Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Maniri della Liberta 5/1. Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Pošt pred. (casella post.) Trst 431. Pšt. č. r. Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
Posamezna štev. 50 lir
N A R O Č N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000
Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis
ŠT. 681
TRST, ČETRTEK 1. FEBRUARJA 1968, GORICA
LET. XVII.
Bodimo ponosni na svoje slovenske priimke!
le večkrat smo načeli v našem listu vprašanje poitalijančenih slovenskih priimkov, kakršne nosijo tudi mnogi takšni ljudje, ki se sicer smatrajo za zavedne Slovence. Priimek ie v pravem pomenu besede del človeka, če ne biološko, pa pravno in osebnostno. Pri-lrnek izraža človekovo osebnost, njegovo individualno mesto v narodni in splošno človeški družbi. Priimek dokazuje njegov narodni in družinski izvor in pripadnost. Po vsoti priimkov kakega naroda je mogoče v veliki meri rekonstruirati narodno zgodovino tudi za tisti čas, iz katerega ni pisanih dokumentov. Zato so priimki nekaj dragocenega in vsak človek bi moral biti ponosen' na svoj priimek ter paziti, da si ga ohrani v čim izvirnejši, čim manj popačeni obliki In ker spada priimek k človekovi osebnosti in k njegovim človeškim pravicam, pomeni ■ nasilno spreminjanje priimka nasilje nad človekom in kršenje človečanskih pravic. hkrati pa tudi nasilje nad znanostjo, ki V|di v priimkih dragocen vir za odkrivanje Preteklosti. S tem, da je fašizem nasilno po-|teli'jančevail slovenske priimke, je storil zlo-ne le nad našim narodom, ampak tudi zločin nad človečanstvom.
Tega zločina, ki je bil storjen nad njihovim priimkom in s tem nad njihovo osebnostjo, bi se morali naši ljudje zavedati. Poučeni priimek bi jih moral žgati kot krivica, ki jim je bila prizadeta, kot nasilje, ki ie bilo storjeno nad njihovo osebo in nad njihovim narodom. Zato skoraj ni mogoče razumeti, kako da so mnogi naši ljudje mirno obdržali potujčene priimke tudi v povojni, demokratični Daliji in da se zdi, kot da jim sploh ni več mar, da jih nosijo in da se mora kak Sosič ali Kljun pačiti v javnosti z imenom Sossi ali Coloni (v tem dru-9em primeru je potujčeno ime še posebej Poniževalno, ker daje razumeti, kakor da so kili predniki Kljuna koloni, torej nesamostoj-ni kmetje — najemniki, medtem ko je znano, da ;lovenska družba ni poznala krivičnega kmečkega kolonata). Kdor ostaja brezbrižen do svojega nasilno potujčenega priimka, dokazuje s tem, da je bodisi tako brezbrižen in nezaveden, da ga ta stvar sploh več ne boli in ne zanima, bodisi tak oportunist, da meni, da bo s potujčenim imenom lažje skril pred večino, da je Slovenec, kakor da bi bilo to nekaj sramotnega, namesto da bi bil na to ponosen.
Danes ni nekaj izredno težavnega doseči, da se človeku vrne njegov pravi priimek, četudi je to zvezano z birokratskim postopkom. Kdor čuti pravi ponos na svoj narod in na svoj rod v sebi, kdor čuti spoštovanje do lastne osebnosti, se ne bo ustrašil nekaj korakov pri upravnih oblasteh, da dobi nazaj priimek, ki so ga nosili njegovi predni-
KAZENSKA RAZPRAVA SKORAJ POVZROČILA VLADNO KRIZO
2e nekaj časa je v središču zanimanja italijanske javnosti razprava, ki jo je pred rimskim sodiščem sprožil bivši poveljnik karabinjerjev, general De Lorenzo proti dvema urednikoma radikalnega tednika »L’Espresso«. Ta je namreč svoj čas objavil nekaj člankov, ki so obravnavali dogodke v juliju leta 1964, ko je odstopila prva Morova koalicijska vlada in so se vodila dolga, težavna pogajanja med strankami leve sredine za sestavo nove vlade. Obtožena časnikarja sta po pripovedovanju bivšega poslanca Schiana in bivšega ministrskega predsednika Parrija ter na osnovi drugih dokumentov prišla do zaključka, da je v tistem razdobju Italiji grozila nevarnost državnega udara, ki naj bi ga pripravila in izvedla skupina visokih častnikov, katere duša naj bi bil tedanji poveljnik orožnikov, general De Lorenzo. Kot bivši šef vojaške tajne obveščevalne službe, ki so jo tedaj poznali pod kraticami SIFAR (Servizdo in-formazioni Forze Armate), je omenjeni general ohranil ves svoj vpliv na ta vojaški l oddelek in je prav z njegovo pomočjo ba-1 je pripravil podroben načrt za izvedbo udara.
še pred razpravo na sodišču je vlada morala pred parlamentom odgovarjati na številna vprašanja, ki so jih nekateri poslanci in senatorji postavljali v zvezi s to kočljivo zadevo. Da se je tedanja obveščevalna služba vmešavala v zadeve, za katere ni bila pristojna, je vlada sama takoj priznala, ker je to izhajalo iz preiskave, ki jo je bil uvedel obrambni minister Tremello-ni. Ta je obveščevalno službo tudi preuredil, general De Lorenzo pa je bil začasno upokojen.
Na razpravi pred rimskim sodiščem je več prič, med njimi orožniški general Man-nes, ki je vodil že omenjeno preiskavo, potrdilo, da je bilo julija leta 1964 več taj-
ki, namesto da nosi popačeno skrpucalo, pravo karikaturo prvotnega priimka
Pa tudi demokratične italijanske oblasti same bi morale končno popraviti krivico, ki jo je našemu ljudstvu kot narodnemu kolektivu prizadel fašizem z izpreminjanjem priimkov (in krajevnih imen npr. Poggiore-'ale za Opčine), ter izdati zakon, ki naj bi to krivico popravil od zgoraj ali vsaj čimbolj olajšal postopek za vrnitev pravih priimkov. Prizadevanje za tak zakon naj bi bila tudi ena izmed nalog političnega predstavništva naše manjšine. In to bi moralo biti tudi eno izmed vprašanj, o katerih naj bi razpravljala mešana italijansko-jugoslovan-ska komisija za manjšine na enem svojih prihodnjih sestankov.
(Nadaljevanje na 2. strani)
nih sestankov visokih karabinjerskih častnikov, na katerih je De Lorenzo razlagal ukrepe, ki naj bi jih sprejeli v nekem določenem trenutku. Vse to se je seveda dogajalo brez vednosti pristojnih ministrov. Na razpravi je bilo tudi potrjeno, da so bili poveljstvom karabinjerov Izročeni seznami oseb, ki bi jih morali ob določenem trenutku aretirati, da so bili že določeni kraji, kamor bi morali aretirance odpeljati itd.
2e ta pričevanja dokazujejo, da je dovolj gradiva za velik škandal, kar je ta zadeva tudi dejansko kmalu postala. Komunistična in socialproletarska opozicija je, kot je naravno, dvignila tako v javnosti kot v parlamentu velik hrup ter takoj zahtevala parlamentarno preiskavo. Neki desničarski listi so izkoristili priložnost za napad na socialiste in objavili nekaj dokumentov, iz katerih bi izhajalo, da je med drugim sedanji ministrski podpredsednik Nenni prejel leta 1962 od obveščevalne službe 5 milijonov lir, in da je ista služba plačala ženi socialističnega ministra Pierraccinija letalsko karto za potovanje v ZDA, kar sta socialistična prvaka takoj odločno zanikala.
Na razpravi je tudi prišlo na dan, da so med posvetovanji, ki jih je imel tedanji predsednik republike Segni, bile postavljene v Kvirinalu prisluškovalne naprave. Gre, kot vidimo, za vrsto protiustavnih in protizakonitih dejanj in je zato naravno, da je opozicija celotno afero izkoristila za oster napad na vlado.
Glede na očitke, ki so leteli na socialiste, se je vodstvo stranke izjavilo za parlamentarno preiskavo, kar pa je naletelo na odločen odpor demokristjanov, če bi socialisti vztrajali pri svojem stališču, bi Morova vlada odstopila, kar bi pomenilo predčasen razpis političnih volitev. Zato je Moro po dolgih pogajanjih dosegel pristanek strank leve sredine, naj po svojem govoru v parlamentu vpraša za zaupnico.
Poleg te afere je pozornost italijanske javnosti te dni obrnjena še na dva druga škandala. Tako je bil pred kratkim aretiran in predan sodišču bivši rimski župan Petrucci, ki je obdolžen hudih sleparij v času, ko je bil komisar rimske ustanove za oskrbo predšolske mladine (ONMI). Te dni pa je bila predana sodišču skupina rimskih kanclistov, ki so prav tako obdolženi sleparij.
Ob vsem tem se postavlja vprašanje, ali je Italija res postala dežela škandalov, in še bolj vprašanje, ali ima italijanska demokracija sredstva, da se javno in upravno življenje moralizira. Vsaj delen odgovor bomo verjetno dobili na bližnjih političnih volitvah.
Ostri poulični boji v Vietnamu
RADIO TRST A
• NEDELJA, 4. februarja, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos, sv. maše iz župne cerkve v Ro- ' janu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najm’ajše; »Poslednji Mohikanec«. James Femmore Cooper -Dušan Perlot. Igra R.O.;	12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Glasba po željah;
14.30 Nedeljski vestnik; 14.45 Popevke za nedeljski popoldan; 15.30 »Antigona«. Tragedija. (ScDkles -Fran Albreht), [grajo člani SG v Trstu; 71.30 Prijatelji zborovskega petja. (Janko. Ban); 19.15 Sedem dni v svetu; 20.30 Iz slovenske, folklore: Rado Bednarik: Pratika za prvo polovico februarja; 22.10 Sodobna glasba.
