naš tednik LETO XXXIX. Številka 22 Cena 8.— šil. (200 din) Četrtek, 4. junija 1987 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Kiagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Narodne manjšine obiskale ameriško \ delegacijo pri KEVS V torek, 2. junija, so zastopniki koordinacijskega odbora avstrijskih narodnih skupnosti pod vodstvom dr. Francija Zwittra obiskali delegacijo ZDA pri dunajskem zasedanju KEYS. Podrobno so informirali ameriškega zastopnika o položaju manjšin v Avstriji ter o nemškonacionalni gonji proti skupni šoli. Neizpolnitev avstrijske državne pogodbe naj bi po besedah dr. Zwittra po 32 letih spodbudile tudi ZDA k intervenciji na diplomatski ravni. Ameriški zastopniki so napovedali razgovore z avstrijskimi zastopniki pri zasedanju KEYS, pri katerih hočejo obravnavati tudi manjšinsko problematiko. Poročilo o pogovoru pa bodo predali tudi ameriškemu ambasadorju. Delegacija ZDA bo predložila zasedanju KEYS tudi dve deklaraciji, ki se nanašata na narodne manjšine. Piva obširna študija o Slovencih v Celovcu V torek, 2. rožnika, so bili predstavljeni dolgo pričakovani izsledki raziskovalnega projekta „Slovenci v Celovcu“, ki ga je podprlo zvezno ministrstvo za znanost in raziskovanje. Raziskavo je opravil dr. France Merkač v sodelovanju s Slovenskim znanstvenim inštitutom in s celovškim univerzitetnim inštitutom za nadaljnje izobraževanje. V okviru predstavitve je bil prvič predvajan film „Živimo v Celovcu“, ki je v celoti delo štu- Že pred predstavitvijo so raziskava in njeni izsledki dvignili veliko prahu in hude polemike. Vse to je seveda prišlo iz znanih večnovčerajšnjih krogov. Predvsem dejstvo, da je Merkač pri grafični ponazoritvi mesta Celovec uporabil tudi izvirna avtohtona slovenska krajevna imena poleg nemških, kot na primer Otoče za Waidmannsdorf, Trnja vas za Annabichl ali Steniče za Tent-schach (naštetih je samo nekaj krajev), pomeni v očeh teh krogov nepopisno in nesprejemljivo dejanje. Srd teh krogov bi bil razumljiv, če bi Merkač samopašno vnesel izmišljene nazive. A tu gre za avtohtona, starodavna, domača slovenska krajevna imena. Poleg tega pa še krajevno ime Celovec — kam pa pridemo? dentov medijske komunikacije na celovški univerzi. To so: snemalec Miha Dolinšek, Vincenc Gotthardt, Valentin Čertov in Miha Polanšek. Film zelo nazorno in zelo kvalitetno pokazuje življenje, delovanje in ustvarjanje Slovencev v Celovcu. Predstavitev je bila v prostorih koroške Trgovske zbornice in se je je udeležilo veliko interesentov, predvsem tudi nemško govorečih. Dopoldan pa so že koroški novinarji imeli priložnost, da se podrobno seznanijo z raziska- vo. Preteklo nedeljo je bila v prostorih celovške delavske zbornice šolska akademija Slovenske gimnazije, ki praznuje letos svojo 30-ietnico (več na str. 8/11). Tednikov komentar PIŠE JOŽE WAKOUNIG Bilo ie pred kakimi sedmimi leti. V Moskvi je vladal ostareli maršal Leonid lljič Brežnjev. Vse je kazalo, kakor da je komunistični svet v najbolj spokojnem redu. Pesmi hvalnice Leonidu lljiču in drugim so se čule kakor amen na koncu molitve. Zdelo se je, kakor da je skoraj ni sile, ki bi se upala postaviti proti napredovanju sovjetskega vpliva, predvsem v tretjem svetu. Tistih malenkostnih spopadov z afganistanskimi uporniki, bolj podobnih topim praskam, bo tudi koj kmalu konec. Rdeča armada pa žijejo novih moči pri Leninu, in jejo. „ Toda oni jejo s paličicami,“ z grozo izdavi sluga. 28. maja 1987, bil je ravno dan sovjetskih obmejnih čet, je pristal mladi zahod-nonemški pilot Mathias Rust s svojim športnim letalom sredi Moskve na Rdečem trgu. Nekaj dni prej je iraško letalo pomotoma (?) bombardiralo v Perzijskem zalivu ameriško ladjo Stark. V enem pa drugem primeru se je izkazalo, da vse drage elektronske naprave niso pomagale nič. Moskva je obdana z moč- Dobro jutro, generali in maršali! se bo vrnila iz Afganistana kot slavna zmagovalka, bolj pripravljena, da ponese slavo vsepovsod, kamor bi jo poklicali, kakor kdajkoli poprej. Bilo je pred kakimi sedmimi leti. Na številno so takrat pripovedovali ta politični dovtip. V zgodnjih jutranjih urah prisopiha Brežnjevov osebni sluga pred vrata svojega gospodarja in tresne v spalnico pa pove, kaj je videi. „ Tovariš Leonid lljič,“ davi iz sebe, „na Rdečem trgu zunaj sedi vse polno vojakov. Tam sedijo in jejo.“ „Ne razburjaj se,“ miri Brežnjev, „to so naši nepremagljivi vojaki. Noč in dan stražijo vsako ped naše slavne sovjetske socialistične domovine. Prišli so v Moskvo, da se v Leninovi bližini naužijejo svežih moči.“ Jutri dan sluga spet prisopiha navsezgodaj in pove, da je še enkrat toliko vojakov zunaj pred Kremljem in da vsi jejo. Brežnjev ga spet pomiri in sluga je spet zadovoljen. Tretji dan sluga še prej prisopiha in še prej zbudi svojega gospodarja in mu pove, da je zunaj na Rdečem trgu spet še enkrat toliko vojakov kakor včeraj. Brežnjev ga spet miri, češ, to so budni sovjetski vojaki, ki noč in dan branijo sleherno ped domovine, pa da zdaj počivajo, preden da se nau- nim oklepom raketnih baz. Po prepričanju sovjetskih strategov nobeno letalo ne bi smelo predreti tega oklepa. Milijarde so že vtaknili v to blaznost, milijarde, ki bi jih krvavo potrebovali za modernizacijo gospodarstva in za to, da bi ljudstvo imelo kaj več od življenja (to ne pomeni, da jih je treba preplaviti z vso navlako naše zahodne porabniške družbe). Moskovska potegavščina zahodnonemškega pilota ni samo osramotila sovjetskih maršalov in njihovih tovarišev. Nakazala je tudi nesmiselnost načrtov, ki jih kujejo ameriški predsednik Ronald Reagan in njegovi svetovalci v zvezi z vesoljsko obrambo. Morda se bo vojaškim strategom tu pa tam le posvetilo, da rešitve ni mogoče iskati v nenehnem oboroževanju. Vse skupaj pa bi se kajpa obrnilo v nasprotno smer, če bi tu in tam prevladalo primitivno mišljenje generalov in maršalov, da je zdaj treba z vso močjo načrtovati še popolnejši in še učinkovitejši obrambni ustroj in da je treba te načrte čim prej uresničiti. Žal se vedno znova izkaže resnica