,Boris Kidrič" Kidričevo Mirko Nežmah. Prav tako je občnemu zboru prisostvovala tudi predstavnica GP ,,Drava" Marta Tušek. Po izvolitvi delovnega predsedstva, predsedoval je Milan Mojzer, so sprejeli dnevni red, nato pa so prebrali svoja poročila pred- sednik društva Ivan Elsner, tajnik Ivan Repec, blagajnik Milan Magdič in predsednik NO Martin Mojzer, ki je dal poročilo tudi za gradbeni odbor doma društva upokojencev v izgradnji. V svojem poročilu je predsednik druStva nakazal uspehe, pa tudi neuspehe pri delu v pretekli mandatni dobi. Čeprav so člani starejši ljudje, so bili vsestransko delovni, predvsem pa velja omeniti izlete, ki so prav za upokojence najbolj dobrodošel način rekreativnega življenja. Pri organiza- ciji izletov je imel največ skrbi in dela Ivan Repec, ki je svoje delo dobro opravil, zato si vsi upokojenci želijo, da bi tako bilo tudi v bodoče. Spregovorili so tudi o težavah njihovega ženskega pevskega zbora, ki se spopada predvsem z materialnimi (denarnimi) težavami. Treba pa je po- vedati, da so v preteklosti uspešno sodelovale na raznih revijah pevskih zborov društev upokojencev iz vse Slovenije in da bodo prav tako sodelo- vale na republiški reviji, ki bo v Trbovljah. Menili so, da je potrebno posvetiti več skrbi delovanju tega zbora, ki ga društvo potrebuje, saj se tako še bolj utrjuje njihova zavest, da je treba biti aktiven na vseh področjih tudi, če si upokojenec. Precej so govorili tudi o gradnji svojega doma. O tem je predsednik Ivan Elsner dejal: ,,Kot vam je znano, da smo se podali v to gradnjo prav v najbolj kritičnem Času, ki tare naše pspodarstvo. Vendar takrat nihče ni pričakoval takšnih težav, s kakršnimi se srečujemo pri gradnji doma upokojencev. Toda, če smo v to zagrizli, potem moramo naše delo tudi do- končati, čeprav bo trajalo dalj časa, kot bi sicer, ne smemo kapitulirati. Tudi sami moramo doprinesti svoj delež z delom ali kako drugače, čeprav vemo, da vsi nismo več za fizično delo, ampak se še vedno najde nekaj za vsakega." Tudi v razpravi, ki je bila zelo živahna, so vsi v glavnem potrjevali dosedanje delo društva in menili, da mora novo vodstvo še naprej vztrajati, vendar že pri konstituiranju je prišlo do težav. Izvolili so si podpredsednika — funkcije predsednika ni hotel nihče prevzeti, prav tako ne tajnika, ostal je še tudi dosedanji blagajnik. Vendar s polovično rešitvijo delo ni mogoče, zato bo potrebno še mnogokaj storiti, da se formira novo vodstvo društva, ki bi naj delovalo v okviru skupnih prizadevanj vseh članov in ne le vod- stva. To pa jim tudi vsi skupaj iz srca želimo, saj bomo tudi mi mlajši prišli enkrat v njihovo društvo. Upajmo le, da bo do takrat dom že stal in da bodo imeli novo vodstvo! France Meško Uspešno gasilsko centrsko tekmovanje v nedeljo, 8. maja je GD Cirkulane na te- lovadišču OŠ Maksa Bračiča Cirkulane ob pokroviteljstvu KS Cirkulane priredilo gasil- sko tekmovanje centra-Markovci. Tekmovanje je bilo organizirano v skladu z načrtom tek- movanj in priprav na občinsko gasilsko tek- movanje in priprave na kongresno gasilsko tekmovanje, ki bo letos v Mariboru. Možnost napredovanja pridobijo ekipe, ki dosežejo določeno število točk. Tekmovanje v Cirkula- nah je vodil tekmovalni odbor, komisija za sprejem (A) in komisija za ocenitev (B) s sod- niško komisijo. Rezultat je bil sledeč: Člani so bih prvi Bu- kovci z 854.5 točke, drugo in tretjo mesto so odnesli Stojnčani s svojima dvema desetinama. prva z 851 točkami in druga z 841 točkami. Sledile so Cirkulane 829 točk, Markovci 828,5 točke, Zavrč 800 točk. Borovci 791 točk in Sobetinci 766.5 točke. Članice so na tekmovanju sodelovale z dvema desetinama. Tekmovalke iz Bukove so do.segle 676 točk, iz Nove Vasi pa 667.5 točke. Mladinci: Bukovci444 točk; Markovci434,5; Zavrč 423 točk.in Nova Vas 422 točk. Mladinke: Borovci 483 točk, Sobefinci 473 točk m Stojnci 428 točk. Pionirji B Bukovci 281 točk, Cirkulane (prva in druga ekipa) 251.5 in 263 točk; Stoj nci 250 točk, Zavrč 248 točk. Nova Vas 247 točk in dve ekipi Sobetinc z 245,5 in 213,5 točke. Najmlajši Bukovčani prva ekipa 271 točk, Zab(wci 267 točk, Bukovci druga ekipa 263 točk. Cirkulane 258 točk, Sobetinci prva in druga ekipa 257,5 in 256,5 točke in Nova Vas 239 točk. Tekmovanje bi bilo potekalo še boljše, če bi se bili odzvali vsi povabljeni sodniki, tako pa so morale nekatere desetine dolgo čakati, da so prišle na štart, zato so bile nervozne. Hvala vsem. ki so se tekmovanja udeležih, posebej še tistim društvom, ki so posodili orodje. S pozdravom Na pomoč! G. D. Cirkulane 8 - IZ NASIH KRAJEV 26. maj 1983 - TEDNIK Umetniško ustvarjanje med služenjem vojaškega roka v mirnem ptujskem okolju, v prostorih doma JLA, smo obiska- li akademska slikarja, ki med služenjem vojaškega roka v garniziji Dušan Kveder-Tomaž nadaljujeta s svojim umetniškim delom. To sta Hadži Kastrati in Ante Ljubiči6. V Ptuju sta že osem mesecev. Seveda se likovnega dela nista lotila takoj. Najprej sta morala skozi redno vojaško usposabljanje, za tem pa so jima starešine, zlasti se je zavzel stare- šina Komnen Zarkovič, omogočili delo na njunem področju, ki sta ga opravljala pred prihodom v Ptuj. Delata vsak v svojem prostoru, če je potrebno tudi v pozne večer- ne ure. Obiskovalec bo presenečen. Kako tudi ne, saj sta v kratkem času ustvarila res veliko del, zato sta sobi že skoraj pretesni. Ne delata ,,da gre čas" temveč zelo resno, saj bosta svoja dela pred- stavila tudi širšemu krogu obča- nov. Pripravljata se namreč na razstavo, ki jo bosta v paviljonu Dušan Kveder v Ptuju postavila ob Dnevu vstaje slovenskega naroda. Pogovor smo začeli s predstavit- vijo. KASTRATI: ,,Doma sem v Pe- či, kjer sem končal srednjo šolo za umetnost, nato akademijo likovnih umetnosti v Prištini in v Beogradu postdiplomski študij pri profesorju Stojanu Ciliču ter tako postal magister." LJUBiClC: „Doma sem v Runovičih pri Imotskem, likovno akademijo sem obiskoval v Saraje- vu, delam pa kot profesor na sred- nji šoli." — Kakšne so osnovne značilnosti vajine^ dela na likovnem področju? KASTRATI: „Z besedami je umetnost težko predstaviti. Dose- daj sem imel štiri samostojne razstave, ta v Ptuju mi bo peta. Pri umetnikih so določene stopnje razvoja in težko je reči, kako bo vnaprej. Moje sedanje delo ima dva korena iz katerih se razvija. To sta abstraktnost in fanta- stičnost. Vendar ti formi nista tako nerazumljivi, potrebno jih je doživeti. Moje delo temelji na bogastvu barv, vsebuje pa folklorne elemente Kosova, pred- vsem že skoraj pozabljene stare predmete, kombinirano pa je s finimi prejsaži." LJUBiClC: „Sem precej mlad slikar in je moje mesto težko opredeliti. Se vedno sem v fazi raziskovanja. Trenutno me privlači izpovednost, ki se pretaka skozi li- ke, običajne teme, mrtvo naravo, pejsaže, portrete vse do brezpred- metne, abstraktne teme. Z doseda- njim razvojem sem zadovoljen, saj sem na akademiji raziskoval dru- go področje. Takrat sta v mojih delih prevladovali sivina in skrom- nost barv, sedaj pa je glavni poudarek na kretnji, potezi, liniji, barvitosti." — Kakšni so pogoji za likovno delo tukaj v Ptuju? KASTRATI: „V Ptuju je zelo prijetno vzdušje, zelo ustrezno za slikarja. Ptuj je tih in zelo privla- čen, kar prav sili slikarja, da daje od sebe čimveč. V domu JLA ima- va dobre pogoje, veliko sva pro- sta, Tcar so nama omogočili stare- šine. Zato vse dneve delava in se pripravljava na razstavo, ki bo predstavila raznolikost idej, boga- stvo detajlov. Časa ni veliko, kljub temu se bova potrudila, da sicer skromno obogativa kulturno življenje v Ptuju. To je tudi najina dolžnost do vaših ljudi, do tega prijetnega mesta, po drugi strani pa bodo za naju to tudi lepi spomini." LJUBiClC: ,,Glede drugih pogojev, predvsem materialov za delo, sva najinim starešinam res hvaležna, saj so nama veliko tega omogočili. No, nekaj težav je, saj se vsega pri nas ne da dobiti, ven- dar se nekako že znajdeva. S pogoji sva popolnoma zadovolj- na." — Kakšni so vajini nadaljnji na- črti na likovnem področju, po odhodu iz Ptuja? KASTRATI: „Načrtov je veliko. Takoj po končanem služenju voja- škega roka bom odpotoval v Pariz na specializacijo. Dobil sem nam- reč štipendijo francoske vlade. Tako me čaka naporno, težko, vendar zelo delovno obodobje v centru likovne umetnosti. Vendar ne pomeni, da bom v Parizu takoj pozabil na dosedanje delo. Se na- prej bom obdržal foklorne elemen- te, morda jim bom dodal sodob- nejši način. Bomo videli!" LJUBiClC: „Neposrednih na- črtov še nimam, zaenkrat. Doma imam 20 del in bom poskušal s samostojno razstavo. Težko je si- cer reči kako bo. Želel bi imeti veliko prostega časa. Vendar, naj- boljša rešitev bo verjetno v vrnitvi med prosvetne delavce, poučeva- nju v srednji šoli." 1. kotar Ante LjubKit Hadži Kastrati foto I. kotar TRDNO IN TUDI ODLOČNO V sredo, 11. maja je bil v Kidričevem sestanek osnovne organizacije Zveze komunistov iz KS Kidričevo. Sestanek je vodil sekretar Stanko Kovačec, udeležili pa so se ga še: predsednica OO ZSMS Smiljana Rajher, načelnik taborniškega odreda ,,Boris Kidrič" Mirko Nežmah, sekretar KK SZDL France Meško, izvršni sekretar OK ZKS Ptuj Feliks Bagar, sekretar OK SZDL Ptuj Milan Cuček in predsednica OK ZSMS Diana Bohak. Dnevni red je obsegal štiri točke, vendar seje sestanek glede na proble- matiko v krajevni skupnosti zavlekel prek dve in pol ure. Kljub temu članom in gostom ni bilo žal časa, saj je razprava pokazala, v kakšnem položaju se nahaja klub mladih v Kidričevem. Treba je povedati, da so o tem problemu razpravljali menda že tretjič ali četrtič, saj so o tem razpravljali tudi na predsedstvu KK SZDL. Za kaj v bistvu gre? V prizidku restavracije obrata družbene prehrane je vrsto let imel svoje prostore klub mladih oz. mladinska organizacija. Razumeti je treba mlade in njihov način vsakdanjega življenja, saj nujno poleg svojih akcij in dela potrebujejo tudi zabavo. Vse je bilo v redu in prav do časa, ko so jim prostore odvzeli in jih takorekoč postavili