Domoznanski oddelek 35
PTUJČAN
1997
I 2250 PTUJ
352(497.12 Ptuj )
COBISS s
6005693,12
FOTO LAI
aasa&aSsszai ma
ŠOLSKI CENTER PTUI - POKLICNA IN TEHNIŠKA STROINA ŠOLA 1877-1997
Ob dveh visokih jubilejih, 120-letnici obrtnega izobraževanja na Ptuju in 30-letnici šole, predstavljamo zgodovino šole, njen utrip v sedanjosti in najpomembnejše cilje v prihodnosti.
Učilnica za regulacije in krmilja, foto Langerholc
POGLED V ZGODOVINO ŠOLE
Poklicna in tehniška strojna šola je najstarejša strokovna šola na Ptuju. Njeni začetki segajo v daljno leto 1877, ko je bila ustanovljena Obrtnonadaljevalna šola za potrebe ptujskih obrtnikov. Vajenci so se lahko izobraževali v 30 različnih strokah, od kovinarjev, lesarjev, živil-cev do šivilj, modistk, fotografinj in pletilj. Šola je nadaljevala svoje poslanstvo v Kraljevini SHS do 1941. leta, skoraj popolnoma pa je izumrla
v času 2. svetovne vojne in doživljala vzpone in padce v vajeniškem izobraževanju do leta 1967. Takrat je začel samostojno pedagoško, pravno in organizacijsko pot Šolski center za kovinsko stroko Ptuj v Raičevi ulici. Na tej lokaciji so kovinarji ustvarjali do leta 1980, ko so se preselili v Srednješolski center Ptuj. S pomočjo občinskega samoprispevka so bile I. 1983 zgrajene šolske delavnice in leta 1985 športna dvorana, sledila je dograditev avtomehanične delavnice v letu 1996 in atletskega stadiona 1997. leta. Srednješolski prostorje
MONTAŽA JV ANTEN IN HIŠNIH
TELEFONSKIH CENTRAL
ANTENSKI SISTEMI
)► Dobava in montaža antenskih sistemov za sprejem satelitskih in zemeljskih programov >• Kabelski razvodi po stanovanjih
H![NE TELEFONSKE CENTRALE
y Dobava in montaža telekomunikacijske opreme j? Telefonski razvodi
y Vzdrževanje in popravila telekomunikacijske opreme
Alojz JAKOMINI s p.
VodovA ul. 4, 2250 Ptuj teL: 062/777-718
V	f
TRGOVSKE IN ŠIVILJSKE STORITVE AVTOMOBILSKI BAZAR - AVTO CELJE
Zagrebška c. 26
METRSKO BLAGO ZAVESE
KILOGRAMSKO BLAGO POZAMENTERIJA Ž. KONFEKCIJA PREOBLAČIMO GUMBE ŠIVAMO PO NAROČILU
Ptuj, tel.: 771-283
-	NADOMESTNI DELI ZA AVTOMOBILE
-	DODATNA OPREMA
-	PNEVMATIKE
(BREZPLAČNA MONTAŽA) - ŽARNICE ALL WEATHER
H4 - 750 SIT H3-H1 - 550 SIT
POPUST NAD 10.000 SIT Z GOTOVINO -5 %
PLAČILO NA 4 ČEKE
Pokličite nas :

s.p.
Konrad ČEH	Spuhlja 99/a
Tel/fax + 062 779 507, 771 775
ZA VAS IZDELUJEMO iz AL^profilov:
zimske vrtove, okna, vrata, vetrolove, predlene stene, zapiramo balkone.
POKLIČITE NAS !
tako dobil zaokroženo podobo, ki pa je žal premajhna za vse srednješolce na Ptuju.
V 30-letnem obdobju Poklicne in tehniške strojne šole smo za poklic in življenje pripravili 4329 absolventov od II. do V. stopnje zahtevnosti in okrog 400 odraslih. To je velik delovni in intelektualni potencial za Ptuj, Podravje in Slovenijo.
KAJ DELAMO DANES?
Poklicna in tehniška strojna šola je moderna in dobro opremljena šola, ki živi in dela v največjem šolskem centru v Sloveniji, saj je pod skupno streho združenih 5 šol in 3300 dijakov. V šolskem letu 1997/98 izvajamo v strojništvu vzgojno-izo-braževalno delo v 20 oddelkih s 450 dijaki v naslednjih programih in poklicih:
■	nižja poklicna šola (2 leti): obdelovalec kovin;
■	srednja poklicna šola (3 leta) - celoletna organizacija: oblikovalec kovin, preoblikovalec in spajalec kovin, mehanik vozil in voznih sredstev;
■	srednja poklicna šola (3 leta) - dualni sistem za obrt in drobno gospodarstvo: avtomehanik, avtoklepar;
I srednja poklicna-tehniška šola (2 leti) po končani poklicni šoli: strojni tehnik - diferencialni program;
I srednja tehniška šola (4 leta): strojni tehnik za maturo in zaključni izpit.
Razen izobraževanja za mladino organiziramo tudi izobraževanje odraslih za navedene poklice, funkcionalno izobraževanje za obrtnike in podjetnike (CAD-CAM), pedagoško-andragoško izobraževanje za mentorje vajencev, računalniško izobraževanje idr.
Ambiciozen učiteljski zbor združuje 17 profesorjev splošno izobraževalnih predmetov, 11 profesorjev strokovno teoretičnih predmetov (dipl. inž. stroj.) in 15 učiteljev praktičnega pouka. Učitelji se stalno strokovno izobražujejo doma in v
tujini; 4 učitelji so opravili izobraževanje za multiplikatorje za mojstrsko šolo v Nemčiji, trije učitelji so vodje študijskih skupin v stroki, strokovna skupina pa pripravlja nov program za kleparja-krovca na nacionalni ravni. Smo osrednja šola za računalniško opismenjevanje na področju regulacij in krmilja. Sinergijski učinki znanja učiteljev in vedoželjnosti dijakov so združeni v številnih projektih, ki jih izvajamo v interesnih krožkih in v gibanju "Znanost mladini. " Rezultate dolgoletnega skupinskega dela smo prikazali na razstavi, ki smo jo ob 120-letnici obrtnega izobraževanja in 30-letnici šole pripravili v medi-ateki. Najodmevnejši projekti so: model CNC-stružnice, robot, projektno učno delo pri praktičnem pouku, Eifflov stolp, dunajsko velekolo in praktični izdelki dijakov in učiteljev. Zelo uspešno sodelujemo na vsakoletnem "Srečanju strojnih šol Slovenije", kjer se dijaki pomerijo v znanju teorije, prakse in v športu. Naši dijaki so dosegli visoke uvrstitve v matematiki, tehnologiji, orodjarstvu, struženju, rezkanju, varjenju, avtomehanski stroki, malem nogometu in šahu.
Tudi kulturno in športno življenje je kljub dvoizmenskemu pouku dobro razvito. Vsako leto pripravimo vrsto kulturnih prireditev, kvize znanja, izdamo šolsko glasilo "Sledi" in organiziramo oglede kulturnih prireditev in specializiranih sejmov. Letos so naši športniki na republiškem finalu srednjih šol v malem nogometu zasedli 2. mesto, strelci pa so bili tretji. Zavedamo se, da je šolsko delo uspešno samo ob tesnem sodelovanju s starši in socialnimi partnerji (zbornice, delodajalci, sindikati). Poleg klasičnih oblik dela s starši vključujemo tudi obrtnike in podjetnike. Tristranska pogodba v obrtnem izobraževanju zahteva usklajeno delo med šolo, vajencem in obrtnikom, pa tudi strokovno povezavo z območnimi obrtnimi zbornicami Ptuja, Ormoža in Ljutomera. Na mednarodni ravni sodelujemo s pok-
licno šolo iz Kirchhaina v deželi Hessen in s podjetjem Mercedes-Benz iz Stuttgarta, ki nam je podarilo dragocene funkcionalne modele posameznih sklopov avtomobila za pouk avtomehanikov.
RAZVOJ ŠOLE NA PREHODU V 21, STOLETJE
Razvojni cilji šole so tesno povezani z razvojnimi tokovi drobnega gospodarstva, obrti in industrije v Podravju in Prlekiji, Sloveniji in Evropi. Programi, ki jih bomo razvijali bodo temeljili na socialnem partnerstvu in na lastni viziji razvoja šole. Vseživljenjsko izobraževanje bo oprto na prilagodljive programe v strojništvu, ki bodo zahtevali visoko strokovno znanje iz aplikativnih tehnologij. Zato bodo prednostne naslednje naloge:
■	kakovostno izvajanje prenovljenih programov strojništva v poklicni in tehniški šoli;
■	izvajanje programa tehniške gimnazije in višje strokovne šole v interdisciplinarni povezavi z elektrotehniko;
I uvajanje dualnega sistema poklicnega izobraževanja za obrt in drobno gospodarstvo (avtomehanik, avtoklepar, klepar-krovec, monter in upravljavec energetskih naprav);
I izvajanje priprav na mojstrske izpite v sodelovanju z območnimi obrtnimi zbornicami Ptuj, Ormož, Ljutomer;
■	izvajanje specializacij in funkcionalnega izobraževanja v računalniško podprtih tehnologijah;
I sodelovanje šole pri ustanavljanju medpodjetniškega izobraževalnega centra na Ptuju;
■	sodelovanje šole v mednarodnih projektih Leonardo in Socrates;
■	sodelovanje šole s sorodnimi šolami v tujini in s podjetjem Mercedes-Benz iz Stuttgarta;
I informatizacija šole v povezavi z ostalimi šolami v Centru in vključitev v mednarodno mrežo (Internet);
I priprava razvojnih projektov na področju strokovno teoretičnih predmetov in praktičnega pouka (RIK, CNC, avtoremontna dejavnost).
Uresničitev navedenih nalog je tesno povezana z rešitvijo prostorske stiske vseh šol v ŠC Ptuj. Gradnja gimnazije v letu 1998 je najpomembnejša investicija v srednje šole, saj bo posredno omogočila optimalni razvoj tudi poklicnim in tehniškim šolam v centru. Želimo, da bi želje postale resničnost!
Milan Cimerman, prof., svetnik ravnatelj
ÜQQ {jflfäfeQä
v naše uredništvo prihaja vsak mesec veliko vaših prispevkov, več kot jih lahko objavimo. Obseg Ptujčana je namreč omejen na osem strani mesečno. Zato vse, ki nam boste pošiljali prispevke za objavo, prosim, naj bo njihova dolžina omejena na dvatisoč znakov, to je približno dvaindvajset vrst po devetdeset znakov. Za znak se štejejo tudi ločila in prazni prostori med besedami (za informacijo: če je velikost računalniške pisave 12, potem je na eni strani formata A4 okrog 3600 znakov).
Priložene fotografije in slikovni material naj bo dokumentiran oziroma opremljen z besedilom. Ne pozabite imenovati avtorja fotografije.
Napisani naj bodo v skladu s programsko zasnovo javnega glasila Ptujčan, ki si jo lahko preberete v vsaki številki Ptujčana v »kolofonu« (Sklep o določitvi programske zasnove javnega glasila Ptujčan je bil objavljen v Uradnem Vestniku, št. 1, leto III, 31. januarja 1997).
Če želite, da bodo vaši prispevki objavljeni v tekočem mesecu, nam jih pošljite najpozneje do drugega v mesecu. V naslednjem koledarskem letu bo Ptujčan začel izhajati med desetim in petnajstim dnem v mesecu.
Če imate možnost, nam pošiljajte prispevke na disketah, v katerikoli verziji programskega orodja WORD FOR WINDOWS, WORDSTAR ali WORDPERFECT. Naj vas ob koncu opozorim še na možnost prenosa računalniškega virusa v dokumentih na disketah. Če nimate protivirusne zaščite v računalniku, vam priporočamo posvet s programsko hišo SOPfTOS v Ljubljani.
Vstm SmüyiM m BmCturn ž*Mtn mstt *B@ži£ m m i®i>m
p mf&šm kt® l$)Mt
Milena TURK Odgovorna urednica
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Uredništvo: Konrad RIŽNER - LDS, Franc SAMOJLENKO - SKD, Hilda SLEKOVEC -SDS, Slavko BRGLEZ - SLS, Simon STARČEK - ZE Ptuja, Milan ZUPANC -DESUS, Dragi STOJADINOVIČ - ZLSD, Jože MAUČEC - Lista KS mesta Ptuj, Peter LETONJA - SNS/SND. Naklada 11.200 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Glasilo PTUJČAN se šteje med proizvode, za katere se plačuje davek po stopnji 5%. Odgovorna urednica Milena TURK, telefon: 771-651, telefax: 771-783. Priprava reklamnih oglasov: Ida BRODNJAK, s.p., telefon 782-613, Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400-630-20701. Oblikovanje, teh. urejanje, lektoriranje in tisk: GRAFIS d.o.o., Požeg 4, Rače, telefon 835-192, 835-230.