pregovora, da proti neumnosti, zlasti, če se polasti oblastnikov, ni zdravila. STRAN r\ ČETRTEK, _______4. junija 1987 STRAN ČETRTEK, 4. junija 1987 Deželni glavar Leopold Wagner: „Ravnatelj Kukoviča ni ravnal protiustavno“ Na včerajšnji seji deželnega zbora je bilo na dnevnem redu med drugim vprašanje poslanke v deželni zbor Altersbergerjeve, kaj namerava de- Deželni glavar je na to vprašanje jasno odgovoril, da Kukoviča v nobenem oziru ni ravnal protiustavno. Kljub temu, da šolski nadzorniki stalno kontrolirajo žitrajskega ravnatelja, doslej ni bilo možno dokazati kateregakoli protiustavnega ravnanja. Deželno poslanko Altersbergerjevo je Wagner opozoril, da ni umestno streljati s kanonami na vrabčke in iz miši narediti slona. Sploh je Wagner opozoril na to, da politične stranke nimajo pravice, da bi diktirale ljudem miselnosti, ter da je treba akceptirati, da živimo v Wien, 24.5.1987 Eine interessante Gelegenheit für geschichtsbewußte, militärhistorisch interessierte österreichische Münzsammler. Stellvertretend für alle heldenhaften österreichischen Soldaten, welche zwischen 1939 und 1945 für ihr Heimatland kämpften, wurden die 27 legendären Träger des Ritterkreuzes mit Eichenlaub, Schwertern und Brillanten auf edles, unvergängliches Metall geprägt. Dazu die drei Wehrmachtsmedaillen Brez komentarja: (Reklama v Kronen Zeitung, str. 37, nedelja, 24. maja 1987) Med tistimi, ki jim je namenjena medalja, je tudi eseso-vec Sepp Dietrich. Vsi ti (27 oseb) so se menda borili za „ihr Heimatland“. To je nesramnost. Bojo na Gradiščanskem končno dobili trijezično gimnazijo? Zamisel trijezične gimnazije na Gradiščanskem se bo morda končno uresničila. Kot te dni poroča gradlščanskohrva-ški tednik „Hrvatske novine“, bo v Gornji Pulj! (Oberpullen-dorf) na pobudo ravnatelja tamkajšnje gimnazije, Vilčka, urejena trijezična gimnazija. Ta tip gimnazije, na Gradiščanskem mu že pravijo „Panonska gimnazija“, bi končno upošteval dejstvo trijezičnosti dežele. Nameravano je, da bi od jeseni naprej najmanj v enem razredu izmenično poučevali štiri ure tedensko tudi hrvaščino in madžarščino. Gradiščanski šolski svet ta poskus podpira. Starši, ki se zanimajo za ta tip šole, naj svoje otroke do konca tega šolskega leta prijavijo v šolo. Gradiščanski Hrvati, ki jim po členu 7 avstrijske državne pogodbe pripada lastna gimnazija, se zavedajo, da z zgoraj omenjenim tipom gimnazije člen 7 ni izpolnjen, a zagotovljen je vsaj pouk v hrvaščini od prvega do zadnjega razreda gimnazije. Na osnovi dosedanjih prijav je en razred s hrvaškim jezikom zagotovljen. V trenutku, ko se koroški Slovenci veselimo tridesetletnice Slovenske gimnazije, še posebej upamo, da bi Hrvati in Madžari dosegli tip Panonske gimnazije. Skupaj z njimi se veselimo pobude za to gimnazijo In prepričani smo, da bo od jeseni naprej „obratovala". želni glavar storiti proti ravnatelju LŠ v Žitari vasi Kukoviči. Po njenem mnenju je prišlo do permanentnih konfliktov, katere je povzročil Kukoviča. demokraciji. Na vprašanje deželnega poslanca dr. Hoferja, ali je dežela trpela v zvezi z boroveljsko Posojilnico kakšno škodo, je zastopnik deželnega glavarja Frühbauer dejal, da je dejanska škoda znesla 1 milijon šilingov. Do te škode je prišlo, ker je dežela jamčila podjetju Köck za dolgove, ki so znašali leta 1984 okrog 4 milijone. Da je dežela mogla odstopiti od tega jamstva, je boroveljski Posojilnici plačala 1 milijon šilingov. Več o zadnji seji v deželnem zboru bomo poročali v naslednji številki NT. Pred 10 leti je umil dr. Vinko Zwitter Letos mineva deset let od nenadne smrti dr. Vinka Zwittra, velikega koroškega Slovenca. Pred dnevi je katoliški delovni odbor, ki mu je dr. Vinko Zwitter dolgo načeloval, vabil v Št. Jakob v Rožu k spominski maši in skromni spominski svečanosti. Navzoči so bili tudi predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev in Krščanske kulturne zveze. Dr. Vinko Zwitter je že kot študent na Dunaju odločno stopil na politično in kulturno ter novinarsko plan na Koroškem in si je kot govornik na izobraževalnih tečajih, političnih shodih ter študentskih srečanjih pridobil ugled in pristojnost. Kot soustanovitelj Kmečke-gospodarske zveze in njen tajnik je udejanil, kar je vsa leta zagovarjal: namreč samostojno politično artikulacijo koroškega Slovenca. Nadalje šteje dr. Zwitter med soustanovitelje Narodnega sveta koroških Slovencev (bil je njegov dolgoletni tajnik), bil je prvi predsednik Katoliškega delovnega odbora, posebno globoko pa je zaoral na sinodi oz. pri njenih pripravah. Med obema vojnama je dr. Vinko Zwitter poleg svojega dela kot tajnik takratne Slovenske prosvetne zveze štel med tiste ljudi, ki so bili sol lista Koroški Slovenec. O dr. Vinku Zwittru, ki je bil seveda eden najbolj plodnih sodelavcev Našega tednika, pripravljamo daljši zapis, ki ga bomo posebej objavili. PISMA BRALCEV Sehr geehrte Frau Ministerin! Bestürzt mußten wir von slowenischen Kolleginnen und Kollegen erfahren, daß Sie anläßlich Ihres Besuches im zweisprachigen Gebiet am 8. und 9. 4. d. J. (Volksschule Bistrica v Roiu/Feistritz im Rosental, na Žihpoljah/Maria Rein, Bilčovs/Ludmannsdorf) positiv zum sogenannten „Kärntner Pädagogenmodell“ Stellung bezogen haben. Dies scheint uns ein Widerspruch zur Willenserklärung von Bundeskanzler Vranitzky zu sein, in der Kärntner Schulfrage keine Entscheidung gegen den erklärten Willen der slowenischen Volksgruppe zu fällen. Wie unsere slowenischen Kolleginnen und Kollegen befürworten auch wir Unterrichtsmodelle, die die Zweisprachigkeit, und somit das Zusammenleben der beiden Volksgruppen fördern. Das sogenannte „Pädagogenmodell“ zielt hingegen auf die Trennung von slowenisch- und deutschsprachigen Schüler/inne/n ab. Dies wäre eine konsequente Fortführung der bedenklichen Entwicklung, die seit 1958 zu beobachten ist, daß der Zugang zum zweisprachigen Unterricht erschwert und die slowenische Sprache somit weiter zurückgedrängt wird. Die Sprache ist wichtigste Kulturträgerin eines Volkes. Jede Mißachtung