na cesto. Zakaj so to storili ni moč točno ugotoviti, izgovarjali so se na razne izpade mladih in podobno, pri čemer so pozabili, da je za vsem tem stalo le par poedincev, ki so pač povzročali nerede in razne izpade, seveda pod vplivom alkohola, saj so se v restavraciji opijali, pozneje pa v klubu razgrajali in napravljali nered in delno tudi škodo. To je najbolj prizadelo tiste, ki so bili aktivni in najmanj krivi za vse dogodke. Tako so naenkrat prostore dodelili taborniški organizaciji, čeprav za to ni niti bilo nobenega vzroka, še manj pa opravičila ali samoupravne poti. Povedati je namreč treba, da je te prostore mladinski organizaciji dodelil delavski svet DO TGA, sedaj pa so ga po sklepu odbora za gospodarjenje v TGA dobili v uporabo taborniki. Prvo se postavlja vprašanje, če lahko sploh odbor za gospodarjenje, ki je izvršilni organ DS TGA, sam spremeni tak sklep DS TGA in dodeli prostore drugim. Nikakor ne! Saj bi DS TGA moral najprej svoj sklep razveljaviti in nadalje ukrepati ali pa ta odbor pooblastiti za potrebno nadaljnje ukrepanje. Tako Feliks Bagar kot Milan Cuček sta smatrala, da je vse to, kar se okrog tega kluba v Kidričevem dogaja, že politični problem in da so prav vse DPO v KS na čelu s SZDL dolžne, da ta problem v najkrajšem času odpravijo. Dejala sta, da je pri tem iskati tudi precej krivde pri KK SZDL, kar je povsem res, žal pa je znano, da že nekaj časa v SZDL vlada mrtvilo, ker dva ali trije vsega ne zmorejo, zato je tudi po krivdi odgovornih v KK SZDL prišlo tako daleč. Predsednik sveta KS Miro Kovač je povdaril, da je bil eden izmed sograditeljev tega prizidka za klub in da so takrat prav mladi vložili ogromno dela in truda v gradnjo prizidka za potrebe kluba mladih, ki je pred leti uspešno deloval. Vsi, ki so sodelovali v razpravi, so jasno potrdili, da nihče nima niče- sar proti tabornikom, vendar mora s klubskimi prostori upravljati mladin- ska organizacija, v prostorih pa imajo mesto vsi, ki žele delovati tudi taborniki, radioamaterji in še kdo. Tak način in predlog so vsi podprli in tudi zavzeli določena stališča in predloge, ki jih bodo kot svoje sklepe posredovali ustreznim organom v nadaljnjo razrešitev tega problema. V razpravi je predsednica OK ZSMS Ptuj Diana Bohak poudarila, da mladi resnično morajo dobiti te prostore in z njimi tudi ustrezno, dobro in odgovorno upravljati. Predlagala je, da bi morali najprej ustanoviti programski svet, ki bi usmerjal delo mladih v bodoče. Da bi vse stvari stekle, so imenovali tudi petčlansko delegacijo, ki bo skupaj z mladino storila vse, da se ta problem čimprej briše iz dnevnega reda. Seveda bo potrebno pri tem postavili vse stvari na pravo mesto in problem pričeti reševati na pravem koncu, z edinim ciljem, da mladina ponovno dobi prostore in se poživi njena aktivnost. Predsednica mladine v Kidričevem Smiljana Rajher je tudi povdarila, ^ mla^i delajo in da nekateri starejši nekako nočejo ali ne želijo videti njihove aktivnosti. Tako je opisala akcijo urejanja TRIM steze v Kidričevem, ko so na akciji delali samo mladinci in je menda od starejših bil udeležen na akciji le Peter Gegič. Apelirala je na vse krajane, da jim pomagajo pri akcijah, da bodo tako spoznali mladino in njihovo delo. Se in še bi lahko poročali o izredno dobri in konstruktivni razpravi za nadaljnje še usf)ešnejše delo mladih v Kidričevem. Ce jim bomo pomagali vsi skupaj in če bodo mladi videli tudi pomoč starejših, bo njihova vnema do akcij še močnejša in uspešnejša. To pa je tudi cilj vseh DPO v Kidričevem, ki so dolžne in odgovorne za razrešitev tega problema. Ce bomo v tej smeri v celoti uspeli, potem se nam v prihodnosti zares obeta boljša družbenopolitična aktivnost. Želimo namreč, da bi tudi v naših DPO delovalo na raznih odgovornih mestih čimveč mladih. France Meško PTUJSKI JADRALCI V LESCAH Naši jadralni piloti so se v hribih kar dobro znašli. Jadralci piloti Igor Kolarič, Polda Ambrožič in Vinko Pišek so AK Ptuj zastopali na Republiškem jadralnem prvenstvu v Lescah. Naši jadralci, ki so specialisti za letenje po ravnini, so po gorenjskih hribih dobro leteli, saj so prehiteli vrsto ,,hribovskih" jadralnih pilo- tov. Na tekmovanju je sodelovalo 29 pilotov iz vse Slovenije. Leteli so na letalih Cirrus standard, poljskih jantarjih standard in letalih domače proizvodnje DG-100. Tekmovanje je bilo napeto, za pilote pa zelo naporno, saj so imeli kar 7 tekmovalnih dni. Najdaljša pot, ki so jo morali preleteti, je bila 4. tekmovalni dan. To je bil prelet Lesce—Kr- vavec—Slovenj Gradec—Lesce, ki so ga prele- teli dvakrat. Zanimiv je bil tudi 5. tekmovalni dan, ko je bil določen za prelet tako imenovani slovenski trikotnik Lesce—Novo mesto—Maribor—Les- ce, ki je eden od pogojev za osvojitev zlate ,,C" značke. Tega dne sta Igor Kolarič in Polde Am- brožič dosegla svoji najboljši uvrstitvi, delila sta si 2.-8. mesto. Sedmi dan bo v dnevnik marsikaterega tek- movalca zapisan z zlatimi črkami, saj so piloti dosegali hitrosti, večje od normalnih hitrosti mnogih športnih motornih letal. Ta dan bi do- segli tudi nov državni rekord v hitrosti, saj je prvouvrščeni Ivo Šimenc dosegel povprečno hit- rost 157 km na uro, drugouvrščeni Zan Pišorn 152 km na uro, naš Igor Kolarič na tretjem me- stu pa 151 km na uro. Ta rezultat se ni upošte- val, kot nov državni rekord zato, ker prelet ni bil v obliki trikotnika. Državni rekord znaša 112 km na uro. Rezultati: Ivo Šimenc ALC Lesce; Janez Stariha AK Ljubljana,Miha Thaler, ALC Lesce; Zan Pišorn, AK Celje; Tone Cerin, ALC Lesce' Igor Kolarič, AK Ptuj, Maks Berčič, AK Lju- bljana; Marjan Medič, AK Ljubljana; Boštjan Pristavec, ALC Lesce; Leopold Ambrožič AK Ptuj; Vinko Pišek AK Ptuj. Sočasno z jadralnim prvenstvom Slovenije je potekalo tudi 1. mednarodno tekmovanje v jadralnem letenju za pokal ELAN. Na tem tek- movanju sodelujejo samo mdralna letala tipa DG. Tudi tu je zmagal Ivo Šimenc iz Lesc, Igor Kolarič pa je zasedel 5. mesto. Igor Kolarič se je uvrstil na državno prvenst- vo, ki bo julija v Bosanskem Brodu, na drža- vnem prvenstvu pa bo sodelovala tudi Milena Cestnik, ki je na ženskem svetovnem prvenstvu v Belgiji. Marija Samec Z žagico in strpnostjo v svet lesa in svetlobe v občini Slovenska Bistrica je med prebivalci precejšnje zanima- nje za koristno uporabo prostega časa. Nekateri so se odločili prosti čas posvetiti športu, drugi glasbi, tretji obdelavi kovine in drugih materialov. Med najbolj uporabni- mi materiali za koristno izrabo prostega časa je prav gotovo les, kar niti ni presenetljivo ob ugoto- vitvi, da ima prav bistriška občina bogato zaledje te surovine. Tudi pri obdelavi lesa, predvsem med tistimi, ki jim to pomeni samo sprostitev od napornega dela na delovnem mestu, je veliko različnih odločitev. Med manj zna- nimi in tudi zelo zahtevnimi je prav gotovo izdelovanje lesenih lestencev. Eden takšnih idelovalcev je 41-letni Adolf Majal iz Sloven- ske Bistrice. V skromnih prostorih, v stanovanju bistriškega gradu si je omislil konjička. Z drobno žagico oblikuje svetlobne lestence. Zah- tevnost oblike in tudi likovna reši- tev takšnega izdelka zahtevata od Adolfa Majala veliko mero str- pnosti, pa tudi časa. Za izdelavo enega lestenca potrebuje okoli dva do tri mesece popoldanskega dela. To pa ga ne moti, saj pričakuje ob takšnem delu predvsem sprostitev od napornega dela v Zičarni DO IMPOL. Da je izdelovanje lesenega lestenca zahtevno, potrjuje tudi pjodatek, da je doslej, dela že prek 11 let, izdelal komaj nekaj nad 40 lestencev. Izdelal pa je tudi nekaj drugih manjših in manj zahtevnih uporabnih predmetov. Dohodek od te dejavnosti je v primerjavi z vloženim delom minimalen m zadostuje le za material in orodje; žagice, vezane plošče, lepila in drugo. S svojimi izdelki se je Adolf Majal že tudi javno predstavil. Prvič pred leti svojim sodelavcem na posebni razstavi ročnih in likovnih del članov DO IMPOL, pa tudi na občinskem sejmu obrti in turizma v Slovenski Bistrici. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Adolf Majal z enim od zadnjih izdelkov, zanj bi dekivne ure in vrednost le težko ocenil. Športno igrišče na Turnišču nared v soboto. 15. in 21. maja sta bili v organizaciji OO ZSMS Turnišče organizirani lokalni mladinski delovni akciji. Mladi so s plani- ranjem terena okoli igrišča in z ureditvijo ožje okolice igrišča prispevali svoj delež k dokončni ureditvi tega športnega objekta. v prvi fazi je zgrajeno večna- mensko asfaltirano igrišče za ro- komet (mali nogomet), košarko in odbojko (tenis), obstaja pa še možnost nadaljnje širitve igrišča z gradnjo peskovnika. tobogana in gugalnic za otroke. K-ončna cena igrišča znaša 582.597 din. za opremo pa bo potrebno odšteti še dodatnih 72.000 din. S sejo sveta krajevne skupnosti, kije potekala 14. maja. je bilo v ta namen odo- brenih 50.000 din. ostala sredstva pa bo prispevala OO ZSMS Tur- nišče. O tem delovnem uspehu in biidočih nalogah, ki čakajo obča- ne krajevne skupnosti Turnišče, smo se pogovarjali z Ivanom Šl- COM. predsednikom sveta kra- jevne skupnosti Turnišče: »Največji problem gradnje igrišča je bil v tem, da so bile po- trebe po gradnji komunalnih ob- jektov v KS Turnišče izredno ve- like. zato je bilo potrebno čimprej dokončati gradnjo vodovoda in asfaltiranje lokalnih cest. V korist teh družbeno potrebnejših ob- jektov je bila gradnja igrišča več- krat preložena. Nadaljni problem je bilo iska- nje lokacije igrišča. Obstajalo je več variant lokacij, npr. v Dra- žencih (ki je bila predaleč od centra na.selja). na koncu Sagadi- nove oz. ob Zidanškovi ulici, (kjer je bilo potrebno odkupiti zemlji- šče) in slednjič v parku na Turni- šču. kjer je nekakšno zasilno igri- šče že obstajalo. Tako smo z majhno razširitvijo in rekon- strukcijo zanemarjenega igrišča aspeli pridobiti v lepem ambientu tumiškega parka zavidanja vre- den športni objekt. Za dokončno ureditev okolice igrišča, klopi, sprehajalnih poti in ureditve tur- niškega parka nasploh bo KS Turnišče prispevala še dodatnih 80.000 dm. dela pa bi zaupali OO ZSMS Turnišče. ki se je na po- dobnih akcijah že večkrat izka- zala. V bodoče v KS Turnišče pred- videvamo obnovo javne razsvet- ljave na Zagrebški cesti, financi- rali bomo polaganje druge plasti asfalta, kjer je to nujno potrebno, skupaj z gasilci G D Turnišče pa bi gradili prostore za gasilsko dru- štvo in civilno zaščito. Največji iroblem pa predstavlja neurejena canalizacija, zato sofinanciramo izdelavo dokumentacije za kana- lizacijo, ki bo omogočila dolgo- ročno rešitev tega problema.