St. 26.
Trst, petek dne 26. januarja 1912. Ljubljana
Leto I.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
Uredništvo in upravništvo v Trstu: ulica S. Francesco d Assisi 20, v Ljubljani: Hotel „Mali6“, Šelenburgova ulica.
Posamezna Številka 4 vinarje.
Naročnina v Trstu-Ljubljani me sečno K 1.20; po pošti mesečno K 1.50; četrtletno K 4.50 ; polletno K 9.—; celoletno K 18.—; za inozemstvo celoletno K 28.—. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi: 3 vinarje i mm. visokosti šesterostolp-ne vrste. — Za odgovor je priložiti znamko.
Politična idila v Istri.
Že včeraj smo med dnevnimi vestmi na kratko omenili, da je narodni zastopnik v istrskem deželnem zboru dr. Gjuro Oervar odložil iz neznanih vzrokov svoj mandat Politično javnost je ta korak dr. Červarja tem bolj presenetil, ker so merodajni kiogi to prikrivali in niso smatrali za svojo dolžnost obvestiti istrskega naroda o pravih vzrokih te politične taktike. Zadevo je še le naznanilo tržaško namestništvo v uradnem Tstu.
Postopanje istrskih političnih krogov je vzbudilo v javnosti splošno nezadovoljnost; iz raznih krajev Istre nam prihajajo dopisi o tej politični idili. Da izve širša javnost tudi za „mirne“ odnošaje v tužni Istri, priobčujemo na uvodnem mestu sledeči iz istrskih narodnih krogov nam poslani dopis, ki ga priobčujemo skoro dobesedno :
Kako čudne razmere vladajo pri nas v Istri, je v dokaz položitev mandata s strani dr. Červarja. Odložil je svoj mandat, ne da bi našel za potrebno svoje volilce o tem obvestiti, zakaj ga je odložil. To svojevoljno delo naših narodnih zastopnikov že res presega vse meje in ne more se najti besede, s katero bi se moglo to brezobzirno delo naših zastopnikov imenovati. To je čisto navadno igranje z ljudsko voljo, to bi se moglo imenovati roganje iz svojih volilcev, kateri vsled strankine discipline oddajajo svoje glasove mnogokrat osebam, katerih načela se z njihnimi ne strinjajo. Gospoda, to je nevarna igra, vsled katere bi mogla stranka enkrat še prokleto trpeti. Ne igrajmo se slepe miši in počnimo že enkrat z resnim delom. Pustimo to zakulisno delo in stopimo pred narod na oder z odprtim vizirjem in resnim delom v blagor dežele in prebivalcev naše krvi in našega mišljenja.
Ko v deželi vre, ko je najbolj potreba skupnega in složnega dela, ni po našem mnenju prikladen čas za odlaganje mandatov.
Drugi dokaz, da vladajo v Istri čndne razmere je pa ta, da je c. kr. namestništvo že volitve razpisalo, a stranka še vedno ne pozna svojega oficijelnega kandidata, ali smo
LISTEK.
Nostradamus.
Sedmo poglavje.
Royal de Beaupevers,
III.
Krčma «Pri treh žerjavih“
„P . . . o Dio !•* je dodal Strapafar. „ko nam je bil še on na čelu in se je svetil v solncu njegov meč, kateri sovražnik bi se nam bil upal zoperstavljati ? Odkar nas je pa zapustil, sem samo še corpo, brez anima“.
„Kakšni sunki! Kakšni udarci! Oči so se nm bliskale, glas mu je grmel, kadar nam je zakričal: „Naprej!“
»On je močnejša, gagor cesar Karl!* je dejal Bouracan.
»Kralj bitke je!“ je rekel Strapafar.
„Ziva strela !u je zagodrnjal Gorpodibale.
„Z eno besedo, Royal de Beaurevers", je rekel Trinquemaille.
In vsi štirje so se odkrili. Ta hip pa se je zopet nekdo zaletel v vrata in zaslišal se je glas od zunaj kakor ravnokar:
„Odprite !*
pa že tako daleč, da je škol Mahn č že res prevzel komando čez celo Istro v roke, ker, kakor čujemo, je že od njega dobil mosče-niški župnik ukaz, da kandidira na mesto odstopivšega drja. Červarja, z druge strani pa zatrjujejo, da se že prirejajo po kastav-ščini shodi, na katerih se je deloma proglasilo gosp. Milana Kundiča za ofici|elnega kandidata. Koliko resnice je na tem, ni znano, ker naše politično društvo menda spi spanje pravičnega in se nemore in noče zbuditi na vsa drezanja naprednejših elementov, ali se pa čaka, da se bo zopet kakšen gospod oglasil, ki bo rekel:	,Jaz
hočem biti zastopnik. Pa bilo to volilcem prav ali ne, oni se morajo držati strogo discipline in me morajo voliti«. Gospodje, če ste že narodnega dela siti, pustite to delo mlajšim močem, ki bodo delo z velikim veseljem opravljali, dokler je še čas. Vprašanje ene šole, kje se bode zidala, vendar nemore biti vzrok, da se iz bodisikaterega sovraštva opusti bolj važna dela. Če se šola zida v Kastvu, ko že drugače nemore biti naj se zida, pa mirna Bosna, a mi bodimo zaradi tega še vedni prijatelji in delajmo neumorno naprej, pa se jo bode z časoma še tam zidalo, kjer je potrebna in kjer je dosedaj ni.