• PONEDELJEK, 5. februarja, ob: 11.40 Rado za šole (za srednjo šolo); 12.10 Pomenek s poslušav-kami; 17.20 Ne. vse, toda o vsem — Radijska poljudna enciklopedoja; 17.40 Radio za šole (za srednjo šolo); 18.30 Iz Haydnovega in Martinovega opusa. Franz Joseph Haydn: Simfonija št. 90 v c duru; 19.30 Kako in zakaj — vprašanja in odgovori s področja znanosti; 20.50 Pripovedniki naše dežele; 22.30 Slovenski solosti. Tenorist Mitja Gregorač, pri ‘kalvirju Marijan Lipovšek. Vladimir Lovec: Trije rectaiivi. Marko Žigon: Tri pesmi.
• TOREK, 6. februarja, on: Ii.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Iz slovanske folklore: Rado Bednarik: Pratika za prvo polovico februarja; 17.20 Slovenščina za Slovence (Martin Jevmkar); 17.40 Radijska univerza: Bruno Nice: VcPki pomorščaki; 18.30. Koncertisti naše. dežele. Kitarist Bruno Tonazzi. Giulio Viozz': Gavota. Giuseppe Radole: Fantasia e riccrcare. Pavle Merku: Dve ljudski pesmi; 19.10 Ploš»s za vas, quiz oddaja. (Danilo Lovrečič); 20.35 Karol Szymanowsky: »Hagit«, c-perna enodejanka.
• SREDA, 7. februarja, ob: 11.40 Rad'o za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 12.10 Liki iz naše preteklosti:	»Josip Pagliaruzzi-Krilan«;	17.20 Od-
vetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica; 17.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 18.00 Zborovske skladbe Alojza Srebotnjaka; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.10 Zdravniška posvetovalnica (dr. Rafko Dolhar); 20.35 Simfonični koncert. Približno ob 21.15: Za vašo knjižno polico.
» ČETRTEK, 8. februarja, ob: 11.35 šopek slovenskih pesmi; 12.00 Tri in ena — sobotni variete. (Danilo Lovrečič); 17.20 Preg'ed zgodovine italijanskega slovstva: Marija Kacin: »Arkadija«; 18.30 Sodobni itaLjanski skladatelji; 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. (Krasulja Simoniti); 20.35 France Prešeren: »Krst pri Savici«. Izvajajo člani SG v Trstu; 21.15 Samospevi Benjamina Ipavca, Antona Lajovca in Lucijana Marije Škerjanca. ,
o PETEK, 9. februarja, ob: 11.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol); 12.10 Gospodinja nakupuje (prof. Tone Penko); 17.20 Ne vse, toda o vsem — radijska poljudna enckiklopedija; 17.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol); 18.00 Otroški pevski zbor »Kraški slavček« iz Nabrežine pod vodstvom Sergija Radoviča in Er-minija Ambrozeta; 18.30 Koncerti v sodelovanju z deželnimi glasbenimi ustanovami; 20.35 Gospo-! darstvo in delo; 22.30 Komorne skladbe deželnih ! skladateljev.	|
• SOBOTA, 10. februarja, ob: 11.35 šopek sloven-i skih pesmi; 12.00 Iz starih časov (dr. Lojze Tul); j
13.30 Semenj plošče; 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 Avtoradio — oddaja za avtomobiliste; 16.10 Pregled slovenske dramatike. Pripravila Jože Peterlin in Josip Tavčar. Dramatika Ivana Cankarja. Odlomki iz deli: »Jakob Ruda«, »Kralj na Bet-' ianovi« in »Za narodov blagor« igrajo člani R.O.; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.40 Obletnica meseca: »Slikar Špacapan ob desetletnici smrti« (Klavdij Palčič); 17.50 Vokalni okteti »Planika« iz Gorice pod vodstvom Franca Valentin- [ čiča; 19.10 Družinski obzornik (prof. Ivan Theuer-schuh); 20.50 Tri in ena — sobotni variete. (Danilo Lovrečič); 21.20 Vabilo na ples.
TEDENSKI KOLEDARČEK
4. februarja, nedelja: Bojana, Andrej
5. februarja, ponedeljek: Agata, Anda
6. februarja, torek: Dora, Dorislava
7. februarja, sreda: Ksenija, Neda
8. februarja, četrtek: Janez, Vanek
9. februarja, petek: Polona, Apolonija
10. februarja, sobota: Dušan, Dušanka
Osvobodilne sile v Vietnamu so napovedale za budistično novo leto ali tet posebno premirje, kot že lansko leto. Postavile so pa pogoj, da ne smejo ameriška letala bombardirati severnovietnamskih krajev.
Pod pretvezo, da se Američani niso držali tega pogoja, je pripravilo poveljstvo odporniških sil in severnovietnamske vojske veliko ofenzivo proti jugu. Obenem je tudi izvežb.do posebne napadalne oddelke od 15 od 25 mož z nalogo, da vdrejo v Saigon sam in naskočijo ameriške stavbe.
Obe strani sta začeli s posameznimi napadi kršiti premirje, dokler niso prešle severne sile v splošen napad v torek zvečer. Napadle so hkrati štirideset krajev v Južnem Vietnamu. Premikanje čet so pokrile rakete in petarde, ki jih spuščajo za novo
KULTURNI DOM V TRSTU PREŠERNOVA PROSLAVA
V NEDELJO, 4 2. 1968 OB 16 URI
govor predsednike. SKGZ Borisi Raceta nastop pevskega zbora »Slaveči iz Ricmanj nastop članov Glasbene matice nastop članov Slovenskega gledališča nastop pevskega zbora »Jacopus Gallus«
Prodaja vstopnic za predstave v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom p-edstave pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.
leto. V Danangu so napadalci uničili trideset ameriških letal. V Sajgonu so pa vdrli celo do predsedniške palače in ameriškega poslaništva. Šele po trdih bojih so ameriški padalci očistili poslopje sovražnika.
2e za časa teh bojev sta oba tabora tudi formalno prekinila novoletno premirje.
Danes sta prišla v Rim na uradni obisk nemški kancler Kiessinger in zunanji minister Brandt. Imela bosta politične razgovore s predsednikom Morom in ministrom Fanfanijem. V slovesni avdijenci bo sprejel nemška državnika tudi papež Pavel VI.
O vsebini razgovor med ministri ni še nič znanega. Kakor kaže, ni predvidena nobena izredna točka na sporedu ministrskih sestankov, če izvzamemo južnotirolsko
BODIMO PONOSNI NA SVOJE SLOVENSKE PRIIMKE!
(Nadaljevanje s I. strani)
Za nas pa je žalostno ugotavljati, da mo-| ramo naše ljudi po več kot sto letih intenzivnega prebujanja slovenske narodne zavesti ponovno opozarjati na take elementarne dolžnosti vsakega zavednega Slovenca, kakor je ta, da varuje nepopačen svoj sloven-I ski priimek in da naj bo ponosen nanj. Slo-
I venski priimek je dokaz njegove pripadnosti k narodu, ki je sicer sorazmerno majhen, a ki se nima ničesar sramovati pred mnogoštevilnimi narodi sveta, saj majhnost ni krivda; kakor mnogoštevilnost ni kvaliteta. Nasprotno, v marsikateri kvaliteti pre-j sega naš narod celo najštevilnejše narode sveta; in v tem, da se tega zavedamo in da i se po tem ravnamo, je tudi eden izmed raz-1 logov naše narodne moči in odpornosti.
Toda prav v tistem trenutku se je premirje nehote podaljšalo za pet ur, ker so iskali uradnika, da prevede angleško besedilo o ukinitvi premirja v vietnamščino. Uradnik je namreč šel zastran premirja mirno k počitku.
Danes pa že spet pokajo vietkonški mož-narji in treskajo ameriške letalske bombe, čeprav se dviga vedno več glasov na obeh straneh proti vojnemu izigravanju.
*•	—a —
NA MRTVI TOČKI
Hudi spor med ZDA in Severno Korejo zaradi vohunske ladje »Pueblo« se še ni razrešil. ZDA še vedno pritiskajo na Sovjetsko zvezo, naj posreduje, da bi se zadeva tako ali drugače uredila. Uradno je Moskva na strani Severne Koreje, vendar vse kaže, da je že naredila nekaj diplomatskih korakov v korist mirne rešitve spora. Severna Koreja je uradno sporočila, da je pripravljena na pogajanja v okviru komisije za premirje, ki deluje že od konca zadnje korejske vojne.
»GORIŠKA SREČANJA«
Izšla je 9-10 številka revije »Goriška srečanja«, ki izhaja že drugo leto v Novi Gorici Ta številka je posvečena tudi zamejskim vprašanjem, tako da naslov res odgovarja duhovnim »srečanjem« bratov ob meji
Revija je izredno dobro urejena, vsebinsko in oblikovno. Po tematiki prekosi marsika-, tero podobno izdanje v Sloveniji in pri nas. Doprinosi raznih pisateljev iz Trsta (Legiša, Pahor, Rebula, Benedetič, Tavčar) in iz Gori- t ce (Bednarik) obravnavalo pros*o in svobodno vsa pereča vprašanja. In prav v tem znaku svobode misli in pisane besede je posebna vrednost Goriških srečanj.
Na vsebino se bomo povrnili.
vprašanje. Pa tudi to se je zadnje dni sko-ro samo od sebe porinilo v ospredje na posvetovalnem zboru Evropskega sveta v Strassburgu.
Tu je avstrijski zastopnik Leitner izjavil, da je mogoče pomirjenje na Južnem Tirolskem samo pod enim pogojem in to je popolna samouprava za vse nemško prebivalstvo Južnega Tirola. Šele potem se bodo ustalile razmere med Italijo in Avstrijo.
Leitnerjeve izjave so razburile italijanske politične kroge, ker ni govoril o avtonomiji samo bocenske pokrajine, ampak tudi za Nemce v Tridentu. In drugič, ker je naddržavne odnose postavil v vzročno zvezo z manjšinskim vprašanjem.