« Stanko PAL, predsednik OO ZSMSTurni.šče: »Ureditevigrišča je samo ena od pomembnih nalog naše mladine. Glede na dogovor s KS Turnišče bomo izvedli več mladinskih delovnih akcij za do- končno ureditev tumiškega pa- rka. Uredili bomo sprehajalne poti. klopi in v kolikor bo to in- teres krajanov, tudi trim stezo. Poudariti moram, da so mladi iz- redno zavzeti za takšne akcije. Ko smo evidentirali kandidate za lo- kalno mladinsko delovno briga- do, so se prijavili skoraj vsi mla- dinci, tako da smo sprejeli sklep, da lokalno mladinsko delovno brigado Turnišče sestavljajo vsi člani OO ZSMS Turnišče. Njen vodjaje Bojan MIHELAČ, ki ima kot brigadir na tem področju že bogate izkušnje. Se posebej moram pohvaliti mladince OS Ivan Spolenjak.kiso zelo zavzeto pomagali pri delu. posebno zahvalo pa zasluži tudi predsednik odbora za izgradnjo igrišča Franc Premužič, ki je na- jveč prispeval k izgradnji igrišča. Franc PRELOO Ivan Šle, predsednik sveta KS TumlJ^če Mladi iz OŠ Ivan Spolenjak so pridno pomagali pri delu. Foto: Maijeta Žlahtii P' "fEDNIK - 26. maj 1983 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Ime za jezik Hrvatov, Srbov, Muslimanov, Črnogorcev »Pišem vam v zvezi s član kom Obrazci, obrazci, objavljenem v Delu 22. aprila tega leta. Ce že pišete o javni rabi slovenskegajezika, bi se lahko jiaucili, da poleg srbohrvaščine obst^a hrvatosrbšcina (u smskohrvat- skom jeziku mi tome kažemo srpskohrvatski i hrvatskosrpski jezik). V Članju o obrazcih ste napisali siecanj, pravilno pa se reče siječanj; drugič pa to ni srbohrvaščina, ampak hrvatskosfbski jezik. Če si v lavnih glasilih prizadevate za čisti slovenski jezik, ne pačite obenem srbskohrvatskega. Sprejmite tovariške pozdrave«. Sledi podpis R. G. iz Ljubljane. za napačno pisano besedo SIJEČANJ se seveda moramo opravičiti: napaka je nastala pri pretipkavanju. Prav nerodno nam je zaradi tega. Druga pa je z imenom za jezik Hrvatov in Srbov in — kot vemo — tudi Črnogorcev in Muslimanov. Pri nas .seje za ta jezik na splošno uvejavil naziv srbohrvaščina, in mislimo, daje najbolje, če pri njem kar ostanemo, kadar jgre za splošno, ne strokovno rabo. V znanosti m še kje je seveda mogoče tudi razločevati tako imenovane zemljepisne (m nekako na narode oprte) variante: vzhodno ali srbsko, zahodno ah hrvaško, južno ali črnogorsko in osrednjo ali bosensko-hercegovsko. V znanstveni rabi lahko tudi v Sloveniji sledimo ustreznim oznakom v srlx)hrvaščini, in torej irnenujemo v/.hodno varianto srbskoh^atsko, zahodno hrvatskosrbsKO, ni pa (še) utrjene oznake za varianto v Črni gon ter Bosni in Hercegovini. Ravno s tega vidika se pokaže ustreznost enotnega slovenskega izraza v vsakdanji in praktično strokovni rabi. Pri tem mislimo na podobne jezike drugod po svetu, konkretno npr. na angleščino, ki ima svojo vananto v Ameriki (prim. ameriška angleščina). Seveda se tudi pri nas kdaj namesto srbskohrvatski jezik reče skrajšano tudi le srbski in namesto hrvatskosrbski kar hrvatslci, kolikor se pač enako izražajo tudi Srbi in Hrvati. V presoji o obrazcih ni šlo za to, katera varianta srbohrvaščine je na njih uveljavljena, temveč za to, da se slovenščina" s takimi obrazci omejuje v javni rabi. In takega nadomeščania slovenščine v iavni rabi z drugimi jeziki si — pač upravičeno — tudi za naprej ne želimo in ga otjsojamo Kot nepotrebno motenje v uživanju uslavno zagotovljenih pravic slovenščine. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Sloveni- je, Ljubljana, Komenskega 7. Ob mednarodnem dnevu muzejev Osemnajsti maj je mednarodni dan muzejev, ki ga muzejski delavci po vsem svetu obeležujejemo z raznimi prireditvami, občasnimi razstavami, predavanji, ekskurzijami itd. Tako se je tudi Pokrajinski muzej Ptuj letos odzval na ta dan. Organizirali smo strokovna vodstva po gradu, kjer so si obiskovalci lahko ogledali kulturnozgodovinsko zbirko in galerijo (ob 10. in 16. uri) ter v bivšem dominikanskem samostanu, kjer so bile na ogled: numizmatična, zbirka drobnega areheološkega gradiva, antični lapidarij in križni hodnik s freskami in plastikami v gotskem stilu (ob 11. do 15. ure); vstop je bil ves dan brezplačen. Zabeležili smo izreden obisk. Vseh gostov je bilo 507, od tega 252 v nekdanjem dominikanskem samostanu in 255 na gradu. Sestava obiskovalcev je bila različna, večinoma so to bili učenci osnovnih šol iz Ruš, Destmika, Juršincev in Ptuja (skupaj 406), odrasli gostje pa so bili največ iz tujine: 50 Cehov, 22 Nemcev, 13 Angležev, 11 Avstrijcev in 4 Belgijci. Upamo, da bo mednarodni dan muzejev prišel v našo širšo zavest in da bo obisk zbirk na ta dan v naslednjih letih Se številnejši. Letos smo namreč pogrešali več obiskovalcev iz Ptuja in okolice, saj so bila strokovna vodstva namenjena predvsem njim. B. L. Odlično znanje mladih Ptujčanov V Mariboru je bilo 16. maja četrto regijsko tekmovanje mladih v zna- nju in spretnostih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samoza- ščite, ki se ga je udeležilo 52 ekip. Tekmovanje je potekalo v treh kategori- jah: osnovnošolski, srednješolski in izvenšolski. Člani ekip so se najprej pomerili v teoretičnem znanju, ko so pisali teste. Potem so se pomenli v streljanju in znanju s področja prve pomoči, najzanimivejši pa je bil orientacijski pohod. Pionirji iz ptujske občine so se na tekmovanju odlično izkazali. V sku- pini osnovnih Sol so pionirji iz OŠ Maksa Bračiča Cirkulane osvojili drugo mesto, tretji pa so bili pionirji iz OS Martina Koresa Podlehnik. Prvo me- sto med srednjimi šolami so osvojili mladi iz SSC TOZD Srednja kovinar- ska, metalurška in kmetijska šola Ptuj. Prav tako so bili Ptujčani najboljši v skupini izvenšolske mladine. Tudi ti rezultati kažejo, da so v zadnjem času mladi, prav tako pa nji- hovi mentorji, dosegli velik napredek, zato zaslužijo vso pohvalo in čestit- ke! — OM 15-letnica delovanja moškega pevskega zbora v Markovcib V krajevni skupnosti Markovci imamo v zadnjih letih zelo razgibano kulturno življenje. Tako v samem središču deluje folklorna sku- pina in moški pevski zbor, v sosednjih Bu- kovcih pa se lahko šc posebej pohvalijo z ak- tivnim delom pihalnega orkestra, dramske skupine in knjižnice. Moški pevski zbor iz Markovec, ki ga vodi mladi dingent Janez Bezjak je pred nedavnim proslavil 15-letnico neprekinjenega delovanja, o delu v njem pa je dirigent povedal: »Delo z zborom na podeželju je zelo težavno in lahko rečem, da je tu glavni čas, ki nam dirigira delo in tudi uspeh. Zima je obdobje, ko imajo ljudje največ priložnosti za vaje in dobro delo in takrat tudi uspeh ne izostane. Najtežje pa je spomladi, ko se odpre kmečko delo in nato spet v jesen. Prek poletja sicer nekoliko miru- jemo, ker takrat tudi ne bi naredili kaj poseb- nega. Vsi naši pevci so popolni amaterji brez ne- kega pevskega znanja oziroma osnove zato moramo obdelati vse potrebne elemente, da lahko naštudiramo tak koncertni program kot smo ga imeli ob svojem jubileju. Velik problem nam dela tudi izmensko delo in s tem neredno obiskovanje vaj, ki bi morale biti vsaj dvakrat tedensko, nekateri pa lahko pridejo le enkrat v štirinajstih dneh. Moram pa reči, da v teh zadnjih petnajstih letih v zboru ni bilo nekih kriznih obdobij, ki bi kakor koli ogrožala naše delo. Ljudje so vedno prihajali in odhajali iz zbora in to bo še tudi v prihodnje. Pomembno pri tem pa je, daje jedro zbora ostalo skorajda od samega začetka in danes nas je skupno 26. Večinajih je izobmočja KS Markovci, nekateri pa prihajajo na vaje tudi iz Ptuja in drugih krajev. Pri nas v zboruje izredno pomembno tovarištvo in to je tudi tisto, kar nas drži skupaj. Ob 15-letnici smo posameznim zaslužnim članom v zboru podelili pismena priznanja, tistim pa, ki pojejo v njem več kot pet in prek petindvajset let pa Gallussova priznanja — bronaste, srebrne in zlate značke.« mš IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Kot surovina pri obrtniškem delu mu je služila v glavnem konoplja, ki jo je dobil že očiščeno, zgre- benano — pripravljeno za izdelavo vrvarskih izdelkov. Nekaj konop- lje je dobil iz Slovenskih goric, kjer so jo gojili do uvedbe traktor- jev. Imel je človeka, ki mu je domačo konopljo grebenal (konopljo je česal z „grebenom" — posebnim glavnikom). V glav- nem pa je dobival že zgrebenano konopljo iz Bačke (v času med obema vojnama pa tudi po 2. sv. vojni). V Brčki je bil razširjen poseben poklic--„grebenar- . jev". To so bili delavci pri podjet- ju, ki je imelo v lasti njive konop- lje. Vrvarji pa so rekli „grebenar" fudi podjetnikom oz. tistim, ki so se bavili s tem poslom. Vrvar je naročil konopljo po pošti, poslali pa so mu jo po železnici. Do leta 1945 so živeli v Bački Se Nemci, ki so imeli ta podjetja s konopljo. Po letu 1945 pa je ta podjetja prevzela država. Vendar predelava konoplje (čiščenje) ni bilo več tako kvalitet- no. Podjetja so postala tudi zelo obdavčena in marsikatero je prenehalo s proizvodnjo. Spaner je iz Bačke naročal konopljo približno do leta 1960. Kasneje je dobival material iz Zagreba, kjer je bilo skladišče (imeli so svoje trgovske potnike, ki so ponujali po terenu lastne industrijske izdelke — vrvi, pa tudi prejo /spredeno konopljo, ki so jo spredli v tovar- ni/) vse do leta 1975. Po letu 1975 so prenehali v ^čki sejati konop- ljo. Od takrat pa kupuje surovine kar tu v kmetijski zadrugi na Ptu- ju. Kupuje sisal, ki prihaja iz Mehike. Ralf Ceplak Vrvi, ki jih izdela vrvar Španer so narejene iz