23. DECEMBER/GRUDEN 1997
NA 35. SEJI MS MO PTUI POUDARJENE ŠTEVILNE POBUDE, VPRAŠANJA POSLANSKIH SKUPIN TER PREDLOGI MEJE S HAJDINO IN PRODAJA ZEMLJIŠČ
V sproščenem ozračju je predsednik Mestnega sveta gospod Milan ČUČEK začel 35. sejo Mestnega sveta ob začetni prisotnosti 24 svetnikov. Med sejo so prišli še 4 svetniki. Po pisnem predlogu župana je predlagal umik 6. točke - Predlog odloka o komunalnem nadzoru - z obrazložitvijo, da je uveljavljena sprememba Zakona o lokalni samoupravi, ki omogoča, da se lahko v okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija. Zato bo predlagatelj odlok dopolnil.
Pri sprejemanju dnevnega reda je vodja PS SLS Slavko BRGLEZ pod točko 8 namesto hitrega postopka predlagal dvostopenjski postopek pri sprejemanju Odloka o združitvi dela naselja Spodnje Hajdine z naseljem Ptuj (v skladu s Poslovnikom), kar svetniki niso sprejeli (4 - ZA, 21 - PROTI). Sekretar Mestnega sveta gospod Milan KORŽE je razdelil pisne odgovore na vprašanja svetnikov s prejšnje seje (objavljeni so v tem Ptujčanu) in pisna vprašanja LDS, SLS, ZE, KS in ZL. Nato so sledila ustna vprašanja in pobude svetnikov. Začel je E. Tomašič (SKD) z vprašanjem, kdaj bo urejeno parkirišče na desnem bregu Drave ob mostu za pešce in kolesarje. Odgovor gospoda Napasta: Postopek se je zaustavil, vendar bo spomladi izdano gradbeno dovoljenje. Svetnik K. Rižner (LDS) je imel več vprašanj: Občinska uprava naj prijavi izgradnjo pločnikov v Spuhlji, policija naj ne tehta tovora na avtobusnih postajah, problem KTV Spuhlja, reševanje problema meteornih vod v Kočah in pobuda, da se planirana in neizkoriščena sredstva proračuna prenesejo v leto 1998. S. KOSI (SKD) je dal pobudo za zmanjšanje cen v vrtcih. B. GORNIK (lista KS) je vprašal o ureditvi parkirišča pri Glasbeni šoli. Odgovor gospoda Napasta: Niso rešeni lastninski odnosi s Koteksom. S. BRGLEZ (SLS) je zahteval pisni odgovor o izkoriščanju gramoza pri gradnji golf igrišča na Hajdinski gmajni in ali je res, da občina ni dobila nobene zakonske odškodnine (5%). Vprašanje je S. ROGINA (DeSUS) dopolnila, da obstaja evidenca, iz katere je razvidno, da so dnevno odvažali 147 do 170 kamionov gramoza. R. MAJNIK (LDS) je predlagala, naj GIS Poetovio ponudi agencijam paketne cene za kurento-vanje. Nadalje je omenila, da ni uresničena obljuba Otroškemu parlamentu v Mestnem svetu o ureditvi drsališča v Ljudskem vrtu. Župan: Ustanovljena je komisija, ki bo dala predlog. E. MESARIČ (LDS) je predlagal, naj odbor KTV čim prej pripravi program dela in razvoja ter ga predloži Mestnemu svetu. Župan: KTV se bo lastninila, je last vlagateljev, zaenkrat pa deluje zadovoljivo. J. SVRŽNJAK (DeSUS): V Podvincih pokajo vodovodne cevi. Zakaj? Odgovor gospoda Napasta: Tehnični problem bodo preverili. V. ČUŠ (ZE) Studenčnica naj ostane takšna, kot je, zagotoviti je potrebno
ustrezno dokumentacijo o lastnini. Prav tako je potrebno pripraviti letni program prireditev za proračun. F. ŠTRUCL (Lista KS): JZ Lekarna naj čim prej odgovori, ali namerava na desnem bregu Drave urediti lekarno, sicer bodo iskali drugega ponudnika. Problem so tudi nefunkcionalni hidranti, umazane posode za smeti, kanalizacija v Sagadinovi in Spolenjakovi ulici ... R. FAJT (SDS): V Brstju povratne lopute na kanalizaciji ne delujejo. Komu naj prijavljamo poškodbe na cestišču? Kdo je dovolil posek smrek ob Potrčevi? M. ČUČEK se je strinjal, da posek smrek ob Potrčevi zelo razburja številne meščane. Vprašanje je, ali je to bila samovolja lastnikov, ali obstaja uradno dovoljenje. Župan: Zemljišče in stavbe na tem delu so denacionalizirane, vrnjene gospodu Popoviču in solastnikom. Ob koncu je predsednik Mestnega sveta Milan ČUČEK svetnike opozoril, naj v bodoče čim več vprašanj posredujejo pisno sekretarju Mestnega sveta v skladu s Poslovnikom.
Zaradi ukinitve raznih namenskih taks vladna uredba (Uradni list RS, 63/97) dovoljuje pri vodi in odpadkih, da se tovrstne takse vključijo v cene. Odlok o razveljavitvi občinskega Odloka, ki te takse opredeljuje, je bil sprejet brez razprave, vendar predlagatelj mnenja k cenam vode in komunalnih odpadkov ni dovolj nazorno prikazal. Nejasnosti so svetnikom vzbudile dvome o kalkulacijah, ki jih bo predlagatelj dopolnil. Bistveno je zagotovilo, da cene za vodo in odvoz odpadkov ne smejo biti višje, takse, ki so vključene v cene, pa morajo pobiralci odvajati za iste namene in v enaki višini, kot je bilo za takse določeno leta 1996.
Predlog Odloka o združitvi dela naselja Spodnja Hajdina z naseljem Ptuj je predvideval po strokovni razlagi »Kaj je naselje« novo mejo: do avtoceste in levo stran ceste Rogaške do križišča z avtocesto, gledano s severa proti jugu. Na takšen predlog so amandmaje vložili LDS, župan in svetnik J. BEDRAČ. Na predlog predsednika Odbora za splošne zadeve gospoda M. MRGOLETA so sejo prekinili zaradi usklajevanja med predlagatelji amandmajev in Odborom, ki ni predhodno podprl amandmaja LDS. Z usklajevanjem in ob pravni razlagi pravnice Albine HORVAT so ugotovili, da je bil pri poizvedovanju potreben poseben postopek po sklepu Mestnega sveta, saj
občani želja niso izrazili na referendumu, in da je komisija, ki jo je predlagal župan, pripravila strokovni predlog. Svetnik J. BEDRAČ je kritiziral postopek pri poizvedovanju in ni bil pripravljen umakniti amandmaja. Župan je obrazložil, da je podal svoj amandma, ki bi po vidnem nezadovoljstvu predstavljal najboljši kompromisi V nadaljevanju seje Bedračev amandma ni dobil podpore (3 - ZA, 19 - PROTI od 28 prisotnih). Večinsko podporo je dobil županov kompromisni amandma (22 - ZA oziroma 1 -PROTI od 28 prisotnih). Po takšnem glasovanju je voditeljica PS LDS L. MAJNIK umaknila njihov amandma. Po obširni razpravi svetnikov J. BEDRAČA, S. ROGINA, E. TOMAŠIČA, M. ČUČKA, S. BRGLEZA, F. PREMUŽIČA in drugih ter župana in Napasta je bilo celotno besedilo odloka sprejeto z 22 - ZA, 1 - PROTI od 24 prisotnih.
Brez večje razprave sta bila sprejeta predloga sklepa o izločitvi oddelkov male šole v občini Destrnik - Trnovska vas iz sestave JVVZ Ptuj in o izločitvi vseh enot vrtcev iz JVVZ Ptuj, ki ne delujejo na območju Mestne občine Ptuj, ter o ustanovitvi novega JVVZ Ptuj s 1.9. 1998.
Poročilo o delu podjetja za stanovanjske storitve je bilo zaradi pomanjkljivega gradiva ponovno preloženo na naslednjo sejo. Mestni svèt je dal soglasje k imenovanju g. Jožeta GORENCA, mr. ph., za direktorja JZ Lekarne Ptuj in je soglašal z imenovanji Borisa PELCLA, Lidije MAJNIK,
V 10, številki Ptujčana sta se v zapis pogovora z g. Jankom ZEMLJIČEM iz SKPD Sava Frankfurt vrinili dve napaki: z društvom Sava je Občina Ptuj podpisala listino o pobratenju leta 1978 in ne 1987. In druga: prvi predsednik društva Sava je bil gospod Janko ZEMLJIČ, ki je tudi sedanji predsednik. Na prvo napako nas je opozoril gospod Jože GAŠPERŠIČ, ki je bil leta 1978 predsednik društva in podpisnik listine s Ptujem ter organizator srečanja slovenskih društev iz Zahodne Evrope. Avtor članka se za napaki opravičuje. Predstavniki društva so še izrazili željo, da se gospod Jože GAŠPERŠIČ, ko bo obiskal Frankfurt, kot dobrodošel gost oglasi na sedežu društva.
Napisal S. B.
Tatjane VAUPOTIČ in Franca KOLARIČA v Svet območne izpostave RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost na območju MO Ptuj. Komisija za preimenovanje ulic bo pripravila predlog PČ Ljudski vrt in druge predloge za novo imenovanje ulic.
Po skoraj sedmih urah je bila seja zaključena.
Zapisal S. B.

PTUJSKI
PREDSEDNIKI
(okrajšano PP)
Leposlovna definicija za predsednika pravi, da je predsednik voljeni najvišji funkcionar organizacije ali telesa! Izvolitev torej pomeni demokratično odločitev volilnega telesa, izvoljeni predsednik pa mora biti zagovornik demokratičnih odnosov med ljudmi in se zanje mora čim bolj truditi.
Dolg je seznam PP in večina jih primerno opravlja svoje poslanstvo v športnih, političnih, prostovoljnih, dobrodelnih, civilnih in drugih organizacijah. Številni so tudi v organih.. lokalne samouprave. Vsem gre priznanje za njihovo požrtvovalno delo. Naletimo pa tudi na redke nedemokratične pojave pri posameznih PP, za katere upamo, da jih bodo opazili njihovi volilci pri naslednjih volitvah. Tako je nerazumljiva izjava predsednice ZL občinskega odbora na Ptuju, ki je v zadnjem Ptujčanu zapisala, »da na slovesnost, ki je namenjena spominu na mrtve in je izraz odnosa civilne družbe do tega spomina, ne spada noben verski obred.« Ali ni 1. november cerkveni in državni praznik, uzakonjen po osamosvojitvi Slovenije v spomin na vse mrtve - verne in ne verne, na vse padle v vseh vojnah in po vojnah? Takšen je bil tudi protokol 1. novembra letos na Ptuju, kulturen in dostojanstven za vse. Ali ni takšna javna izjava želja po ohranitvi totalitarizma? Škoda, da takšna stališča predsednice povzročajo namerno nestrpnost!
Napisal S. B.
OD MIKLAVŽA...
Mm»
zadnjih letih so naši starodavni ljudski in tudi verski običaji dobili spet domovinsko pravico. Zdi se, da jim je slovenska javnost naklonjena, saj so jasen odsev naše duhovne podobe in resničen odsev slovenskega narodnega značaja. Poleg izredne umetniške, verske in narodnoobrambne vrednosti v preteklosti so danes nadvse pomembni zaradi narodove vzgoje, ki je pogosto odrinjena na rob ali zanemarjena. V njih je neizčrpna zakladnica vrednot, iz katerih lahko naši umetniki in vzgojitelji črpajo pristen slovenski duh, saj komercialni uvoz ali različne tuje ponudbe pogosto ljudi odtujujejo od narodove biti. Zato je prav, da stare ljudske običaje in šege ohranjamo, jih tam, kjer so izumrli, obujamo in jim vrnemo prvotni smisel.
HO TREH KRAUEN
adventni večeri
Advent je bil slovenskemu narodu dolga stoletja svet čas, čas globoke notranje zbranosti in duhovne obnove, čas, ko so bile najžlahtnejše misli in želje usmerjene k božiču. Na spomin Kristusovega rojstva so se naši krščanski predniki pripravljali na dva načina: notranje, s poglobljenim verskim življenjem, in zunanje, s pripravo jaslic.
Adventni venci so v začetku adventa okrasili številne slovenske domove, kjer se ob prižganih svečah zbirajo tisti, ki verujejo v prihod velike Luči. Poseben poudarek dobiva devetdnevna pobožnost kot priprava na božič, ki jo ponekod množično organizirajo po cerkvah, drugod po kapelicah ali po domovih.
Sveti večer
Že od nekdaj je v naših krajih zelo pomembno postavljanje jaslic in božičnega drevesca. Ob jaslicah se krščanska družina na sveto noč, sveti dan in vso božično dobo zbira, prepeva in moli. Tudi obiskovalci si radi ogledajo družinske jaslice. Po starem običaju imajo jaslice svoje častno mesto v kotu za mizo pod križem, v tako imenovanem "bogkovem kotu" ali na drugem častnem mestu. Po slovenskih domovih poznajo še različne dodatne božične okrase, ki pomenijo prazničnost božičnih dni.