der Sprache ist gleichbedeutend mit der Mißachtung der Volksgruppe und ihrer Kultur. Wir hoffen, daß Sie, Frau Dr. Hawlicek, noch weitere Schulen im zweisprachigen Gebiet, z. B. die Volksschule Žitara vas/Sittersdorf besuchen werden. Außerdem finden wir es für die endgültige Entscheidung der Kärntner Schulfrage unbedingt erforderlich, daß die Unterrichtsmodelle, die unter Mitwirkung namhafter Pädagogen der Universität für Bildungswissenschaften ausgearbeitet wurden, in Schulversuchen erprobt werden. Wir appellieren an Sie als Unterrichtsministerin, all diese Entscheidungshilfen in Ihre Überlegungen mit einzubeziehen. Hochachtungsvoll Mag. Johann Gaisbacher Politika Z besedami „Pomembno je, da znanstveno spremljamo in dojemamo potrebe in želje slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem“ in „Slovenci naj se v tem kraju lahko nemoteno razvijajo, saj ga sooblikujejo“ je vodja inštituta za nadaljnje izobraževanje na celovški univerzi, dr. Peter Gstettner, poudaril važnost in pomen raziskave „Sovenci v Celovcu “, ki je bila predstavljena v torek, 2. rožnika, v Celovcu. Podobno je študijo ocenil tudi vodja Slovenskega znanstvenega inštituta, dr. Avgust Malle. Oba sta raziskavo pozdravila kot novo in dodatno možnost spoznavanja slovenskega življa na Koroškem. Raziskavo je vodil in predstavil dr. France Merkač. Uvodoma je dejal, da se je, kar se tiče podatkov, opiral na podatke ljudskih štetij, ki jih je dobil od zveznega statističnega urada, nadalje na podatke o migraciji ljudi in seveda na podatke, ki jih je osebno zbiral. Iz vsega tega je spoznal, da v Celovcu danes živi najmanj med 10.000—15.000 ljudi, ki znajo slovensko. Letno se z dvojezičnega ozemlja preseli žele ali ne. Avtohtonost slovenskega prebivalstva pa potrjujejo tudi izvirna, domača slovenska krajevna imena. Merkač predlaga, da bi se Celovec, ki ima velike izkušnje z raznimi partnerskimi mesti iz različnih kulturnih in jezikovnih območij, odprl potrebam slovenskih občanov in tu podprl partnerstvo. Med drugim predlaga referenta za sožitje med narodoma. Od slovenskih pod- Celovec naj se partnersko odpre Slovencem 800 ljudi za stalno v Celovec — del njih je slovenski —, dnevno pa sem pride na delo nad 17.000 ljudi. Uradno je v mestu Celovec, ki ima od leta 1973 tudi dvojezične kraje v svojih mejah, 1177 Slovencev. To številko je Merkač dobil tako, da je pri-štel tudi ljudi, ki so pri zadnjem štetju navedli „vindiš“ kot občevalni jezik ter inozem-ce — Slovence. Slovenci pretežno selijo v Otočah/VVald-mannsdorf, centru ter v okolici Št. Petra. Slovenski delež prebivalstva ima nadpoprečno veliko visoko-izobraženih in kvalificiranih in tudi starostna struktura se vse bolj pomlaja. Ta slovenski potencial ima na nivoju nižje izobrazbe za izobrazbo samo dva zasebna otroška vrtca in nekaj ur zasebnega dopolnilnega pouka. Ni pa javnih dvojezičnih vrtcev in prav tako ne ljudske šole. Zato naj bi občina na vsak način Izboljšala izobraževalne ponudbe za slovenske občane. Celovec je sedež 36 slovenskih organizacij, društev in ustanov. Od teh so tri izključno na Celovec vezane. To pomeni, da je Celovec danes v vsakem oziru politično, kulturno in gospodarsko središče koroških Slovencev, pa najsi sodi v dvojezično območje de- jetij in ustanov ter organizacij pa pričakuje, da svojo prisotnost v mestu tudi vidljivo izpričajo z dvojezičnimi napisi — to bi bil pomemben doprinos h krepitvi slovenske samozavesti. (To seveda velja tudi za NT.) Pomemben in potreben bi bil tudi neke vrste kulturni center Slovencev, ki bi obenem bil komunikacijska točka med slovenskim in nemško govorečim prebivalstvom. Omenil pa je Merkač tudi, da se že kažejo določene oblike normalnega odnosa do slovenščine. Zvezna policijska direkcija sprejema slovenske vloge in tudi v občinski pristojnosti se od časa do časa zgodi kaj podobnega. Vsak ve, da se utečene navade, ravnanje in postopki ne spremenijo od danes na jutri, ampak da je to dolgoročen proces, ki zahteva veliko medsebojne odprtosti, pripravljenosti za skupno pot in dobre volje. Tako pripravljenost je pokazala Cerkev, ko je lani v Celovcu ustanovila slovensko personalno faro, kjer se verniki srečavajo. Študija „Slovenci v Celovcu“ je pokazala, kako bedno in nesmiselno je vsako „progra-matično“ besedičenje o nekem „nemškem“ Celovcu. Celovec je glavno mesto vseh Korošcev, tudi Slovencev. Franc Wakounig Zanimiva diskusija v Velikovcu_______________j Je Raiffeisen še v službi kmetov? | K zanimivi diskusiji „Nas bo požrl Raiffeisen“, ki je bila zadnji petek v prostorih velikovške delavske zbornice, je prišlo lepo število zainteresiranih, deloma tudi zelo nezadovoljnih kmetov. Da je zamisel zadružništva Raiffeisen že zdavnaj utonila in da Raiffeisen očitno izkorišča svoje člane in dobro živi na njihove stroške, to trditev je postavil referent dr. Gerhard Ste-ger, ki je tudi soavtor knjige „Kdo profitira od kmetijske nad-produkcije?“ Danes je tako, da gre kmetu slabo, da gre konzumentu slabo, da v državnem agrarnem proračunu zgleda slabo, dobro gre le sistemu Raiffeisen. Organizaciji Raiffeisen, ki ima svoj monopol na vseh sektorjih, in sicer pri mleku, pri živini in tudi pri žitu, gre celo vsak dan boljše. Dr. Steger je mnenja, da ni možno zagovarjati ta monopol Raiffeisen, ki ne dopušča konkurence. Glede finančnih podpor kmetom pa je nujno potrebna ureditev, po kateri bodo kmetje direktno dobili podpore, ne V tem smislu bomo na binkošt ni ponedeljek vsi skupno okrasil topografske napise s slovenskim imeni krajev. V okviru velike kul turne prireditve bomo s kolesi pre vozili Podjuno, ter samo enojezič Ob začetku zadnje občinske seje, ki je bila v ponedeljek, 25. maja 1987, je poročal župan Josef Struger, da Je uspelo dobiti občini za izredni proračun za leto 1987 dodatnih 3,380.000,— šilingov. Ta sredstva bojo porabili za cesto na Talir (980.000,—), za strojni center (900.000,—), za izgradnjo občinskih cest (1,000.000,—) in za popravila na stari ljudski šoli (500.000,-). Glavni točki seje sta bila poročilo