konoplje (stara zaloga) !n iz sisala. Fototeka etnološkega oddelka, foto Ralf Ceplak, marec 1983. Večer z Matejem Borom v četrtek, 26. maja 1983 ob 19. uri, bo v Narodnem domu literarno srečanje s pesnikom, pisateljem in dramatikom Vladimirjem PavSičem — Matejem Borom. ,,Barda naše revolucije", kot ga navadno imenujemo, bomo spoznali ob poslušanju njegovih pesmi ter uvodni predstavitveni besedi, pa tudi ob sproščenem pogovoru. Razstava v Ljudski in študijski knjižnici, ki bo odprta do konca meseca, je zelo dobro obiskana, pa tudi ta lijerarni večer je naš prispevek k bogati Borovi 70-letnici. E. J. novinarske šole" je v ptujski občini tradicionalno, iz leta v leto je amimivejSe, saj so člani COP-a program razširili, obogatili svoje znanje in naredBB vso zadevo zanimivejšo." Povedali so tudi, da bi želeli v svoj program vpeljati nekaj več o fotografiranju, razveselila pa jih je novica, da si bodo ogledali mariborsko tiskamo, kar jim bo vso stvar še približalo. Za kcmec so izrazili željo, da se takšna srečanja naj nadaljujejo skozi vse leto, za zaključek pa so si zaželeli, da se dobimo na kakšnem družbanem večeru. ^^^^ ^^^^ Mladi novinarji — dopisniki Konec aprila smo udeležencem novinarske šole za udeležbo in sodelovanje v ftg izobraževalni obliki podelili pismena priznanja in knjižico Konjiček novi- raaravo. Na zaključnem srečanju so mladi odkrito spregovorili in.ocenili naše skupno delo. dali so tudi nekaj predlogov, ki jih bomo poskušali vnesti v program 23 naslednje leto. Seveda pa bomo člani COP-a najbolj veseli novih dopisnikov, kise bodo s prispevki oglašali v glasilu mladih ptujske občine. Naj velja: Gremo na (ifck>? I. Hunjet Mladinci 00 ZSMS Turnišče na delovni akciji Hnirai^ tcreoa ^oii športnega igrišča na Tumišču. ^ ■rej—jB parlui v KS Turnišče je bOo treba odstraniti tudi precej debeln Foto: Maijetka Zlalitič janskem sem bila kulturna referentka, 1982 pa sem Mla v Posočju piredsednica Zbora brigadirjev." Zakaj si se odločila za udeležbo na MDA? ..Brigadirsko življenje sem spoznavala le po televiziji in po pripovedovanju soš.v>.»»> » ■«» odtujujejo, saj je zmeraj mogoč vpogled v- finančno stanje razre- dne skupnosti, v okviru mladinske hranilnice se je delavcem centra omogočilo izplačilo osebnih dohodkov, učencem pa vi»s štipendij — enkrat mesečno sta namreč v mladinski hraniliod poslovala blagajnik in lividator iz ptujske poslovne enote, vendar je banka s takim načinom poslovanja prenehala. Dejstvo je, da je prostor mladinske hranilnice neekonomično izkoriščen. Kaj se bo v prihodnosti premaknilo, pa je odvisno od mladih varčevalcev. Ptigski brigadiiji na ZMDA Ko^ansko 81 pred OŠ Mar^e Broz v Bistri- ci ob Soti. V DVEH URAH IN POL OKROG SVETA Nekega poka v začetku nuja smo sc ob 18. uri zbrali v domu jugoslovanske ljudske armade vš, ki so nas pnvabiii plakati ali obvestila, ki smo ga slišali prek radijskih valov ptujskega radia. Ja, odloi^ smo sc, da skupaj z Zvonctom Serugo, svetovnim popotnikom, dopisnikom Mladine in Tdeksa, sicer pa študemom novinarstva, prepotujemo svet. Za izfaodiSče smo izbrali Saharo in ker se nismp izgubili v pe«eni izjavah, ano sreCno izpeljali zadani načrt. Izredno zanimivo predavanje, s pomo^ katacga smo resnično spoznali i^at Svljenja teh dežd, je Zvone zabelil z osebnimi dotivctp. ob katerUi smo se tudi zabavali. Prireditelji sre- čanja, člani komisije za IPD pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj. niso pozabili na čaj in ^asbo. ki so jo obljubili. Upiam si trdili, da smo s srečanja odšli vsi zadovoljni in prepričana sem. da smo izveddi tndi stvari, ki jih ne bomo našli v nobeni knjigi. Ni nas bilo mak), a lahko bi nas bio Sc več! i. Hunjet Japonček in rdeča preproga ali koncert Tomaža Domicelja Naše n^o ne slavi ravno po bogati konccrtni dejavnosti, zato so bili ndcateri veseli, drup pa so sc znvdovai. ko so izveddi. da je naša komisija za koncerte povabila v goste Tomaža DomkclHi. Kot je bik) opaziti, so prevladovali „vihak:i noMv" m očiti» prepnčaU veliko potencialnih Tomaževih poslušalcev in gledafcev, naj raje ostan^ ob toplem tlomačcm ognj^ču. ali na kratko povedano. Tomažev „§ou" je posluSak) g}edak> in se ob tem boli ali manj zabavalo bore malo ottskoval- cev. Vstopnice so otajSale žepe za Šestdeset dinarjev, bil je lep deževen četrtek, ni bilo prepozno in nc prezgodaj, Tomaževe pesmi pa so bile . . . v. A. Prosti Čas in mi Verjetno se prav v današnjem času postavlja vprašanje, kako preživeti prosti čas, z namenom, da ga čimbolj smotrno izkoristimo. Prostega časa si ne smemo zamišljati kot izoliranega, ampak ga moramo nameniti za sprostitev ter nabiranje novih moči za delo. Učenje, študij, ki nas čakajo vsak dan. Kako preživlja mlad človek prosti čas, je velikokrat odvisno od posameznika, pa tudi od zmožnosti, kajti tudi na tem področju mlade tarejo problemi. Prostorov za organizirano preživljanje prostega časa je malo, običajno oziroma največkrat se mladi dobivajo v gostilnah, kjer zabijajo prosti čas ob kozarčku pijače, ki pa je vsekakor bolj družbeno škodljivo, kot pa koristno. S pridobitvijo mladinskih prostorov, klubov in podobnih jM-ostorov bi se preživljanje prostega časa dalo bolje organizirati. Prav tako se nekateri V prostem času ukvarjajo z različnimi panogami in aktivnostmi, kot so šport, umetnost, kultura, glasba in še bi lahko naštevali. S tem zadovoljujejo samega sebe in se sprostijo. Tudi menjava dela lahko pomeni do neke mere sprostitev, kajti če iz monotonega dela v prostem času preideš k opravljanju drugega dela, ti prav tako pomeni sprostitev. Mnogi mladi se odločijo, da svoj prosti čas prežive na mladinskih detovnih akcijah. Oblik preživljanja prostega časa je veliko, vsak pa preživlja ta čas na način, ki mu ustreza, z željo, da po napcroem delovniku najde tudi „trenutke" zadovoljstva, svobode, sprostitve. Dejansko pa prosti čas ni prosti čas v pravem pomenu besede — seveda le v primeru, če ga znamo pravilno in smotrno izkoristiti. Branko Beranič PIVO BO! v našem centru žc lep čas spi sctfna brigada, oziroma brigadoji, ki so raz- ddjeni v tri čne. Vseh skupaj je prek d\-csto. Ker sonce vedno bolj greje, je zbudilo tudi brigadirje, ki so se pred kratkim podafi na prvo akdja Kar dva dni so na povifinab Kk v Domavi ovi- jali hmdj in tako reSevah prideML Ne- kaj jih je pomagalo tudi v nasadih vrtnarije v Ptuju. Videti pa je bilo, da soooe le (e pre- malo greh, saj ni zbudilo niti polovicc brigadirjev. (Očitno so se za akdjo navdušil tisti, ki jim jc kaj do prija- Mjenc graikc pijače). V. A- Ptujski brigadirji se pripravljajo na brigadirsko poletje Ze pi-ecej časa je minilo od prvih zborov brigadirjev obeh letošnjih ptujskih b^ad, tako da so se do sedaj brigadirji že kar spoznali med seboj in sc začeli intenzivneje' pripravljati na brigadirsko življenje. Brigadirji, ki bodo avgusta odšli v Suho KrajiiK) in tisti, ki bodo že junija delali v Vojvodini na akciji Partizanski put, so se že seznanili z ddom na obeh akcijah, s samoupravljanjem v brigžidi in z nekaterimi osnovnimi pn-avili. Da bi si lahko čim bolje predstavljali življenje na MDA. so si ogledali tudi rdm na to tono. Junijski brigadirji so žc izbrali svoje vodstvo — komandanta, traserja. predsednika zbora brigadirjev in predsednike komisij. Skrbno so izbrali še ekonoma (če delaš, si vedno lačen!). Na prihodnjem zboru pa se bodo seznanUi z interesniini dejavnostmi na akciji v Vojvodini. Brigadirji obeh brigad so sodelovali tudi na pohodu v Mostje in m udeležili akcije ovijanja hmelja v Dornavi. Sodelovali bodo še pri urejanju brigadirskega naselja akcije Slovenske gorice in se udeležili nekaj udarniških dnevov. Ce še omahuješ in se ne moreš odločiti, če ne greš na morje, pa bi vseeno rad kam šel. če si hočei pridobiti kondicijo. če si rad v družbi in imaš se skrite ustvarjalne želje, se čim prej odpravi na OK ZSMS in se nam prkiruži. Poletje bo dolgo in vmieE V. A. 12 - NASI DOPISNIKI 26. maj 1983 - TEDNIK r.4zmisuanja o tovarl^u titu Tito je bil predsednik. Bil je dober človek. Umrl je v Ljubljani. Bruno, l/a Tita imamo vsi radi. Tito je naš. Davorin, l/a Ko je bil Tito še majhen, se je pridno učil. Tatjana, 2/a Tito je bil zelo pogumen in hra- ber človek. Zelo rad je imd pionir- je. Pionirji so ga spoštovali. Rajko, 2/b Tovariš Tito je bil borec za svobodo in enakopravnost. Umrl je že, a za nas je še vedno živ. Boštjan, 3/b Tovariš Tito je bil heroj. Bil je dobrega srca. Ko se je srečal s pionirji, cicibani in z mladino, jim je rekel. Učite se, učite. Ko sem slišala, da je umrl, sem bila zelo žalostna. Ksenja, 3/a Deček s Sotle je zrasd v zavednega komunista, ki se je boril za pravice delavskega razreda. Ljudstvo je klical v boj, naj se up- re tem vragom, ki pustošijo po naši državi. Po vojni je bil eden od ustanoviteljev neuvrščenosti. Nje- gova smrt nas je globoko pretresla. Martin, 4/a Tovariš Tito je bil velik borec za enakopravnost in mir. Kamorkoli je prišel, so ga ljudje pričakovali na ulicah in mu ploskali. Sedaj, ko ga ni več, se ga vsi radi spomi- njamo. Alenka, 4/a Tito je bil pravičai in dobrosr- čen človek. Vsi so ga imeli radi. Vsakemu, ki se je stekal k njemu, je rad pomagal. Po težki in mučni bolezni je umrl. Njegovo ime se bo ohranilo še stoletja. Darja, 6/b Tito je bil velik revolucionar, borec za mir in svobodo. Spoštovan je bil po edem sve^-i. Do leta 1980 je sam sprejemal šta- feto mladosti. Zelo žalostno je bilo takrat, ko so mu štafeto prinesli h krsti. Suzana, 6/a Učenci in učenke OS Dr. Pranja Žgeča, Dornava mesec maj Pravijo, da je maj najlepši me- sec. Imajo ga radi stari in mladL Je cvetoč in narava se dokončno izvije iz zimskega spanja. Maj je mesec, ko se z žalostjo v srcu spominjamo smrti našega dragega maršala TITA. Ta spomin je grenak a hkrati topel in člo- veški. Tito je odšd v maju pred tremi leti, a ostal je v naših srcih. Maj je bil mesec, ko se je Tito največ pogovarjal z mladino, pionirji, otroki. Naročal jim je, naj gojijo bratstvo in enotnost med našimi narodi in naj se pridno učijo, da jim bo lepo. V maju potuje iz rok tudi štafetna palica kot simbol bratstva med narodi. 