Bolj kot sicer v letu je vsakemu Slovencu še posebej ljuba domača
streha. Ta večer se navadno vsi zberejo doma, da v nemotenem miru in ob lepih običajih doživijo prazničnost in svetost božičnega večera. Na sveti večer v dušah ponovno oživi vera otroških let, ki poveže Slovence različnih odtenkov vernosti. Ko pade prvi mrak, po vseh vernih slovenskih domovih mati s pomočniki slovesno pripravi družinsko mizo. Pogrne jo z belo "krušnico" (belim prtičem) in položi nanjo božični kruh in druge dobrote. Ponekod je zelo cenjen krhljak (kloezenbrot), nadevan s suhim sadjem, predvsem s hruškami, pa tudi z orehi. Marsikje oče namesto duhovnika blagoslovi ves dom s kajenjem in kropljenjem, kar spremljajo s pesmijo in molitvijo vsi družinski člani. Gospodar vzame blagoslovljeno vodo in pokropi po vseh poslopjih, da bi jih Bog varoval ognja in strele; pokropi tudi poljske sadeže, da bi jih Bog blagoslovil in bi ne bilo treba kruha stradati; pokropi živino, da bi jo Bog varoval bolezni. Kar oče blagoslovi, to mati pokadi. Malokdaj je v družini toliko odkrite prisrčnosti kot na sveti večer ob jaslicah. Bolj kot sicer je tedaj sveto, versko doživetje nadvse živo občuteno. Verno družino povezuje ta vera v Novorojenega in medsebojna ljubezen. Izliv prelepe božične noči so prekrasne božične pesmi, ki jih družina zapoje ob jaslicah. Pesmi izražajo svetonočno radostno novico, da se je učlovečil Bog in razveselil vse, ki so dobre volje.
«%*
Verni v tej noči pomislijo tudi na tiste, ki niso verni ali so drugače verni in jim poskušajo izkazati spoštovanje in ljubezen.
BoCnočniea in sveti Božični dan
Največje veselje svete noči je polnočnica. Tudi tisti, ki jih drugi prazniki ne pritegnejo, so to noč odprti za polnočno bogoslužje. Cerkve so na sveto noč povsod na moč razsvetljene. Prižgani so vsi lestenci in sveče na oltarjih. Mnogi na to noč tudi prižigajo sveče na grobovih. Pevci, ki so se pripravljali ves advent, prav pri polnočnici zapojejo tisto naj lepše, kar zmorejo. Božični dan je že od nekdaj imenovan sveti dan, ko se verniki udeležijo še dnevne maše, in tudi doma je vse praznično. Celo pri živini opravijo le najnujnejše. Še za kuho si večji del pripravijo že prejšnji dan, da je na sveti dan čim manj opravkov. Ta dan prepevajo in poslušajo le božične pesmi. Po starem običaju tega dne tudi na obiske niso hodili.
‘Božični prazniki in o Bičaj i
Božična skrivnost odmeva kar do treh kraljev. Prvi dan po božiču praznuje sv. Štefan, prvi Kristusov mučenec. Za mlado slovensko državo je to tudi Dan samostojnosti, na kar verniki pri bogoslužju ne pozabijo. Ponekod na ta dan nosijo konjičke k darovanju, drugod blagoslavljajo konje ali vsaj vodo in sol. To je dan obiskov.
Na Janezovo, 27. decembra, v cerkvi blagoslavljajo vino, šentjanževec, ki ga potem od kraja do kraja različno uporabljajo.
Naslednji dan, 28. decembra, na dan nedolžnih otrok, je tepežni dan, ki ima zelo veliko različic, povezanih z dobrimi željami.
9{ovo Beto in trije kralji
Na večer pred novim letom se marsikje ponovi obredje svetega božičnega večera. To je tudi večer novoletnih kolednikov. Ko odpojejo pesem pred hišo ali v veži, stopi eden izmed fantov naprej in v imenu vseh vošči srečno in veselo novo leto. Večer pred novim letom po stari navadi kristjani pokropimo in pokadimo ter zase in za ves dom poprosimo božjega blagoslova, da bi z blagoslovom in prazničnim občutjem vstopili v novo leto.
Tudi praznik treh kraljev ali praznik Gospodovega razglašenja spada za kristjane v božično skrivnost. Na predvečer v cerkvi slovesno blagoslovijo vodo za kropljenje hiše in polja. V Halozah in v Slovenskih goricah po hišnih in gospodarskih prostorih pokadijo in pokropijo vse poljske pridelke in živino s prošnjo, naj bi Bog dal vsemu svoj blagoslov. Koledniki in pevci so glasniki prazničnega trikraljevskega izročila. Seveda velja za ves božični čas, da je v ospredju vera v življenje in nova spodbuda, da je prav življenje največja vrednota.
Tudi tisti, ki niso verni, v božičnem času zaslutijo košček božičnega veselja in vzdušja, saj je rojstvo kot čudež nad čudeži in dojemljivo vsakemu človeku. "Dragoceni vir, ki nam ga daje rojstvo, potrjuje v nas svetost in večnost življenja in nam veleva: Spoštuj in čuvaj božanski glas, ki je prišel vate z rojstvom," (Tone Pavček). Zato tudi neverujoče ali drugače verne božič navadno pritegne in spodbudi k družinskemu praznovanju. Saj rojstvo obljublja vsem ljudem dobre volje srečo in mir na zemlji.
Vinko Škafar
Ptujčani se zelo radi pohvalimo, da imamo največjo sladkovodno površino v državi. Narava nas je res obdarila z bogastvom rek in potokov. Ko pa smo dobili še akumulacijo za Formin, smo postali z vodnim bogastvom nedvomno slovenski prvaki.
V času priprav na izgradnjo umetnega akumulacijskega jezera so nas mnogi navduševali, da podpremo zajezitev Drave z utemeljitvijo, da nam bo nova vodna površina omogočila nesluteni razvoj. Na jezeru bo dovolj prostora za vse interese, tako za ribice, ribiče, plavalce, jadralce, veslače, čolnarje,
gostince, ptiče,... Pripovedovali so, da bodo turisti in drugi ljubitelji kar drli na jezero in da obstaja nevarnost za nas, domačine. Mi bomo pa na lahek način tržili novo vodno pridobitev.
Ko se je začelo jezero polniti, pa so zamrli navdušujoči glasovi o športnorekreacijski izrabi jezera. Namesto velikih tabel s povabilom na jezero smo dobili vrsto prepovedi. Naenkrat se je nekdo spomnil, da je vožnja z motornimi čolni nevarna za druge uporabnike jezera, da bi valovi poškodovali nabrežine, da bi preplašili ptice in da bi ribe lahko doživele živčni zlom.
Na jezeru smo vendar dobili zelo pomembno pridobitev - majhen otoček - kateremu se zaljubljenci ne smejo približati.
Brez predhodnih velikih napovedi smo nedvomno pridobili veliko usedlin v jezeru, za katere nam ni potrebno plačati niti tolarja. Velik del jezera je za človeško vrsto prepovedano območje. Dostop do vode je mogoč na Ranci, kjer veselo zaračunavajo spust do vode. Drugih dostopov ni, sama brežina pa je tako strma, da je izhod iz jezera skoraj nemogoč.
Potrpežljivost nas, Ptujčanov, je verjetno neizmerna, da vse to sprejemamo
in sploh ne godrnjamo. Z grajskega hriba ali iz ptičje perspektive lahko opazujemo prazno sladkovodno površino, ki je speči zaklad naše občine. Morda pa bo počasi le naraslo število tistih, ki se z takim stanjem ne moremo sprijazniti, in bomo skupno poiskali način vstopa na jezero in resničnega izkoriščanja tega bogastva. Občinska uprava in mestni svetniki imajo pri pripravi sprejemljivih odločitev največjo obvezo. V pričakovanju, da se bodo pristojni skoraj zganili, vas vse skupaj "brez reklamne table" vabimo na jezero.
Zeleni forum SKD Ptuj
üSßMmn maga
Pripravila: M. TURK
PETEK, 28. NOVEMBER
V	poročni dvorani je bila okrogla miza na temo UČINKOVITA RABA ENERGIJE in nato v tretjem nadstropju Mestne hiše slovesno odprtje ENERGETSKE PISARNE.
V	razstavišču Mestne hiše je podžupan Ivan Jurkovič slovesno odprl prodajno razstavo Franca Simoniča PTUJSKE ULICE na lavi-ranih risbah.
ČETRTEK, 4. DECEMBER
V	veliki sejni sobi je bila 36. seja Predsedstva Mestnega sveta MO Ptuj.
sdbg 5w£
njf?
SOBOTA, 6. DECEMBER
Pred mestno hišo so se zbrali otroci s starši, kjer so pričakali prihod Miklavža in parkeljnov. Pred obdarovanjem otrok je potekal kulturni program "POZDRAV MIKLAVŽU", ki ga je pripravil Nadžupnijski urad Sv. Jurija. Zbrano množico je pozdravil tudi župan Miroslav Luci in ob tem svečano prižgal lučke na mestnem stolpu ob cerkvi Sv. Jurija na Slovenskem trgu.
^ sq?
PONEDELJEK, 8. DECEMBER
V razstavišču mestne hiše je Ivan Vidovič, vodja Oddelka za družbene dejavnosti, odprl razstavo Mala Groharjeva kolonija, v kateri likovno ustvarjajo učenci slovenskih osnovnih šol. Kolonija deluje v okviru Zveze kulturnih organizacij iz Škofje Loke, v organizaciji Centra
kulturnih dejavnosti, za finančno plat kolonije pa skrbi Igor Draksler, župan Občine Škofja Loka.
Organizacija in izvedba kolonije in razstave sta do letos potekali v Škofji Loki. S postavitvijo razstave na Ptuju pa naj bi začela delovati v okviru Združenja starih mest.
Največ pozornosti je pri zbrani množici vzbudil nastop mlade glasbenice, flavtistke Mojce Šoštarič iz Vidma, ki je tudi župana Miroslava Lucija tako navdušil, da se je odločil zbranim spregovoriti nekaj besed o otroški ustvarjalnosti v naši okolici. Med drugimi je posebej pozdravil gosta iz Škofje Loke g. Jureta Sfolšaka, vodjo Oddelka za družbene dejavnosti v Občini Škofja Loka, in Janeza Josifa, vodjo Centra kulturnih dejavnosti v Škofji Loki.
S&Ž sffe žflpš nXj?
SREDA, 10. DECEMBER
V	mali sejni sobi je potekala 24. seja Uredništva Ptujčana.
Sžfe
ČETRTEK, 11. DECEMBER
V	mali sejni sobi je bil predstavljen projekt PROJEKTNO UČENJE ZA
MLADE (op. avtorja, nadalje PUM). Zbrali so se Franja Čeh iz zasebnega
podjetja Animacija, ki se ukvarja tudi z izobraževanjem in svetovanjem, Vlasta Stojak in Meri Lovrenčič iz Republiškega zavoda za zaposlovanje, OE Maribor, Miran Kerin in Aleksander Solovjev iz Centra za socialno delo Ptuj, Bojan Šinko iz ptujskega dispanzerja za mentalno zdravje, Ivan Vidovič, Zdenka Ristič in Maja Erjavec iz Oddelka za družbene dejavnosti pri MO PTUJ ter
Meta Vedenik iz Ministrstva za šolstvo in šport. Program PUM sta predstavili strokovni delavki Andragoškega centra Slovenije Sonja Klemenčič in Natalija Žalec. Program PUM sodi med mnoga prizadevanja družbe za pomoč mladim med 16. in 26. letom starosti, ki se v obdobju šolanja zaradi različnih razlogov niso poklicno usposobili, kar bi jim povečalo možnosti za zaposlitev in uresničitev njihovih interesov. Program, sicer prenesen iz Skandinavije, je prilagojen našim potrebam in razmeram. Potrebe po izpeljavi tega projekta utemeljujejo z naslednjimi ugotovitvami: več kot 30% odstotkov mladih opusti šolanje, ne da bi si pridobili izobrazbo, visok je delež brezposelnih v starosti med 16. in 26. letom (32,4% od vseh bezposelnih je mlajših od 26. let in večina jih je prijavljenih na Uradu za delo Ptuj nad 12 mesecev - »dolgotrajno brezposelni«). To so mladi, ki imajo ponavadi slabe izkušnje in boleče spomine na šolo in učitelje, zato tudi niso motivirani za klasično obliko izobraževanja. Ponudba programov za izobraževanje odraslih ne zadovoljuje potreb, ki jih imajo mlajši odrasli, izstopanje iz družbe in umikanje v anonimnost povečuje vedenjske in čustvene motnje,... Izobraževalni program PUM je naravnan k dvigu motivacije, pridobitvi samozavesti, prevrednotenju svojih življenjskih ciljev in delovanju v smeri zastavljenega cilja, kar bi se naj odražalo tudi v zmanjšanju mladoletnega prestopništva, negativnega uveljavljanja in poseganja po alkoholu in mamilih. Izobraževanje PUM je zajeto v treh vsebinskih področjih: osebnostni razvoj in pridobitev splošnega ter poklicnega znanja. Traja od treh mesecev do enega leta.