Mačehovska vlada nam istrskim Slovencem in Hrvatom deli same drobtnice tako v političnih, kulturnih in zlasti gospodarskih ozirih. Za te politične drobtinice, naj bi v Istri še nadalje vladala ona znana tiha in mirna politična idila. Ne! Istrski Slovenci in Hrvati moramo izvojevati ono odločilno mesto povsod, tudi pri deželni upravi, ki nam gre po številu našega prebivalstva. Istrski zastopniki Slovencev in Hrvatov ne smejo igrati ponižne vloge manjšine. To dejstvo se mora tudi naši mačehovski vladi vtepsti.
Saj smo vendar istrski Slovenci in Hrvatje tisti faktor, ki odločuje oziroma bi moral odločevati delo osebam na visokih stolih. Na teh mestih bi morali sedeti naši ljudje. Ljudstvo mora enkrat dati pravec in smer istrski deželni upravi. Možje, karerim dajemo povrhu mastne plače zato, da režejo državni hleb med istrsko prebivalstvo, bi njorali to svojo dolžnost vršiti ?. skrajno
IV.
Neznani popotnik.
„Ne odprite!* je zarjula razbojniška če-tvorica kakor prej in planila pokoncu.
„Ne bom odprl“, je rekel krčmar „Glas je sicer hud, a vendar človeški. Mož, pojdite svojo pot, kdorkoli ste“.
„Da bi te tristo satanov! Da bi te strela iz jasnega!' je razgrajal glas med tuljenjem burje. »Odpri, nesrečni krčmar! Odpri, sicer zapalim tvojo kolibo in te spečem v njej!“ »Saint Andre še ni zažvigal“, je memil Trinquemaille. ..Gospodje, vsi hudiči so nad nami nocojšnjo noč. Kakšni udarci! Kakšen šunder !•
„Vivadiou, prokleti ropar ! Vrata bo razbil!“
„Ja, to sem hotela reči!*
Popotnik, ki je hotel notei', je zares peklensko razbijal po vratih. Njegova pest je morala biti podobna železnemu kladivu. Obenem je rjul cele litanije kletvic, ki niso bile nič manj strašne od udarcev z drogom, s katerimi je hotel razbiti vrata.
„Diavolo !« je kriknil Gorpodibale. „Ako pride la piccola Floriza zdajle mimo in gospod de Saint-Andrč zažvižga, ga gotovo ne bomo slišali*.
pravičnostjo in deliti kruh vsem po enakih oziroma sorazmernih delih.
Pri svojem političnem boju za enakopravnost ne smemo biti malenkostni, j ne smemo se zadovoljiti z drobtinicami od hlebca, ki ga reže vladni kruhorezec.
V	strnjenih in disciplii i anih vrstah pojdimo v boj in organizujmo ljudstvo. Potreben bi bil cel bataljon hornistov, da bi zatrobili budnico onim ljudem, ki spe mirno spanje političnih idealistov.
—	r.
Jugoslovansko vprašanje in habsburška monarhija.
Spis&l R. W. Seton-Watson.
(Nadaljevanje'.
Vsaka knjiga, ki se ptča s to tvarino, mora na vsak način obsegati nezakrito in pogosto strogo kritiko diplomatičnih metod grola Aehrenthala. Mednarodna spodobnost zahteva, da tatvina, falzifikacija in vohunstvo preneha biti glavni steber zunanje politike katerekoli države, ki ji gre naslov velesile. So slučaji, ko zdravnikov nož več koristi nego obveze strežnice ; prav tako b’ mi ne bilo do temeljnih pravil poštene kritike, ko bi lahko šel čez fakta tega monstroznega di-plomatičnega škandala. — Avstrija je vsled njega največ trpela nele na ugledu, temveč tudi gmotno, in razlaganje o teh stvareh nikakor ni inspirirano od neprijateljstva do Avstrije, temveč narobe od najresničnejšega interesa za njo. Ravnal sem v tem prepričanju in sem ponovno poudaril nasprotstvo med pravo politično misijo Avstrije na Balkanu in nečistimi spletkami, ki so državo pripravile po krivici v slab glas. So gotove stvari v današnji Avstriji, s katerimi nikakor ni mogoče soglašati; toda nepristranskemu opazovalcu se kaže povsod novo življenje in stremljenje po napredku, in nele to, ampak tudi vedno višje pojmovanje politične in konstitucijonalne svobode in naraščajoče ne-prijateljstvo do metod, ki se še vedno vlečejo v nekaterih panogah javnega življenja. Zato sme vsaka knjiga, ki hoče razjasniti
„Prav imaš, golobček Pijemontez ! Iznebiti se moramo tega divjaka, preden pride mala mimo !“
„Izpad !“ je dejal Trinquemaille. „Go-spodje; ravnajmo krotko in rahlo! Besedo imajo samo bodala !*
„Ja, vonvarts!“
Železni zapah je bil migoma odrinjen. Bili so podobni tigrom, s svojimi krvavimi očmi, obličja spačena v grdem režanju; pohlep po ubijanju jih je tiral naprej. Planili so; Vrata so se odprla, veter je planil v izbo in upihnil trsko ; štiri bodala so se dvignila... Ta trenotek pa se je dvignilo tuljenje iz četvero grl in štirje razbojniki so odskočili v preplašenem neredu... Corpodibale je izpljunil dvoje zob; Trinquemaille je hlastal po sapi, kajti železna roka ga je bila skoraj zadavila ; Strapafar se je bil zgrudil na pragu ; Bouracan si je drgnil prsi, po katerih je bil dobil silen udarec s pestjo.