25. maja je tudi tovariš Tito proslavljal svoj rojstni dan v krogu mladih. Na ta dan postanejo pionirji sedmih raz- redov mladinci, svečano so sprejeti v mladinsko organizacijo. Zdim si, da bi še mnogo let v miru doživljali dan mladosti in da bi tudi jaz postal kmalu mladinec. Andrej Soršak, 6/a pismo neveni iz beograda Ime mi je Manja in sem tvoja go- stiteljica na 19. srečanju v Kidriče- vem. Hodim v 7. razraJ. Sicer stanujem v Ptuju, mestu, ki je od Kidričevega oddaljeno 7 ki- lometrov. Leži na levem bregu re- ke Drave. Na griču sredi mesta je grad, pod njim pa je stari del me- sta, ki je poln zanimivosti. Obi- skujemo lahko letni in pokriti ba- zen. Stanujem v bloku skup>aj z očkorn, mamico in bratom Matja- žem. Brat hodi v 4. razred in bo tudi gostitelj enega učenca. To bi bilo nekaj^o našem kraju in moji družini. Malo ti še bom opisala Ki- dričevo, kamor hodim v šolo, je naselje, nastalo ob veliki tovarni aluminija. Po potrebah delavcev je bila ustanovljena še šola, trgovina, bazen itd. Sedaj si želim, da bi se čimprej srečali in podrobneje spoznali dru- ga drugo! Do takrat pa lep pozdrav! Manja Potočnik, 7/a, razred, OS Kidričevo sem pionirka titove ju- goslavije Sem pionirka Titove Jugoslavije in vem, da so pionirji med vojno bili mnogo bolj hrabri, kot smo mi sedaj. Bili so Vv^stni in so izpolnje- vali ukaze. Kurirji so bili hitri kot zajci in niso nikdar povesili nosa, če so morali na pot. „ Razumem, tovariš komar>- dant!" je prišlo iz kurrjevih ust. Vedno povesim nos, ko dobim kakšno nalogo: „Pa ne bi zdaj, noge me bole!" Tudi hrabra nisem kaj prida. Tresem se že samo, ko zagledam temo. V šoli sem še kar pridna učenka in sem vključena v mnoge izvenšolske dejavnosti. Do- ma pomagam le pod silo staršev, a če me „piči", kar prosim za ddo. Tito je govoril: ..Učiti se, je glavna pionirjeva naloga," in jaz le včasih upoštevam. Ko je oče vseh Jugoslovanov umrl, smo ugo- tovili, da nam je mnogo pomenil. Povedal je tudi, da bomo mi mladi dobili Jugoslavijo čez nekaj let v svoje roke. Domovina mi pomeni moj dom v katerem živim. Pomeni mi kraj, katerega ne bom nikoli zapustila. Neva Nahberger, 5/b, 0§ Tone Žnidarič, Ptuj delovna akcua Pretekli teden smo bili učend še- stih razredov naše šok na delovni akciji v nasadih hmelja. Zaradi prehitre rasti hmelja nas je Kmetij- ski kombinat zaprosil za pomoč pri obtrgovanju divjega hmelja z vrvic. Povabilo smo z veseljem sprejeli, saj smo bili ponosni, da lahko tudi mi prispevamo delček truda naši družbi. Zbrali smo se na določenem mestu, potem pa sku- paj s tovarišem razrednikom odšli na akcijo. Delovodja nam je naj- prej razložil potek dela. Vs^ uče- nec je šel v svojo vrsto ter pričel z obtrgovanjem. Čeprav so se nam zdele vrste zelo dolge, nam je med razigranostjo in smehom čas hitro mineval. Kmalu je bil čas za mali- co in odmor. Ogledovali smo svoje zamazane in od dela pc^kodovane roke, iz katerih je nekaterim učen- cem že tekla kri. Malica se je kon- čala in morali smo zopet na delo. Delali smo s precej manjšo vnemo kot prej, saj smo bili že pošteno utrujeni. Vrste so se nam zdele še daljše. Kljub utrujenosti pa smo premagali še te vrste. Ko smo kon- čali z delom, smo sedli in kramljali ter s ponosom ugotovili, da je bilo naše delo plodno in koristno. Stanka Belšak, 6/a, Bojana Rogina 6/a, OS^ Videm pri Ptuju BRATSTVO, ZAUPANJE, IJUBEZEN, SRECA IN TOPLINA — PRUATELJSTVO Ce koga vprašam, ali želi biti srečen, se začudi, kajti tako preprosto in naravno je. da nihče noče biti žalosten. Vsi si želijo le srečo. Kaj pa je sreča? Nekateri so srečni kadar lenarijo, drugi uživajo v požršnosti, zelo redkim je sreča biti sam, večina pa si želi v težkih in prijetnih urah imeti ob sebi prijatelja. Prijatelj. Ze beseda sama zveni prijetno, toplo in ti vliva zaupanje. V prijatdju išč^ sebe, ker je on zrcalo tvoje osebnosti, tvojih občutkov in misli. V dobrem prija- telju vidiš srečo in veselje, toplino in up, da ga ne boš nikoli izgubil. Kako pa ga spoznaš med vso to množico ljudi? Mnogi ga spoznajo v nesreči, mnogi potem, ko so ga dodobra spoznali, veliko pa je svoje prijatelje spoznalo na prvi pogled. ,,Globok pogled v oči je zadoščal," pravijo, ..saj je iz njih sijalo do takrat nepoznano čustvo. Toplina, bratstvo, ljubezen, zaupanje, sreča, vse to je vseboval ta edini pogled, pogled prijatdjst- va." Da, le en pogled je bil potreben, pa so se med mano in Moniko iz Skopja, pri kateri sem preživela pet nepozabnih dni, spletle najtrdnješe prijatdjske vezi. Lani je v Skopju potekjdo 18. srečanje prijateljstva osnovnih šol širom po Jugoslaviji. Ena izmed udeleženk je tudi naša šola. Ko smo prispeli tja, so nas pričakali kot brate s kruhom in soljo. Vse je bilo videti tako, kot da se že dolgo poznamo. Med nami ni bilo nikakršnih raz- lik. Vseeno je bilo, če si Slovenec ali Srb, če si se rodil v Novem Sa- du, Prišitini ali Sarajevu. Vsi smo se zbrali v novem mestu ob Varda- rju, da se spoznamo in spoprijate- ljimo med seboj in tako negujemo izročilo bratstva in enotnosti jugo- slavanskih narodov. Spoznali smo njihovo mesto, njihove običaje in navade. Spoznali smo svoje prija- tdje in oni so spoznali nas. Nič prikrit^ ni ostalo med nami. Ti- stega dne, ko smo se poslovili, morda za vselej, je del nas ostal v Skopju. Zgubili smo ta del in bili smo srečni, da smo ga pustili pri naših prijateljih. Letos bo potekalo Srečanje pri- jateljstva v naši Šoli in naši gostje bodo spoznavali naše življenje in naše običaje. Želim si, da bi se ob tem velikem dogodku stkale nove vezi bratstva, zaupanja, ljubezni, sreče in topline — torej prijateljst- va. Alenka Celan, 7/a, OS Boris Kidrič, Kidričevo na ftstivalu v nedeljo popoldan je bila revija pevskih zborov občine Ptuj. Bilo jih je veliko, med njimi je bUa tudi naša šola z dvema zboroma, pod vodstvom tov. Grete Glatz. Ta dan je deževalo. Pripeljali smo se pred Šolski center, kjer je bila revija. Starši so šli v avlo, mi pevd pa v razred, kjer smo se skupaj z mladinskim zb6rom šli igre in se zraven veliko smejali. Upevali smo se in jedli suhe slive, da bi boljše peli. Skoraj smo bifl že na vrsti, zato smo šli v avlo, kjer so-,že peli. Malo smo še čakali in potem šli na oder. Dvoglasno smo odpeli dve pesmici: Cvilimožek in Prišla je miška k miški v vas. Zra- ven nas je spremljala še mlada tov. na klavir. Ko smo odpeli, smo šli takoj na malico v Dijaški dom. Pogostili so nas s sendviči in malinovcem. Potem smo lahko šli k staršem dalje poslušat ostale nastopajoče. Skupaj s sc^olkama sem šla sedet v prvo vrsto in smo skupaj poslušale, tako, da niti ni- smo vedele, da je naša tov. razde- ljevala komete in smo ostale brez njih. Ko je bilo konec, smo šli v dežju domov. Mirica Meško, 4/a, 0§, Tone Žnidarič bil sem pri lončarju Pri l^ovnem pouku smo se odpravili na učno ekskurzijo k lončarju v Vičance. Naša naloga je bila, da si ogledamo primer d^ mače obrti in izdelke iz gline. * V Vičance smo se odpeljali z avtobusom. Lončar nas je lepo sprejel. Peljal nas je v svojo delav- nico. Razložil in pokazal nam je, kako nastanejo izdelki. Nato smo se razdelili v skupine. Vsak učenec je lahko poskusil izdelati glinast izdelek. Ni nam uspelo, ker smo bili premalo spretni in brez prakse. Videli smo veliko lepih izdelkov. Najbolj všeč so mi bi bili palčki, gobe in vrči. Naslednji teden bom skušal pri likovnem pouku narediti take izdelke. Poslovili smo se in se peš odpravili domov. Bojan Stanič, 6/a, nov. krožek, 0§ Velika Nedelja v soboto Mamičina prijateljica nas je po- vabila na vikend. Z mamico sva se v soboto zjutraj takoj odpravili. Ko sva prišli tja, sem se vse do- poldne igrala zunaj s prijateljica- mi, mamica pa je pomagala po- spravljati. Po kosilu smo šli v Je- ruzalem. Obiskali smo znance. Ustavili smo se v parku, tam je ve- liko cvetličnih grmov, cvetic in drevja. Ko smo prišli nazaj na vikend, sem gledala televizijo, potem pa sva šli z mamico domov. Med pot- jo sem videla na travniku vremen- sko hišico. Mžunica je ustavila, da sem si jo lahko ogledala. Odpeljali sva se dalje. Ko sva prišli domov, sem bila že zelo utrujena. Sobota je bila zame zelo lep dan. Manja Bratuž, 4/a, OS Tone Žnidarič,' Ptuj smeh v šolskih klopeh Bilo je pri un srbohrvaškega jezi- ka. Brali smo tekst zapisan v cirili- ci. Učenka je brala še kar tekoče. Besedilo porušiti je prebrala F>opi- šati. Polovica nas je prasnila v smeh. Ostali, ki niso sledili vsebi- ni, so nas debelo gledali. Povedali smo jim, zakaj se smejimo. Tudi oni so se pričeli smejati. Smeh je pretrgal zvonec in ure je bilo ko- nec. Majda Horvat, 5. razred, 05 Podgorci ljudje, ki jih poznamo V vsaki vasi je mnogo ljudi. V Podgorcih poznam strica Mirka, ki je naš sosed. V službi je pri zava- rovalni skupnosti Triglav. Mnogo se vozi po terenu. Vozi se z motor- jem ali z avtom. Stric Mirko ima tudi družino. V prostem času sc pelje z družino na vikend. Vikend ima v Senešdh. Tudi nas povabi s seboj. Tam se mi otroci igramo, starši pa se pogovarjajo in pečejo ftevapčiče. Ko se naveličamo igrati se jim tudi mi pridružimo. Stric je zelo dober človek. Jani Sire, OS Podgord od zrna do kruha Živim na deželi in bi tudi ostala, če bi doma imeli kmetijo. Čeprav nimamo doma zemlie, vem, kako težko je delo za kruh. Koliko znanja so prelili naši dedki in babice, ob težkem delu, ker v prejšnjih časih ni bilo strojev. Vse se je opravljalo ročno, žetev in mlatev. Ce samo pomislim na zrnje po skednjih, mi postane pri srcu kar toplo. To je samo še zrnje. Koliko je potrebno Se po- storiti, da dobimo moko, nato Se kruh. Ce gledam zrnje, se mi zdi, kakor bi gledala zlato in od tega zlata pravzaprav mi vsi živimo. Večkrat gledam na televiziji in tudi čitam v časopisih, kako je hudo po raznih deželah, kjer jim tega zlata manjka. Njim. moiim vrstnikom se samo sanja o kruhu. Pri nas pa nekateri prav grdo ravnajo z njim. Vsakega takega