Financiranje bi bilo tristransko: Ministrstvo za šolo in šport, Ministrstvo za delo in lokalna skupnost.
Animacija je ena izmed sedmih morebitnih izvajalcev tega projekta v Sloveniji, ki so prišli v prvi ožji izbor. Izmed njih pa bosta Ministrstvo za šolo in šport ter Andragoški center Slovenije izbrala le štiri, in sicer v tistih lokalnih skupnostih, kjer so projekt sposobni najbolj strokovno izpeljati in kjer je lokalna skupnost pripravljena financirati približno eno tretjino cene izvedbe projekta.
Brezposelnost je stalna spremljevalka predvsem slabše izobraženih, zato je potrebno iskati nove
možnosti za osebnostni razvoj in uveljavljanje posameznikov. Vendar pa je dobro vedeti, da je že na republiškem zavodu za zaposlovanje isti ciljni skupini namenjeno veliko programov pomoči pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve, na primer DELAVNICE ZA ISKANJE ZAPOSLITVE, DELAVNICE ZA ODKRIVANJE POKLICNEGA CILJA in različne oblike informiranja in motiviranja. Za izvedbo le-teh pa je kljub velikemu številu dolgotrajno brezposelnih mladih brez dokončane izobrazbe skoraj vedno premalo prijavljenih kandidatov.
sdfe
PONEDELJEK, 15. DECEMBER
V poročni dvorani so prvič v javnosti predvajali 45-minutni dokumentarni film »BOGASTVO NARAVE«. Avtorja sta zakonca Vekoslav in Katarina Lašič. Film je glasbeno opremil Davorin Jukič, spremno besedilo govori Peter Kirič. G. Lašič je povedal, da sta z ženo ljubitelja narave in ta amaterski film je njun skromen prispevek mestu Ptuju, ki je poznan po bogati zgodovini, ohranjeni stavbni dediščini, po ljudskih šegah in navadah,... nič pa po svojem izrazitem naravnem okolju. Zato sta želela opozoriti na bogastvo narave v okolici Ptuja in pritegniti ravnatelje, učitelje in biologe, da bi ta film predvajali tudi pri pouku in že pri otrokih vzgajali ljubezen do narave. Sledila sta vsem vrstam živalskega in rastlinskega sveta skozi letne čase, poudarek pa sta dala redkim in ogroženim ter nekaterim avtohtonim vrstam kot so med pticami zlatovranka, bela močvirska kukavica, vodomec, črna štorklja, med rastlinami pa močvirska logarica, kobulasta vodoljuba in sedem orhidej v Šturmovcu. Film si je ogledalo veliko biologov in pedagogov, ki so že izrazili zanimanje in naročili 30 kopij.
Dokumentarec je le delček šestdesetih ur posnetega filmskega gradiva čudovitih kotičkov narave, ki sta ga Lašičeva pripravljena oblikovati v krajše, 20 minutne filme, namenjene za predvajanje v šolah.
Film sta podarila Mestni občini Ptuj in se ob tem zahvalila županu Miroslavu Luciju, Ivanu Vidoviču, Stanislavu Napastu in posebej Alenki Korpar za vzpodbudo in podporo. Po predstavitvi sta prejela številne čestitke in spominsko darilo MO Ptuj.
Množica na MIKLAVŽEVANJU pred Mestno hišo Foto LANGERHOLC
SLS, PODRUŽNICA PTUI
Izvršni odbor Ptujske podružnice SLS je analiziral rezultate volitev v državni svet in je bil z rezultatom izvolitve gospoda Alojzija KAVČIČA za državnega svetnika v 7. volilni enoti zadovoljen (območje bivše občine Ptuj). Začel je tudi priprave za evidentiranje kandidatov za občinske volitve leta 1998.
Slovenska ljudska stranka
Vsem simpatizerjem, etanom in razumnikom SLS, Izvršni odbor, vošči radostne in blagoslovljene ‘Božične praznike ter srečno in zdravo novo Ceto 1998.
Izvršni odbor podružnice SLS
IZ ZDRUŽENE LISTE
V soboto 29. novembra 1997, smo organizirali strokovno konferenco »Priložnosti slovenskega podeželja«. Poleg univerzitetnih profesorjev in samostojnih strokovnjakov, ki so predstavili svoje poglede na možnosti razvoja podeželja, na zakonitosti takega razvoja in potrebe, ki morajo biti zadovoljene za razvoj, je načrte in poglede vlade predstavil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ciril Smrkolj.
Očitno.smo izbrali pravo temo za konferenco, saj se je zbralo okoli 100 ljudi, ki jih ta tematika zanima, se jih tako ali drugače dotika.
Pomembno je, da je bila konferenca na Ptuju, saj Ptuj kot središče Dravskega in ptujskega polja, obkrožen s Halozami in Slovenskimi goricami ima pogoje, da postane središče uspešne in pomembne pokrajine. Zato je treba dejavnosti usmerjati v to smer. Tako bomo pripravljeni na oblikovanje pokrajin in na vstop v EU, kar vse bo odločilno za nadaljnji uspešen razvoj tega dela Slovenije ali pa za njegovo stagniranje.
To je bila prva tovrstna konferenca, kar samo po sebi se vsiljuje nadaljevanje, kar bomo tudi izvedli.
V sredo, 1 7. decembra bomo ustanovili občinski odbor ZLSD v občini Gorišnica, čez dva dni pa bomo imeli prednovoletni sestanek članov in članic, kjer bomo slovesno podelili članske izkaznice.
OOZLST) Ptuj žed vsem pribivalkam in prebivalcem občine Ptuj prijetno novoletno praznovanje, mimo, varno in zadovoljno Ceto 1998.
Anka OSTRMAN
SAI NI RES - PA IE
Letošnji november je bil v znamenju predsedniških volitev in, nekoliko v senci teh, še volitev v državni svet. Predsedniške volitve so se končale po predvidevanjih. Odločitev o novem predsedniku je bila znana že takrat, ko je ena od pomladnih strank stopila sama v vlado in ni bila za skupen vstop. Vse to je pripeljalo tudi do tega, da pomladne stranke niso izbrale skupnega kandidata za volitve predsednika države.
Volitve v državni svet so bile posredne. Občinski sveti so izvolili svoje predstavnike - elektorje, ki so nato odločali o potrjenih kandidaturah kandidatov in izvolili člane državnega sveta.
Predhodno so na Ptuju potekali razgovori o skupnem kandidatu pomladnih strank, vendar do dogovora ni prišlo. Slovenska ljudska stranka je izbrala samostojno pot in predlagala celo dva kandidata. Socialdemokratska stranka je podprla kandidata Slovenskih krščanskih demokratov. Našega kandidata so z večino glasov podprli štirje občinski sveti, in sicer iz Mestne občine Ptuj in občin Gorišnica, Zavrč in Desternik - Trnovska vas. Vsi ti občinski sveti so tudi izvolili dvanajst elektorjev od dvajsetih.
Po izvolitvi člana državnega sveta je bilo jasno razvidno, da so stranke leve politične opcije nastopile skupaj z Ljudsko stranko in s štirinajstimi glasovi podprle enega od kandidatov SLS, g. Alojza Kavčiča. Stranki SKD in SDS sta skupaj zbrali šest glasov za kandidata SKD, g. Petra Pribožiča. To je rezultat zakulisnih igric in dejstva, da je vladajoča koalicija na državni ravni storila vse, da najmočnejši stranki SDS in SKD ne bi imeli večine glasov v državnem svetu.
Kandidat SKD Peter Pribožič ni želel igre v ozadju in je pričakoval podporo elektorjev iz občin, katerih občinski sveti so z večino glasov podprli njegovo kandidaturo.
Volitve so torej za nami in so še eno spoznanje o političnih dogajanjih pri nas. Prav tako smo spoznali, kdo je kdo. Dejstvo je tudi to, da v naslednjih petih letih ne bo velikih sprememb v načinu dela. Pot do prave demokracije pa je še dolga in naporna.
Občinski odbor SKD Ptuj
Vesele, blagoslovljene božične praznike in srečno, uspehov polno novo leto.
Prisrčne čestitke tudi ob dnevu samostojnosti.
SKD	SDS
SKD
DeSUS
Ob koncu vsakega leta Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Območni odbor Ptuj pripravi oceno o svojem delu.
Vodstvo stranke je pred kratkim sprejelo nekaj odločnih sklepov o regresu, spremembi sedanjega pokojninskega zakona, pokojninske reforme in pripravah na prihodnje občinske volitve.
Predvsem gre za usklajevanje pokojnin, saj se je od lani sprejetem zakonu močno spreminjalo, ukinjeni pa so tudi bili poračuni.
Stališče naše stranke je tudi drugačno od predlaganih sprememb v »beli knjigi«, zato pripravljamo tako imenovano »sivo knjigo«.
iß ppßgu 5\(pVpgzL mm
Vjpm Voščimo ppjjppmp
PPßZßlLKP, OBILO ZP>PßV-JÄ, VESLLjÄ iVjSBLČL V VpVUM LPTU 1998
Pokrajinski odbor Območni odbor DeSUS Ptuj-Ormož DeSUS Ptuj
O, če ljudi bi ne bilo pri nas, ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz, tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz!
Tako pa še živimo, čeprav nas je milijon samo, zdahnili bi, da ne trpimo z uporno, dvignjeno glavo!
Karel Destovnik Kajuh
Vesel Božič in
srečno Ujovo leto 1998 Vam želi
M.O. Slovenske Nacionalne Stranke
Občankam in občanom Ptuja voščimo vesele božične praznike in želimo srečno, zadovoljno, zdravja in uspehov polno novo leto 1998
Mestni odbor SDS Ptuj predsednik: dr. Miroslav Luci
Ptuja
Več pozornosti reševanju ekoloških problemov
V tem letu smo Zeleni Ptuja izvedli vrsto tradicionalnih okoljevarstvenih akcij s povdarkom na osveščanju, pa tudi ekološko raziskovalne in izobraževalne projekte. Med njimi naj omenimo samo najpomembnejše:
delitev sadik na prvi pomladni dan, delitev humusa ob dnevu Zemlje, okrogla miza na temo uvajanja ekoloških standardov in pridobivanju ISO standarda za ptujska podjetja in obrtnike, raziskovalni tabor Drava '97, pomoč pri ustanovitvi Ptujske kolesarske mreže, akcija Zeleni telefon, izšolanje strokovnega kadra, ki je vključen v ustanovitev in delo energetske pisarne na Ptuju.
Preko poslanske skupine Zeleni Ptuja smo v Mestnem svetu podali številne pobude, predloge in zahteve. Ob tej priložnosti izpostavljamo tiste, ki se nanašajo na prisotne velike probleme v našem okolju ali pa bomo posledično z njihovim nereševanjem zapravili pomembno naravno dediščino, s katero se lahko ponašamo tudi v evropskem merilu.
Ob dajanju pobud in predlogov smo
zvečine pripravili tudi stališča, kako se lotiti reševanja določene problematike.
(mmpAmUrnjSč)
Vesele Božične in ü\[pvoletne praznike. Cist zrak^in pitno vodo v letu 1998 Vam želijo
Ptuja
LDS
IIRFRAI NA nFMOKRAP.UA RI OVFNLIF
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE ŽELI VSEM OBČANOM MESTNE OBČINE PTUJ
VLSPUE BOŽIČVL PPßZßJVE IÜtUSVElHOV BOLSSlp VOVO LIUTO -1998-
Milan ČUČEK Predsednik MO LDS Ptuj
Odgovor na vprašanje svetnika g. Fajta
Ugotavlja, da je ob nalivu voda iz kanalizacije v Brstju udrla nazaj po sekundarnem ,vodu proti hiši. Zanima ga, ali je to posledica napake v projektu in kdo je dolžan vgraditi povratno loputo, ki bo zadržala odpadno vodo. Odgovor: Kanalizacija v Brstju odvaja precejno vodo iz komunalne deponije, fekalno vodo gospodinjstev in drugih iz naselja Brstje ter delno meteorno vodo z obnovljenih cestišč. Vse vode se v Budini - Belšakovi ulici prečrpavajo v kanal v Belšakovi ulici in odtekajo v čistilno napravo. Po zatrditvi projektanta je celotni sistem merjen in izveden po tehničnih predpisih in na priključkih niso bile projektirane in izvedene povratne lopute. V opisanem primeru gre morda za napačno izveden priključek?
0 0 0
Odgovor na vprašanje svetnika g. Rižnerja
G. Rižnar ugotavlja, da se gospodinjstva ne priključujejo na zgrajeno kanalizacijsko omrežje in da bi bilo zato potrebno predhodno ugotavljati interes. V primerih, ko je kanalizacija zgrajena, pa naj bi bila priključitev za gospodinjstva obvezna.
Odgovor: Ugotovitev je točna, veliko gospodinjstev se predvsem zaradi ekonomskih razlogov ne priključi na omrežje, čeravno jih v to zavezuje še veljavni Pravilnik o pogojih za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območju občine Ptuj (Uradni Vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 22/82). Izvajanje omenjenega pravilnika nadzirata vodnogospodarski in komunalni inšpektor.