Italijanski predstavnik Jannuzzi je Leit-nerju ostro odgovoril, da so določene meje, preko katerih ne more iti avstrijsko vmešavanje v notranje zadeve italijanske države. Nasprotja med državami se tudi ne smejo nasilno reševati. Italijo, je rekel, je stal Južni Tirol 18 mrtvih in 60 atentatov.
Ni izključeno, da bosta morala nemška državnika pri svojem obisku nekoliko gasiti prevroče glave na Dunaju in v Rimu.
Izdajatelj: Engclbcrt Besednjak • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Grapbii« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29477
JIemšfti obisk v {Rimu
Ob novem predlogu za slovenske šole
Doslej je imel Trst svoje nadzorniško me~ sto za slovenske osnovne šole, Gorica pa svoje. To slednje naj bi po novem načrtu odpadlo. Ne razumemo, čemu? Res je, da danes opravlja to službo dr. Lebani, ki je sicer obenem tudi nadzornik za italijanske tovrstne šole, a je še posebej poverjen tudi za slovenske osnovne šole. Število učiteljstva, malo manj kot polovico tržaškega, število šolarjev in šol tudi zagovarja mesto posebnega osnovnošolskega nadzornika za Goriško.
Ta razmislek velja tudi za vprašanje o-snovnošolskih ravnateljskih mest na Gori-
Izvršne določbe k okvirnemu zakonu št.
1012 za slovenske osnovne šole se polagoma uresničujejo. Učiteljstvo je doseglo tako na Tržaškem kakor na Goriškem s posebnimi izpiti svojo stalnost na službenih mestih. Po 5. členu omenjenega zakona je določenih 100 učiteljskih mest v tržaški in 43 v goriški pokrajini.
Nadaljnji šesti člen istega zakona predvideva tudi možnost, da se morejo šolski skrbniki posluževati za nadzorno službo osebja, ki je zmožno slovenščine.
Ta možnost pa ni bila doslej še dejansko ostvarjena. Mesta nadzornikov in didaktičnih ravnateljev na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem in Goriškem so se podeljevala po nekih svojskih kriterijih, še bolj čudnih v Gorici kot v Trstu, ker se
listi šesti člen lahko tolmači na ozko ali	Malokatero deželo je prizadelo	v zadnjih
na široko in tudi ni določeval števila mest.	stoletjih toliko naravnih nesreč	kot prav
Sedaj se je pa tudi to vprašanje pre- Italijo. Za to nič kaj zavidljivo prvenstvo rnaknilo z mrtve točke. Demokrščanska po- je kriva precej tudi zemljepisna lega in pa slanca Corrado Belci in Piergiorgio Bres- geološke plasti ter geomorfološke (vzpe-sani sta predložila poslanski zbornici za- finske) oblike. Od vseh velikih naravnih konski načrt za ustanovitev nadzorniških nesreč na Zemlji v zadnjih tristo letih jih in ravnateljskih mest slovenskih osnovnih je več kot 35 odstotkov prizadelo prav Sol na Tržaškem in Goriškem.	Italijo.
Njun načrt predvideva eno mesto nadzor- Med te	štejemo	devet večjih	potresov,
nika, in sicer s sedežem v Trstu za vse slo- šest vulkanskih izbruhov, štiri poplave, dva venske ljudske šole na Tržaškem in tudi večja zemeljska usada, en morski potres, na Goriškem. Ravnateljskih (didaktičnih:	Med najhujše potrese štejemo	tistega, ki
mest pa ima v načrtu 6, in sicer 5 za Tr- je popolnoma razrušil Messino in Kalabri-žaško in samo 1 za Goriško pokrajino. jo 28. decembra 1908. V času pol minute Omenjena mesta bodo dosegljiva po obi- je zasulo 100 tisoč ljudi. Razrušenih je čajnih natečajih. Delovati pa bodo	začela	bilo 31.029	hiš. V	vsej Messini	sta ostali
že prihodnje šolsko leto.	pokonci samo dve.	Po številu žrtev in ško-
Kakor moramo izraziti svoje veselje, da de je bil sto in stokrat hujši od sedanje-Se bo zamašila ta pravna vrzel v ustanovi ga na Siciliji. Leta 1915 je zopet »zemlja ' slovenskega šolstva, tako smo dolžni pove- plesala« (la terra balla — pravijo) v juž-clati k načrtu, oziroma k zakonskemu do- ni Italiji. Odkopali so izpod hišnih pročelj datku tudi svoje mnenje. Predvsem ugotav-1 30 tisoč mrtvih.
liamo, da zakonski osnutek okmjuje do- j še bolj v ospredju je Italija z	vulkanski-
slej dejansko ustaljeno število nadzorni- mi nizbruhi. Eden najhujših je bil na Etni skih mest in mest didaktičnih ravnateljstev, leta 1699, ko je lava pokrila polovico me-
škem. Stvarno obstajata do danes dve; eno v Gorici, drugo v Doberdobu. Kako poslujeta zaradi združevanja več poveril v eni ali dveh osebah, je sedaj drugo vprašanje. Dejstvo je, da se za vse slovenske osnovne šole na Goriškem predlaga samo eno didaktično ravnateljstvo.
Tretje so pa natečaji za ta mesta. Menimo, da bodo morali biti razpisani v takem duhu, kot so bili zadnji za stalna učiteljska mesta na slovenskih šolah. To se pravi slovenska izpraševalna komisija — pod skrbniškim nadzorstvom — v slovenskem jeziku. Le tako bodo kandidati za voditelje naših osnovnih šol dokazali, da obvladajo slovenščino ne samo po črki, marveč tudi po duhu, kar je važnejše.
Žalostno prvenstvo Jtatije
sta Katanije in se je razlila en kilometer daleč v morje. Velikansko škodo v sadovnjakih in na oljkah je povzročil izbruh leta 1923 in 5 let kasneje, ko je lava zažgala mesto Mascali.
Najhujša poplava je bila novembra 1951, ko je narastli Pad predrl nasipe in je poplavil vse Polesine. Domove je moralo zapustiti 150 tisoč ljudi. Škode je pa bilo nad 100 milijard lir.
Vsem je še živa v spominu nesreča v Va-jontu 10. oktobra 1963. Usad z gore T c je, zgrmel v umetno jezero, ki je pljusknilo čez jezove v dolino Piave in je odneslo 4 večje kraje in dvatisoč mrtvecev.
Od 56 zadnjih velikih naravnih nesreč jih je 20 udarilo Apeninski polotok. Res svojevrstno, a žalostno prvenstvo!
—o—
OBNOVITEV DIPLOMATSKIH ODNOSOV
Po kratkih pogajanjih sta vladi Zahodne Nemčije in Jugoslavije obnovili diplomatske odnose, ki so jih zahodni Nemci pretrgali leta 1957, ko je Jugoslavija priznala vzhodnonemško vlado.
I/ POMLADI
Bil je oblačen, hladen dan, čeprav je bilo še sredi poletja. 4*o temnih pobočjih Savinjskih planin in Pohorja so se vlačile sive megle. Ves dan sta pešačila po samotnih cestah in gozdnih žlezah, kjer skoro nista srečala človeka razen molčečega drvarja aH gozdnega čuvaja. Proti večeru je začelo vztrajno rositi. Že v n1.raku sta dospela do samotne kmetije pod Uršljo goro. Ko sta °dpahnila leso na dvorišče, so se z besnim laježem zakadili proti njima veliki ovčarski psi. Pregnalo jih je dekle, ki se je pojavilo v razsvetljenem pravokotniku vežnih vrat. Renče so se umaknili. Niso bili vajeni tujcev.
Zaprosila sta za prenočišče.
Dekle se je nekoliko odmaknilo, da je padla luč iz veže nanju. Za trenutek ju je motrila.	' - ' j ,*
»Vprašati moram očeta,« je dejala in odšla.
Stopila sta pod kap. Nekje blizu v temi je žuborel curek vode, ki je tekel v korito, in njegovo žuborenje se je mešalo z zamolklim šumom dežja. V temi sta razločila obrise obširnih gospodarskih poslopij. Začutila sta vonj toplega govejega hleva in pravkar namolzenega mleka. Ta vonj jima je bil prijeten ter ji-nia je še povečal občutek utrujenosti in gladu.	ijot
Dekle se je vrnilo.
»Stopita noter!« ju je povabila.	u/iA	.
šla sta za njo v kuhinjo, ki jo je razveseljevala petrolejka, obešena na okajenem zidu. V peči je gorel velik ogenj in razširjal toploto. V pristavljenih loncih je enakomerno prepevalo. Na mizi je bila pripravljena na krožniku zaseka s kupčkom narezane čebule. Sedla sta ,na klop pri mizi; bila sta zelo utrujena in vsa premočena. Tedaj je stopil v kuhinjo gospodar. Dekle se je tiho spet lotilo kuhe. Ponovila sta prošnjo za prenočišče.
»Kdo pa sta?«
»Študenta sva.-<
»Sta bila v planinah?«
Povedala sta, da sta bila v	Savinjskih planinah,	jutri	pa nameravata na Uršljo goro, če bo	lepo vreme.
»Potem pa le stopita v sobo,« ju je povabil. Zahvalila sta se z očmi dekletu, ki se jima je prijazno in plaho nasmehnilo, ter mu sledila v sobo. Sedla sta na klop pri peči, po kateri sta razgrnila premočena vetrna jopiča, in z občutkom naslade stegnila r.oge od sebe. Saj sta hodila od ranega jutra.
Gospodar je sedel za mizo in si prižgal pipo. Počasi se je razpredel pogovor. Govorili so	o planinah	in o mestu,	nato o
Hitlerju in o verjetnosti vojne,	nazadnje pa	o lovu.	Šele pri tem
je postal zgovornejši. Stene v sobi so bile pokrite z jelenjim in srnjakovim rogovjem ter z nagačenimi divjimi petelini. Potem je dekle prineslo večerjo, h kateri sta se znašla še postarni hlapec in dekla ter dva komaj dorasla sinova, plavolasa, tiha fanta, ki skoro ves čas nista odprla ust. Po večerji sta se kmalu spet izgubila iz sobe. Matere niso več imeli.