nadzornega odbora in obračun za leto 1986. Tu se je izkazalo, da so v občini gospodarili varčno in dobro, saj je med drugim uspelo, da so se dolgovi od začetka pa do konca proračunskega leta 1986 znižali skoraj za poldrugi milijon od 12,617.419,— na pa preko zadrug Raiffeisen. Močna kritika je šla tudi na račun firme Bracharz, ki je last avstrijske mlekarne. Mlekarna pa je zopet last (vsaj 80%) organizacije Raiffeisen. Tako eksportirajo naše mlekarne mlečno nadprodukcijo v nemško firmo Bracharz, kjer predelujejo kvalitetne mlečne produkte, in za to dobijo lepo finančno podporo za eksport. Te produkte pa zopet uvažajo v Avstrijo, kjer naše mlekarne niso zmožne oziroma nočejo producirati produkte, ki bi bili nemškim konkurenčni. ne table simbolično naredili dvojezične. Na trd papir ali na kakšno desko napišite slovensko ime kraja — ta napis bomo z vrvicami obesili na enojezične table. Ničesar ne bomo poškodovali, priredi- li,291.282,— šilingov. Na podlagi poročila nadzornega odbora in po tehtni razpravi je dobil župan soglasno razrešnico. Stanovanji, ki sta postali prazni v občinski hiši, bosta dobili gospe Elfriede Berg in Hilde Tonner. Interesentov je bilo devet. Občinski odbor je nadalje med drugim potrdil tudi občinsko po-rotniško komisijo (SPÖ: Raimund Mikel; ÖVP: mag. Leopold Leut-schacher; EL: Joži Pack; FPÖ: Florian Jakopitsch). Po koncu dnevnega reda je župan prebral še predlog EL, naj občina poskrbi, da se bo odstranilo ozko grlo pri hiši št. 4. na Novem selu, da bojo tam mogli voziti tudi večji kmetijski stroji. Na sektorju žita pa je danes tako, da bi bilo ceneje, če bi država plačala kmetu šil. 3000,—/ha polja, katerega ne bi obdeloval, kajti stroški za eksport žita, katerega pridela kmet na 1 ha, stane državo šil. 3400,—. Podobna je tudi situacija pri ekspertu živine. Ker pa Raiffeisen tudi lepo zasluži pri nadprodukci-ji, ni zainteresirana, da bi se produkcija dejansko znižala. Zanimiv je bil v Velikovcu referat, zelo zanimivi pa so bili tudi diskusijski prispevki, ki so prikazali, da kmetje dejansko niso zadovoljni. Kljub temu, da pa so pri diskusiji bile prisotne vse prizadete strani, pa žal ni prišlo do zaključka, ki bi konkretno pokazal, kje so možnosti, da se pri tem sistemu, ki je postal zelo nepregleden, kaj spremeni. tev bo nenasilna, prijazna in simpatična. Edino kar hočemo pokazati, je dvojezični značaj Podjune (zato bomo obstoječe dvojezične table okrasili z enojezičnimi). Vendar zahtevamo, da oblast dvojezičnost naših krajev tudi v tem oziru dosledno prizna. Sicer je prišla zamisel za to akcijo od mladinskih organizacij, vendar že zdaj podjunska društva delajo na tem, da bo akcija čimbolj uspela. Dvojezičnost je namreč stvar nas vseh. Izorganizatorično-tehničnih vzrokov ni možno, da bi to akcijo izvedli po vsem dvojezičnem ozemlju. Vendar bomo tovrstno prireditev Izvedli tudi v Rožu in na Zilji — dokler naše pravice ne bodo izpolnjene. Akcija naj postane tradicionalna. PROGA 1 Suha 9.30 — Dob—Pliberk 11.00—11.30; Šmihel 12.00—12.30; Čepiče (Juena) 13.00 — Dobrla vas 13.30—14.00; — Št. Primož 15.00 Kolesarji s stranskih cest se priključijo glavni progi: Llbuče 10.00 — Pliberk 11.00 Ruda 9.30 — Rlnkole 10.30 — Pliberk 11.00 Kazaze 12.15 — Slnča vas 13.00 — Dobrla vas 13.30 Globasnica 12.30 — Čepiče (Juena) 13.00 PROGA 2 a) Železna Kapla 12.00 — Žltara vas 13.00— 13.30 — Mllnče 14.00—14.30 — Št. Primož 15.00 b) Št. Lipš 12.30 — Žltara vas 13.00—13.30 — Mllnče 14.00—14.30 — št. Primož 15.00 c) Št. Vid 11.00 — št. Primož 11.15 — škod-Jan 12.00 — Galicija 13.00 — Drabunaže 13.45 — Mllnče 14.00 — Št. Primož 15.00 V Št. Primožu bo zaključna fečta! Pridi In kolesari tudi ti z nami — dvojezičnost se naj vidi! Slovenski mladinci Zadnja občinska seja v Pliberku, dne 26. 5. 1987, je bila v znamenju otvoritve nove sejne sobe in razprave o letnem obračunu in 1. dodatnem proračunu. Nove prostore na podstrešju občinskega urada je na začetku seje blagoslovil mestni župnik Alojz Kulmesch in zaželel, da bi delo, ki ga bodo tu opravljali uradniki in politiki, služilo vsem občanom. Medtem, ko je blagoslovljenje, ki ga je župnik opravil dosledno dvojezično, bilo prazničnega značaja, se je pri naslednjih delovnih točkah razvnela živa diskusija, ki je dvignila mnogo prahu. Za razburkano Sožitje v Pliberku resno ogroženo? razpravo je poskrbel občinski odbornik Andrej Wakounig (EL), ki je po svojem poročilu kot predsednik kontrolnega odbora v letnem obračunu 1986 očital županu Mikuschu kršenje pravil. Župan je namreč občinskim odbornikom od vsega začetka prikrival končne stroške izgradnje občinske hiše. Prvotni načrt je predvideval izdatke v znesku 2,7 milijonov, po zadnjih ocenah pa bo vse skupaj stalo 7 milijonov, ki jih bosta deloma prispevala pošta in država. EL ni glasovala za dodatni proračun za leto 1987, ki znaša 7,5 milijonov. To pa zaradi nerešenega vprašanja vzgojnega modela v novem otroškem vrtcu v Pliberku, ki bo odprl svoja vrata v začetku 1988. EL zahteva, da se vsaj v eni skupini uvede dvojezična vzgoja, ker je precej staršev, ki to želijo. Tu je župan spustil mačka iz Žaklja. Svoje nasprotstvo proti dvojezični skupini utemeljuje na čuden in svojevrsten način, ki ni v skladu z nobeno logiko. Po županovem mnenju dvojezičnost v vrtcu že zaradi tega ne pride v poštev, ker bi potem morali odkloniti 70% vseh vrtnaric, ki bi se potegovale za nastavitev. Ali drugače rečeno, kam pa pridemo, če ima kdo, ki obvlada dva jezika, boljše Iz-glede za delovno mesto. Sploh pa se je treba čuditi županovim izjavam, ki naenkrat začne v manjšinskih vprašanjih argumentirati z nemogočimi odstotki, kakor da bi ne vedel, da so manjšinske pravice človečanske pravice. Mogoče se pa župan sploh ne zaveda tega, da s takimi in podobnimi izjavami izpodkopava temelje dobrega sožitja v občini Pliberk, ki so bili postavljeni v prejšnji periodi, ko je on prav s pomočjo EL postal prvič župan. sti-h. Vsi na kolesa—dvojezičnost naj se vidi! Člen 7 odstavek 3: „V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvaški jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini.“ Da si moramo pomagati sami, smo že dostikrat doživeli. Tudi v tem primeru Avstrija ne kaže dosti pripravljenosti, da bi nam sama od sebe dala dvojezične table. Zato si bomo tudi tu pomagali sami — na binkoštni ponedeljek bomo napravili Podjuno dvojezično, da se vidi! Kotmara vas: občinska seja Gost v NT Z g. Arminom Kurbusom se je pogovarjata Heidi Stingler „Laže je biti Slovenec v Ameriki kakor tukaj na Koroškem“ i Gospod Armin Kurbus, rojen blizu Maribora, je bil nekaj let po vojni izvrsten učitelj na dvojezičnem ozemlju južne Koroške. V Št. Lenartu pri Sedmih studencih, kjer je tudi spoznal svojo ženo, se je kot učitelj močno udejstvoval na kulturnem področju. Morda celo preveč za tisti čas, kajti verjetno je prav njegova narodna zavest bila vzrok, da ni dobil državljanstva in se je moral odseliti v Ameriko. Z njim pa so koroški Slovenci zgubili velikega prijatelja, ki je pripravljen marsikaj žrtvovati za slovenski narod. Svojo ozko povezanost s Slovenci g. Kurbus danes dokazuje s petjem slovenskih pesmi z oktetom „Zvon“, ki je meseca maja gostoval na južnem Koroškem, na Dunaju in v Sloveniji. Naš tednik: Gospod Kurbus, te dni ste gostovali z oktetom „Zvon“ v Sloveniji, na Dunaju in v posameznih krajih južne Koroške. Dober obisk pri 13-ih koncertih priča, da Vas Vaši bivši dijaki in dijakinje niso pozabili, ter da koroški Slovenci cenijo požrtvovalno delo okteta v Ameriki. Kaj je bil za Vas višek tega gostovanja? Armin Kurbus: Čeprav sem rojak iz Slovenije, je zame to potovanje po južni Koroški pomenilo več kot Slovenija, posebno še koncert v Bilčovsu, kjer sem srečal svoje bivše učence in učenke. Imel sem občutek, da sem se vrnil v to občino kot „njihov učitelj“, kajti tako prisrčnega snidenja nisem doživel nikjer drugod. V Bilčovsu sem bil za učitelja in skušal sem narediti, kar se je dalo, vživel sem se in danes tu v Bilčovsu se počutim, kot da bi bil eden izmed njih. Naš tednik: Iz Vaših besed je slišati, da ste še zelo tesno povezani s Koroško in da nikakor še niste pozabili na ta kraj. Bi se pod danimi pogoji vrnili v Avstrijo? Armin Kurbus: Bilo je tako, da sem trikrat zaprosil za avstrijsko državljanstvo, pa ga žal nisem dobil. Verjetno sem bil za tisti čas preveč zaveden Slovenec. Sem pa tako ozko povezan s Koroško, da bi se takoj vrnil, če bi me poklicali. Ker pa temu na žalost ni tako, smo leta 1967 v Fairfieldu blizu New Yorka ustanovili oktet „Zvon" in tam gojimo slovensko pesem z vsem srcem in vso dušo. Naš tednik: Kako živite Slovenci v Fairfieldu blizu New Yorka? Lahko prikažete poleg Zvona še druge slovenske kulturne aktivnosti v Vašem okraju? Armin Kurbus: V Fairfieldu ni toliko Slovencev, vendar smo svojčas imeli svoje slovenske maše in tudi svoj cerkveni zbor. Žal pa se je župnik hitro prilagodil okoliščinam, tako da danes skoraj ni več slovenske besede v cerkvi. Skoraj vsi člani okteta so tudi bivši pevci cerkvenega zbora. Svojčas, ko smo imeli še vso podporo od fare, smo igrali tudi slovenske igre in dvorana je bila vedno polna. Po smrti župnika Farkaša s strani Cerkve žal nismo bili več deležni' tiste podpore kot do takrat in smo tako ustanovili „Zvon“, tako da smo imeli vsaj nekaj slovenskega. Naš tednik: Kakšen odnos ima Amerika kot država do tam živečih Slovencev? Armin Kurbus: Kot Slovenci v Ameriki nimamo nobenih problemov. Država bi bila zadnja, ki bi nas ovirala pri našem kulturnem delu, pri gojitvi našega materinega jezika. Naš tednik: Torej bi rekli, da je lažje biti v Ameriki Slovenec kot pa na Koroškem? Armin Kurbus: V Ameriki lahko delamo, kar hočemo. Kar hočem povedati: s strani države nam niso postavljene nobene ovire in tudi absolutno ne čutimo nobenega pritiska. Kar je pri nas največja tragedija, je to, da se moramo v naši fari danes boriti za slovensko mašo. V modernem toku Amerike bi slovenska Cerkev kot institucija najlažje obstala, lažje kot vsaka druga slovenska skupina. Saj se sam čudim, da smo z oktetom letos že lahko praznovali 20-letnico obstoja. Naš tednik: Po vojni ste bili več let učitelj na Koroškem. Kako vidite danes po 30-ih letih razvoj na Koroškem, še posebej z ozirom na slovensko narodno skupnost? Armin Kurbus: Ko sem jaz bil učitelj na Koroškem, ni bilo sence od tega, kar ste si do danes priborili. Zame je skoraj neverjetno, kako so se koroški Slovenci kot skupina v tako kratki dobi tako razvili. Pri tem mislim predvsem na samostojno nastopanje koroških Slovencev pri volitvah in to v koaliciji z Zeleno alternativo. Osebno le morem čestitati k velikemu uspehu, da imajo da- nes koroški Slovenci v parlamentu svojega državnega poslanca. Deset let sem bil za učitelja na Koroškem in sem že tedaj spoznal, da integracija Slovencev v stranke ne prinese kaj. Pri nas v Ameriki bi to bilo drugače: tam ima vsak posameznik v stranki popolno prostost, da pove svoje mnenje. Na Koroškem to absolutno ni mogoče: ne pri SPÖ, ne pri ÖVP, da sploh ne govorim o svobodnjakih, ki so zame stranka oziroma stari nacisti, katerih glavno delo je očitno v tem, da čimprej uničijo slovensko manjšino. Na vsak način nekaj takega v Ameriki ne bi bilo mogoče, tam imamo zdavnaj večjo demokracijo in večjo, širino, ki ni tako narodno nestrpna kot so tu nekateri. Naš tednik: Kaj pravite Vi kot pedagog in učitelj k napadom na skupno dvojezično šolo in k zahtevi FPÖ in KHD, da je treba učence ločevati po jezikovnih kriterijih? Armin Kurbus: To se pravi, da bo Koroška začela z getom, ki ga mi v Ameriki odpravljamo. Imam vtis, da se bo Koroška približala Južni Afriki. Izvedba take zahteve bo imela za posledico še večjo narodno mržnjo med obema narodoma. Naš tednik: Ne glede na politični položaj koroških Slovencev, s kakšnimi vtisi se vračate v Ameriko? Armin Kurbus: Z najboljšimi. Turneja je bila naporna, a zdržali smo do konca. Bilo je krasno, posebno še v Bilčovsu, kjer sem srečal svoje bivše učenke in učence in mnogo drugih prijateljev. Naš tednik: Najlepša hvala za prijeten pogovor, za oktet „Zvon“ pa Vam želim v imenu našega uredništva, da bi še prav dolgo zvenel širom sveta in prinašal ljudem veselje in ljubezen do slovenske pesmi in besede. Rož, Podjuna, Žila j Ne mi dihat za Mobuk Kako se praznuje, so nam na senzacionalen način pokazali slovenski študentje in študentke v , GRADCU. „Slovenski praznik" v Gradcu, ki ga je letos drugič prirejal tamkajšnji slovenski študentski klub, zdaj lahko nedvomno štejemo med največje prireditve, ki jih imate koroški Slovenci. Prireditelji so mi rekli, da je bilo dobrih 1500 obiskovalcev, kar je pritrdila tudi graška policija. Prireditev je z dvojezičnim pozdravom otvoril predsednik KSŠG, Peter Wuzella. Nato je sledil „Cabaret Gimpel“, ki je z duhovitimi vložki zagrel publiko. Skupina „Harri Stojka Express“ je navdušila ljubitelje koga ali „jazza". Za nas Slovence pa je bil višek šele ob pol dveh zjutraj, ko je „Lačni Franc“ iz Maribora zaigral prav za tiste, ki so tako dolgo zdržali. Nis- mo se mogli upreti njegovemu ritmu In smo plesali, pili in se ljubili do jutranjih ur. Transparenti z gesli so zaokrožili sliko. Za en večer je bila graška univerza dvojezična. Tradicionalni rjavi zidovi univerze so morali prenašati slovenske besede in gesla za dvojezičnost. „Höchste Zeit für zweisprachige Zeiten“, „DKT statt KHD“, „Bodoči starši za izgrajevanje skupne šole“,..., graška študentarija je zopet enkrat videla, da so še nekje koroški Slovenci in da pri njih še vedno ni vse v redu, nasprotno. Lepo je bilo, da je sodelovalo pri uresničevanju „Slovenskega praznika“ nad 40 klubašev. Zelo me je veselilo, da sem lahko doživel praznik naroda, ki še živi. Luka Stajerc (štajerski Slovenec) Pokušnja mošta v Ločah Preteklo nedeljo je bila v Ločah pri Pušniku letošnja pokušnja mošta, ki sta jo priredila domače slovensko prosvetno društvo „Jepa-Baško jezero“ in Slovenska kmečka zveza. Po lanski premieri je bila to druga takšna prireditev in je privabila poleg domačega občinstva tudi še kmete odnosno proizvajalce jabolčnika tako iz Gur, PodgorlJ In Št. Jakoba. Enajstčlanska komisija z inž. Štingler-jem na čelu ter pod pravnim nadzorstvom dr. Janka Tischlerja mlaj., je izmed 43 vposlanih vzorcev vzela 25 v ožjo oceno, medtem ko so bili ostali prišli med manj odgovarjajoče vrste. Kot izvrstni mošti so bili ocenjeni vzorci: Gregorja Reichmanna iz Branče vasi pri Bllčovsu, Joška Wuttija in Joška Wrolicha Iz Loč ter Albina Sgiareovella iz Bač. Nadaljnjih 21 vzorcev je dobilo oceno: dober mošt. Vsi ti, z diplomo nagrajeni sadjevci, so bili na razpolago navzočemu občinstvu za pokušnjo. In prav ob tej je bilo ugotoviti, kako širok je krog pravih izvedencev na tem področju. Tudi naknadne individualne ocene so se večinoma presenetljivo dobro ujemale s tistimi strokovne komisije, ob tem pa gre vsekakor upoštevati dejstvo, da mošt, pravkar pretočen iz soda, najbolje tekne in po gotovem času stanja le izgubi na kakovosti. Razveseljivo je vendarle to, da mošt na podeželju pridobivlja iz leta v leto spet več veljave in da se vzporedno s povečano kvantiteto vidno izboljšuje tudi kvaliteta domače pijače. Če vzamemo v obzir še pozitivni vpliv čistega jabolčnika pri urejevanju krvnega pritiska, potem je ta razvoj kmetijske panoge še bolj pozdraviti. Vsekakor je nedeljska pokušnja za gotovo dala nove pobude v tej smeri in jo gre nedvomno beležiti za uspelo. Mogoče bi se dalo sedanji krog sodelujočih še bolj razširiti ter našega človeka, proizvajalca kot tudi potrošnika, tozadevno še močneje zainteresirati. p. Č. Izbor popevke meseca maja v klubu na Blatu „0 ne Šeri “navdušila mladino. Pepci Krop le četrti ORF — slovenski oddelek in KDZ Blato sta priredila pretekli teden v klubu KDZ na Blatu izbor uspešnice meseca maja. Večer je moderiral Marijan Velik, ki je po izboru predstavil mladini slovenske in druge mednarodne popevke. Na hit-paradi slovenskih popevk pa je prišlo do precejšnjih sprememb. Pepej Krop je s svojo uspešnico „Stek pa rjisn ne gra“ zdrsnil od prvega na 4. mesto, kar je bilo gotovo največje presenečenje tega večera. Na prvo mesto pa so uvrstili na Blatu pesem skupine Rendez-vous „O ne Šeri“, z veliko prednostjo pred pesmijo skupine čudežna polja „Ana Marie“. V skupnem seštevku za uspešnico leta 1987 pa slej-koprej vodi Pepej Krop. V poletnih mesecih izbora popevk ne bo, že jeseni pa bo slovenska oddaja celovškega radia nadaljevala s to uspešno in predvsem med mladino zelo priljubljeno oddajo. Lestvica hltparade meseca maja: 1. O ne šeri/Rendez-vous 2. Ana-Marle/čudežna polja Marijan Velik je moderiral večer In je s popevkami navdušil mladino. 3. Mandarina/Don Huan 4. Stek pa rjisn ne gra/Pepej Krop 5. Ostani moja/Rendez-vous 6. Angelina/Marijan Smode Občni zbor SRD „Borovlje“ Zadnji občni zbor je bil domala točno pred dvema letoma pri Cinglcu in takrat si je društvo zastavilo zelo obširen delovni spored, ki je bil skoraj v celoti izveden in uresničen. To sta potrdili predvsem poročili predsednika Melhijorja Verdela in tajnika Petra Košutnika. Zelo nazorno pa je bilo delovanje društva v minulih dveh letih prikazano z diapozitivi, ki sta jih zbrala in pripravila Peter Košutnik in Franc Wakou-nig. Od koncertov in predavanj pa do planinarjenja in glasbene šole sega danes lok aktivnosti društva. Predsednik Melhijor Verdel je v svojem poročilu ugotovil, da je društveno delo napredovalo in da je danes splošno priznano. To posebej potrjuje podelitev občinskega grba lani in seveda sodelovanje pri „Srečanju v Borovljah“, oddajni seriji celovškega radia. Društvo se še posebej zavzema za dvojezični vrtec oz. za dvojezično skupino v občinskih vrtcih in tozadevno najnovejše izjave boroveljskega župana dr. Krainerja so bile zelo konstruktivne. Posebej pa je predsednik pozval starše, naj z otroki govorijo slovensko, da bo jezik ostal živ. Tajnik Peter Košutnik je poročal, da so prireditve bile dobro obiskane in da ljudje cenijo delo društva, pripomnil pa je, da je krog sodelujočih bolj ozek oz. da ga bo treba razširiti. Oba, predsednik in tajnik, pa sta kritično