0 0 0
Odgovor na vprašanje svetnika g. Tomašiča
G. Tomašič sprašuje, kdaj je bil izvršen javni razpis in kdaj je bil izbran izvajalec za rekonstrukcijo ceste Vičava-Orešje.
Odgovor: Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, štev. 56, z dne 12.
09.	1997, sklep o oddaji del je bil izdan 27. 10. 1997. Pogodba za izvedbo je bila sklenjena 10. 11. 1997. Odgovor na vprašanje svetnika g. Čuša G. Čuš ugotavlja, da občina namenja premalo denarja za kanalizacijo in da obstajajo gospodinjstva, ki bi se želela priključiti na zgrajeno kanalizacijo, pa se doslej še niso. Sprašuje, kakšno je stanje na tem področju, kako lahko ukrepa Mestna občina Ptuj in kakšna je vloga inšpekcijskih služb.
Odgovor: V Mestni občini Ptuj letno razporedimo za kanalizacijo približno 30% sredstev, namenjenih za komunalno dejavnost.
Pravilnik o pogojih za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območju občine Ptuj (Uradni Vestnik občin

Ormož in Ptuj, štev. 22/82) v 6. členu obvezuje uporabnike, da se morajo v šestih mesecih priključiti na zgrajeno kanalizacijsko omrežje, če to omogočajo tehnični pogoji. Nadzor nad izvajanjem pravilnika imata vodnogospodarski in komunalni inšpektor.
MO Ptuj lahko in mora s povečanim inšpekcijskim nadzorom pospešiti priključevanje uporabnikov na zgrajeno omrežje. Problem je še v interesu krajanov za izgradnjo kanalizacije in v načrtovanju. Mestna občina oziroma njene službe bi morale prek mestnih in primestnih četrti pravočasno dobiti konkretne pobude - predloge krajanov, da bi lahko ustrezno planirale izgradnjo omrežja.
Tone Purg, ing. gr.
0 00
Odgovor na vprašanje svetnika g. Štrucla - horizontalna oziroma vertikalna signalizacija na Osojnikovi cesti
Vertikalna oziroma horizontalna signalizacija je postavljena skladno s predpisi, kar pomeni, da dopolnitev ni potrebna.
0 0 0
Odgovor na vprašanje svetnika g. Korošca - nosilnost lesenih mostov na javni poti Ptuj-Skorba
Na obstoječih lesenih mostovih so bili postavljeni prometni znaki za omejitev nosilnosti 5 ton skupne teže, kar je povezano z ureditvijo gradbišča. Zaradi takšnih ugotovitev je naročena postavitev novih znakov.
Odgovor na vprašanje svetnika g. Petka - izvajanje del pri sanaciji plazu v Krčevini pri Vurberku Sanacija plazu Krčevina pri Vurberku je v izvajanju, pogodba podpisana, sredstva zagotovljena, pripravljalna dela zaključena, gradbeni poseg se začne 1.12. 1997.
$ 0 $
Odgovor na vprašanje svetnika g. Petka - preplastitev odseka javne poti Ptuj-Mestni vrh (Knezov ribnik)
Bitugramozna izvedba odseka ceste Štuki-Mestni vrh, mimo Knezovega ribnika, je stara več kot 15 let. Dejansko stanje narekuje preplastitev, ki jo bomo predlagali v programu za leto 1998.
Milan Pavlica
00 0
Odgovor na vprašanje svetnika g. Mesariča (razsvetljava mestnega stolpa)
Mestni stolp je osvetljen z dekorativno razsvetljavo (tako kot grad).
Zdenka Matjašič
0 0 0
Odgovor na vprašanje svetnika g. Kosija - strategija plinifikacije Ptuja za leto 1998 in kdaj podpis koncesijske pogodbe
V letu 1998 se predvideva izgradnja
plinovodnega omrežja v naslednjem obsegu:
-	območje industrijske cone I: 1. etapa
-	izgradnja štiribarskega razvoda in priključitev industrijskih porabnikov,
-	Vičava: izgradnja preostalega dela nizkotlačnega plinovodnega omrežja,
-	območje železniške postaje,
-	staro mestno jedro: 1. etapa -Krempljeva ulica, Murkova ulica, Ulica heroja Lacka, Miklošičeva ulica, Slomškova ulica, Jenkova ulica, Med vrti, Grajska ulica,
-	Rabelčja vas: 1. etapa - Trubarjeva ulica, Žgečeva, Kajuhova, Zoisova pot,
-	Ziherlova ploščad.
Program plinifikacije za vsako posamezno, leto se lahko na zahtevo koncedenta tudi spremeni, glede na možnosti, potrebe in interes občanov. Podpis koncesijske pogodbe je predviden v mesecu decembru.
0 0 0
Odgovor na vprašanje svetnika g. Štrucla - podaljšanje cestne zapore na Osojnikovi cesti nasproti železniškega prehoda
Podaljšanje cestne zapore je zaradi kategorizacije ceste v pristojnosti države, sama talna signalizacija - dvojna neprekinjena črta - prepoveduje kakršno koli zavijanje na nasprotni vozni pas (Zakon o CPP), kar pa je, skladno z zakonom, potrebno upoštevati in tako tudi ravnati v prometu. Puščica na tleh označuje samo prometni pas za zavijanje levo, ne pa zavijanja levo.
Herbert Glavič
0 0 0
Odgovor poslanski skupini SLS - da se začne postopek za lokacijo nove kulturne dvorane na Ptuju
Za območje med reko Dravo in potokom Studenčnica, med železniško progo in predvideno cesto na zahodni most južno od Term, so v izdelavi strokovne podlage za zazidalni načrt. V strokovnih podlagah je območje Surovine ob Zadružnem trgu namenjeno za gradnjo mestne dvorane.
Danica Hren
0 0 0
Odgovor na vprašanje svetnika g. Čuša
O izpolnjevanju pogojev za sežiganje odpadkov in tehničnih predpisov za opravljanje dejavnosti smo od Opte Ptuj pridobili naslednje podatke (citat): »Na osnovi investicije iz leta 1989 izpolnjujemo pogoje za zapekanje galvanskih muljev v opečne izdelke. Končno dovoljenje, ki ga je izdalo Ministrstvo za zdravstvo RS, Republiški sanitarni inšpektorat, pod štev. 526-08/93-27, smo prejeli dne 24. 3. 1993. Dovoljenje je bilo izdano na osnovi odločbe Ministrstva za industrijo in gradbeništvo, štev. 351-02/049-92 z dne 4. 1. 1993, in vseh predhodno
izvedenih meritev.«
Glede podtalnice Dravskega in Ptujskega polja na ZZV - IVO Maribor izvajajo meritve kakovosti podtalnice v okviru redne kontrole (monitoringa). Vzorce analizirajo dvakrat letno, in sicer na cianide, mineralna olja, polik-lorirane bifenile, klorinana toplina, pesticide (atrazin, alaklor in druge) itd. Izvajajo tudi posebno identifikacijo organskih snovi. Lastnik podatkov je Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorološki zavod Slovenije, in jih je mogoče pridobiti s pisnim zahtevkom, ki smo ga že odposlali. Podatke bomo posredovali na naslednji seji mestnega sveta.
0 0 0
Odgovor na vprašanje svetnika g. Neudauerja
Ponovno pojasnjujemo, da so vodotoki, ki so v planskih dokumentih opredeljeni s parcelno številko (Grajena spada med take vodotoke), lastnina države in jih le-ta tudi vzdržuje. Če vodotok nima parcelne številke, je v domeni obrežnih lastnikov zemljišč. Na območju naše občine je koncesija za vzdrževanje dana VGP Drava Ptuj, ki vzdržuje te vodotoke v skladu z navodili Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKD), ki pri tem upošteva vpliv vzdrževalnih del na življenje v potoku in na obrežju. V primeru, da obstaja interes za vzdrževanju vodotoka izven navodil, je potrebno pridobiti soglasje ZVNKD. Prav tako so sredstva države za ta namen omejena in če želimo uveljavljati dodatno vzdrževanje vodotokov, bo potrebno zagotoviti občinska proračunska sredstva.
Alenka Korpar
0 0 0
Odgovor na pobudi svetnikov g. Janeza Svržnjaka in g. Milana Petka - zagotovitev nadomestila za manjkajočo delavko, tajnico PC Rogoznica in PČ Grajena, ki je bila na bolniškem dopustu Delavka ga. Branka Vičar je bila zaposlena kot tajnica PČ Rogoznica in PČ Grajena v letu 1997 na osnovi izbora in soglasja predsednikov primestnih četrti. Razporeditev delovnega časa in programa dela je usklajena s predsedniki PČ.
Na dan posredovanja pobude je ga. Branka Vičar delala 4 ure, in to od 20. oktobra dalje. Delovni čas je: ponedeljek in četrtek v PČ Grajena, torek, sreda in petek v PČ Rogoznica. Uskladitve odsotnosti z dela, dopustov in drugih nalog se opravijo najprej s predsedniki PČ in nato z Oddelkom za splošne zadeve. Takšne so tudi poti pri reševanju izpostavljene problematike.
mag. Janez MERC
23. DECEMBER /GRUDEN 1997
•
9
ssmšmiaa aaasm
INFORMACIJA O DELU CATV PTUJ
Z informacijo o delu CATV želimo seznaniti občane o organiziranosti, finančnem poslovanju in programu dela v prihodnje.
ORGANIZIRANOST
MČ Ljudski vrt ter MČ Center sta za delovanje sistema CATV imenovali dva odbora:
♦ odbor za CATV, ki pripravlja in vodi opera-
tivno-tehnični del sistema - člani odbora:
1.	Boris Krajnc MČ Center - predsednik odbora
2.	Milan Osterman MČ Ljudski vrt
3.	Boris Gornik	MČ	Ljudski vrt
4.	Janez Bezjak	MČ	Center
5.	Jože Strafela	MČ	Panorama
6.	Mitja Krapec	MČ	Jezero
7.	Jože Antolič	MČ Breg
8.	Jože Maučec	strokovne službe
9.	Janez Belšak	iz predhodnega odbora
♦ programski svet, ki glede na želje večine gledalcev in zakonske možnosti izbira programe - člani sveta:
1.	Robert Vidovič	MČ Center
- predsednik odbora
2.	Aleksander Solovjev	MČ Panorama
3.	Darinka Čretnik	MČ Ljudski vrt
4.	Jurij Sarman Center interesnih dejavnosti
5.	Valentina Golob
MO Ptuj, Oddelek družbenih dejavnosti
6.	Franc Lačen Zveza kulturnih organizacij
7.	Milan Osterman
predstavnik odbora CATV
8.	Boris Krajnc predstavnik odbora CATV
Po pridobitvi uporabnega dovoljenja in v skladu z Zakonom o telekomunikacijah ter ostalimi zakonskimi predpisi se bo odbor za CATV preoblikoval v ustrezno družbo.
Pri novi organiziranosti sistema CATV bomo upoštevali lastništvo posameznih uporabnikov sistema, zakonske opredelitve ter možnost vpliva naročnikov na programski izbor in investicijsko-vzdrževalna dela.
Finančno poslovanje
Izhodišča
Osnove za višino vzdrževalnine bomo usklajevali v okviru združenja kabelskih operaterjev Slovenije, v katerega je vključenih preko 200.000 kabelskih priključkov.
V strukturi stroškov zajema amortizacija največji delež (približno 40%), ostali stroški so po posameznih skupinah različni in odvisni od organiziranosti posameznih operaterjev. Obračunana amortizacija CATV Ptuj je v letu 1996 pokrivala izračunano amortizacijo po minimalni stopnji le v višini 30%, nastala nepokrita razlika je znižala knjižno vrednost osnovnih sredstev.
Z nezadostno obračunano amortizacijo je onemogočeno redno investicijsko vzdrževanje iz lasnih sredstev.
Poslovanje v letu 1997
Iz sredstev vzdrževanja v letu 1997 predvidevamo prihodke v višini 34.050.000 SIT.
■	Amortizacija predstavlja 35% delež (12 milijonov SIT),
I stroški vzdrževanja in obratovalni stroški (servisiranje, redna vzdrževalna dela, intervencije, elektrika, zavarovanja, najemnine, stroški plačilnega prometa ipd) 29% delež (9,8 milijona SIT)
I stroški plačljivih programov 26,5% delež (9 milijonov SIT),
■	stroški upravljanja 9,5% delež (3,25 milijona SIT).
Iz leta 1996 bomo prenesli sredstva amorti-, zacije v višini 17,055 milijona SIT (iz leta 1966 v višini 2,599 milijona SIT, iz preteklih let v višini 14,496 milijona SIT).
Stroški upravljanja CATV Ptuj so med najnižjimi med kabelskimi operaterji Slovenije.
V letu 1997 smo po planu in v skladu z Zakonom o avtorskih pravicah podpisali pogodbe za plačljive odprte programe.
Podražitev vzdrževanja v letu 1997 je bila nujna zaradi:
I povečanja stroškov za plačljive programe,
■	povišanja stroškov amortizacije za nemotena investicijsko-vzdrževalna dela.