Študenta sta morala večerjati z njimi, česar se nista preveč branila. Po večerji sta še malo posedela in čez nekaj časa je prišlo tudi dekle iz kuhinje m lotilo pletenja. Ni se udeleževala razgovora in na vprašanja je odgovarjala le enozložno in plaho.
(Dalje)
Boris Pahor
Na povabilo Prosvetnega društva »Igo Gruden« je v ponedeljek, 29. januarja, pisatelj Boris Pahor predaval v Nabrežini o temi: »Aktualni problemi slovenske etnične skupnosti v zamejstvu«. Predavanje je privabilo v dvorano kar lepo število poslušalcev, čeprav bi jih zaradi važnosti obravnavane tematike bilo lahko še vec.
Pisatelj Pahor je najprej podal prerez povojnega zgodovinskega političnega dogajanja na Tržaškem, pri čemer je zlasti podrobno analiziral dogajanje ob dveh pomembnih letih, in sicer ob letu 1948, ko je v vrstah delavskega gibanja, v katerem je bila organizirana tudi večina slovenskega ljudstva teh krajev, nastal razkol zaradi
SLOVANSKI PLES
17. FEBRRUARJA. KJE?
Resolucija Slovenske skupnosti
Prejeli smo in objavljamo:
Občni zbor Slovenske skupnosti ponovno ugo tavlja, da je leva sredina prispevala k ustvaritvi ugodnega ozračja za reševanje življenjskih vprašanj slovenske narodne manjšine, kar predstavlja pogoj za uresničitev naših ustavno in mednarodnopravno zajamčenih pravic.
Slovenska manjšina je pretrpela ogromno škodo škodo tudi zaradi neizpolnjevanja ustavnih določil in mednarodnih obveznosti. Stanje zamejskih Slovencev ne dopušča, da bi čakali v nedrgled na uresničitev pravic, ki jih jamčita republiška ustava in londonski sporazum.
Občni zbor meni, da ni dovolj sklicevati se na ugodno ozračje, če temu ne sledita uresničitev naših pravic in izpolnitev mednarodnih obveznost'.
Zaradi tega občni zbor:
l. Zahteva, da vladne stranke in oblfU s' ':-mejo brez zavlačevanja ukrepe, da ;e čimprej izdajo ustrezni zakoni za zaščito narodnih pravic ter kulturnih, gospodarskih in socialnih koristi slovenske manjšine;
2. ponovno protestira proti vsaki razširitvi EPIT v dolinski občini. Slovenska skupnost poudarja, da je širjenje EPIT in razlaščevanje slovenske zemlje krivično te.r raznarodovalno dejanje, k predstavlja kršitev osnovne pravice slovenske manjšine do obstoja;
3. protestira, ker pristojne oblasti niso ustanovile slovenske industrijske srtokovne šole v Roja nu;
4. zahteva, da deželna uprava dodeli za tekoče leto slovenskim kulturnim, športnim in dobrode'-nim organizacijam ter ustanovam znesek, ki pri. tiče sorazmerno slovenski naicdni manjšni na Tržaškem;
. 5. dalje zahteva, da deželna uprava sprejme takoj v službo primerno število Slovencev kot prvo skupino od celotnega števila službenih mest, ki sorazmerno pritičejo slovenski manjšini na Tržaškem.
Občni zbor obvezuje svoje izvoljene predstavnike, da — v skladu s prejšnjimi sklepi, — odrečejo svojo podporo v krajevnih upravah, če nista predhodno .izpolnjeni zadnji dve zahtevi. Enako jih obvezuje, da se odločno zavzemajo za uresničitev vseh pravic slovenske narodne manjšine.
H
v Nabrežini
izključitve Jugoslavije iz sovjetskega komunističnega bloka, ter ob letu 1954, ko se je v Trst vrnila italijanska uprava. Boris Pahor sodii, da so tako leve kot druge slovenske stranke pri svojem delovanju upoštevale predvsem koristi svojih ideologij in da niso znale ali hotele teh ideologij prilagajati slovenski stvarnosti, oziroma jih skušale »filtrirati« skozi slovensko narodno tradicijo in pri tem jemati v poštev predvsem koristi slovenske narodne samobitnosti. To napako so po mnenju B. Pahorja zagrešile vse politične skupine, čeprav je govornik poudaril predvsem odgovornost komunistične partije Italije, ki je po letu 1948 dejansko zavzemala stališča,
I katera so slovenski narodnostni skupnosti prizadejala veliko narodno škodo. O tem danes ni nobenega dvoma. Predavatelj je kritiziral tudi razpust Neodvisne socialistične zveze in dejal, da 'bi slovenski politiki morali vsaj v letu 1954 spoznati, da je potrebno spremeniti politiko in voditi realistično politiko, ki bi bila v skladu s slovenskimi interesi. Boris Pahor se v bistvu zavzema za avtonomno politično angažiranje zamejskih Slovencev, za politiko, ki bi se prizadevala za uresničevanje slovenske narodne samobitnosti, ne pa da bi dajala prednost raznim univerzalizmom. V tej zvezi je govornik postavil za vzgled delo in prizadevanja slovenskih protestantov, kot so Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Sebastjan Krelj, ki so postavili temelje slovenski književnosti.
Pahorjevo predavanje je bilo izredno zanimivo in zgodovinsko točno. Njegove besede je vseskozi vodila ena sama nit: primerjati slovensko povojno politično delo in njegove sadove z dejanskimi koristmi in zahtevami tukajšnjega slovenskega ljudstva. Pahor je to, kot vedno, naredil pogumno in kar se da nepristransko.
Predavatelja je poslušalcev predstavil .a-kademik Igor Tuta, ki je tudi zaključil krajšo debato po predavanju.
-CD—
IGRA »MOJ UBOGI MARAT«
V soboto. 27 januarja, je drams-ki oder Pro-s.uLnega društva »Ivan Cankar« prvič predstavil lovenskemu Občinstvu igro, oziroma himno mladosti ruskega sodobnega dramatika Alekseja Ar-buzova »Moj ubogi Maral«. Delo je bilo napisalo v letu 1965 in zato upošteva zlasti modeme orijome v zapletu in razpletu dramskega dogajanja. Zato je prav, da je take vrste igra našla pot predvsem na mladinski eksperimentalni oder. Režiser Sergej Verč se je namreč lotil obdelave • iela prav v modernem ključu in lahko trdimo, da 'je lepo uspel, saj se moderne novosti povsem harmonično spajajo s eekdnlm kontekstom. Delo načrtuje diagram življenja treh naraščajnikov v obdobju osemnajstih let, od leta 1942 do 1960. Fabula dela se suče v prepletanju ljubezenske zgodbe teh treh mladincev, dveh fantov in dekleta, ki imajo veliko zaupanje in upanje v prihodnost. Vsi trije liki so bili lepo podani, čeprav je’ moral Sergej Verč zadnji trenutek vskočiti na mesto obolelega Fišerja Mladega Marata je za-, igral Ivan Verč, ki se je zelo naravno Už.ivel v težak lik navdušenega in malo zagrenjenega idealista. Tudi Omela C uk je dobro karakterizirald vlogo Like. Celotni igri bi morda režiser lahko dal hitrejši tempo, sicer pa moramo tudi tokrat samo pohvaliti mlado dramsko skupino.
Bazovica :
PROSLAVA 70-LETNICE POMEMBNE USTANOVE
V nedeljo je bil v župnijski dvorani v Bazovici redni letini občni zbor Zavarovalnice za govejo živino, ki združuje živinorejce iz Bazovice, Gropade, s Padrič in z Jezera. Ob tej priložnosti so tudi proslavili 70-Ietnico ustanovitve zavarovalnice in zato se je občnega zbora, poleg članov, u-doležilo tudi lepo število predstavnikov u-stanov in organizacij, ki delujejo na področju kmetijstva. Vsi gostje so čestitali k pomembnemu jubileju, čestitkam se je pridružil tudi gostitelj, bazovski župnik msgr. Živic, ki je hkrati poudaril živo zanimanje Cerkve za vprašanja kmečkega življa.
Občnemu zboru je predsedoval upokojeni učitelj Miro Prešel. V tajniškem poročilu je bilo omenjeno, da je bilo leta 1967 v zavarovalnici včlanjenih 123 živinorejcev, ki so imeli skupno 406 glav živine. Poročilo je med drugim vsebovalo kratek, a izčrpan prerez dosedanjega 70-letmega delovanja na tem važnem kmetijskem področju.
Na občnem zboru so podelili zlato kolajno in diplomo odborniku Alojzu Križ-mančiču, ki opravlja to funkcijo že 40 let. Diplome pa so prejeli vsi najstarejši člani zavarovalnice,- ki jih je deset.
Za predsednika je bil ponovno izvoljen Zoro Grgič, ki mu ob tej priložnosti tudi mi čestitamo, kot hkrati čestitamo in izrekamo priznanje vsem ostalim odbornikom, ki so bili vsi potrjeni na svojih mestih.
OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOV. ?OLF
5'ndikat Slovenske šole bo imel v nedeljo, 4. t. m., ob 9. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu redni letni občni zbor. Na dnevnem redu so med drugim poročila tajništva in posameznih referentov, razprava o poročilih in volitve novega odbora.
‘J/cccfUjVi
špeter:
LANDARSKA CERKVICA
Od vseh krajevnih posebnosti v Beneški Sloveniji se zadnje čase najbolj uveljavljata sloveča Landarska jama in še bolj starinska cerkvica sv. Janeza v skali ali v Čele. Do veljave je prišla predvsem po prizadevanju jamarjev iz Tržiča. Njih skupina si že več let prizadeva odkrivati vedno nove podzemske votline in hodnike v tej jami, ki je bila že v najstarejših časih zavetišče in svetišče Slovenov ob Nadiži.