prosim, naj samo pomisli na te reveže, kateri bi dali vse samo za košček kruha. Ko grem v trgovino po moko, posebno pazim, da se mi ne strga vrečka. Tudi moja mama včasih peče kruh doma. Zelo rada ji pomagam pri peki. Presejem moko, prinesem drva in popazim na kruh, ki vzhaja. Po celi naši hiši se širi tisti dobri vonj, katerega se človek nikdar ne naveliča. Tudi sama bi poskusila to delo, pa sem še premlada in če mi ne bi peka uspela, bi bila res velika škoda. Meni se delo na kmetiji dopade. Tudi sama rada'kaj pomagam. Vsi vi, ki ste zapustili zemljo in odšli v tujino za boljšim kosom kruha,, vrnite se, ker tako se reče, da naj- boljši kruh doma se peče! Majda Horvat, .5. r. OS Podgorci moj vzornik Vsak si v krogu prijateljev izbere svojega vzornika — torej človeka, ki bi mu bil rad podoben, ne da b; mu bil podoben po zunanjosd, ampak v njegovih dejanjih. Marsikdo si vzornika poišče med starejšimi in izkušenimi ljudmi, kakor sem si ga tudi iaz. Na naš priljubljeni otok v Ja- dranu nas je vedno pripeljal stari Barba. Nekega deževnega dneva sem ga obiskal in ga poprosil, naj mi pove, kakšno je bilo njegovo življenje. ,,Oh, zgodba pa je dolga," je žalostno dejal, a takoj nato je živahno spregovoril: ,,Rodil sem se revnim staršem na tem kamnitem otoku. Mati je doma gospodinjila in pazila na me- ne — edinca. Medtem je oče riba- ril in s tem smo se preživljali. Jaz sem očetu nadvse rad pomagal pri ribarjenju, mu pomagal loviti majhne ribice za vabo, pletel in krpal sem mreže in se naučil še vseh pravil ribarjenja. Nekoč pa je oče zbolel. Ostali smo brez kruha. Takrat sem se tako majhen, kakr- šen sem bil pri desetih letih, neke- ga dne odpravil ribarit na širno morje. Imel sem rečo in nabavil sem veliko rib, jih nekaj prodal, za denar pokupil kruh. oče je kmalu ozdravel, ko je videl, kakšno ve- selje imam do morja. Z očetom sva od takrat ribarila skupaj in nalovila več rib, kot oče sam. Ko sem odrastel, sem se poročil. Oče in mati, na katera sem bil tako navezan, sta mi kmalu umrla. Tp me je zelo potrlo, a kmalu sem se opomogel in se veselil življenja ob petih otrokih. ki jih je tudi žena z veseljem sprejela. Otrod so počasi odraščali, in z ženo sva gledala, ka- ko so odhajali v svet za boljšim kruhom, kot jim ga je lahko dajal ta kamniti otok. Vse sva z ženo pre- trpela, najina ^z v ljubezni in ra- zumevanju pa se je Se bolj okrepila. Postalo nama je lepo, nisva več ču- tila pomanjkanja, le za otroki, ki jih ni bilo nikoli na spregled, sva večkrat jadikovala. Toda umrla mi je žena. Tudi to me ni zlomilo. Spet sem vzravnal upognjeno hrbtenico in na novo vkorakal v življenje. Kot sam veš, sedaj prevažam ljudi in se""s tem preživljam. Vidiš, tako žalostno je bilo moje življenje. Upam, da ti ne boš okusil tolikšne bede življenja, kakor sem jaz." S tem je zaključil najin pogovor in se mi bridko nasmehnil. Mislim, da je Barba vzornik, pa katerem bi se mnogo ljudi lahko vzgledovalo. Tudi jaz bi mu bil rad podoben. Borut Segula, 8/b OS Franc Belšak, Gorišnica sreCaijv sem ježa Nekega dne je moja babica našla ježa. Poklkrala me je, naj ga pri- dem pogledat. Bil je sivo črne barve. Ko sem se mu pnbližaLa. se je zvil v klobčič. Bil je kot majhna žogica. Imd je dosti bodic. Z bodicami se ježek zavaruje pred sovražnikom. Dolgo časa sem ga opazovala. Prinesla sem mu skodelico mleka. Drugo jutro sem ga šla spet po- gledat. Na žalost je ostala samo še sl?bdeUca. Ježa sploh ni bik). Miroslava Pignar, 3/b novinarski krožek, OS Vdika Nedelja TEDNIK — 26. maj 1983 TELESNA KULTURA IIM SPORT - 13 NOGOMET v nedeljskem rednem kolu v y2hodni območni republiški ligi sta jj35a ligaša izgubila. Drava doma z 2-7 z Ojstrico, Aluminij pa z 0:2 na Ravnah proti Fužinarju. prava—OJSTRICA 2:7 (2:3) Stadion Drava v Ptuju, gledalcev jOO, sodnik Horvat (Murska So- bota); Strelci: 0:1 Krajnc (5), 1:1 Arifi fl3), 1:2 Franc (22), 2:3 Ljubeč 43), 2:4 Pušnik (51), 2:5 Franc 53), 2:6 Krajnc (57), 2:7 Krajnc (68); DRAVA: Domadenik, Potočnik, Goričan (Kmetec), Krali. D. Ceh fLiubec). Poplatnik (S. Ceja). Ari- fi^ Vindiš, Simič, Emeršič, Zgeč. Nogometaši Ojstrice iz Dravo- grada so se v Ptuju izkazali s hitro, kombinatorno in zlasti uSnkovito igro ter popolnoma zasluženo zmagali z veliko razliko. Domačini jim razen v prvem polčasu in zaključku srečanja niso mogli sle- diti, čeprav so v zaključku zamu- dili vrsto lepših priložnosti. Morda sta na slabo igro Drave vplivali tu- di poškodbi Dušana Ceha in Po- platnika, vendar zmagi gostov ne gre oporekati. Srečanje je bilo zelo • Športno ob odličnem sojenju. V prihodnjem kolu bo Drava go- stovala v Poljčanah, Aluminii pa se bo doma pomeril z vodilnim Kladivarjem. 1. kotar Zlata rokavica Pošu iz Maribora 3. tradicionalna boksarska revija le uspela. V 15 borbah so se zvrsti- li bdk sarji iz Slovenije in Hrvat- ske, ki so prikazali dopadljiv in zanimiv boVs. Žal med njimi ni- smo videli domačina No^ka, ker kljub vsem prizadevanjem ni imel nasprotnika. Organizator TVD Partizan Ptuj — sekcija za boks je prireditev od- lično pripravila, žal pa je trajala slabe Itlri ure. Kar je &ilo za vec kot 300 gledalcev predolgo, utru- jajoče in nekateri niso vzdržali v soparni dvorani Mladika v Ptuju. O nastopu boksarjev lahko smelo trdimo, da je viden kvaliteten napredek od republiškega prven- stva, ki je bilo meseca februarja v Celju. Zal pa se še vedno ne more- mo enačiti s kvaliteto ostalih repu- blik. Trenutno je v Slovenijji ok- rog 125 registriranih boksarjev, od tega je polovica mladincev. Pre- malo se aela, da bi se med mladino zajel širši krog iz katere bi rasla bodoča generacija. Vseh 6 klubov v Sloveniji bi se moralo sporazumeti in dati večji povdarek sistemu tekmovanja, ker samo tako lahko pričakujemo lep- še dni slovensketia boksa. Redna vadba, redna tekmovanja, več stro- kovnega kadra je pogoj, da bo za- željeno doseženo. Pred uvodnim ceremonialom smo videli eksebicijsko borbo dveh mladih začetnikov Redžakom iz Maribora in Žižkom iz Ptuja, ki se je končala neodločeno; med mla- dinci so se dvoboji končali z izidi: muha — Rajh MB:Cindori VŽ 2:0, velter — V. Pc^ MB:Dolen VZ 1:1, polsrednja — Turk PT:Krpič LJ 2:0, med člani lahka — Stančulovič MB:Kahrič M-ZG 0:2 (prekinjena SCT), Zorko MB:N. Imamovič Hrastnik 2:0, poltežka — Simunič Hrast.:Canič D. M. LJ 1:2, Pučko PT:Dedič LJ-Vič 2:0 (prekinjeno RSQ pol- srednja — Taramiš MB:§efčet LJ- Vič 2:0, Mere Pt:Dedič CE 2:0 (prekinjeno RSC), polvelter — Gr- gič Hrast.:Žnidarič VŽ 2:1, velter — B. Pd MB:Prener VZ 2:0, (najzanimivejša in kvalitetna bor- ba), Ratajc CE:LastriC Hrast. 0:2, srednja Bunčič M-ZG:Hadžovič Hrast. 2:0, težka Sabanovič MB:Zukič CE 2:0. J. Imamovit Hrast.:Zeba M-ZG 0:2 k. o.. Žirija, ki so jo sestavljali pred- stavniki nastopajočih društev, je ob koncu proglasila za najboljšega mladinca Rajha iz Maribora, za najboljšega gostujočega boksarja Kuhanča Metalac—Zg, prehodni pokal pa najboljšemu domačemu boksarju Mercu iz Ptuja. Zlato ro- kavico je prejel zmagovalec Poš iz Maribora. Spominska darila, diplome in pohvale sta podelila Ivo Klarič, sekretar ZTKO in Slavko Doki, predsednik sekcije. Najboljši, ki so dobili priznastja, na levi Ptnjčan Mere, v sredini zmago- valec Poš, na desni pa najmlaj^ boksar Turk iz Ptuja. Foto: I. kotar ROKOMET v soboto in nedeljo so v repu- bliških rokoqietnih figah odigrali redno kolo. Članice RK Drava so po dolgem času zmagale, igralci RK Velika Nedelja pa so izgubili v Krškem. drava-duplje 28:24 (16«) Članice Drave so po osmih su- šnih kolih v soboto popoldan pred praktično prazno tribuno zaslu- zeno zmagale. Odločitev je bila že v prvem polčasu, ko so si mlade domačinke priigrale veliko pred- nost. V drugem polčasu so bile gostje boljši nasprotnik, vendar prve spomladanske zmage Drave niso uspele preprečiti. Ptujčanke so sedaj^sedme, v nedeljo pa se bodo v Tržiču pomerile s Pekom. Na sobotnem srečanju se je ne- srečno poškodovala nova repre- zentantka (mladinska) iz Ptuja Zilenka Gomilšek, ki sije pri do- skoku po lepem metu zvila nogo. DRAVA: Farič, Štehamik 3, Gomilšek 2, Rimele, Majcenovič, Vičar 10, Vraber 5, Galun 5, Ra- danovič 3, Vtič, Bezjak, Sitsenfrai. krško-velika nedelja 31-24(11:10) V prihodnjem kolu bodo igralci Velike Nedelje, ki so na osmem mestu, gostovali v Mariboru pri Braniku. * drava—fužinar 125 (55) Pionirska ekipa RK Drava je dosegla prvo zmago. V Titovem Velenju je drugi polčas proti ra- venskemu Fužmariu dobila kar s 7:0. Drava: Polajžer, Meglič 5 Pre- mužič 4, Arko 2, Klasinc 1, Soba, Fras, Zupane, Smigoc. 1. kotar Statistika maratona v Dornavi Košarkarski maraton v Dornavi je trajal točno 62 ur in 5 minut. Začeli so ga v petek, 20. maja ob 15.(X), končali pa v ponedeljek. 23. maja ob 5.05. tvd partizan—gozsms 4780?4650 Sodniki: Damiš, Kotnik, Vučinič, Erbus TVD PARTIZAN: Alojz Herga, Srečko Kondrič. Branko Vesehč, Vinko Slmonič, Jože Šuman, Da- vorin Polanec. Emil Golob, Janko Golob, Janez Amuš, Dušan Zemljarič, Drago Vrlič, Alojz Gom- boc. Mirko Zagoršek, Janko Herga, Manan Cigula, Maijan Cvetko, Srečko Lajh, Vlado Cuš, Janko Horvat, Maijan Bratuša; OO ZSMS: Vlado Peteršič, Aleš Velikonja, Saško Petek. Franci Kokol. Ivan Šmit, Martin Golob, Bogdan Vidovič. Vili Mar, Dušan Mihajlovič, Ma- ijan Veselic, Albin Peteršič. Ivan Robin, Janko Ci- gula, Maijan Kramberger, Franci Šegula, Mirko Pihler, Marjan Lajh, Milan Simonič, Ciril Petek ih Ivan Zemljarič. Statističnih podatkov o litrih popitega čaja in drugih brezalkoholnih pijač, mleka, kruha, pleska- vic, obližev. strganih copatih, predvajanih skladbah in podobnem nismo vodih. Tega je bilo zelo veliko. Morda tudi, koliko listov zapisnika košarkarske tekme so izpolnile vztrajne zapisnikarke. Skratka, za gledalce (teh je bilo veliko, zlasti v drugem delu maratona) je bila prireditev prijetno doživetje, za igralce in ostale sodelujoče pa potrditev lastnih sposobnosti. Eni in drugi so se izkazali. 