„Kakšna toča 1“ je kriknil Strapafar.
On edini", je zatulil Gorpodibale, „zna takole izprazniti čeljusti!“
„Da!“ je rjul Bouracan, „to je ona !“ „Royal de Beaurevers!* je renčal Trin-quemaille.
„On sam, jagnjeta moja!... Strapafar in Bouracan, pomagajta mojemu staremu Bra-
/
resnico v tej smeri, s pravico zahtevati, da se veruje v njene prijateljske namene.
Oficijalni dunajski tisk ima karakteristično navado proglašati vsako kritiko metod avstro-ogrske diplomacije nasproti Srbiji za čuvanje Srbije in vsako kritiko zunanjega ministra za dokaz neprijateljstva nasproti dualistični monarhiji. Nasprotno je res; ko bi bil neprijatelj, bi se ne dotikal rak-rane in bi je ne kazal javno. Nihče, ki bere mojo knjigo, mi ne more očitati, da spregledujem korupcijo in razvade, ki zastrupljajo politično življenje na Srbskem in povzročajo da ni mogoče simpatizirati z velesrbskimi stremljenji. Njih zmaga bi bila v resnici nesreča za evropsko kulturo; njo reprezentirati v jugovzhodni Evropi je misija dualističae monarhije z njenimi raznimi narodi.
(Pride še)
DNEVNE VESTI.
Ribnikar je — kakor nam poročajo iz Ljubljane — že popolnoma obupal nad ,Meglo* in v »Učit. tiskarni* je večni prepir ker Ribnikar se usaja nad odborniki tiskarne, češ, da so oni krivi njegove blamaže, ker so ga prosili, da bi prevzel posle glavnega urednika »Megleu, ti pa zopet njemu očitajo, da jih je nagovoril, da so ustavili tiskanje »Jutra"
—	in ustanovili „Meglo‘, ki je nihče ne mara. Ta prepir postaja vedno večji in straš-nejši in ne vemo, kako bo končal, zdi se nam pa, da ostane od cele „Megle« samo hudo prehlajenje pri Ribnikarja in pri gg. upravnih svetnikih »Učiteljske tiskarne”. Hitro-Forman v nosove, gospodje!
Tržaški ribji trg. Ta stara svojemu namenu docela nasprotujoča koliba je res potrebna, da se jo podere in da se sezida nova moderna ribja tržnica, ki naj bi delala čast tržaškemu mestu Toda bojimo se, da bodo pri zidavi nove tržnice spet prišli v poštev čisto špekulativni oziri, kar se razvidi iz prostora, kjer se namerava sezidati novo ribjo tržnico, ki naj bi se sezidala ravnotam kjer je sedanja, samo naj bi se povečala in opremila z vsem potrebnim. Riva Gruulla, kamor nameravajo prestaviti tržnico ni v nobenem oziru pripraven prostor, ker je oddaljen in ker je preblizu starega mesta, preko katerega bi bili prisiljeni hoditi kupci rib skoro celega mesta.
Kar črez noč je izginil. Iz Dolenjske, nam poročajo: V noči od torka na sredo je privel od morja gorak veter, ki je do jutra stopil ves sneg po Dolenjskem. Na splošno začudenje pa se je sneg po gorah in še celo na Gorjancih veliko preje stopil, kakor v dolinah, navadno se to ravno nasprotno zgodi.
V	sredo je bilo nenavadno toplo: toplomer je opoldan kazal 17 stopinj nad ničlo. Obljublja pa se nam vnovič slabo, nezdravo vreme.
Slovencemgsovražni uradnik. V Mariboru je dne 20. t. m. umrl vpokojeni okrajni glavar Friderik Tax. Po zelenem spodnjem Štajerju je bil splošno znana oseba. Kot po-itični uradnik je služboval v Mariboru, Ljutomeru, Brežicah in Celju. Naposled je bil imenovan za okrajnega glavarja v Brežicah. Bil je velik nasprotnik Slovencev in je kot uradnik povsod skušal uveljavljati nemške težnje.
Gotovim hujskačem v N. D. 0. Prejeli smo : Ker »pikantne" govorice nekaterih članov N. D. O. napram »nezdravi opoziciji“
— kakor sta dejala gg. dr. Mandič in Žiberna na zadnjem občnem zboru N. D. O.
— še niso potihnile, smo prisiljeni, odgovoriti čisto na kratko. Občnega zbora se opozicija radi tega ni udeležila, ker se je vršil nepostavno. Voliti je bilo samo predsednika in dva odbornika, med tem. ko se je izvolilo cel odbor. Umevno je, da smo napravili tozadevno potrebne korake. Res tudi ni, da je opozicija tako »majhna", kajti po našem mnenju mora biti še precej velika, če pomislimo, da se je predzadnjega občnega zbora vdeležilo okoli 200 čLnov, medtem, ko jih je bilo na zadnjem samo 67. Torej, če se ne motimo: 67 + 133 = 200, kaj ne da ? Drugega nam ni treba več praviti, saj vam je itak g. Žiberna, „predsednik“ občnega zbora povedal, da N. D. O. nima sredstev za izobrazbo. To bo zadosti. Ko bi povedali obširneje naše misli, bi tako nič ne pomagalo. Saj vas poznamo, zato pa tudi vemo, da bi takoj, ko bi vstopili v N. D. O. delodajalci, tlačitelji delavstva, ter vas začeli bičati s palicami po hrbtu, pokleknili na tla in zajecljali: hvala! To je naš odgovor na vaše laži in hujskaiije. Sedaj pa le kričite, hujskajte in zabavljajte proti nam. mi nimamo zato prav nič časa, ker nas kliče prekoristno delo. Člani »nezdrave opozicije".