Vklesan napis kaže, da je v votlini živel dijakon Feliks že v 9. stoletju, še bolj jasen je napis, ki pravi, da je mojster Andrej iz Loke delal pri cerkvici že leta 1477. 500 let se je torej že opravljala služba božja v cerkvici v skali.
Letos so jamarji obnovili verske obrede v cerkvici v zvezi z domačim župnikom Za-banom, ki je poski~bcl za popravo steze in razsvetljavo do skalnih stopnic. Za božič se je obhajala v cerkvi slikovita polnočnica. Poleg mnogih domačinov, ki so se z gorečimi baklami vzpenjali v pečino, je prišlo tudi dosti tujcev. Prejšnjo nedeljo popoldne je tudi bila služba božja v votlini, namesto na svečnico kot v nekdanjih časih.
Občinski sklepi v Gorici
Mestni možje so sprejeli več sklepov, ki se tičejo rednih upravnih poslov. Med drugim so določili tudi pol milijona lir za podporo od potresa prizadetim Sicilijancem. Razgovarjali so se tudi o nujni potrebi preureditve občinskega doma za onemogle. Občinska podporna ustanova (ECA) upravlja dva taka domova: enega pod Ločnikom, ki je sodobno urejen in kjer prebivajo upokojene stare osebe ali take, ki premorejo nekaj mesečnine; drugi dom je pa tisto staro poslopje v ulici Baiamonti, ki je primerno le še za kako vojaško konjušnico, ne pa za počitka potrebne stare meščane. Njegova prenovitev je res nujno potrebno socialno vprašanje.
Odbornik za javna dela je zahteval, naj se da brž na razpolago prvih 20 milijonov lir za začetna dela mestnega vodovoda; za ureditev cestnega križišča na koncu ulice don Bosco proti pevmskemu mostu in za nekatera izredna popravila na goriškem gradu.
županstvo bo tudi zahtevalo deželni prispevek za zgradbo otroškega vrtca v Štan-drežu. Stal bo v bližini poslopja osnovne šole, in sicer na levi strani trga. Stroški so preračunani na 45 milijonov lir. Na petkovi seji je občinski svet še sklenil najeti redno posojilo okrog 309 milijon, lir za cestna popravila. V poštev bodo prišle nekatere predmestne ceste, posebno tiste, ki vodijo proti Rdeči hiši in okoli ulice Faiti; nadalje ulica Ospitale ob novem poslopju državnega arhiva in Stari trg. V ulici Ci-priani se bo pa začela gradnja ljudskih stanovanj za 126 milijonov lir.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V ČETRTEK, 1. FEBRUARJA, 06 20.30 V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI Oskar Wild :
«KAKO VAŽNO JE BITI RESEN« (komedija v treh dejanjih)
n
- iluncMlbUu rl&IUta
Pomembno srečanje v Gorici
V- soboto popoldne so se zbrali, kot smo že pisali, na goriškem županstvu zastopniki mestnih uprav treh sosednih županstev: iz Celovca, Ljubljane in iz Nove Gorice, Italijani, Slovenci in Nemci. Namen sestanka je bil poglobitev miru in prijateljstva med mejaši.	|
Goriški župan Martina je rekel v pozdrav- j nem govoru, da »se skuša dati vzgled nove ■ stvarnosti na tej obmejni zemlji, vzgled \ tvornega in složnega sožitja, ustvarjenega po tolikih težavah, ki so značilne za našo zgodovino.«
Martini je odgovoril celovški župan Aus-senvvinkler, ki je poudaril, da se srečujejo na tem ozemlju tri kulture in želje treh narodov, da bi živeli kot ljudje, se spoznali, razumeli in spoštovali.
Ljubljanski župan Košak je med drugim izrazil željo, da »bi se današnje srečanje spremenilo v trajno manifestacijo miru in prijateljstva med vsemi našimi narodi.«
števerjan:
OBČINSKO DELO
Jamski raziskovalci so postavili za to priložnost veliko sliko Svečeniške Matere božje v zadnji konec votline, ki je od vhoda pol kilometra daleč. Tudi ob tej priložnosti se je zbralo v votlini precej ljudstva k edinstvenim obredom pod zemljo.
Trbiž:
UREDITEV HUDOURNIKOV
Načrtno urejanje hudourniških strug v Kanalski dolini je bilo prav tako staro vprašanje kakor zadovoljiva rešitev problema služnostnih pravic. Šele deželna uprava je. prinesla nekaj več pobude, da se tudi razdiralno delo narastlih hudournikov zajezi. Pred nekaj dnevi je prejelo trbiško županstvo obvestilo od deželnega odbornika za kmetijstvo, da je nakazala deželna uprava dvajset milijonov za ureditev struge hudournika Bartolo in trinajst milijonov :a •strugo Mrzlega potoka.
Urejevanje teh strug, ki spada v okvir splošne hidrogeološke ureditve porečja Gornje Žilice, ne pride toliko v poštev za pridobivanje električne energije, kakor za za-jezovanje proti odnašanju rodovitnih in tudi gozdnih tal.
Razpis za ta dela bo občina čimprej razpisala.
V soboto so občinski možje imeli pri redni seji na sporedu nekaj točk rednega upravljanja, šlo je v prvi vrsti za ceste in promet.
Občinska uprava je v tem pogledu že marsikaj ukrenila. Kolikor je pač bilo v njeni moči glede na razpoložljiva sredstva v blagajni. Saj pravi pregovor, da se s samo vodo ne more skuhati juha. Do tega prepričanja je prišla večina in manjšina občinskih svetovavcev.
V razpravi so imeli tri ceste. Za odsek iz Grojne do Bukovja je bilo treba izglasovati prošnjo na deželo za prispevek približno 10 milijonov lir. Govorilo se je tudi o nujni izravnavi prehudih ovinkov v Klančinah. Celotni stroški bodo pa znašali 20 milijonov lir in pol. Govorili so tudi o raz-
1 širjenju ceste proti Jazbinam in Vipolške-mu mejnemu prehodu. Stroške za to cesto
l bo delno krila pokrajina. V razpravo je prišla tudi poprava občinske hiše, za kar
je potrebnih 20 milijonov, ker poslopje že ne odgovarja več svojemu namenu. Občanom, ki se vozijo v mesto, bi zelo prav prišle tudi avtobusne čakalnice.
UMETNIŠKA RAZSTAVA
V ipetek. |2. februarja, ibo odprta razstava treh nJadih umetnikov v Novi Gorici. Svečana otvoritev ,bo ob 18. uri zvečer ,v prostoru kluba ZKPU, v isodnijski stavbi. Javnosti se bodo predstavili z intarzijami, olji in .grafikami Branko Lozar iz Kanala, .Pavel Medvešček Jz Anhovega in Miloš Volarič iz 'Kobarida.
Razstava bo odprta od 2. .do 12 februarja vsak dan od 9. do 12. in od 17. do 20. ure. Ob nedeljah pa od 15. 'do 20. ure.
KULTURNE POBUDE
Slovensko katoliško akademsko društvo v Gorici se predstavlja letos javnosti s posebnim kulturnim programom. Najavilo je vrsto predavanj iz sodobne slovenske zgodovine s posebnim ozirom na položaj goriških in tržaških Slovencev med obema vojnama. Predavajo znani politični in kulturni delavci iz Trsta .in Gorice.
Predavanja so se začela 25. januarja in se nadaljujejo vsak teden ob četrtkih ob 20,30 v prostorih Katoliškega doma. Na siporedu je osem predavanj.
Predsednik novogoriške občine Vižintin je zaključil, da sta Italija in Jugoslavija odprli novo pot prijateljstva, ki je lahko za vzgled drugim narodom. Citiral je tudi italijanskega pesnika Ungarettija in našega Prešerna.
Po končanih uradnih pozdravih so govo-. rili tudi drugi navzoči gostje, kot goriški nadškof Coccolin, čigar brezhibno izražanje v slovenščini so navzoči občudovali.
Na koncu je bila zakuska za vse navzoče. Zvečer so se pa štiri županska odposlanstva zbrala pri prijateljski večerji v restavraciji »Transalpina«. Novi znanci iz štirih mest so nadaljevali razgovore še po večerji onstran meje.
—n—	.
Doberdob:
ŠE ENO MNENJE
Ime Doberdob je zaslovelo že v prvi svetovni vojni zaradi tolikih krvavih ofenziv in med nami še posebej zaradi Prežihovega vojnega romana »Doberdob«. Zdaj se spet širi po svetu poznanje tega imena v zvezi z nameravano gradnjo ciklotronskega pospeševalca.
Vprašanje, ali bo ta velikanska naprava stala pod našo kraško planoto ali ne, je zbudila že stotere polemike. Gospodarski krogi naše dežele se zanjo zanimajo, ker upajo, da bo prinesla velike gospodarske koristi zlasti s terciarnimi dejavnostmi, ki so v zvezi s tako ogromnimi napravami. Nekateri so celo mnenja, da bo postal proto-sinhrotron tista čudodelna palica, ki bo naravnost rešila celotno goriško-tržaško gospodarstvo.
Vsa ta vprašanja so prav tako pereča tudi za našo slovensko etnično skupnost. Saj nismo tako zarukani, kot nekateri menijo, da bi odklanjali tehnični in gospodarski napredek in bi si menda raje hoteli svetiti z leščerbo kot z elektriko. Kot pa smo že ponovno pisali — o tem je prav Novi list prvi povzdignil svoj glas — ima industrializacija naših krajev poleg gospodarsko pozitivne plati, tudi narodnostno negativne za našo narodnostno manjšino.
če in ko se bo protosinhrotron vrtel v polnem razmahu, mu bo streglo okrog 5000 ljudi, kar znese z družinskimi člani vred okoli 20.000 oseb. Večina od teh se bo priselila k nam in bo nujno spremenila sedanjo sestavo prebivavstva na doberdobski planoti.