omenila, da še ni uspelo postaviti na noge lastne odrske skupine, čeprav je nekaj začetkov in zametkov že bilo. Blagajnik dr. Jože Lukan je poročal, da je društvo v pretekli delovni dobi dobro gospodarilo. Občni zbor je soglasno dal razrešnico staremu odboru in potrdil novega. Predsednik je spet Melhijor Verdel, dipl. inž. Kristijan Ogris je podpredsednik, tajnik je Peter Košutnik, namestnica je mag. Vera Wutti-Inzko, na novo je za blagajnika bil izvoljen Werner Oraže, namestnica pa je Romana Verdel. Dosedanji blagajnik dr. Jože Lukan je na lastno željo prevzel knjižnico, njegova namestnica pa je Sonja Vošnjak. V imenu SPD je Andrej Kokot zaželel novemu odboru uspešno delovanje in obljubil tudi ustrezno strokovno pomoč organizacije. Rož, Podjuna, Žila Čestitamo Te dni obhaja 66-letnico gospa Marija Kaki iz Loga ob Vrbskem jezeru. Zvesti bralki Našega tednika iskreno čestitamo in želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let. * Eva in Anton Malle iz Št. Janža v Rožu se veselita ob rojstvu četrtega otroka, hčerke Dunje. Iz srca čestitamo, mladi zemljanki pa želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova. * Pred poročni oltar sta stopila in si večno zvestobo obljubila Ani Čertov, po domače Adamkova na Srednjem Kotu, in Hanzej Oraže, po domače Juhov v Selah pri Cerkvi. Novoporo-čencema želimo vse najboljše na skupni življenjski poti; čestitkam pa se pridružujeta KPD „Sele“ in EL Sele. * V Štebnu pri Globasnici praznuje svoj 80. rojstni dan Franc Dumpelnik. Iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. ♦ Zofi in Franci Lipuš v Remšeniku pri Železni Ka- Odborniki Slovenskega prosvetnega društva „Valentin Po-lanšek“ na Obirskem so pripravili in preteklo nedeljo prvič izvedli športni dan. Ta prireditev je bila deloma tekmovalnega, deloma družabno-zabavnega značaja. Vsi udeleženci so se s polno paro lotili lova na točke. Na Varhovem travniku se je bilo treba izkazati v teku po eni nogi, skokih v daljavo in skakanju v Žakljih. Ob vzpodbudnih „komentarjih“ domačih gledalcev so se tekmovalci počutili izvrstno in skorajda jemali takšne zalete kot smučarski skakalci, kadar imajo pozimi na Podršnikovi skakalnici kakšno mednarodno tekmo. Nato so se vsi, športniki In njihovi navijači, odpravili na dvorišče ljudske šole. Po krepkem osvežilu in zasluženem okrepčilu jim je srce spet kar bolj enakomerno trkalo. Da pa je bilo poskrbljeno tudi za zadovoljivo počutje gledalcev, Je samo po sebi umevno. V drugi polovici športnega popoldneva je strpna in uvidevna žirija delila točke za za- pli sta praznovala srebrno poroko. Jubilantoma iskreno čestitamo in jima želimo tudi v bodoče vse najboljše. * V Večni vasi je praznovala Angela Ledrant, pd. Fe-ratova gotca, svoj 75. življenjski jubilej. Iskreno čestitamo in ji želimo vse najboljše, predvsem zdravja in božjega blagoslova. * Kristijan Kotier iz Št. Petra pri Št. Jakobu je srečal te dni Abrahama. Mizarskemu mojstru k jubileju iskreno čestitamo in mu kličemo še na mnoga zdrava le- Hanca Melhior iz Encel-ne vasi pri Grebinju praznuje te dni svojo 60-letnico. Številnim čestitkam sorodnikov in znancev se rade volje pridružuje uredništvo NT. * Abrahama je te dni srečal Alfonz Naberžnik, svetnik na jugoslovanskem veleposlaništvu na Dunaju. Alfonz Naberžnik je bil vrsto let konzul v Celovcu in si je z njemu lastno prijaznostjo pridobil veliko prijateljev, ki mu po tej poti želijo vse najboljše za osebni praznik. detke pri metanju žoge in za hojo po berglah. Izkazalo se je, da so nekateri pravi „profesionalci“ v hoji z berglami. Pri seštevanju točk so v posameznih skupinah pri dekletih zasedla prva mesta Karoline Strugar, Kristina Žuraj, Helga Artač in Irena Rigelnik, pri fantih pa Mihael Oraže, Lorene Novak, Emanuel in Hanzi Karničar. Nasplošno lahko ugotovimo, da smo pri I. športnem dnevu na Obirskem Imeli same zmagovalce, zato so tudi vsi dobili primerna darila. Navsezadnje pa smo med tekmovalci izžrebali kolo. Dveletni Dani se je Vida Polanšek zahvalila, ker je iz vrečke potegnila prav listek z njenim imenom. V okviru oddaje „Slovenci v zamejstvu“ bodo v nedeljo, 7. junija 1987, ob 18.15 uri na 1. sporedu RTV Ljubljana prinesli tudi prispevek o delovanju Katoliškega doma prosvete v Tinjah. Športno in družabno popoldne na Obirskem Kotmara vas: nastop igralcev iz Sel in Žirovnice V nedeljo, 24. majnika 1987, je vabila Katoliška prosveta v Kot-mari vasi v farno dvorano na uprizoritev veseloigre „Kadar se ženski jezik ne suče“ Vojomila Raba-dana. Gostovala je igralska skupina KPD „Planina“ iz Sel. Polna dvorana je pokazala, da je zanimanje za igre še živo, posebno, če že naslov igre da slutiti čudne stvari. Gledalci so se iz srca nasmejali, kajti žena, ki ne govori, tudi ni tisto, kar bi bilo komu želeti. Nekaterim moškim bi pač bilo najbolj všeč, če bi mogli ženi usta zalepiti, kadar oni hočejo, ko pa spet potrebujejo informacije, bi seveda morala govoriti. No, se pa le vse dobro izteče; vsak pameten in iznajdljiv moški že ve, kako ženi na zelo ljubezniv način zapre ali zamaši usta. V soboto, 30. maja 1987, je bila lutkovna in folklorna skupina osnovne šole iz Žirovnice v gosteh pri SPD Gorjanci. Domači društve-niki so povabili goste z Gorenjskega v gostilno k Toplicarju na Plešivec. Mlajši in tudi starejši letniki so z zanimanjem sledili lutkovni igrici o zlatem jabolku. Navrh pa so zaplesali mladi gostje še nekaj narodnih plesov. Žirov-ničanom, ki jih je spremljal ravnatelj šole Tone Dežman, se je v Imenu Gorjancev zahvalil za obisk in nastop Vinko Wieser. Koncert Alpskega kluba „Obir“ v Selah Pred kratkem je priredil „Alpski klub Obir“ v Selah pri Trklu že tretji koncert pod geslom „Rož — Podjuna“. Kot že na prejšnjih dveh koncertih se je tudi tokrat zbrala presenetljivo velika množica obiskovalcev iz Podjune in celo iz zgornjega Roža. Prav gotovo pa je bil vzrok za dobro udeležbo pestro pripravljen kulturni spored, na katerem so sodelovali: mešani pevski zbor iz Sel pod vodstvom novega pevovodja Bruna Petrischka, moški pev- KMEĆKO