Izid občinskih volitev v Kandiji. Klerikalci so pri teh votitvah prisleparili svojo zmago. Razun profesorja Škrlja in gostilničarja'Win-discherja je med 32 odborniki večina samo Žurčevih in župnikovih kimavcev. Izid volitev je sledeč: I. razred: Košič Jurij iz Broda, Kobe Jernej Pristava, Dular Josip Jurkavas, Windischer Jos. Kandija, Peterlin Anton, župnik Šmihel, Medved Franc Krka: namestniki: Podrvina Jos Birčna vas, D ular Franc Jurka vas, Žibert Josip Žabljavas, II. razred: Gadnik Franc Boričev, Vovk Alojzij Gotna vas, Nose Franc Rumanja vas, Gazvoda Jauez Dolž Dular Janez Potok, Rohrman Franc M. Slatenek: namestniki: Vrtočič Franc Ži-hovo selo, Slak Jože Potovrh, Kulovec Janez Grm. III. razred: Porenta Jakob župnik Stopiče, Znauc Iv. Šmihel, Kastelic Ed. trgovec Kandija, Kušljan Ivan Kandija, Dular Josip Vauta vas, Kastelic Franc Št. Jakob: namestniki: Mežnaršič Al. Kandija, Maloh I. Drska, Smrekar Anton Prapreče.
Podobčine: Kandija: Zurc Josip, narae-
bantu s konja in prinesite ga noter! Corpo-dibale, napravi luč ! Trinquemaille ti pa zapri vrata 1“
Planili so vsak po svojem ukazu. Mladi mož je vstopil; voda je kar curljala od njega. Šel je naravnost k mizi pod kaminovim pri-streškom, prijel vinski meh in si privoščil mogočen požirek. Nato je vrgel meh v kot, namrdnil se z izrazom največjega zaničevanja, obrisal si usta z rokavom ter se obrnil s krvavim srdom v očeh.
„Jej, svinjarija ! Vina na mizo in spodobnega ! Ti, krčmar Belcebubov, zaslužiš, da ti razcepim uhlje z bodalom; in vi, razbojniki, sodrga tolovajska si boste že zapomnili, kaj se pravi, pustiti Royala zunaj pred vrati, da mora lajati kakor zatekel pes!"
»Kapitan*, je dejal Trinquemaille ponižno, ,saj nismo vedeli...*
»Treba je bilo vedeti!“ je zarjul mladi mož in besno zapičil svoje bodalo v mizo.
Trinquemaille se je sklonil pred Roya-lom do Italijana Corpodibale, Bouracan in Strapafar so ga motrili s strastnim občudovanjem.
„Krčmar! Sobo 1 Najboljšo posteljo, ki jo premores. In vina, najboljšega iz tvoje kleti. Na pot, vi drugi. Dobro mi ga držite za
roke in za noge ! Strela peklenska, moj ubogi Brabant se poslavlja od tega sveta ! “
Ko sta Bouracan in Strapafar privedla starega Brabanta v izbo, se je onesvestil. Razbojniki so ga prestregli. Krčmar je pokazal pot, trepetaje po vsem životu Položili so umirajočega na posteljo, v sobi, ki je ležala v zgornjem nadstropju. Nato je stekel krčmar po vina.
»Nazaj sedaj!“ je zarenčal Royal. »Po čakajte me spodaj. Govoriti imam z vami, ovčice moje. — Ohe, Brabant! Brabant moj stari! Hudiža, ali ne slišiš ? Ali te žeja, vrli moj ? Daj, privošfii si požirek tegale nektarja!-
Ranjenec je ležal na postelji z odprtimi usti in izbuljenimi očmi. Royal je gledal nekaj trenotkov to bledo glavo, te sive lase, zlepljenih na sencih od smrtnega znoja, te zobe, ki je sleherno njih zaorala krvava misel o ropu in uboju. Ta umirajoči je bil razbojnik; kradel je, ropal, plenil, moril..
»Dolgujem mu življenje!“ je dejal Royal de Beaurevers sam pri sebi. ,Bil mi je oče".
Zdrznil se je. Bridek, krut smehljaj je razkril njegove bele, ostre zobe.