1. kotar Začelo se je v petek ob 15. uri f foto 1. kotar) KOROŠKA-PTUJ (24?ll) Mladinci KK Ptuj so v Prevaljah zanesljivo premagali domačo selekcijo. V soboto se bodo v 3. kolu regijskega prvenstva v Mladiki pomerili z republiškimi prvaki — Branikom iz Maribora. Ptuj: Gailhofer, Damiš 13,Žibrat4, Cabrijan 11, Strle 4, Rozman 3, Vučinič 11, Kotnik 22, Habianič9, Foltin 20. Murko 1. I. Z. SKUPŠČINA ZTKO IN TKS Danes zvečer se bo ob 19. uri v domu Franc Kramberger začela druga redna seja skupščine ZTKO Ptuj. Delegati osnovnih telesnokultumih organizacij bodo sprejeli po- trebne akte zveze ter finančni načrt in rjizdelitev .sredstev za letos. Finančni načrt za leto 1983 pa bo osrednja točka dne- vnega reda seje obeh zborov skupščine TKS, ki se bosta sestala 31. maja. l.k. 0RM02-RADECE 27:19 (13:7) Igrišče Ormoža gledalcev okrog 350, sodnik Albreht iz Maribora. Ormož: Gaberc, Krstič 2, Šalamun, Žižek 1, Vukan 3, Hebar 4. Polak 7. Zemljič, Zabavnik 5, Hedžet 5. Radeče: Skušal^ Krohne 1, Ključevšek4, Rus 1, Drobnič 4, Ribič, Mohar, Cesnik 1, Starina 8, Strman. V dobrem rokometu pred številnimi gledalci zaslužena zmaga Ormoža. Ormožani so že v začetku tekme dokazali, da so v spomladanskem delu tekmovanja ena najbolje pripravljenih ekip v II. republiški ligi-vzhod. Gostje so hoteli na vsak način priti do zmage, kajti z zmago bi si priborili vstop v enotno republiško ligo. V sredini prvega polčasa je gostom uspelo rezultat izenačiti, to pa je bilo tudi vse. Za dobro igro domačinov je treba pohvaliti prav vse igralce. Pri gostih sta bila naiboliša Drobnič in Starina. V soboto bodo Ormožani gostili ekipo Bakovc. Tekmase bo pričela bo 18. uri na igrišču Ormoža. T. M. Srečanje invalidov - športnikov Minulo nedeljo so se v Ptuju pomerili inva- lidi športniki Športnega društva Borec Ptuj in Zveze za šport in rekreacijo invalidov iz Ko- privnice, na svojem tradicionalnem srečanju. V tekmovanje so vključili kegljanje, streljanje^z zračno puško in šah. Zbralo .se jih je prek petdeset, zato je bilo na tekmovanju precej živahno. Škoda, da tudi nied šfx>rtniki invalidi ni več žensk, kar se dogaja skoraj povsod. >Ia tem srečanju je tekmovala le Ptujčanka Lojzka Grabner v kegljanju. Prijetno pa je bilo to, daje vseskozi veljalo pravilo »pomembno je sodelovati — ne zmagati«. V skupni uvrstitvi so bih takrat boljši Ko- privničani. Ptujčani so s 688 krogi zmagali le v streljanju, kjer so osvojili tudi posamezno I. in 11. mesto. Sahisti Koprivnice so bili nepre- magljivi. saj so osvojih tudi posamezno vsa tri prva mesta. V keeljaniu so sicer Ptujčani po- samezno osvojili L m III. mesto, vendar so jih gostje z II. mestom posamezno in z ostalimi prehiteli za 18 podrtih kegljev in tako s 344 podrtimi keglji zmagali tudi v tej disciphni. Ne glede na uspeh so bili športniki invalidi zadovoljni, saj .so se spet srečali v prijetnem pristnem športnem in prijateljskem vzdušju. S srečanjem pa so še obogatili aktivnosti med bratskimi občinami Hrvatske in Slovenije. Želijo si le. da bi se jim v bodoče pridružili še drugi. Ob tej priliki so domačini izročili gostom listino o pobratenju ŠD Borec Ptuj in zvezo za šport in rekreacijo invalidov Koprivnica, gostje pa so domačine obdarili z bogato knjigo. Lojze Cajnko Lojzka Grabner, edina tekmovalka je bila uspešna v kegljanju. Tone Potočnik (desno) in Alojz KoSelJ pri Izročanju pokalov in priznanj. PremagovaiUe ovir Taborniško tekmovanje Pri OS Franc Osojnik se je v soboto dopoldan 55 medvedkov in čebelic Kvedrovega odreda tabornikov pomerilo v taborniškem mnogoboju. Mladi taborniki so se pomerili v premagovanju ovir, orijentacijskem pohodu, streljanju z lokom, kurjenju ognja in postavljanju Šotora. Tekmovanje je bilo priprava na občinsko tekmovanje taborniških odredov. Fotoz^is: 1. kotar Občinsko prvenstvo v atletiki v ponedeljek, 16. maja je bilo na stadionu Drave občinsko prvenstvo v atletiki za srednje šole s pričetkom ob 14.30. Srednješ(rfd so tekmovali v naslednjih disciplinah: skok v daljavo in višino; tek na 100 m, na 400 m, na 800 in 1000 m; štafetni tek 4 x 100 m; met krogle. Mladinke so dosegle naslednje rezultate v teku na 100 m: Suzana Rimde SDS — 14,8 sek.; Andreja Krapša SKMKS — 14,8 sek.; Urška Ker- bler SES — 14,8 sek. Tek na 400 m: Mateja Bombdc SDS — 67,3 sek. Tek na 800 m — Frančka Slodnjak SKMKS — 2:41,2 min. Tek 4 x 100 m — SES — 56,8 sek.; SD§ — 58,3 sek.; SKMKS — 58,9 sek. Skok v daljavo: Marija Šešerko SES — 517 cm. Skok v višino: Sonja Pajenk SDS — 170 cm. Met krogle: Breda Zadravec — 9,14 m. Mladinke so dos^le naslednjo skupno uvrstitev: SES — 6790 točk; SKMKS — 6062 točk; SDS — 5921 točk. Rezultati mladincev v teku na 100 m: Matjaž Damiš — 12 sek. Tek na 400 m — Marjan Krošl SKMKS — 54,4 sek. Tek na 1000 m — Branko Krošl SKMKS — 2:44,5 min. Tek na 4 x 100 m — SDS — 48,2 sek.; SKMKS — 49,4 sek. Skok v daljavo — Silvo Rihterič SKMKS — 577 cm. Skok v višino — Dušan Frejnkovič SKMKS — 185 cm. Met krogle — Samo Korpar SDS 14,30 m. Skupna uvrstitev pri mladincih pa je bila: SKMKS — 7857 točk; SDS - 7462 točk; SES - 1822 točk. Vladimira Lajh, L b SES Občinsko prvenstvo v atletiki za osnovne šole Torek, 17. maja 1983: Pionirke: 100 m — Violeta Murko, OS Tone Žnkiarič; 300 m — Met- ka Ivančič, OS Tone Znidarič; 600 m — Irena Krajnc, OS Kidričevo; met krogle — Sonja Rajšp, OS Tone Znidarič; skok v višino — Eva Jane, OS Tone Znidarič; skok v daljavo — Alenka Žimec, OS Tone Znidarič; štafeta 4 X 100 m, OS Tone Znidarič. Ekipno — OS Tone Znidarič pred OS Franc Osojnik in OS Majšperk. Pionirji: 100 m — Robert Horvat, OS Franc Osojnik; 300 m — Boris Krabonja, OS Franc Osojnik; 1000 m — Vojko Bedrač, OS Vklem; skok v višino — Kristjan Kovač, OS Tone Znidarič; met krogle — Drago Miki, OS Tone Znidarič; skok v daljavo — Matjaž Horvat, OS Juršind; štafeta 4 x 100 m OS Franc Osojnik. Skupno pionirji — OS Tone Znidarič pred OS Franc Osojnik in OŠ Kidričevo. Občinsko prvenstvo v nogometu v srednjih šolah Četrtek, 19. maj 1983 Zmagala je ekipa Srednje kovinarske, metalui^ke, kmetijske šole prek Srednje družboslovne šole in ekipo Srednje ekonomske šole. Roman Cesar in Samo Strelec Pšajdova četrta v streljanju z M K pištolo - standard Na strelišču ob Doleniski cesti v Ljubljani je Strelska zveza Slovenije organizirala drugo pregledno pozivno strelsko tekmovanje z MK orožjem. To je bilo tudi zadnje pregledno srečanje oziroma preizkušnja strdcev pred tradicionalnim srečanjem s Hrvatsko, ki bo v Zaboku 4. junija. Najboljše rezultate so dosegli: Franc Petemel starejši, ki je s hitrostrel- no pištolo nastreljal 594 krogov. Zdo dobra sta bila tudi Trstenjak, ki je z MK pištolo proste izbire nastreljal 547 krogov in Rolohova, ki je s standar- dno MK pištolo dosegla 552 krogov. V disciplini standardna MK pištola je ptujska strdka Albina Pšajd do- segla 4% krogov, kar ji je prineslo četrto mesto. Torej spet dober rezultat strelke, ki tekmuje za Občinsko strelsko zvezo Ptuj. ZB Padalci uspešni v nedeljo, 15. maja so ptujski padalci sodelovali na tekmovanju v Cakovcu. S(^eIovalo je 10 ekip iz Zagreba, Maribora, R^ke. Borova, Pule in iz P'tuja. Ptujčani so sodelovali z dvema ekipama, prvo so se- sUvljali Zlatko Cuš, Bojan Zmavc in Janez Vidovič, v drup ekipi pa so skakali Miro Vindiš, Zoran Peternel in Janez Vrbančič. Skakali so iz letal tipa Vilga in Cessna 207 iz višine 1000 metrov. Tekmovanje je bilo zahtevno za skakanje, saj je pihal sunkovit veter. Napetost ni popustila vse do konca, saj so bili Ptujčani na vrsti v zadnjem letu, za osvojitev prvega mesta pa bi morali zelo točno doskočiti, kar jim ni uspelo. Zmagali pa so posamezno. Zlatko Cuš je kar dvakrat doskočil točno v „nulo" 5 centimetrov velik krog. Ekipno je zmagal Letalski center Maribor pred prvo ekipo Ptuja in Zagrebom. Driiga ekipa Ptuja je zasedla 5. mesto. Rezultati posameznikov: Zlatko Cuš, AK Ptuj (12 cm); Jože KroSec LC Maribor (17 cm); ^ko Makovec. AK Zacreb (19 cm): Bojan Zmauc, Janez Vidovič, Mirko Vindiš, Janez Vrbančič, Zoran Petemd. V Cakovcu je bilo tudi zvezno tekmovanje za Fizir cup. Prireditev je bila, 21. maja ob dnevu letalstva. To je tradicionalno tekmovanje v natančnem letenju. Letos je soddovalo 33 pilotov iz vse Jugoslavije. Sodekavati smejo le trije piloti iz vsakega kluba. AK Ptuj pa so zastopali Milan Kralj, Jože Botolin in Drago Krepfl. Piloti so reševali zahtevne naloRC med letom, točkovala pa se je tudi točnost pristajanja. Marija Samec 14 - ZA RAZVEDRILO 26. maj 1983 - TEDNIK fEDNIK - 26- maj 1983 OGLASI IN OBJAVE - 15 Mladi ribiči ob dnevu mladosti v počastitev dneva mladosti je komisija za delo z mladino pri ribiški družini Ptuj v nedeljo, 22. maja uspešno izvedla mladinsko in pionirsko tekmovanje v suhih disciplinah in v lovljenju rib s plovcem. Udeležba je bila zadovoljiva, rezultati pa povprečni. Ob ribniku v Orešju se je na popoldanskem tekmovanju v lovu rib zbralo okrog 40 pionirjev in mladincev, pa seveda sodniki in mentorji in nenazadnje tudi starši. V pionirski konkurenci je zbral največ točk Matjaž Mesarič, drugo mesto je dosegel Boštjan Korošec, tretje pa Vladimir Ogrizek. Med mladinci je največ rib nalovil Tomaž Zirovnik, drugi je bil Andrej Mesarič, tretji pa Franc Muzek. ' Po tekmovanju so mladinci zakurili kres v počastitev dneva mladosti, najzaslužnejši pa so prejeli medalje in značke. Naj dodamo še, da se je na dopoldanskem tekmovanju v suhih disciplinah zbralo okoli 20 mladih tekmovalcev, predvsem mladincev. Prvo mesto je dosegel Andrej Mesarič, 2. mesto Franc Muzek, tretje pa Matjaž Mesarič. M. Ozmec Podelitev medalj najboljšim mladim ribičem ob tabornem ognju Uspelo občinsko gasilsko tekmovanje Na stadionu Drava v Ptuju je v nedeljo, 22. maja ]X)tekalo občinsko tekmovanje gasilskih enot, ki ga je tudi tokrat odlično pripravil in iz ;del {X)seben odbor občinske gasilske zveze Ptuj. Udeležba je bila izredno dobra, saj je tek- movalo 106 gasilskih enot, torej je bilo samo tekmovalcev 1060. Razen tega pa je imela vsaka desetina še svojega mentorja, prireditev pa sije ogledalo tudi precej