Danes ponovno v tej zvezi poudarjamo svoje stališče: naj le pride tudi k nam še laka industrializacija, toda obenem z njo tudi trdna zaščita našega narodnega obstoja s primarno zaposlitvijo domačih delovnih moči.
OBVESTILO
Ravnateljstvo GIMNAZIJE-LIČEJA in UČITELJIŠČA v GORICI obvešča, ida bo v .nedeljo, 4-februarja, .ob JO.30 roditeljski sestanek. Sestanek bo v (risalnioi učiteljišča v .ulici Croce, itev; .3.
Vabljena ,so starši ali njih namestniki,
OPOZORILO
Mestno županstvo opozarja vse občane,, .da veljajo osebne izkaznice po 3. čl. zakona o javni varnosti le 5 let. Komur je veljavnost izkaznice po-' tekla, naj je takoj obnovi. Oblastveni orgflini bo-,, do na to strogo pazili.	,	t-	•
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Nova številka „ Zaliva
Nova, 8.-9. številka »Zaliva« se odpira z. razpravo Pavleta Merkuja »Ljudsko izročilo v Ter. ski dolini«. Merku objavlja v njej svojo jezikovno-etnografsko bero iz najzahodnejše doline slovenskega etničnega ozemlja, to je. iz Trske doline, ki gleda že naravnost v Furlanijo in je odrezana od ostalega slovenskega sveta po gorskih grebenih. Naravnost čudež, da ljudje tam še govore slo vensko — in vendar govore. Njihov govor je. premešan s tujimi besedami, toda osnova je slovenska, kar je lepo razvidno iz starodavnih mulitev, šaljivke in basni, ki jih navaja Merku v izvirnem narečju, z naglasi. Razprava ni napisana pusto, uče-njakarsko, ampak življenjsko in zanimivo; v uvodu nam živo predstavi zemljepisno okolje in človeški element Terske doline. Edino, kar moti brav-ca, je uvajanje, črke č med črke slovenske abecede, s katerimi skuša Merku izraziti govor Terskih Slovencev. Morda je res slišal tak glas, a bi bilo vendar bolje, če bi ga skušal izraziti s slovenskimi črkami, tudi iz praktičnih razlogov, kajti koliko je celo med izobraženimi Slovenci takih, ki bi zares vedeli, kako se izgovori srbohrvaški č?
Razveseljivo je, da se s takimi razpravami in člankami neprestano drami in poživlja zanimanje Slovencev za ta najzahodnejši in morda tudi — z etnografskega stališča — najzanimivejši košček slovenske zemlje.	,
Pavel štrajn je prispeval zelo objektivno dokumentarno, pa tudi zanimivo napisano razmišljanje »Med resnico in celotno resnico o Izraelu«. V tej številki je objavljen le prvi del, v katerem prikazuje začetek sporov med Izraelci in Arabci pred drugo svetovno vojno, ko so Judje polagali šele temelje svoji narodni državi. Strajn razkriva presenetljivo spletkarsko vlogo Angležev, ki so ščuvali Arabce in Jude druge preti drugim. Avtoi po našem mneju nekoliko pretirava pripravljenost arabskih Palestincev za mirno sožitje in sodelovanje z Judi, ker se nam zdi, da je bila to bolj posledica pasivnosti, ki jo večkrat omeni tudi on, kot pa resnične zrelosti in odpora proti nasilju. Vsekakor je očitno, da piše razpravo človek, ki pozna tamkajšnje razmere. Pri branju pa najbolj moti to, da avtor ne pozna dovolj sosledja s oven-skih časov in stalno piše pogojnik sedanjika namesto preteklega časa, npr. »Abdulahova vojska b morala prodreti do Hajfe«, namesto »Abdulahova vojska bi bila morala prodreti . . .«, kajti t sto se je dogajalo v preteklosti. Sicer pa je to tipična napaka skoro vseh današnjih slovenskih časn kar-jev in tudi mnogih pisateljev. V članku pa so še druge pravopisne napake, a manj nervirajo.
Radoslava Premrl nadaljuje svoje spomine na brata Jenka-Vojka. Kot smo že nokoč omenili, ti spomini daleč presegajo pomen osebnega doživljanja in nas kar najbolj presajajo nazaj v narodno in psihološko vzdušje dni, ko se, je Primorska pripravljala na upor. Kot tako ima velik dokumentarni značaj.
C. Hren (psevdonim?) je prispeval v obliki »zapoznelega pisma iz Slovenije« obširen esej »Naše vietnamsko vprašanje«, ki je precej polemične narave, zlasti do Josipa Vidmarja, pa tudi do Kardelja zaradi njunih stališč in izjav o boju vietnamskega ljudstva. V marsičem ima prav, ponekod
REVIJA »TRIESTE«
Te dni je izšla 80. številka revije »Trieste« z bogato vsebino. V ipolitičnem delu tolmači znani časnikar Giorgio Cesarc obisk jugoslovanskega ministrskega predsednika Spiljaka v Rimu. Podtajnik Krščanske demokracije Piccoli se ipa ukvarja z reševanjem južnotirolskega vprašanja, ki mora ubrati srednjo pot in zadovoljiti obe plati. Ne pove pa docela jasno, ikako se to doseže.
Zanjmivo je gospodarsko razmišljanje o položaju naše dežele med zahodnim in vzhodnim gospodarskim blokom. Pisatelj Bonifaoio ugotavlja, da se Furlanlja-Julijska krajina rešuje iz gospodarskih težav ikot most izmenjave med Vzhodom in Zahodom
Med kulturno - zgodovinskimi članki najdemo Schiffrerjev o nacistični zasedbi Jul jske krajine in BurLimiijev o življenju in delu tržaškega slavista Umberta Urbanija.
pa tudi premočno idealizira vietnamsko ljudstvo in ! njegov boj, ker ne. upošteva, da so vistnamsko I ljudstvo Vietnamci na obeh straneh in ne samo j na eni in da lega ljudstva dejansko nihče ne vpra-; ša, koliko časa je še pripravljeno, da doprinaša toliko žrtev in junaštev, ker drugi odločajo v nje-j govem imenu. Samo niti pravzaprav ne ve, kaj je tisto, za kar se mora bojevati — kaj je socialistična sreča, ki	mu jo obetajo	oblastniki	v Se-
vernem Vietnamu, in sreča zahodne demokracjc, ki mu jo obetajo oblastniki v Južnem Vietnamu in njihovi ameriški zavezniki. Avtor tud: prezre dejstvo, da Vietnamci niso »majhen azijski narod«, kot neprestano zatrjuje, temveč da štejeta Severni in Južni Vietnam skupno 35,3 milijonov prebivalcev na 328.030 kvadratnih kilometrih, približno kol Poljska. Tudi v tem članku torej srečamo idealiziranje dejansk h razmer, ki je tipično za nas Slovence, kadar	razpravljamo o	drugih	narod h.
In tako tudi ne moremo povsem pritrditi av'or-jevi polemični ogorčenosti nasproti Vidmarju n drugim, ker vidimo v njihovi p"evidnost; le bolj iskreno zavest, da ne poznajo dovolj dobro dejanskega stanja, da bi lahko izrekali ostre sodbe in dajali izklesane izjave, ali pa zmanjševali pomen igre velikih sil	v vietnamski	zadevi	in	videli
samo boj vietnamskega ljudstva. S miatije so eno — in zaradi teh zasluži avtor vse moralno priznanje — toda stvarnost je drugo. Upoštevati je treba tudi to in	predvsem to.
Edvard Kocbek se je zdaj prvič oglasil v »Zalivu« in to z izredno zanimivim in aktualnim odlomkom iz svojih »Nemških zapiskov«, ki jih je napisal med nedavnim potovanjem v Nemčijo. V tem njegovem eseju najdemo misli, ki so bile kot nalašč napisane za polemiko, ki se ta čas vodi pri nas o pojmovanju narodnosti. Kocbek, ki je ta vprašanja gotovo globlje premislil kot kdorkoli drugi in ki je za slovenstvo tudi nekaj žrtvoval — bil je med voditelji boja proti okupatorjem in je prebil štiri leta v gozdovih in gorah — piše med drugim:
»Današnja moč in slabost Slovencev na Koroškem sta neposreden izraz krize, ki se. je glede slovenstva začela v matični deželi prav z narodno osvoboditvijo. Kljub temu. da vojna zmaga ni priborila vsega slovenskega ozemlja, se je družbena preobrazba Slovenije začela brez prepričljive povezave narodnih teženj z družbenimi cliji. Gospodarski razvoj se je uredil kot prednostni proces industrializacije in tehnizacije, poudarjanje o snovnih koristi je postalo enostransko, osebne in kulturne vrednote so postale le njihova funkcija. Tako se je odprlo tudi tiho nasprotje mod pojmovanjem narodnosti, ki je Slovenca antropološko izdelala, in med revolucionarnim internacionaliz-mom, ki je slovensko človeškost naglo usmerjal iz biti v dej. Pojmovanje narodnosti je pri tem sicer brez škode izgubilo nekatere romantične poteze, vendar je začelo hkrati hirati v ljudski zavesti kot neuporabi j iv in celo škodljiv habitus. Na njeno mesto ni stopila nobena enakovredna osredi-njujoča in povezljiva zavest o izvirnosti in samobitnosti. O antropološki dialektiki slovenske človeškosti je tako zavladala katastrofalna teoretična in praktična nejasnost . . .«	fj
(Konec prihodnjič)
Telegrafski intervju z Borisom Pahorjem
Srečanje med uredniki tržaške revije »Most« m uredniki ljubljanske revije »Naši razgledi«, ki je bilo, kot smo poročali, pred kratkim v Ljub- ( Ijani, je vzbudilo med slovenskimi kulturniki v , Trstu in sploh med našo javnostjo veliko zanima: nje, rekli bi pravo senzacijo. To in podobna srečanja naš list pozitivno ocenjuje, saj si je po svojih močeh za takšna srečanja prizadeval tudi v časih, ko še ni pri nas in drugod prodrla in se uveljavila beseda »dialog«.