,Oče 1“ je ponovil poluglasno. »Kdo je moj oče ?“
Ta hip se je pokazala med priprtimi
stnik Murn Franc: Gotna vas: Skrij Amat profesor, namest. Šetina Franc: Smolenja vas Smuk Josip, namest. Kavšek Vinko; Potovrh: Lužar Gregor, namest. Judež Janez: Lakov-niče: Muhič Anton, namest. Primc Franc: Vel. Podljuoen: Jakše Martin, namest. Vin-dišman Janez: Jurka vas: Kulovic Ivan, namest. Hrovat Jože: Vina vas: Staniša Franc, namest. Gazvoda Jernej: Crmošnjice: Raj-nuša Jože, namest. Udovč Jakob: Težka voda: Berkopec Franc, namest. Brudar Josip, Hrušica: Brulc Franc, namest. Kastrevc Jos: Zajčji vrh:	Muren Janez, namest. Muren
Janez iz Hriba; Cerovec: Berkopec Janez, namest Kobe Josip. — Na račun te izvolitve je Zurc v nedeljo ponoči peljal svoje podrepnike »na bal" k Čižmaku v Žabjo vas, kjev je plačal za 20 Štefanov vina. Kaj, če je Zurc naredil ta račun za enkrat še brez krčmarja?
Za Ciril Metodov obrambni sklad so se
nadalje priglasili: 964. Neimenovan po Slov. Narodu (plačal 200 K); 965. Pustoslemšek Rasto, urednik Slov. Naroda (plačal 50 K): 966 podružnica družbe sv. Cirila in Metoda Štanjel (plačala 200 K); 967. Moška podružnica družbe sv. C. in M. v Ribnici (plačala 200 K): 968. f Bevc Ivan v Gorici (v spomin poslala njegova soproga ga. Ivana Bevc 200 K): 987. Tržaški slovenski srednješolci v Trstu (plačali 200 K): Številko zadnjega kamna so si določili gg- dijaki sami. Še 31 kamnov in stavba bo cela. — Kje se dobe?
Ljubljanski semenj za kožuhovino divja-čin in za kože sploh je trajal 4 dni in je bil dne 24. t. m. končan. Vršil se je izključno v skladiščih tvrdke »Balkan“, spedicijske družbe na Dunajski cesti 33 z izrednim uspehom, ker se je tvrdki »Balkan" posrečilo za ta semenj zanimati veliko interesentov in so se ob tej priliki prodale sledeče množine : okrog 500 govejih kož za ceno K 3.— do 3.20 kg., 600 telečjih za 3.80 do 4.30 kg., 3500 ovčjih za 1.70 do 1.80 kg., 450 kozjih za 4.— do 5.— za kos, 400 jančjih za 1.90 do 2.00 kg., 700 srnčjih za 160 do 2.—kg. 5000 zajčjih za —.80 do 1.— kg., 1200 lisičjih kož za 15.— do 17.—, 200 kož kune zlatice za 40.— do 45.— kos, 300 kož navadne kune za 32.— do 35.— kos, 500 jaz-bečjih za 4 — do 6.- kos, 100 dihurjevih za 5.— do 5.50 kos, 50 divje mačke za 3.— do 5.— kos, 20 vidrinih kož za 20. — do 40.— kos. Na semenj je došlo znatno število kupcev, med njimi iz Lidskega, Dunaja, Linča, Budimpešte, Požuna itd. Blago je doseglo izredno visoke cene, ker je bilo blaga še premalo. — Vodstvo družbe ‘»Balkan" v Ljubljani posvetilo je mnogo dela prireditvi .teh semenjev, ki se vrše redno šestkrat na leto v zadovoljnost prodajalcev in kupcev, ki prihajajo iz daljnjih krajev v našo deželo, kar pomeni tako za deželo glede tujskega prometa, kakor tudi za prodajalce dokaj dobička.
vrati bleda, brezkrvna glava, podobna obrazu prikazni... Bil je neznani popotnik...
Kakšna radovednost gaje vabila? Zakaj je prišel gledati in poslušat ?...
»Če imam očeta", je nadaljeval Royal, »proklet naj bo! — Hej, stari moj! — Ti si moj pravi oče! — čuj me vendar, tristo hudičev! — Ali si žejen?"
Prijel je za steklenico, ki jo je bil prinesel oštir, odmašii jo in vteknil njen vrat v ranjenčeva usta. Umirajoči je začel nehote požirati, in krepčilo mu je vrnilo zavest ter osvežilo pojemajoče moči. '
»Vzbuja se!" je zamrmral mladi mož.
Brabant se je pogumno nasmehnil in zajecljal:
,Da, mali moj, res se dramim; toda kmalu bom spet zaspal, in potem je amen !u
„Ne, grom in peklo I Nočem tega. Ti ne smeš umreti...*
»Larifari. Danes jaz, jutri ti — enkrat se mora vsak spoprijazniti s to mislijo. — Papež, kralj ali potepuh, vsak priroma nazadnje do svojega groba. Mojo mrho črvom, mojo dušo hudiču — prvi ne bom, zadnji pa tudi ne!“
Tržaško pvedpustno življenje, ki je bilo
nekdaj v tem času že v polnem tiru, se letos še ni pričelo. Ono je bilo vedno v tesni zvezi z vsemi laško-šovinističnimi krogi, ki so pa letos izredno poparjeni vsled ogromnih gospodarskih polomov. Tako bo najbrže polomljen tudi karneval.
Predrzen žepni tat. Dvajsetletni Franc Kocil iz Nižjeavstrijskega je hodil brez dela po tržaških ulibah. Predvčerajšnjim je šel po dolgi miramarski cesti. Pred njim je elegantno stopala mlada dama z običajno torbico. Kocil je sklenil, da zadosti svojim življenskim potrebam, dami z naskokom izmakniti torbico. Imel pa je smolo. Pri drznem činu sta ga prijela na krik mlade dame dva vojaka in ga izročila bližnjemu stražniku.