Program investicijsko-vzdrževalnih del
MČ Center in MČ Ljudski vrt sta na predlog odbora CATV na svojih sejah sprejeli plan investicijsko-vzdrževalnih del na sistemu CATV, ki obsegajo naslednja dela:
■	zamenjavo in posodobitev glavne postaje,
■	zamenjavo primarnih in sekundarnih linijskih ojačevalnikov in prehod iz 300 Mhz
na 600 Mhz območje, kar bo omogočalo širitve sprejema,
■	preureditev vseh posameznih odjemnikov signalov v zvezda sistem, tako da bo omogočena kontrola vsakega priključka in vzpostavitev komunikacijskih zvez,
■	neposredno napajanje posameznih ojačevalnih enot v primarni in sekundarni liniji,
■	vzpostavitev povratne zveze za prenos direktnega lokalnega programa.
Za navedena investicijsko-vzdrževalna dela je potrebno znatno več sredstev, kot jih pridobimo iz sredstev amortizacije, zato bomo ta dela izvajali postopoma, v večletnem obdobju, po prednosti in nujnosti posameznih faz.
Ob investicijsko-vzdrževalnih delih so po planu za leto 1997 predvidena tudi tekoča dela, kot so:
I dokončanje II. faze izgradnje sistema,
■	redno vzdrževanje in servisiranje.
Z realizacijo programa želimo ob stalnem zagotavljanju kakovosti sprejema doseči ustrezno višjo kakovost tudi pri odjemnikih s sodobnejšimi sprejemniki s stereo in digitalno tehniko in pripraviti omrežje za kasnejšo širitev na ostale tržno-komunikacijske storitve.
SUICID žIDUMma
Zdravje v rokah
2; di'ti yjJxil orlami lull
Živimo v času nenehnega hitenja, v boju za preživetje, za vsakdanji kruh, v času političnih prepirov in še in še. Nimamo časa zase, za svoje bližnje, za počitek in sprostitev. Če hočemo preživeti in biti dobrega zdravja, je potrebno storiti nekaj zase, da bomo prenašali tegobe vsakdana. S pomočjo masaže se lahko upiramo navalu pritiskov doma in pri delu. Za vse več ljudi togost in bolečine predstavljajo način življenja, ki so se mu povsem privadili, in ponavadi se do trenutka, kojih masiramo, sploh ne zavedajo, da so mišice napete. Sele tedaj ugotovijo, koliko energije izgubljajo samo zaradi napetosti.
Masaža je tako pot k samoodkritju, ki nam pokaže, kako je, če smo sproščeni in uglašeni sami s seboj, ko užijemo radost, ko telo svobodno diha, miruje in se premika. Tako masaža temeljito učinkuje na zdravje človeka. Izboljšuje krvni obtok, sprošča 5mišice, spodbuja prebavo in s stimulacijo limfnega sistema pospešuje izločanje odpadnih snovi. Te neposredne koristi, ki se jim pridružujejo še psihološke - občutek, da nekdo skrbi za nas in nas ljubkuje -, takoj ustvarijo dobro počutje, česar za moderna zdravila ne moremo trditi. Poleg tega masaža nima nobenih stranskih učinkov, značilnih za zdravila. Masaža se skoraj vedno začne z božanjem, s katerim nanašamo olje, ki mu glede na težave, ki jih ima pacient, lahko dodamo eterična olja. Vonjave lahko prebudijo oddaljene spomine, omilijo napetost, izboljšajo razpoloženje. Sivka in pepermintovo olje vas bo prebudilo in pomirilo krče mišic, geranija in kamilica vas bosta pomirili, rožmarin in sandalovo olje vam bosta vzbudili samozaupanje, brinj vam bo pomagal pri težavah v trebuhu.
Z masažo delujemo na mišice in maščobno tkivo, otrdele in zategnjene mišice se sprostijo, krvni pritisk se bo znižal, prekrvavitev posameznih masiranih delov bo boljša, olajšali bomo neprijetne znake bolezni in zmanjšali bolečine, pomirili bomo in s tem prinesli mirnejši počitek in trdnejši spanec. Ne smemo pozabiti na lepotne učinke masaže pri odpravi celulita, gub in pri glavobolih.
Med ljudmi se največkrat pojavljajo vprašanja, če masaža kaj boli. Ob tem moramo reči, da so bolečine sestavni del uspešnega zdravljenja, saj so koristne in nam pokažejo, kje vlada napetost, poleg tega pa postane bolečina, ki je povezana s hkratnim olajšanjem, lahko tudi prijetna. Pogostost masaže je odvisna od samega primera, ki ga obravnavamo. Lahko si jo privoščite vsak dan - tako kot športniki. Veliko ljudi hodi na masažo vsak teden, nekateri pa le takrat, ko čutijo potrebo, večina ljudi pa si večkrat privošči ta užitek v zameno za tablete in pomirjevala. Ne masiramo ob infekcijskih boleznih, ob visoki temperaturi, pri infekcijah kože in ob vnetnih stanjih, kot so tromboza in vnetje ožilja.
Masaža ima tako dolgo zgodovino kot človeštvo, je najstarejša oblika zdravljenja. V današnjem času zdravstveni negi dobiva spet upravičeno mesto kot dopolnilo k drugim zdravstvenim postopkom in kot sredstvo, ki nam pomaga pridobivati in ohranjati zdravje.
Dragica Polanec, višja medicinska sestra
Odbor za CATV
ema =. wiumMiì® aaass©
[pumn d
V Mariboru je bila zaključna slovesnost ob letošnji akciji Turistične zveze Slovenije »Moja dežela - lepa, urejena in čista«. Na njej so podelili priznanja »V lepi Sloveniji«. Ptuj je že šestič zapored zmagal med turističnimi kraji, kar doslej ni uspelo še nobenemu mestu ali kraju. Ptujske Terme so bile v letošnjem letu na zelo visokem mestu med manjšimi zdravilišči, tudi Avtocamp Terme je letos prvič osvoji tretje mesto, kar je zelo pohvalno.
Ti ugodni rezultati prinašajo mestu in ljudem v njem novo vzpodbudo v skrbi za čistočo v domačem okolju. Okolje postaja vedno pomembnejša sestavina razvoja in kakovosti življenja v starem mestu.
Pri tem ima veliko zaslug Turistično društvo Ptuj. Ne želimo se samo hvalili, kaj vse smo v društvu letos opravili. Vemo, da glavna skrb ni urejenost mesta, je pa pomembno, če je v mestu kdo, ki skrbi za podrobnosti. Za čistočo in urejenost skrbi Komunalno podjetje; brez take službe ne gre, kajti komunalni problemi so v vsakem mestu veliki, predvsem če omenimo, da imamo v tem starem mestu še vedno prometni kaos. Sredi mesta imamo slabo ulico, ki pelje vsakega turista na naš grajski biser. Ob dežju je Trstenjakova ulica polna mlak in vsak mimoidoči avto poškropi pešca. Ko gredo pešci na avtobusno postajo, se sprašujejo, zakaj še nismo obnovili ulice.
Naše turistično društvo nima veliko denarja, zato smo morali v tem letu dobro gospodariti. Marsikaj smo storili za lepši izgled mesta in s tem tudi za boljše počutje prebivalcev ter tistih, ki nas radi obiščejo. Nad mestom stoji mogočen grad z lepim muzejem, toda turisti so zelo nezadovoljni, ker tam ni nobenega gostinskega objekta. Zato se sprašujemo, kako se gremo turizem.
Vsako leto je posebna naloga društva ocvetličiti staro mestno jedro, saj smo tudi letos razdelili nad 4000 sadik, veliko več pa so posadili sami stanovalci. Letos smo ob občinskem prazniku podelili nad 80 priznanj za najlepše ocvetličene hiše in njihovo okolje. Veliko je lepo urejenih hiš, saj imajo gospodinje veliko dela pri ureditvi svojega okolja. Turistično društvo je v letošnjem letu priredilo turistični teden s prikazom stare domače obrti in umetnosti ter sodelovalo tudi na drugih prireditvah. V bogati zakladnici dela bi se našlo še kaj. Naša velika želja je, da se v društvo vključi čim več meščanov, saj je lepota in urejenost mesta bolj odvisna od ljudi kot od društva. Društvo in njeni člani opozarjajo na napake, odpravljajo pa jih ljudje. Turistično društvo nima zaposlenega
nobenega delavca, ki bi vodil in organiziral akcije, zato je vse odvisno od dobre volje članov, ki delajo ljubiteljsko in imajo radi lepo urejeno mesto. Veliko nam je pomagala Mestna občina Ptuj in njihove javne službe, ki skrbijo za čistočo, odvoz odpadkov in lepo urejajo zelenice. Prihodnost ptujskega turizma je delno odvisna od mestne politike, kajti zagotoviti bo treba turistično infrastrukturo, ki je pogoj za druge naložbe. Če želimo, da bo Ptuj tudi v prihodnje urejen, čist in lep, bi morali še več storiti predvsem za prometni režim, saj imamo trenutno le nov most za pešce in kolesarje, v mestu pa nobene pešcone. Večja mora biti skrb za zelene površine, predvsem pri urejanju novih parkovnih površin. Na Ptuju vse premalo izkoriščamo svoje naravne danosti, saj bi z boljšo organizacijo mesto dobilo boljšo turistično ponudbo. Mesto Ptuj mora postati mesto vina, saj imamo sredi mesta vinograd in v mestnem centru veliko vinsko klet. Dobro vino res vabi turiste v mesto, naši ljudje pa so za odprtost, urejenost in gostoljubnost.
Da je turizem del gospodarstva, smo enotnega mnenja. Tako želimo čim več iztržiti, hkrati pa zadovoljiti pričakovanja turistov. Vemo tudi, da domačini niso najbolj zadovoljni, saj ugotavljajo, da v mestu ni dobre gostilne.
Na Ptuju turizem podpirajo Gospodarsko interesno združene POETOVIO VIVAT, Pokrajinski muzej Ptuj, Ptujske Vedute, Slovenske gorice in Haloze s svojo znamenito kletjo, ribiči, lovci, Terme Ptuj. Vse to lahko združimo in enotno nastopamo za blaginjo naših meščanov.
Letošnje leto se bliža koncu in ob njegovem izteku smo z rezultati opravljenega dela zadovoljni. V turističnem društvu je bilo opravljenega veliko dela in skupno smo utrdili pomembnost prostovoljnega dela v turizmu.
Ob koncu leta 1997 se zahvaljujemo vsem meščanom za vložen trud in zavzetost pri oblikovanju turizma, saj brez vas ne bi dosegli tolikšnih uspehov. Le s skupnimi močmi smo lahko uspešni.
V letu 1998 Vam želimo veliko zadovoljstva, zdravja, uspehov, mnogo sreče in čim več skupnega sodelovanja.
Prepričani smo, da bomo v 1998 letu uspešno sodelovali in skupno dosegli vzpodbudnejše rezultate.
Albin Pišek
Ptuj in okolica na razglednicah
Prva knjiga ptujskih razglednic je bila predstavljena v viteški dvorani ptujskega gradu 27. novembra. Zbranim so pot, ki je bila potrebna za nastanek monografije »Ptuj in okolica na razglednicah 1891-1945«, orisali glavna urednica Kristina Šamperl Purg, župan Miroslav Luci, ki je napisal uvod v monografijo in v imenu MO Ptuj omogočil tiskanje, in Bojan Terbuc, predsednik Zgodovinskega društva Ptuj, ki je monografijo založilo. Prve izvode knjige so prejeli častna občana Ptuja g. Gregorc in g. Neudauer, avtorji knjige, člani uredniškega odbora in tudi trije pobudniki, lastniki razglednic in sodelavci pri izdaji: Franci Golob, učitelj zgodovine, Lojze Petrovič, lastnik Galerije Drava, in Drago Selinšek, vnet zbiralec razglednic iz Maribora, sicer Ptujčan.
Razglednica kot turistična ponudba, kot zgodovinski vir in kot umetnina
Razglednice so del turistične ponudbe vsakega kraja. Užitke s počitnic si želimo deliti z drugimi, zato jim delček lepote nekega kraja pošljemo na razglednici. Njihova bogata izbira je zelo pomembna, posebej za turistične kraje.
Razglednice so pomemben slikovni in pisni vir za zgodovinarje, etnologe, sociologe, umetnostne zgodovinarje,... in njihove raziskave stavbne dediščine, noš, družabnega in kulturnega življenja. Razglednica je droben zapis, ki nam na majhnem koščku kartonskega papirja pogosto pove več kot mnogo strani opisa o na primer modi oblačenja v nekem obdobju in določenem kraju, o poziranju takratnih prebivalcev fotografu (zanimiva je primerjava ponosne drže lastnikov stavb, na primer gostilničarja ali njegove žene, z držo naključnih, manj pomembnih krajanov), o urejenosti ulic in izložb, o spreminjanju izgleda trgov in ulic,...