Prav zato, ker zadn e ljubljansko srečanje pozitivno ocenjujemo, smo zaprosili našega pisatelja Borisa Pahorja,	ki	se	je zlasti v zadnjem času s
svojimi eseji v	»Zalivu« močno angažiral v	slo-
venski stvarnosti, naj v »telegrafskem« intervjuju pove svoje mnenje o zadnjem dogodku.
Uredništvo
Časniki so poročali o sestanku urednikov petna j st dnevnika »Naši razgledi«, ki izhaja v Ljubljani, in ,urednikov tržaškega »Mostu«. Kaj bi pripomnili k tej novici?
Pripomnil bi,	da	se	pri nas dogajajo zares	čudežne reči. Saj	je	bil	pred kratkim Marjan	Ro-
žanc sodniijsko preganjati zavoljo člar.ka, ki ga ,je objavil »Most«, v obtožnici je pisalo, da je Rožanc celo kriv raznašanja »Mostu« po Ljubljani! Zdaj se »Naši razgledi«, ki so nujno pravoverni, bratijo .z »Mostom« — kdo sc ne bi čudil tako zanimivi svetlobni igri!
Dobro. A jse Vam ne zdi, da tak preokret lahko pomeni nov korak v demokratizaciji?
Ce je .tako — dobrodošel naj bo preokret! Vendar mi vsa stvar preveč diši po uradnih potezah, teh pa ne maram, ker jih narekuje račun, taktika.
To se pravi, da ne verujete, da bi uredniki »Naših razgledov« imeli široke poglede?
Ne sodim po tem, kar je človek zasebno. Privatno je lahko urednik zelo zelo širok, na Slovenskem še posebno .takrat, ko ga ima malo pod kapo.	O	uredništvu	»Naših razgledov« pa bi	rekel,
da	je	v glavnem	konformistično Najbolj	zgovo-
ren dokaz za to resnico je začudenje v Sloveniji, ko so brali o pogovoru med uredništvom »Naših razgledov« in uredništvom »Mosta«. Kako, so rekli, »Naši razgledi« ne objavljajo naših člankov, odpirajo pa se zamejcem in težijo po dialogu! Zakaj sc ne sprostijo poprej, doma!
če	naj povem	o svojih skušnjah, bom	rekel,
da	so	me pred leti pri »Naših razgledih«	prosili
a oris zamejskega ozračja. .Bilo je za novoletno šfe.ilko. Niso mi spisa objavili, čeprav ni bilo v njem nič tako strašnega; saj je potem v skrajšani obliki tiste moje misli objavilo »Delo«. Kasneje, ko sem pozabil na to njihovo slabost, sem jim ponudil kratek spis »Trubarjev pupcl«. Drago Druškovič mi .je takrat v imenu uredništva odgovoril, da ne marajo biti poštni nabiralnik. Spis je potem objavil Mitja Mejak v »Sodobnosti«.
A odtlej je minilo precej časa. Marsikaj se je medtem spremenilo.
Dobro je to, da se je. A nisem opazil, da bi se uredništvo »Naših razggledov« zavoljo samostojnih misli uprlo ali celo odstopilo. To sc pravi, da bo isto uredništvo tudi za novo politiko, kakor je bilo poprej za staro. In če bo šlo po sreči, bo jutri spet za neko drugo. Mogoče boste rekli, da sem osebno prizadet. No, prav, oni meni, da ne marajo biti poštni nabiralnik, jaz pa njim, da ne bodo videli mojega imena na njihovem časniku, dokler ga bo urejevala sedanja garnitura. S tem je zadeva končana, kar se mene tiče. A ne gre za to. čisto preproslno ne verujem v današnje urednike, -ker so samo zbiratelji prispevkov, samo kolekcionisti. Če pa imajo kak samo malo nevaren dopis, ga dajo med pisma, da si ‘ako umijejo roke.
A V danih okoliščinah zna napovedano sodelovanje koristiti, se Vam ne zdi?
Tega ne bom tajil, vsaj kolikor zadeva informacije, ki jih bodo v Sloveniji imeli o zamejcih. Drugače pa se bojim, da se bo vse razvijalo na liniji »odprtosti« ali z besedo, ki je pokoncilska, na liniji »dialoga«. Ta »odprtost« in la »dialog« pa sta samo slepili, dokler ne posežejo vmes dejanja. Tisti, ki so za oboje, tako za odprtost kakor za dialog, pa zelo malo govorijo o pravicah skupnosti v zamejstvu, če pa govorijo, je to spet samo »dialog«.
Kaj pa »Zaliv«, kako, da ga nič ne omenjajo?
Verjetno zato ne, ker ni krščanski, saj dialog se danes razvija predvsem med dialektičnimi materialisti in kristjani, še verjetneje pa1 nas nihče ne omenja, ker »Zaliv« ni za .uradno proklamira-no objemanje, od katerih nima nihče ničesar.
Pa okrogla miza, ki jo napoveduje poročilo?
Ne vem, kaj bodo sklenli drugi uredniki »Zaliva«, ker se še nismo sestali, zase lahko rečem, da kot sourednik revije ne bom sedel za okroglo mizo, šel bom kot zasebnik v dvorano in se pogovora udeležil kot pisatelj.
Jfoce biti	wes	združenje?
Ob včerajšnjem X. rednem občnem zboru S. Ž. BOR katerega član sem tudi sam vse od ustanovitve, bi rad povedal nekaj misli, ki mi že dolgo ležijo na srcu.
O občnem zboru samem in posameznih govorih boste lahko obširno brali v dnevnem časopisju. Sam bi rad podal samo nekaj misli ob zelo važni debati, ki se je sinoči razvila. Včerajšnjega jubilejnega občnega zbora našega športnega združenja so se med drugim udeležili tudi občinski svetovalec Slovenske skupnosti dr. Ralko Dolhar, predstavniki tržaškega tiska in tiska iz Slovenije, reporterka koperskega Radia, predstavniki organizacij športnih in prosvetnih društev. Od teh je odv. dr. Angel Kukanja v pozdrav povedal nekaj lepih misli v imenu SKGZ. Položil nam je na srce. da Je zanj mladina jutranja zarja in da tej mladini, ž-eli, da bi bil njen dan kar najbolj izpolnjen in najlepši, uspešen predvsem za nacionalno skupnost, kateri mladina pripada. Svetoval je tudi športni mladini, naj bo njeno delovanje čim šdrše ter naj zajema vse sloje in vse poklice. Zelo umestno pa )c poudaril, da šport ne sme biti samemu sebi na-nien, kot se sedaj dogaja pri profesionalnem športu. Soort dr. Kukanja pojmuje na ta način fin upam, ' a se v tem z njim vsi strinjamo, čeprav vse pre. malo naredimo v tem smislu), da na eni strani krepi telo, na drugi strani pa poskrbi, da se nje-B°v duh razvija. Vzpostaviti se mora harmončna skladnost med duhom in telesom. Odv. Kukanja je v splošno odobravanje zaključil, da bo slovenska mladina s Tržaškega svojo funkcijo izpolnila samo, če bo lepa in dostojna predstavnica našega naroda, ki živi na tem ozemlju. Nato je občni zbor pozdravil predsednik š. D. Sokol iz Nabrežine Antek Terčon, ki se je kot predstavnik enc-ya izmed okoliških društev zahvalil BOR-u. ker ie tem društvom pripravil pot za športno udejstvovanje. Sledili so pozdravi Marka Laha v imenu SPDT, Mirana	Kureta za	Š. D.	BREG, ki je želel
BOR.u, da	bi	žel vedno	večje	uspehe, in da bi
mu uspelo še bolj mobilizirati mladino, Nika škam-Pcrla za š.	D.	Škamperle,	ki je	pozval novi odbor
• Z. BOR	na	prijateljski	razgovor o skupni ure-
)en' uporabi prostorov velikodušnega (moja oporn
kov. To je bilo sicer samemu predsedniku BOR-a žal, ni pa povedal, iz kakšnih »tehničnih« razlogov ic odbor S. Ž. BOR preložil občni zbor z napovedane pretekle nedelje prav na sredo, ko je komorni koncert GM posredoval prisotnim brez dvoma izreden glasbeni užitek. Kako hočemo, da bo mo, našo mladino tudi kulturno angažirati, če. si privoščimo take pomanjkljivosti.
Poročila predsednika, tajnika in blagajnika so bila povsem normalna, polna lepih, fraz, a zanimiva in važna je bila predvsem d:skusija, ki j'm je sledila. Argumenti so bili res važni za celo našo skupnost v Trstu. Glavni problemi o katerih bi se moralo naše časop:sje na široko razpisati, so bili naslednji: 1. temeljni problem, ali naj bo BOR res elitno športno združenje ali pa navadno, sveto-ivansko športno društvo, želimo, da bo S. Ž. BOR res prava reprezentanca vseh tržaških slovenskih športnikov in da je o njem prisiljeno poročati vse italijansko časopisje z »Gazzetta de.llo šport« na čelu? Diskusija o sem je bila precej živa in iskrena, a problema ni rešila. Sam sem imel
tudi daljši govor, a o tem naj poročajo drugi, če se jim zdi vredno, čc sem prav razumel, je predsedstvo la važen problem prepustilo koordinacijskemu odboru za šport in rekreacijo (KOŠIR), ki pa že dalj časa obstaja, a problema še ni rešilo in ga tudi verjetno ne bo.
Dosedanji blagajnik BOR-a in dober atlet in atletski trener Bruno Križman je umestno povedal, da lahko v pičlih 3, 4 letih naše Š. Z. BOR postane najmočnejše športno društvo v Trstu sploh. To ni utopično, saj smo že sedaj v nekaterih športnih disciplinah (glej:	odbojka	in namizni
tenis) najboljši.