Premetena tatica. Petletna Rozika in triletna Fidelina Belle ste se igrali pred hišo štev. 3 v ulici Giuseppe Gaprin. Približala se je otrokoma neznana ženska in dala starejši deklici nekaj vinarjev, češ, da naj gre kupit bonbone v bližnjo prodajalno slaščic. Dekletce je odšlo v prodajalno. V tem času pa je ženska mlajšemu dekletu pobrala iz ušes dva, 16 K vredna uhana in izginila brez sledu ...
Ntunieslna šala. 16 letni Emil Svab, iz Sv. Križa pri Trstu, si je večkrat dovoljeval neumestno šalo, da ženskam, ki so hodile po vodo k studencu v ulici Punta del Forno, nastavljal pri studencu svojo nogo pod njih noge. Isto šalo je predvčerajšnjim ponovil napram neki 60 letni služkinji. Tu pa je dobil zasluženo plačilo. Služkinja je padla in zlila nanj polno posodo vode. Zadobila je tudi znatne poškodbe. Švab je bil aretiran.
Dva navihana ptička. Neki trgovec na Vrhniki je imel svoja dva učenca na sumu, da sta nepoštena in mu kradeta različne stvari. Zato je preiskal obeh fantov kovčega. Pri tem je našel različne stvari iz svoje trgovine v vvednosti kakih 80 kron.
Predrzen tat. V torek zjutraj se je splazil neki delavec skozi odprta vežna vrata v neko hišo na Zaloški cestiv Ljubljani, da bi kaj ukradel. Tat je šel v neko kuhinjo, prižgal tam papir, nato pa je šel v sobo, kjer je preiskal omaro. Slednjič so ga ženske, ki so se zbudile, prepodile.
Pogorela je v noči od sobote na nedeljo tovarna jpohištva in parna žaga industrijalca Franca Šviglja v Bregu pri Borovnici. Kako je ogenj nastal, ni znano. Tovarna je bila zavarovana za 50.000 K, toda škoda je bila mnogo večja. Delavci so odpuščeni.
Ponočni napad. 19 letnega posestnikovega sina Martina Dermoto iz Dolov pri Kamniku sta zadnjič ponoči, ko je šel domov, na cesti napadla dva neznanca in sta ga tako pretepla, da so-,ga morali prepeljati v deželno
bolnišnico.
Sokol II. v Ljubljani ima v nedeljo 28. t. m. ob 9 dopoldne svoj IV. redni občni zbor v restavraciji br. Pr. Kavčiča na Privozu. Nazdar!
Umrl je dne 23. t. ra. po kratki bolezni v Celju Janko Rebek starejši, sin ključavničarskega mojstra Ivana Rebeka.
Oddelek Trž. kol. društva „Balkan“ v Zgoniku ima svoj prvi redni občni zbor prihodnjo nedeljo dne 28. t. m. ob 3. uri popoldan v gostilni „Konsumnega društva“ v Gabrovcu. Prosimo polnoštevilno udeležbo. Odbor Trž. koles. dr. «Balkan“.
Iz Ruš (Štajersko) poročajo:	Namesto
umrlega narodnozavednega zdravnika dr. Goriška smo sedaj dobilj nekega dr. Petritscha, ki menda ne razume niti besedice slovenske Naš okraj je popolnoma in čisto slovenski. Deželni odbor štajerski pa nam usiljuje Nemca za zdravnika.
Raz okno bolnišnice je skočil. IzKandije smo prejeli: V bolnici usmiljenih bratov se je v noči od ponedeljka na torek prigodil nenavaden slučaj. Raz okno 2. nadstropja je skočil neki bolnik in obležal mrtev na tleh. Ko je usmiljeni brat, ki je imel nočno službo, nekoliko popreje revidiral to sobo, je bil dofični bolnik še na svoji postelji, ko pa se je čez nekaj časa zopet povrnil v to sobo, je videl okno odprto in posteljo prazno. Nesrečnež je storil to smrt baje iz strahu pred operacijo.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Kranjski deželni zbor.
(Izvirno poročilo.)
Včeraj ob pol 10 dopoldne je pod običajnimi formalnostimi otvoril deželni glavar dr. Ivan Šušteršič plenarno sejo deželnega zbora. Poslanca Ribnikar in dr. Zajc vložita dve interpelacije. — Poročevalec verifikacijskega odseka dr. Pegan predlaga po končanih formalnostih, da se razvel avita ljubljanska mandata prof. Reisnerja in Ribnikarja.
K besedi se oglasi imenom narodno-na-predne stranke dr. Ivan Tavčar, ki izvaja, da deželni glavar ne sme dopustiti, da bi se prelomil obstoječi zakon. Prejšnji dežeini glavar Šuklje je izjavil, da morajo pri taki priliki prenehati vse nedopustnosti. Če deželni zbor sprejme predlog verifikacijskega odseka, potem nimata tudi deželni predsednik in cesar, ki ie potrdil volilni zakon, ničesar govoriti. (Poslanec Višmkar je;napravil medklic: „Absolutna lumparija!“ Glavar ga je pozval k redu.)