gasilskih simpati- zerjev. Rezultati doseženi v posameznih disciplinah so bili po mnenju članov strokovne komisije povprečni, posamezne enote so zbrale dovolj točk za udeležbo na republiškem kongresnem tekmovanju, ki bo septembra letos v Novem mestu. Rezultati pa so sledeči: ■Med člani je tekmovalo 19 enot, največ točk pa so zbrah tekmovalci iz G D Hajdoše; med članicami skupine A je sodelovalo 5 enot, na- jveč točk pa so zbrale tekmovalke iz G D Sto- perce. V skupini članic B so bile najboljše tekmovalke iz Gabernika. Med mladinkami se je pomerilo 6 enot, najboljše pa so bile tek- movalke izZagojič; med mladinci je sodelovalo kar 14 enot najboljši pa so bih Hajdošani. Med pionirji skupine Bje sodelovalo 20enot, najbt)ljši pa so bili tekmovalci iz Majšperka; med pionirkami B skupine je sodelovalo 13 enot, najboljše pa so bile pionirke iz Hajdoš. Med pionirji A skupine je sodelovalo 13 enot najboljši pa so bih Hajdinčani; med pionirkami A skupine je sodelovalo 6 enot, najboljše pa so bile pionirke iz Hajdoš 11. V konkurenci industrijskih gasilskih društev so tekmovale 3 desetine, najboljša pa je bila ekipa iz Agisa. Izmed treh enot civilne zaščite iz združenega dela so v moški konkurenci dosegli največ točk člani ekipe SO Ptuj. Iz krajevnih skupnosti sta tekmovali le dve enoti CZ, največ točk pa je zbrala moška ekipa Dornava. V ženski konkurenci enot CZ so v skupini A zbrale največ točk tekmovalke iz Delte, v sku- pini B pa tekmovalke iz ptujske bolnišnice. M. Ozmec »Gasilska dejavnost v naši družbi ni modna muha ali želja posameznikov, ampak je odraz potreb po varovanju družbenega in privatnega premoženja. Je od- raz naših teženj iz davnih časov po premagovanju rdečega petelina, ci se je ali se pojavlja v najra- zličnejših oblikah. Gasilska deja- vnost je stara toliko kot naša družba v različnih oblikah svojega razvoja. Njen razvoj se je kazal tudi v odrazu razvoja gasilske dejavnosti in opremljenosti ter pripravljenosti tistih, ki so v ga- silskih organizacijah sodelovali, da priskočijo na pomoč povsod tam, kjer je ta najbolj potrebna. Danes lahko trdimo, da so gasil- ske organizacije tiste, ki so po svoji organiziranosti in aktivnosti v. sa- mem vrhu tovrstnih dejavnosti. Ta dejavnost pa ne zajema samo gasilslcih akcij, ampak se vse- stransko vključuje v vse kompo- nente našega splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.« S temi besedami je v nedeljo, 8. maja pričel uradno svečanost ob prevzemu novega kombiniranega gasilskega vozila predsednik ga- silskega društva Hajdina, Stanko Sitar. Naomenjenem sprejemu so se zbrali predstavniki Občinske gasilske zveze. Požarne skupnosti, predstavnik proizvajalca TAM iz Maribora, predstavniki krajevne samouprave iz Hajdine in številni gasilci, vkjučno z najstarejšima častnima predsednikoma. V nadaljevanju je predsednik društva povdaril. daje bilo v 71 letih aktivnega delovanja društva nabavljeno že precej različne gasilske opreme, ki jo člani upo- rabljajo pri svoji humani' deja- vnosti. vendar je prav gotovo na- kup tega kombiniranega vozila največji uspeh ne le članov dru- štva, temveč vseh. ki so imeli po- sluh za načrte gasilcev. Pot do nabave vozila ni bila enostavna, prav tako je brez pomoči širše družbene skupnosti — Občinske gasilske zveze. Požarne skupnosti občine Ptuj, vaških odborov Zg. in Sp. Hajdine. najetega kredita, prispevka Oddelka za ljudsko obrambo in seveda lastnih sred- *stev, ne bi bili zmogli. Sedaj jih čaka še nabava opreme, ki mora biti v skladu spredpisi nameščena na vozilu. Po predvidevanjih sta- ne taka oprema še dodatnih 120 milijonov starih dinarjev. Gasilci iz Hajdine so kljub vsemu opti- misti in računajo tudi v bodoče na pomoč krajanov svoje krajevne skupnosti, saj je prav reševanju njihovega premoženja v primeru nesreče, namenjeno to novo vo- zilo, ki se je pridružilo še trem dosedanjim avtomobilom v no- vih. modernih garažah. Besedilo in posnetek: S. B. Ponos gasilcev in vseh krajanov KS Hajdina Umazanija je prekrila Dravo Takole umazana je prejšnji teden v četrtek zgledala površina Drave v Ptuju. Nekdo se je namreč ,,blagovolil" znebiti odvečnih smeti, od- padlega lesa in plastenk ter vse skupaj kratkomalo zmetal v vodo. ,,Svinjarija", kot so se zgražali hiteči čez most, se je raztegnila domala čez celo širino Drave in hkrati z umazano vodo dajala srhljiv videz. Je že tako, da nekatere ni moč ničesar naučiti ne z lepo besedo, ne s prepričevanjem ne z dokazovanjem. Najbrž tudi z občutno denarno kaznijo ne! Spominjal pa bi se je in to je že tudi nekaj 1 Foto I. C. SLAVJE PLANINCEV NA DONAČKI GORI v nedeljo, 22. maja je bilo pri zavetišču Tekstilke na Donački gori tradicionalno srečanje planincev v počastitev Dneva mladosti. Več v prihodnji številki. Plutaid K iMri^ pri zsvetfiču Tekstilca, U jo vzdržujejo n Doanad gori planinci — delavci iz TOZD Volneni izdelki Majšperk Foto: Korošec Poznate bližnjo okolico? Na nagradno vprašanje, kjer je bilo potrebno odgovo- nti, da skupina planincev po- čiva na vrhu Donačke gore, smo prejeli 15 pravilnih od- govorov. Žreb je odločil, da nagrade Emone K K Ptuj TOZD Petovia prejmejo: KRISTINA POŽEGAR, Do- lič 38, MARJANA — EMI- LIJA HORVAT, Kočice 68 in MIRA KARNEŽA, Stogovci 44. Nagrajence prosimo, da po nagrade Živilske industrije Petovia pridejo v naše ure- dništvo v Vošnjakovi ulici 5 v Ptuju. Čestitamo! Razstava fotografij v Kidričevem Platanam, ki so bile posajene ieta 1967 se Je v ponedeljek pridružilo še šest novih. Foto: M, Ozmec V ponedeljek 23. 5. 1983 so v okviru XIX. Srečanja prijateljstva odprli razstavo fotografij vseh šestnajstih šol — udeleženk te vehke pionirske manifestacije. Na fotografijah predstavljajo šole svoje življenje in delo. Razstavo je uredil Mihael Koltak. Na drugem dnevu srečanja so predstavniki šestih šol iz Makar- ske. Novega Sada, Ljubljane, Dakovice. Nikšiča in Sarajeva, ki niso bile na srečanju v Kidričevem 1967. leta. posadih platane in s tem dopolnili drevored spomin- skih dreves, ki so v Kidričevem zunanji znak prijateljstva mladih iz vse Jugoslavije. Vsi udeleženci srečanja pa so posadili okrasne grmičke in s tem še olepšali videz šole v Kidričevem. L NOVI USPEH PTUJSKE ATLEHKE Marija prva v Kumrovcu, Mirko v reprezentanci! Med tradicionalnimi priredit- vami ob Dnevu mladosti je tudi množična in tradicionalna prire- ditev v Kumrovcu, ki ima dva dela. Prvi je tekmovalni — Parti- zanski marš, drugi pa množično- rekreativni — Pohod po stezah Titovega otroštva. Tekmovalni del je tokrat pri- nesel veliko zmagoslavje in radost Marije Vindiš, članice ptujskega atletskega kluba. V teku članic na 12 kilometrov je med 43 tekmo- valkami zmagala zelo zanesljivo in z veliko prednostjo. Vmesni časi so kazali na novi rekord pro- ge. vendar je Marijo, kije ves čas tekla sama — ostale tekmovalke so precej zaostale, pri tem za- ustavilo izredno toplo in soparno vreme. Gotovo je z nastopom za- dovoljen tudi trener Franc Ivan- čič. Dodatni razlog za zadovolj- stvo v Atletskem klubu Ptuj in ptujskem športu pa je tudi uvr- stitev Mirka Vindiša v državno reprezentanco mlajših članov, ki se bo v Debrecinu udeležila tro- boja Bavarska—Jugoslavija — Madžarska. Čestitamo! 1. kotar Dogovor pred tekom, Mirko Vin- diš In trener Franc Ivančič (foto I. kotar) Marija Vindiš (desno) med običajnim segrevanjem pred nastopom RODILE SO: Zlatka Zavec, Prešernova 16 — Domena; Hermina Korošec, Reše- va 34 — Simono; Zdenka Ornik, Gerečja vas 109 — Majo; Rozalija Gomilšek, Zagorci 9 — Polonco; Brigita Silak, Bezjakova 3 — Anjo; Karmen Vnuk, Miklošičeva 6 — Roka; Marija Fras, Ob Graje- na l/a — dečka; Maksimiljana Ozimič-Zorič, Slov. Bistrica, Blažičeva 13 — Urško; Olga Emeršič, Paradiž 46 — deklico; Ida Kokol, Rogozniška 17 — deklico; Marjeta Žnidarič, Gorišnica 68 — deklico; Majda Bezjak, Bresnica 56 — dečka; Dragica Zelenjak, Kidričevo, Industrijsko naselje 2 — deklico; Zinka Standeker, Kidričevo, Ul. B. Kraigheja 26 — Kristijana; Vesna Nemet, Stoperce 68 — Jovica; Milena Vajda, Kraigherjeva 40 — dečka; Zinka Tolič, Madribnik 3 — dečka; Vera Zabavnik, Jastreb- d 39 — dečka; Angela Krajnc, Mezgovci 3 — Dominika; Milena Drevenšek, Pobrežje 134 — Majo; Zdenka Vnuk, Vrhloga 60, Slov. Bistrica — deklico; Ivanka Kokot, Korenjak 16 — deklico;. POROKE: Stanislav Serdinšek, Ul. B. Kraigherja 8 in Milena Predikaka, U.. B. Kraigherja 8;V Davorin Samoljenko, Ciril-Metodov dr. 12 in Andreja Hodnik, Ciril-Metodov dr. 19; Ciril Kužner, Kidričeva Tovarniška 15 in Jožica Novak Grečja vas 22; Anton Veselič Mala vas 1 in Terezija Janžekovič Stojnci 77; Marjan Strelec, Bukov j ci 14 in Slavica Kodrič, Bukovd 160; Viljem Vreg, Stritarjeva pot^ in Darinka Selinšek, Mariborska 50; Feliks Erhatič, Mariborska 35 in Ivana Cartl, Borovci 55/b; Milan Petek, Grajena 37 in Angela Smigoc, Ciglence 66; Franc Kristo- vič, Zabovci 29 in Marija Pukšič, Zabovci 28; Marijan Sagadin, Slovenja vas 16 in Milena Kline, Dubrava 14/a; Branko Jurčič, Titovo Velenje, Cesta V/8 in Vla- sta Mlakar, Kozminci 3; Pavel Fir- bas, Moškanjci 83 in Marjana Murko, Mestni vrh 39; Vinko Ko- tar, Reševa 29 in Vesna Hudžar, Reševa 29; Ivan Kopušar, Apače 63 in Irena Vindiš, Apače 238; Ivan Simenko, Pobrežje 75 in Al- bina Zaje, Apače 14;. UMRLI SO: Martin Kosi, Sardmje 39, roj. 1899, umd 13. maja 1983; Franc Peteršič, Dornava 64, roj. 1926, umrl 14. maja 1983; Antonija Horvat, Mestni vrh 2, roj. 1910, umrla 13. maja 1983; Ivana Kosec, Senešci 45, roj. 1905, umrla 16. maja 1983; Gordana Lenart, Srb- ski trg 8, roj. 1920, umrla 17. maja 1983; Pavla Ptičar, Gaj pri Pragerskem 18, roj. 1912, umrla 17. maja 1983; Janez Petrovič, Strmec 21, roj. 1916, umrl 18. ma- ja 1983; Janez Lovrenko, Pobrežje 139, roj. 1904, umrl 22. maja 1983. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij: sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771 -226. Celoletna oaročnioa zoaša 450 dit narjev, za tujino 1.125 dinar- jev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.