GOSPODARSKA ZADRUGA Dobrla vas iščemo skladiščnika s šoferskim izpitom C za novo otvor-jeno kmečko gospodarsko zadrugo Dobrla vas. Nastavitev možna takoj. Prijave pri KGZ Dobrla vas, tel.: 0 42 36/25 57 ali pri Francu Hascheju tel.: 0 42 36 / 27 70 skl zbor „Kralj Matjaž“, ki je prav posebno navdušil Selane, prav poseben aplavz pa je veljal Lipuševi družini, Obirskim vižarjem, triu Pavlič in Plazniš-kim dekletom. Po kulturnem sporedu, ki je bil res pravi užitek, pa je sledil ples, na kata_-rem je ansambel „Lojzeta Hla-deta" (Števerjan) zabaval do jutranjih ur. Narodni svet koroških Slovencev sta zastopala Franc Wedenig in dipl. trg. Janko Urank. Razglas V zvezi z letovanjem otrok na morju išče koordinacijski odbor vzgojitelje. Interesenti naj se javijo pismeno na enega zgoraj omenjenih naslovov do 19. junija 1987. Pogoj za sprejem: dopolnjeno 18. leto, izkušnje v vodenju skupin (prednost imajo učitelji, -ce ali študentje pedagoške smeri.) Zahvala Ob smrti naše drage mame in stare mame gospe Barbare Maierhofer, po domače Kranjcove mame pod Jerber-kom, se najiskreneje zahvaljujemo za izkazano sožalje. Posebna hvala velja domačemu župniku Lovru Petricigu in dekanu Hotimicu za opravljene pogrebne obrede, šentiljskim cerkvenim pevcem pod vodstvom Mira Kernjaka za žalostinke pred mrtvašnico, v cerkvi in na grobu, dr. Smetani iz Škofič za zdravniško oskrbo in nasvete, vsem, ki so mamo v bolezni obiskali, vsem pogrebcem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, in vsem, ki so darovali vence in rože. Rudi Maierhofer, sin in hčerke Mici, Anica, Leni in Irenas v imenu vseh žalujočih , Reportaža STRAN q ČETRTEK, O 4. junija 1987 STRAN j -i ČETRTEK, I I 4. Junija 1987 Reportaža Mešani mladinski zbor pod vodstvom Mirka Lausseggerja Ravnatelj dr. Vospernik Je predal trem dijakom priznanje za nagrade, ki so jih prejeli na mednarodnih natečajih. Šolska akademija ob 30-letnici Slovenske gimnazije Podpredsednik Združenja absolventov Slovenske gimnazije, državni tožilec dr. Borotschnig Drobec dosežkov v pesmi, sliki, besedi in telesnih gibih... Kot vsako leto je učiteljski zbor Zvezne gimnazije za Slovence tudi letos pripravil z dijaki najbolj važne izobraževalne ustanove za koroške Slovence, šolsko akademijo, ki je bila zadnjo nedeljo, 31. maja 1987, v prostorih celovške delavske zbornice. Izredno lepo število obiskovalcev je bilo dokaz, kako naši Da so bili veliki dogodki iz košato razvejane gimnazijske zgodovine, kot je to npr. podpis dekreta o ustanovitvi šole, ali pa prva matura, za Slovensko gimnazijo mejniki, kažipoti in vrhunci, je dejal v svojem pozdravnem nagovoru dr. Vospernik. Prav tako pomembni pa so tudi nešteti drobni dogodki in napori, drobno delo na vseh področjih in v srečanjih z narodom — sosedom, s podeželskimi kulturnimi društvi in tako dalje. Izrednega pomena pa so tudi dosežki pri vseavstrijskih natečajih na literarnem in umetnostnem področju, ki pričajo, da Slovenska gimnazija nikakor ni izoliran geto. Tako je sedmošolec Klaus Einspieler dobil veliko nagrado pri evropskem spisovnem natečaju, njegov sošolec iz istega razreda Martin Dov-jak je dobil nagrado na umetnostnem področju, šestošolka Tamara Kapus pa je požela kar dve lepi priznanji: knjižno nagrado pri evropskem spisovnem natečaju, priznanje za najboljši spis izmed vseh koroških gimnazijcev pa pri natečaju koroškega lesnega gospodarstva. Omenjenim dijakom je ravnatelj dr. Vospernik na šolski akademiji predal priznanja. Nadalje je dr. Vospernik pozval absolvente gimnazije — medtem jih je 924 — naj pristopijo k novo ustanovljenemu Združenju absolventov, katerega predsednik je avstrijski diplomat dr. Zdravko Inz-ko. Podpredsednik Združenja absolventov državni tožilec dr. Mirko Borotschnik je ob tej priliki dejal, da želi društvo v skupnih prizadevanjih gojiti idejo medsebojne solidarnosti in si prizadevati za dober glas ter uspešno nadaljevanje vzgojno-izobraževalnega dela te doslej edine in nadvse pomembne višje izobraževalne ustanove slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Na sporedu šolske akademije so bile ne le slovenske pesmi in glasbeni prispevki Mešanega mladinskega zbora, ansambla Karantanija, Do it, Veritas, zbora in orkestra prvošolcev, skupine Phoenix in Sweet Dancers. Igralci SPD „Dobrač“ z Brnce, s katerim društvom se je letos Slovenska gimnazija pobratila, so gostovali na akademiji z izvlečkom iz igre „Nenavaden dogodek". Zelo zanimiva je bila zgodovina šole v sliki in besedi, katero sta pripravila prof. Štefan Pinter in mag. Franc Krištof. Izredno znanje na področju telovadbe so dokazali dijaki s par-terno telovadbo in z jazz-gimnastiko. Dovolite ob robu še tudi kritično pripombo: zaželeni bi bili tudi literarni prispevki in morda slovenska pozdravna pesem, če je to že akademija Slovenske gimnazije. Pa še nekaj besed k Združenju absolventov (tudi absoventk?) Slovenske gimnazije: zakaj v odboru ni zastopana niti ena ženska duša, saj je Slovensko gimnazijo zapustila tudi že lepa vrsta žensk, ki so danes zdravnice, juristke, učiteljice itd. Mislim, da Slovenska gimnazija ni fantovski konvikt. Heidi Stingler Med častnimi gosti Šolske akademije: preds. dežel, zbora Schantl, celovški župan Guggen-berger, preds. manjSinskošolskega oddelka dv. sv. dr. Inzko, preds. Združenja staršev Andrej Šturm, bivši ravn. SLG dr. Zablatnik, državni poslanec Smolle, avstrijski konzul v Ljubljani Ciril Stern, konzul SFRJ g. Jecel In g. Miklavčič, preds. NSKS dr. Grilc, preds. ZSO dipl. inž. Wieser, preds. K KZ dr. Zerzer, preds. SPZ Tomi Ogris, bivši profesor in ravnatelj v Jergltschgasse prof. F. Inzko, dvor. sv. dr. Apovnlk, med domačimi ustvarjalci Hanzl Artač, Anita Hudi In Andrej Kokot. ljudje cenijo delovanje profesorjev in dijakov na kulturnem področju. Razveseljiv pa je bil tudi obisk številnih častnih gostov, ki so s svojo navzočnostjo izrazili solidarnost in spoštovanje z odborom šolske skupnosti. Dekleta 4. B razreda so pod vodstvom prof. Maje Millo-nig pripravila odlično jazz-gimnastiko. NT