Razglednice so tudi majhne umetnine, ki nam nudijo veliko estetskega užitka, še posebej tiste stare, danes že porumenele, iz začetka stoletja, ki so okrašene z bogatimi ornamentalnimi okvirji, s šopki, trakovi, listjem, grozdjem,.... Bogat, ornamentalni okras pa je omogočala litografija, temeljna osnova za tisk prvih razglednic, narejena na osnovi risbe ali slike. Zaradi nizkih naklad so bile te prve razglednice sorazmerno drage. Po izumu fotografije so postale cenejše in njihova proizvodnja bolj množična. Naklada se je povečala, s tem pa se je slabšala kakovost oblikovne izvedbe. Krasi Ina tehnika je utonila v pozabo in postala zgodovina.
O nastanku razglednic
Zelo zanimiv je način sporočanja vesti in pozdravov ter stil pisanja (oblikovni in vsebinski), kajti včasih so pisali na lice in ne na hrbtno stran. Razglednica je namreč nastala iz dopisnice, na katero so na hrbtno stran v levi zgornji kot natisnili t. i. razgled - grafično upodobitev krajev, hotelov, tovarn (v Nemčiji so se pojavljale že po letu 1873). Počasi se je slikovni del večal in zajel vso hrbtno stran. Slika je postala prva stran, prostor za naslov pa hrbtna. Prostor za sporočila na slikovni strani se je zelo zmanjšal, besedilo -POZDRAV - pa je bilo že natisnjeno. Vendar pa so dopisniki želeli sporočiti kaj več, zato so včasih pisali kar preko fotografij. Leta 1904 je prišlo do razdelitve naslovne strani z navpičnico; na desni strani je bil prostor za naslov in znamko, na levi pa za sporočila, kot je še danes. Prednja stran je bila namenjena samo fotografiji, eni ali več manjšim sličicam.
To je le nekaj'zanimivosti iz knjige, ki jo je oblikovno in tehnično uredil Franc Milošič in je že na pogled tako privlačno in bogato oblikovana, da jo človek želi vsaj držati v rokah, če že ne prelistati in tudi prebrati. V njej je natisnjenih dvesto razglednic, ki so nastale v letih med 1891 in 1945. Najstarejša znana ptujska razglednica je tridelna in prikazuje splošen pogled na Ptuj, Slovenski trg z mestnim stolpom in grad Bori, verjetno je nastala 1891. leta. Obsežen del monografije zavzemajo opisi razglednic iz različnih strokovnih vidikov, ki so jih napisali Miroslav Luci, Kristina Š. Purg, Ivan Lovrenčič, Stanka Gačnik, Franc Golob in Jakob Emeršič.
Milena Turk
Miklošičeva ulica s tržnico kot je v glavnem ohranjena še danes, poslana 1935 (v monografiji na str. 79)
..... ___________________li
JAVNA DELA V MESTNI OBČINI PTUJ - SEDAJ IN PREDVIDENE SPREMEMBE
Osnovo za izvajanje javnih del predstavlja Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS št. 5/91). Republiški zavod za zaposlovanje skladno z 52. in 53. členom navedenega zakona vsako leto razpiše programe javnih del. Za leto 1998 je Republiški zavod za zaposlovanje objavil javni razpis, ki je odprt do 30. 6. 1998, za obdobje od 1. 7. 1998 do 31. 12. 1998 pa bo izveden nov razpis. Prijave na razpis se pošljejo pristojni Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje do vsakega 15. v mesecu, za programe, ki se začnejo 1.1. 1998 oziroma pomenijo nadaljevanje programov iz leta 1997, pa najkasneje do 30. 11. 1997. Prednost pri izbiri bodo imeli programi, ki bodo pomenili prispevek k lokalnim razvojnim pobudam, in dosedanji uspešni programi.
Osnova in namen ter razpisi javnih del:
Cilji javnih del so naslednji:
■	ohranjanje in razvijanje delovnih navad, znanj in veščin za ponovno zaposlitev brezposelnih,
■	zagotavljanje socialne varnosti brezposelnim osebam in spodbujanje povpraševanja po delovni sili,
■	spodbujanje samozaposlovanja pri podobnih delih,
■	odkrivanje novih tržnih priložnosti,
■	preprečevanje prehoda presežnih delavcev v odkrito brezposelnost,
■	spodbujanje razvoja lokalnih skupnosti,
■	vključevanje razmeroma velikega števila, zlasti mlajših iskalcev zaposlitve,
■	zagotavljanje izvajanja dejavnosti, ki so v javnem interesu in jih je država z zakonom razglasila za del javne službe, pa za njihovo redno izvajanje še ni mogoče zagotoviti vseh pogojev,
■	predstavljajo poskusne projektne naloge, po katerih bo mogoče izdelati modele za redne oblike dela (vsebine, statusna vprašanja, program izobraževanja izvajalcev, itd.).
■	opravljanje neprofitnih del in storitev v lokalni skupnosti ali regiji, ki jih ni mogoče izvajati kot redno dejavnost, so pa pomembne za razvijanje lokalne skupnosti.
Pri razpisu javnih del lahko sodelujejo kot naročniki javnih del občine, zveze, društva, ustanove, javni zavodi oziroma druge neprofitne organizacije ali državne institucije.
Pri organiziranju in izvajanju javnih del sodelujejo kot partnerji naročniki javnih del, izvajalci in Republiški zavod za zaposlovanje.
JAVNA DELA V MESTNI OBČINI PTUJ V LETU 1997, KI JIH JE NAROČILA MESTNA OBČINA PTUJ:
I. SOCIALA:
1.	Pomoč na domu je namenjena varstvu, negi in oskrbi najbolj ogroženih skupin prebivalstva. Udeleženci javnih del pomagajo invalidnim otrokom in njihovim staršem kot spremljevalci na poti v vrtec, šolo, v Zavod za varstvo in usposabljanje Dornava in nazaj ter kot organizatorji del za reševanje njihovih vsakodnevnih potreb.
2.	Udeleženci teh javnih del nudijo tudi pomoč Društvu za 'duševno prizadete, Društvu za cerebralno paralizo, šoli dr. Ljudevita Pivka Ptuj, Društvu gluhih in naglušnih.
V	mesecu avgustu 1997 smo izvajali 5 programov takšnih javnih del, v katere je bilo vključenih 32 udeležencev.
Izvajalci javnih del s področja sociale so: Center za socialno delo Ptuj, Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor in Mestna občina Ptuj.
II.	KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE:
1.	Varovanje muzejskih zbirk in eksponatov, muzejski pedagoški programi, ki so prilagojeni starostni stopnji obiskovalcev (predvsem otrok) in učnim programom, urejanje dokumentacije na arheološkem oddelku, restavriranje in konserviranje po programu restavratorskega oddelka.
2.	Pomoč pri arhivskih delih, prevzemanje in urejanje arhivske dokumentacije, interventni prevzemi arhivskega gradiva kot posledica stečajev.
3.	Priprava in obdelava knjižničnega gradiva ter pomoč pri izposoji knjig.
4.	Pridobivanje in urejanje informacij na področju zaposlovanja in pri izkoriščanju prostega časa mladih.
5.	Dela na področju urejanja učnih zbirk iz naravoslovja in kulture.
6.	Delo na področju vzpodbujanja motiviranosti za lastno aktivnost.
V	mesecu avgustu smo izvajali 9 programov, v katere je bilo vključenih 25 udeležencev.
Izvajalci javnih del s področja kulture in izobraževanja:
Pokrajinski muzej Ptuj, Zgodovinski arhiv Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Center interesnih dejavnosti Ptuj, Center šolskih in obšolskih dejavnosti Ljubljana, enota Ptuj, Animacija, d. o. o., Ptuj.
III.	KOMUNALNA INFRASTRUKTURA, UREJANJE IN VZDRŽEVANJE OKOLJA
V	mesecu avgustu smo izvajali 5 programov, v katere je bilo vključenih 18 udeležencev.
Izvajalci javnih del s področja komunalne infrastrukture, urejanja in vzdrževanja okolja:
Komunalno podjetje Ptuj, Osnovna šola Mladika Ptuj, Osnovna šola Hajdina, Športni zavod Ptuj, Šolski center Ptuj.
V	mesecu avgustu 1997 smo izvajali skupaj 19 različnih programov javnih del, v katere je bilo vključenih 75 udeležencev. Med delavci, ki so opravljali javna dela v Mestni občini Ptuj v letu 1997, so bili tudi
delavci iz drugih občin nekdanje občine Ptuj, kar pomeni, da je Mestna občina Ptuj reševala nezaposlenost tudi iz drugih občin.
OBVEZNOSTI PARTNERJEV PRI IZVAJANJU JAVNIH DEL:
Republiški zavod za zaposlovanje zagotavlja:
■	izbor brezposelnih oseb za izvajanje javnega dela,
■	denarno pomoč v višini do 80% neto zajamčenega osebnega dohodka mesečno od dneva vključitve v javno delo oziroma od dneva, ko se izteče pravica do denarnega nadomestila ali denarne pomoči, ki jo je brezposelna oseba že pridobila,
■	kritje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
■	kritje prispevka za zdravstveno zavarovanje,
■	kritje stroškov zdravniškega pregleda,
■	kritje stroškov dopolnilnega usposabljanja udeležencev s kriteriji priprave delavcev na zaposlitev,
■	kritje stroškov prehrane in prevoza na delo,
■	dodatno usposabljanje izvajalcev javnih del.
Naročnik javnih del zagotavlja:
■	stimulativni del nagrade v višini razlike do 70% plače za enaka dela oziroma podobna dela po splošni kolektivni pogodbi,
■	sredstva za izvedbo programa,
■	pridobitev potrebnih soglasij za začetek javnih del,
■	izbiro strokovnega izvajalca javnih del.
Izvajalec javnih del zagotavlja:
■	uvajanje udeležencev v delo,
■	organiziranje dela s polnim delovnim časom,
■	mentorstvo in strokovni nadzor,
■	dopolnilno usposabljanje po prijavljenem programu,
■	varnost pri delu in zaščitna sredstva, zavarovanje za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni,
■	nezgodno zavarovanje.
PREDVIDENE SPREMEMBE:
Za javna dela, ki se bodo izvajala v drugi polovici leta 1998, bo izveden nov razpis, kar je povezano s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki je v pripravi in naj bi bil sprejet do konca leta. Po tem zakonu se bodo povečale možnosti za izvajanje javnih ' del kot instrumenta aktivne politike zaposlovanja, temelječega na javnem interesu, in kot osnove za bodočo trajno zaposlitev. Povečale se bodo možnosti za širitev javnih del, hkrati pa se bodo spremenili kriteriji, saj bodo javna dela postala osnova za trajno zaposlitev.
Ureditve, ki jih poznajo v evropskih državah, so dokaj različne, predvsem če pogledamo krog oseb, ki so vključene v
javna dela, njihov status med vključitvijo v javna dela in prejemke, ki jih dobivajo. V vseh analiziranih državah (Irska, Nemčija, Francija, in Velika Britanija) se z brezposelnimi osebami, ki so vključene v javna dela, sklepa delovno razmerje v eni od posebnih oblik, in sicer za različno dobo, od enega do treh let. Plačilo je odvisno od vrste delovnega razmerja in se giblje od 50% plače po kolektivni pogodbi za delo, ki ga ta oseba opravlja, do 75% plače za delo, ki ga opravlja; gre torej za zaposlitve s skrajšanim delovnim časom. V večini držav (najbolj dosledno je to izpeljala Irska) se javna dela prepletajo z dodatnim poklicnim usposabljanjem in razvojem osebnostnih spretnosti, še posebej kadar se javna dela povezujejo z razvojnimi projekti lokalnih skupnosti in se vanje vključujejo brezposelni mladi ljudje. Nizozemska ureditev na primer omogoča mladim brez poklicne izobrazbe, ki se niso mogli vključiti v redno izobraževanje, vključitev v zaposlitvene projekte, v katerih delajo 3 dni tedensko, in hkratno pridobivanje poklicnih znanj dva dni tedensko.
Analize programov v EU ugotavljajo, da sta prav povezava projektov z lokalnimi razvojnimi projekti in dodatno usposabljanje ključna dejavnika, ki omogočata večjo stopnjo prehajanja udeležencev v redne oblike zaposlitve ali samozaposlitve.
Javna dela so v noveli zakona opredeljena kot lokalni ali državni zaposlitveni programi, namenjeni vzpodbujanju razvoja novih delovnih mest in razvoju oziroma ohranitvi delovnih sposobnosti brezposelnih oseb.
Pomembna novost je, da obseg programov javnih del določi (v nasprotju s sedanjo ureditvijo, ko so bila javna dela domena zavoda za zaposlovanje), in s tem sprejme odgovornost na tem področju, Vlada v okviru programa aktivne politike zaposlovanja za posamezno proračunsko obdobje. Kot novost je na novo določena možnost, da lahko program javnih del sprejme tudi občina, če zanje v celoti zagotavlja sredstva. Gre za uvedbo možnosti uveljavljanja lokalnega zaposlitvenega interesa na področju izvajanja javnih del.