Kar se tiče razveljavljanja obeh deželno-zborskih ljubljanskih mandatov, zakon popolnoma jasno določa, da ima v Ljubljani volilno pravico samo oni. ki v Ljubljani prebiva. Dr. Tavčar je konečno klerikalni večin’ zaklical, — da naj vendar enkrat preneha z brutalnostmi proti narodni napredni stranki. — Proti predlogu je nadalje govoril tudi dr. Triller, ki odločno izjavlja, da je predlog verifikacijskega odseka zakonol mstvo, in je dalje povdarjal, da so deželni poslanci narodno-napredne stranke za stvarno delo v deželnem zboru v blagor dežele in protestirajo proti eventualnemu razpustu. — Imenom Nemcev govori tudi proti predlogu verifikacijskega odseka dež. posl. dr. Ferdinand Eger, ki izjavlja, da bodo nemški poslanci glasovali proti predlogu, ker v Ljubljani voliti imajo pravico oni, ki imajo tu domovinsko pravico ali ki v Ljubljani stanujejo. Če se mandata razveljavita, je možna okolnost, da pridejo v deželni zbor neznosne razmere in se fedno delovanje deželnega zbora zavleče v nedogleden čas. — Poročevalec dr. Pegan odgovarja in skuša ovreči izvajanja predgovornikov, kar se mu pa ponesreči.
Klerikalna deželnozborska večina je na to sprejela predlog verifikacijskega odseka s 23 proti 19 glasovi.
Poslanca Reisner in Ribnikar odideta iz zbornice med splošnim odobravanjem naprednih poslancev, ki jimn kličejo : „Na svidenje!1*.
Poročilo finančnega odseka se odobri brez debate, tako se iudi sprejme predlog finančnega odseka za zvišanje plač deželnim cestarjem. Predlog posl. dr. Novaka, da se da deželnim cestarjem enako plačo, kakor državnim, večina zavrne.
Dodatno pristavljamo, da je bil dr. Triller izvoljen v deželni odbor mesto odstopiv-šega dr. Tavčarja, za njegovega namestnika pa prof. Reisner, kar je najbolj interesantno v celi komediji, ki jo vprizarja S. L. S. proti njemu.
Deželni glavsr zaključi sejo ob pol 1. uri popoldne in določi prihodnjo za danes, četrtek ob pol 11 dopoldne.
Dunaj, 25. jan. Zdravstveno stanje grofa Aehranthala je vedno slabejše. Zdravniki mu resno svetujejo, da se popolnoma odtegne političnemu delovanju. V političnih krogih pričakujejo, da poda zunanji minister že tekom prihodnjih dni svojo demisijo, zatrjujejo pa tudi, da cesar ne sprejme te njegove demisije v znak svoje naklonjenosti napram njemu. Vendar iščejo že naslednika. Dobro poučeni krogi namreč zatrjujejo, da 1. februarja ne bo več Aehrenthala v zunanjem ministrstvu. Za naslednika se imenujejo razni diplomatje.
Inomost, 25. jan. Na tukajšnem poštnem uradu je neznan človek izmaknil 18.000 K. Na pošli vlada splošna zmedenost.
Peterburg, 25. jan. V obmorskem mestu Rigi je priredilo 500 delavcev slavnosten obhod po mestu v spomin na krvavo januarsko nedeljo iz 1. 1905. Med policijo in delavstvom je prišlo do krvavih bojev. Poli-
cija je streljala in težko ranila 3 delavce. Delavci so vsled taga zgrabili tudi za orožje in ubili 2 policijska uradnika in 2 policaja.
Carigrad, 25. jan. Bivšega velikega vezirja Kiamil pašo je grški kralj Jurij sprejel v več urni avdijenci in se ž njinl živahno pogovarjal o političnem položaju na Balkanu.
Carigrad, 25 jan. Turški listi poročajo, da je bil pri Podgorici hud boj med obmejnimi turškimi četami in Črnogorci, ki so skušali prekoračiti mejo. Boj je trajal dve uri. Dva Črnogorca sta obležala mrtva Ta nenadni pohod Črnogorcev je na turško vlado napravil mučno nezadovoljstvo.
Aleksandrija, 25 jan. V tukajšnjo pomorsko luko je priplulo več bojnih ladij raznih velesil. Neka italijanska ladija pa vedno križari med Kreto in Aleksandrijo.
Razne vesti.
* Morilec 30 oseb. Iz Katovic poročajo: Ob ruska-šleski meji je mejna straža prijela proslulega morilca Josipa Kaminskega iz Stanislave, ki ima na svoji vesti okrog trideset umorov.
* Feminizem v Ameriki. Amerika je vsem novotarijam odprta in najbolj dostopna dežela. Dočim so angleške feministke imele za sa bo že dolga leta boja, so se Amerikanke komaj začele gibati, a imajo vendar več uspehov, kot njihove angleške tovarišice. Ena najbolj navdušenih propagatoric feminizma je gospa Strauton. Ona prireja shode kar na ulicah ameriških mest, kjer razlaga svojim poslušalcem, kako velika krivica se godi ženstvu, ki nima niti volilnega prava, ter se mora v vsem pokoravati moškim poveljem v obliki zakonov, katere sklepajo v parlamentih izključno sami moški. Mnogo koristi bi imelo človeštvo, ako bi v zakonadajne zbornice imela pristop tudi žena kot mati in soproga. Tako vsaj pridiga po amerikan-skih ulicah gospa Stauton.
Zaljoala.
