Okupatorjevo orožje v rokah OF
Italijanl so leta 1941 zasedli del slovenskega ozemlja tj. Notranjsko /n večino Dolenjske z Ljubljano. Prvi fzmed treh okupatorjev so ga že 3. maja 1941 priklju-čili h kraljevlni Italiji. V novi upravni enoti, Ljubljanski pokrajinl so uvedli svojo civilno upravc.
Eden izmed novoustanov-Ijenih uradov je bil tudi po-krajinski anagrafski urad. Prostore je irnel v Trnovem, v bivšem sokolskem domu na nekdanji Mandejjčevi uftci. Naloga tega urada je bila evi-denca prebivalstva. Vsak pre-bivalec je moral imeti evi-denčno kartico, s katero so preveijali identičnost osebnih izkaznic. S tom načinom so lahko med drugim nadzirali begunce z Gorenjske in Šta-jerske ter morebitne ilegalce. Vodja urada je bil Roselli, po drugih podatkih pa Lorenzo Felice.
Komunistična partija se je zavedala, kako je anagrafski yrad pomemben za njeno ne-moteno delovanje. Nad ilegal-no dejavnostjo OF na anagraf-skem uradu je bedel dr. Vito Kraigher. Ker so na uradu za-poslovali predvsem begunce z Gorenjske in Štajerske je partija poskrbela da so bili za-posleni povsem zanesljivi lju-dje. Zaposlovali so jih po pre-hodnem predlogu dr. Vita Kraigherja, ki se je povezal z dr. Adolfom Vogelnikom, ki je vodil delo na tem uradu. Za šefa je imel tri Italijane. V svo-jem stanovanju je imel Vogel-nik vse do aretacije 20. maja 1942 sestanke z dr. Vitom Kraigherjem in  Zdenko Ki-
drič.
V pokrajinskem anagraf-skem uradu so vstavljali v kartoteko za ilegalce nove kartice, s katerimi so bile kri-te njihove legitimacije, na ka-terih so bili lažni podatki. Du-plikate vseh kartic so morali poslati v Rim, vendar so jih že pred tem uničili in naredili nerabne tako, da so v zaboje nasuli nek prašek, ki je pov-zročil, da se je besedilo izbri-salo.
Vzrok za aretacijo dr. Vo-gelnika ni bila izdaja na ana-grafskem uradu, kjer niso Ita-lijani riikdar odkrili organiza-cije OF. Ovadil gaje skupaj z drugimi dr. Ciril Žebot. V tej raciji nad intelektualci so bili poleg dr. Vogelnika aretirani še ing. Milan Sever in Vinko Modendorfer. Italijani so očit-no želeli, da aretiranci izvedo, kdo jih je ovadil, zato je zasli-ševalec pustil dr. Vogelniku na mizi ovadbo. Dr. Vogelnik je bil obsojen na pet let zapora na otočju Tremiti.
Anagrafski urad je bil usta-novljen tudi za mesto Ljublja-na. Novembra 1941 so ga pre-selili s policije na današnji Prešernovi cesti v Cundrovo hišo na Mestnem trgu 23. To je po italijanski okupaciji iz-praznil trgovec Suttner. V njegov lokal se je nameravala
vseliti neka zagrebška firma s tekstilom, vendar so ljubljan-ski trgovci iste branže raje plačevali najemnino kot pa da bi trpeli novo konkurenco.
Po presehtvi je prešel urad pod pristojnost Mestne obči-ne Ijubljanske. Način dela je bil isti kot na pokrajinskem uradu v Mandeljčevi ulici. Andrej Graselli je bil zadolžen za osebne izkaznice, dr. Let-nar pa za domovnice.
Junija 1942 je prišlo do pr-vih večjih aretacij na mestni občini, ki so dobile epilog s sodnim procesom 20. junija 1942. Obtpžnica navaja, da je bilo poveljstvu sardinskih" grenadirjev znano, da so si mnogi pripadniki »prevratne-ga gibanja v Sloveniji, da bi svoje bistvo lažje skrivali in da bi bo^j nekaznovano razvi-jali svoje zločinsko delovanje priskrbeli ponarejene osebne izkaznice, na podlagi katerih se je ugotovilo, da so se izda-jale ponajveč od Mestnega po-glavarja.«
Po nemški zasedbi Ljublja-ne je bil anagrafski urad uki-njen. Graselli je postal vodja novoustanovljenega zaščitne-ga oddelka. Pred aretacijo 6. januarja 1945 je bil Graselli član okrožnega vodstva OF za Ljubljano.
Iz teh podatkov je razvidno, da je imela OF v svojih rokah tudi tiste urade, ki jih je pku-pator ustanovil prav za nadzi-ranje te množične ilegalne, narodnoosvobodilne organi-zacije                      Lojz Tršan