Naslednja pomembna novost je ureditev dela brezposelne osebe kot delovno razmerje, praktično z vsemi elementi tega razmerja, in kombinacija tega razmerja (s časovno opredelitvijo) z usposabljanjem po programih osebnostnega in poklicnega razvoja oziroma iskanja zaposlitve. S tem bodo dosežene bistveno boljše zaposlitvene možnosti za zaposlitev brezposelnih oseb na trgu delovne sile. Po predvidenih spremembah zakona bodo javna dela lahko opravljale tudi brezposelne osebe, ki prejemajo nadomestilo za brezposelnost iz dela.
Ivan VIDOVIČ Vodja Oddelka za družbene dejavnosti pri Mestni občini Ptuj
Q2Q2ZBi2š>......	* Il
Dopolnilne dejavnosti na kmetijah niso le eden od socialnih mehanizmov
V dvorani Kmetijske svetovalne službe na Ormoški cesti je 4. decembra potekal uvod v delavnice za DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH, ki sta jih pripravila koordinatorka Lokalnih razvojnih koalicij za območje MO Ptuj, Občine Zavrč in Občine Dornava Minja Vučinič in Kmetijska svetovalna služba Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo. Na uvodnem informativnem srečanju sta okrog 27 kmetijcev in ostalih, ki jih te dejavnosti zanimajo, pozdravila podžupan MO Ptuj Ivan Jurkovič in svetovalka Terezija Meško iz Kmetijske svetovalne službe. Uvodna predavanja so imeli Milena Kulovec iz Republiške uprave za pospeševanje kmetijstva, Silva Čerček iz Upravne enote Ptuj, Vladimir Korošec, ravnatelj Poklicne in tehniške kmetijske šole, in Boris Repič, strokovni sodelavec iz Območne obrtne zbornice Ptuj.
Dopolnilna dejavnost (op. avtorja, nadalje DD) na kmetiji ni le turistična dejavnost, kot mnogi ob tem pomislijo, ampak tudi domača in umetna obrt, predelava kmetijskih pridelkov, predelava lesa, prodaja pridelkov in izdelkov na tržnici ali na kmetiji, pobiranje in predelava zelišč, gozdnih sadežev,... Skratka, sem sodijo pridelave in predelave specialnih kultur ter storitvene dejavnosti.
Posebnega zakona o DD ni in tudi niso nikjer opredeljene oziroma naštete. Obrtni zakon jih le za silo ureja. To področje bo uredil novi kmetijski zakon, ki je že pripravljen. O tem, ali je neka dejavnost dopolnilna ali osnovna na kmetiji, presodi in odloči Obrtna zbornica Slovenije. Na listi C, kjer Obrtni zakon iz 1994 leta opredeljuje in našteva domače in umetne obrti, je naštetih 38 dejavnosti. Na listah A in B pa zakon razmejuje tiste dejavnosti, za katere je potrebno obrtno dovoljenje, in tiste, za katere ne. Torej na vseh treh listah najdemo med drugimi tudi dejavnosti, ki so lahko dopolnilne. Pri OZS deluje komisija za presojo izdelkov, ki jo sestavljajo strokovnjaki s področja etnologije, umetnostne zgodovine, oblikovanja in likovne umetnosti. Ta komisija podeljuje naziv oziroma označi neki izdelek z nalepko izdelek domače obrti oziroma izdelek umetne obrti. Njena dolžnost pa je tudi redno spremljanje kakovosti izdelka na tržišču. Postopek se začne z vložitvijo zahtevka izdelovalca za ocenitev izdelka. Ukvarjanje z domačo in umetno obrtjo je pri nas zanimivo, ker so ti izdelki obdavčeni le s 5% prometnim davkom (znižana davčna osnova) in ker zakon dopušča opravljanje dejavnosti le na podlagi pridobljenega obrtnega dovoljenja, ni pa potrebno izpolnjevati pogojev o izobrazbi in poslovnih prostorih.
O slovenskem kmetijstvu: težave se začnejo že pri lastništvu in posestni razdrobljenosti, nadaljujejo se pri omejenih pridelovalnih pogojih, nizki stopnji produktivnosti, pomanjkanju znanja (več kot 80% kmečkega prebivalstva ima končano le osnovno šolo ali nepopolno OŠ in le 6- do 8% jih ima kmetijsko izobrazbo), nepovezanosti, neorganiziranosti (zadružništvo, partnerstvo v lokalnih skupnostih),... Potrebne so spremembe v razvojnih usmeritvah slovenskega kmetijstva (eko-socialno kmetijstvo, več-funkcionalna vloga podeželja).
Ptujska kmetijska šola je pred petimi ali šestimi leti prva v Sloveniji pričela z izobraževanjem za DD, kasneje so jo posnemale še druge slovenske kmetijske šole. Z novimi idejami je bilo v okostenelem sistemu, kot je šolstvo z dolgo zgodovino, težko prodreti. Na ptujski šoli so dali velik poudarek domačim obrtem in storitvenim dejavnostim, tistim pač, ki so jih omogočali kadrovski in tehnični pogoji. Ravnatelj Vladimir Korošec meni, da je za ukvarjanje z DD pravšnji tudi krizni čas in ne le tisti, ko je kmetija na višku svojega razvoja, kot je povedala ga. Kulovec. Na njihovi šoli so namreč začeli s tovrstnim izobraževanjem prav v kriznem času slovenskega kmetijstva, ki pa še traja. Zgovoren je tudi podatek, da se je letos junija v celi Sloveniji na tisoč razpisanih prostih mest v kmetijskih šolah prijavilo le 420 kandidatov, kar je 40% vseh zmogljivosti in v program kmetijec le 80 dijakov. Tisoč kmetijsko izobraženih dijakov pa bi bilo letno potrebnih za ohranitev 40.000 obstoječih slovenskih kmetij (po nekaterih statističnih podatkih naj bi bilo v Sloveniji celo 150.000 kmetij).
Turistična dejavnost na kmetijah: v
devetih občinah, ki sodijo pod ptuj-
sko upravno enoto, je le 16 turističnih kmetij (0,6%) od 2685 primerljivih kmetij (to so tiste z nad 5 ha zemlje).
Pogosto uporabljen izraz »kmečki turizem« za to dejavnost ni primeren - potemtakem bi morali biti turisti kmetje; pravilen izraz je »turizem na kmetiji«, kot ga opredeljuje zakonodaja. Pogoji iz pravilnikov za opravljanje turistične dejavnosti na kmetiji določajo, da mora turistična kmetija imeti značilno kmečko opremo in ne gostilniško, na primer točilno mizo, ponuja naj doma pripravljeno hrano in pijačo, le izjemoma je dovoljena tudi kupljena, na primer mineralna voda. Obseg dejavnosti je omejen, predpisana je tudi višina dohodka.
Slovensko podeželje je tako pomemben prostor, da ga država, ki in če bo ravnala pametno, ne more zanemariti. Tukaj živi 60% prebivalstva, ne le kmečkega. Kmetijstvo je daleč največji problem v Sloveniji. Po mnenju ravnatelja ptujske kmetijske šole Vladimirja Korošca, je razvoj DD na kmetijah samo vprašanje časa, odvisen pa je od družbene klime, ekonomske, finančne, pravne in davčne ureditve in predvsem od ČLOVEKA. Država trenutno ne zna, ne more in noče reševati nekaterih vprašanj. To je za vse službe nov problem, ki ga odrivajo, da ne bi naredili napake. Vendar pa moramo na vsakem področju zhajati iz potreb in hotenj ljudi.
DD se bodo uveljavile, ker je to nacionalni interes, ne le eden od socialnih mehanizmov. Država želi ohranjati poseljenost podeželja, da si ljudje tukaj zagotovijo preživetje. Vendar pa si jih veliko ne more zagotoviti obstoja samo s kmetijstvom. Prav v dodatnih dejavnostih na kmetijah je še mnogo neizrabljenih možnosti. Kmetje so tako rekoč najboljši »komunalci«, kajti skrbijo za ohranitev kulturne krajine, na primer kosijo posest ne le zaradi koristi, ampak tudi zaradi izgleda. In tega bi se po mnenju Milene Kulovec morali zavedati politiki in vplivati na osveščanje ljudi ter zagotoviti enak socialni in kulturni razvoj v mestu in na podeželju.
Milena Turk
©uimmin®
V KLUBU OBZORJE
Klub Obzorje je začel delovati decembra 1996 v okviru podjetja Animacija, ki ga vodi gospa Franja ČEH, deluje pa v sodelovanju z Republiškim zavodom za zaposlovanje. Klub je namenjen vsem tistim, ki si želijo pomoči pri ponovni vključitvi v družbo, potrditev samega sebe, pomoč pri sestavljanju in pisanju prošenj, koristen nasvet pri aktivnem iskanju zaposlitve ali pa želijo prelistati preglednice razpisanih delovnih mest.
Klub je namenjen tudi ljudem, ki so v težavah ali si želijo le pogovora in druženja. Lahko pa preberejo le dnevni časopis ali različne revije. Namenjen je tudi tistim, ki hočejo napraviti nekaj za osebnostno rast. V prostem času se lahko vključijo v različne aktivnosti, ki jih organiziramo, in si tako pridobijo nova znanja in spretnosti.
Odkar klub deluje, so se mentorji v celoti menjali. Trenutno smo vključeni trije mentorji. Imamo redna posvetovanja z gospo Čeh, ki nas usmerja, in skupaj z njo načrtujemo nadaljnje delo.
Skozi vse leto smo organizirali in realizirali kar lepo število študijskih krožkov, tečajev in ustvarjalnih delavnic (krožek Kako zdravo in polno živeti, komunikacijsko delavnico, vrtnarski krožek, vodeno učenje nemškega jezika,...). Za ljubitelje šaha smo izvedli šahovsko simultanko z mladinskim državnim prvakom.
V	naše aktivnosti, dejavnosti in krožke vključujemo tudi zunanje sodelavce. Svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve mentorji nudimo vsak dan. Prav tako se vsak dan v tednu odvija druga aktivnost. Torkove dopoldneve smo namenili skupinskemu učenju nemščine in angleščine. Ob sredah dopoldan so debatne ure na temo »Razvijajmo zaupanje vase«, četrtkovi dopoldnevi so namenjeni izdelovanju nakita in drobnih okrasnih predmetov.
V	klubu nudimo možnost samostojnega učenja tujih jezikov s pomočjo računalnika.
Pripravljamo še razne aktivnosti, od fotografije, kreativnega pisanja do ročnih del. Vse aktivnosti so brezplačne.
V	tem letu (do novembra) smo zabeležili več kot 900 obiskov, kar pomeni, da nam ljudje zaupajo in se pri nas tudi dobro počutijo.
Če bi želeli narediti nekaj zase, ste v klubu vedno dobrodošli. Obiščite nas na Potrčevi 34, vsak delovni dan od 8. do 17. ure.
Ema ILEŠIČ, mentorica
/o
ljubljanska banka
Podružnica Ptuj
Ker je jutri nov	.
...
-servisiranje vseh vrst koles
-trgovina s kolesi; rezervnimi deli M športno opremo
»
kolo «d,,.,
PTUJ _	_
Zechnerieva 22 servis-trgovna tel.062/771 -128 POLANEC

POSEBNA PONUDBA:
Po telefonskem naročilu pridemo po kolesa na vaš dom In vam jih po končanem servisiranju spet pripeljemo! (do 1 marca)
NOVO! Bogata izbira otroških koles VIVA ie od 8.900,- SIT dalje.
CHIPTRONIC
d.o.o.
k
REHA center
PTUJ, Jadranska 17,tel./fax: 062 779-420, tel.771-982, GSM: 041 672-498
ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI
v sodelovanju z
PE-ORMOZ, Skolibrova 4, tel. 062/701-854 Delovni čas: pon. - pet. 7.30 -15.00, sreda do 17.00
PE-MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 84, tel. 069/22-508 Delovni čas: pon. - pet. 9.00 -17.00
.,za vas, prvi pravi, še boljši in največji v SV Sloveniji !

Vesel Božič ter srečno in uspešno Novo Leto ’98
PROJEKTIRANJE - 3D predstavitve, tipski načrti, dovoljenja, nadzor, svetovanja NEPREMIČNINE - cenitve, pogodbe, vpisi lastnine ORGANIZACIJA in IZVAJANJE DEL v gradbeništvu PRODAJA računalniške in programske opreme
rcidbiro
soil
d.o.o. Ptuj
Tel./fax.: (062) 773-949 Direktor: Štefan Lešnik, dipl.gr.ing.
Sana Studio za nego telesa in sprostitev Dragica POLANEC s.p. Ob železnici 4 Ptuj
Te!;(062) 783 158,779 075 www.polanec-sp.si e-mail danilop@polanec-sp.si
>	S tradicionalno kitajsko medicino do odprave bolečin
>	Terapevtska, klasična in športna masaža, limfna drenaža telesa in obraza (mehanska in ročna)
>	Pedikura klasična in medicinska za diabetike (vraščeni nohti, kurja očesa, otiščanci)
>	Kozmetično svetovanje, AHA kisline, aknasta koža, anti-age program, revitalizacija suhe in zgubane kože, ličenje
s* Shujševalni in anticelulitni programi, dietno svetovanje.
m 4/VGM& /»/*/»/*
6/r A99d