Kaj se še torej obotavljamo? Odločno enkrat za vselej, da je BOR za vse Slovence na tržaškem, da je res združenje, kot je lepo povdaril naš znani slikar Jože Cesar. Tudi volitve so bile včeraj od tega pogojene. Ne da bi jaz kaj imel proti novemu odboru. Vendar eno je. če voTmo odbor za elitno športno združenje, drugo pa, če ga volimo za neko športno društvo, ki ima slučajno sedež v mestu, in niti ne v centru, ampak pri Sv. Ivanu. Jaz, ki sem rojančan naj torej nasto-ram za športno društvo DOM Rojan?
O drugem kdaj prihodnjič.	Edi	Košuta
MODA ZA LETO 1968
ba)
svetoivanskega prosvetnega društva Egona
tatisa za š. D. Polet z Opčin in moji v '11101111 's- B. DOM Rojan.
Piisotnih ljudi, predvsem športne mladine, je bife veliko, kljub istočasnemu, brez dvoma zelo uspe-IU| koncertu Glasbene matice z gostovanjem nekaterih najboljših slovenskih glasbenih umetn:-
Najprej vsem dragim bralkam prisrčen pozdrav. Naš kotiček je. sicer zamrl za nekaj časa, — ponavadi sc lak molk opraviči s fermulo »zaradi tehničnih razlogov« — vendar upamo, da bo spet oživel in prinesel našim bralkam sem pa tja kaj zanimivih novic.
Sedaj pa k modi — kot naznanja naslov! Pisati o tej zanimivi, aktualni, in vedno spreminjajoči se temi ni lahka stvar. Izgleda namreč, da mode ne ustvarjajo ženske s svojimi povprečnimi težnjami, simpatijami in odnosi do neke noše, temveč da jo dirg rajo nekateri, in teh je vedno več, ki imajo burno fantazijo in jo na modnih razstavah podtikajo in vsiljujem današnji ženski, ki ima, zaradi svoje vedno večje zaposlenosti v družbi, vedno manj fantazije.
Italijanske, točneje rimske modne revije so sc pričele v prvi pojovici tega meseca in seveda prikazujejo modeV za pomlad in poletje (čeprav se je tokrat izkazalo, da so le redki upoštevali mo- j rebitno poletno vročino in so obleke bile primerne j kvečjemu za konec pomladi). Vsi krojači so hoteli biti originalni, ta je prikazal samo bele obleke, oni romantične s pentljami in čipkami, ali po-
sute s kristali za princese iz pravljic; brazilski debitant Ektor je povzel motive iz folklore svoje dežele, sestri Daniele pa sta se razlikovali od vseh drugih s svojo linijo »mala squaw«, ki se jasno opira na nošo ameriških Indijancev. Obleke so iz belega volnenega blaga, mnogi in najrazličnejši so motivi iz usnja, ki krasijo živofec vseh vrst oblek.
Težko je potegniti črto in reči, v čem se vsi strinjajo: morda so še vsi za sorazmerno krat* ko krilo. Skoro \si so za hlačno krilo, ki je zadnji kotiček mode, vsaj tako izgleda.
Linija oblek pa je na splošno ohlapna, udobna, čez dan lahkotna in mehka, zvečer impozantnejša in dragocenejša. Za vse je tudi značilno, da uporabljajo v obilici vezenje in našitke v isti barvi, kot je obleka, nadalje, da dajejo velik pomen raznim pritiklinam, tako pasovom, šalom, . sponkam in vsem drobnim elementom, ki lahko spremenijo čist, linearen in mehak kroj, ne, da bi se bilo treba zatekati k večnim spremembam na škodo okusa«, kot je dejal ob pričetku svoje revije rimski kro iač Valentino, ki v precejšnji meri določa težnjo letošnje modne smeri.	MARTINA
Uporni ni	iz p'ioe'luolouno uojno
V RUSKEM UJETNIŠTVU 1
Inž. J. K. ■ ■ ■
Obisk pri Židih
Ko je Sonja odšla in Nina ni imela dru-£e družbe kot samo svojo mlado sestro, je prodajala hud dolg čas, ker ni bila vajena mnogo brati. Mogoče je bila tudi nervozna, ker se njene srčne zadeve niso razvijale v redu. Tako me je neki dan naprosila, da bi se odpeljala enega prihodnjih šini na obisk k njeni prijateljici, ki je bila Židovka. Prilika se mi je ponudila takoj drugi dan in sva se odpeljala z Begunko. Pot jc bila ravna ali pa malo nagnjena, tako da je Galka v pol ure pretekla tistih 6 vrst, kolikor bi morala znašati razdalja.
Žid Aaron je imel sicer odprto svojo avko, a prometa ni bilo nobenega. Vodke ni več imel in zato tudi klientov malo. Vse nekam mrtvo. Jaz sem privezoval Galko,
na pa je stopila v hišo. Kmalu pa je spet prišla ven s svojo prijateljico Saroč-°. ki je rekla, da bi naju sicer zelo rada sprejela, a da tega ne more, ker imajo tisti can enega svojih najstrožjih postov. Re-la je, da bova vsak drugi dan dobrodo-s In tako sva spet zajezdila begunko in se vrnila. Žalostna je bila tudi Galka, ki Je bila ob en sladkorček.
I Jaz bi se požvižgal na Židinjo in ne bi ! več šel na obisk, a Nina je vztrajala, da 1 morava obisk ponoviti, in za zagovornika 1 v tem oziru je dobila celo ravnatelja. Ta-l ko se je pač razvilo, da sva po dveh tednih z Nino zopet vsmerila begunko na Aarono-vo lavko. Sprejeta sva bila zelo prisrčno in kmalu je bilo v salonu na mizi vsega: sa-movar z varenjem, med in surovo maslo ter zelo dober, izredno bel kruh. Spil sem dva kozarca čaja, drugega pa nisem vzel, ker se mi ni valjal pri nogah noben pes, da bi mu dal. Nisem in nisem mogel premagali nekega posebnega duha po zatohlem. Nina pa se je basala, kot da bi bila že tri dni brez hrane.
Ne vem, ali je bil v hiši še kdo domačih, a videl sem le Saročko in Aarona. Sa-ročka je bila lepo dekle, kot so običajno nedolžna dekleta pri 18 letih, mogoče malenkost preobilna, stari Aaron pa je bil tipičen Zid s kljukastim nosom in nekoliko daljšimi kocinami ob ušesih. Na glavi je imel pokrivalo brez krajnikov, odet pa je bil s pol-kaltanom, to je s haljo, v katero se ni mogel cel zavili. Hotel sem pregledati njegovo ekonomijo, a se je nekam obotavljal pokazati mi, kaj ima. Obotavljanje
pa je trajalo le toliko časa, dokler sem govoril ruski. Cim pa sem začel lomiti malo pokvečeno nemško dunajsko narečje, se je raztopil kot maslo in mi razkazal vse. Imel je zelo velike shrambe za žito, katerega so mu napeljali mužiki že ob žetvi, da so plačali svoje obveznosti, ki so se jim nabrale pri Zidu v teku leta. Pohvalil se je, da je kakšenkrat v enem tednu natovoril tudi 20 vagonov žita in ga odposlal grosistom v Odeso. Imel pa je tudi lastno vodkarno, to je žganjekuho za vodko.
»Še je imam kakšno steklenico,« je rekel, »in če želite, vam jo dam poskusit«.
Odklonil sem in rekel, da ne maram in ne morem piti žganih pijač. Dodal je, da je kakšenkrat cela truma mužikov ležala pijana okoli njegove lavke. Rekel je tudi, da se tisti časi ne povrnejo več in da se boji, da se nekega dne pojavijo na cesti člani »dike« divizije in z njimi da bo konec.
»Kaj pa je to „dika” divizija,« sem vprašal.
»Ali ne veste? To so vojaško organizirani oddelki, katerih člani so sibirski katorž-niki, to so navadno zločinci, obsojeni na delo v Sibiriji. Tem so obljubili svobodo, če se v vojni izkažejo s hrabrostjo in iznajdljivostjo. Baje je 6 takih divizij; u-boga vas ali okraj, kamor pride tak oddelek.	(Dalje)
3 <
SP— <U rt
O v v
rt rt
n£"0:
> P-f
“ 8 s
OSP
&&:
D Ih ^
^ ai
a-§ E „05« v to C
■H, 0 o S
'S.gl'51
3 o
D.J3 rt w
OX) Ih,'i
•S, .Si, ^ i?
M 3S O PQ
« 35 -O
•N
o o
5S 2 o c c
£ > •-» o a o a>
•—> >N
3 'iii
! c M
J C O <D M C rt , rt	OD
ffS.g.s
C JS o _ c o^.S
G S .■g
g1" i) N
m .Si, ^ "o
1*3 3 ssL
— —	O
^ r 13 Id
£ > g c« ~ d
a>
„2 c £
• D OJ rt >
* c.«
5 o ^
. § S « Us
3 W «u
_ T3 ‘j2 s o ^ o * ^ -
s b a o s s -a
C O o
^ 2 g-U T3 '3 c £	.53
S 2>S
a-§ . R ■S73*- «
w> • c rt —
rt O od ^ «0 C CJ N M Ti
H Piše MILE MIRNIK 11 Riše MARJAN BREGAR
E ............
■" C3 .S, ,3
M "3 o —
2 E 6 -r= .ai,
■° n	=
U « S > ’8
£ s §•»
•3 Tb "3 ••
c O ‘u C ta
. p. O a o
S X) T3 >co rt W D *-w ^
C	ra
dl^.s73
>0	'J)	-3	-J"
>w O ♦- fl O
■g & tu
> a fi »
— >c/) X >V)
« C D ? 2 c > ~ O- c
rt w> .5
rt —	«2
C M O (U
S —. ^ ^>0 -§ ^ ^ — --J’V E
^ a c .s, llr3 a =
to “ —
O 3 m a 3 ._ c c
3 2 'o 3 "3 oo'S u J3
Ji> > >
« 5 :=T3S o -J -C t, ni ^
'3 3
C .i