Vsem onim, ki so se naju spomnili povodom poroke s čestitkami, se tem potom nafprisrčnejše zahvaljujeva.
V	Trstu, 2>. januarja 1912.
Milan in Alojzija Plut.
TTn • dobro cello. — PonudLe upravništvn X\-lipi 00 „Jutra“ v Ljubljani.
cj/i nižješolca na stanovanje, even-v-'plcJUlt/	tualno tudi hrano. Natančnejše
pri upravništvu „Jutra“ v Ljubljani.
TTn *m voziček z tremi kolesi za vožnjo bol-I nika. Naslov pove upravništvo „Jutra“ v Ljubljani.
Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Pint. Tiska Tiskarna Dojene (Fran Polič) v Trstu.
FR. P. ZAJEC
Lj'ib)j«na, Stari ti*ty 9.
Cenike poSiljam zastonj in poStnine presto.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
r. z. z n. z.
ll Oi
v Ljubljani
©© obrestuje hranilne vloge po
2 O brez vsakršnega odbitka. ©§>
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. ^ ^	Popolnoma	varno	naložen	denar.	~\~	Rezervni	zaklad: nad pol milijona.
Adresar
'Jci vsebuje
splošne praktične tabele, železnice, pošte, politično, finančno in deželno upravo, sodišča, šolstvo, klerus, zadružništvo, krajevni reper-torij, naslove protokoliranih in neprotokoli-ranih trgovcev, obrtnikov, zdravnikov, odvetnikov, hotelov tn društev na Kranjskem, splošni naslovnik za Ljubljano itd. izide v par dnevih v založništvu tvrdke
Universal v Ljubljani
Cona lO.— K..
Naslovne označbe vsebine so trijezične m sicer slovenske, nemške in italijanske.
Vsak praktičen človek si nabavi „ Adresar pridobiten trgovec, obrtnik in industrijec v njem inserira, umen konsument išče v niem producenta.
Naprodaj
so v Poli in v okolioi v lepi legi zemljišča primerna za poljedelstvo sadne in zeljiščne vrte in za vinograde zelo pripravna. Pri najmanjšem nakupu iooo m2 je cena i m2 K i'5o. Zelo J ugodni plačilni pogoji. Natančnejša po- > jasnila se dobijo v pisarni gospoda j Konrada Karola Exner, Trst Piazza Caserma št. i, ali pa pri gosp. Karl i Čermak v Poli Via Dignano štev. 34.
xxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxx xxxxxx> o Priporoča se za vsa v svojo stroko g	spadajoča dela
J. ZAMUEN
| čevljarski mojster
| = v ;LJUBLJANI ,177—r X	Sodnijska ulica št. 3.
X Dobe se {tudi izgotovljena obuvala.
O Izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
M. RAVTAR
delikatesna trgovina in vinarna
Ljubljana — Jurčičev trg št. 3
priporoča svojo veliko zalogo raznih jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca
Ezport kranjskih klobas.
Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo.
— številka telefona 291. —
Čitajte in strmite!
600 kosov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 vin.
Krasna v ognju pozlačena, fina anker rem. ura s pozlačeno ploščo s številkami in 36 urnim dobrini idočim orodjem s triletno garancijo. Krasna kravatna igla s simili briljantom, v ognju pozlačen prstan za gospode ali dame, krasen collier z 150 orijentalskih biserov, najmodernejši ženski nakit, krasni gumbi za manšete, ovratnike in prsa, 3% double zlato; 6 kosov pravih platnenih robcev, krasno pisalno orodje iz niklja, krasno toaletno zrcalo v etuiju, lepo dišeče toaletno milo, vezan notes, 72 angleških pisarniških peres. 20 korespondenčnih predmetov, ki so neobhodno potrebni za vsako družino. Vse skupaj, z zlato uro vred, ki je sama vredna toliko, stane samo 4 K 20 vin. Odpošilja se
po poštnem povzetju po ekspfortni trgovini H. Spingarn. Krakov št. 328.
Pri naročilu dveh paketov dodam še lep žepni nož z dvema ojstrinama brezplačno. Pri vsakem nadaljnem paketu še en nož.
Komur ne ugaja, se vrne nazaj in je torej vsak riziko izključen.
m\ .TIIBUV"
na Jesenicah
oddaljen 2 minuti od kolodvora, sobe za tujce, dobra kuhinja, najboljša vina, cene nizke.
Kavarna z biljardom.
LOVRO HUMER, hotelir.
Kavarna ,Central4
Ljubljana — Sv. Petra nasip št. 37. Danes in vsaki dan
KONCERT
damskega in moškega zbora „ jr avo i»“ iz Zagreba.
Začetek ob 9 uri.	Vstop,	prost.
Za obilen obisk se priporoča	MiHoliČ
C
V .
e 8
8 ©
jS >0 § © a sž
*
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. — Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka m IKO RES
H. SUTTNER, Ljubljana
Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273 ©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©J©©©©© NAROČAJTE NOVI
jubilejni cenik
s koledarjem, ki se dobi tudi po pošti brezplačno!
Za ženine in neveste
največja izbira, graviranje v poročne prstane zastonj.
 Najboljše ure „UNION“. ----------------------------
Največja izbira zlatnine in srebrnine.
Za obilni obisk se priporoča
Fran Čuden v Ljubljani
nasproti Frančiškanske cerkve.