Štev. 20.
Y Ljubljani, 15. maja 1908.
XLVIII. leto.
1
f3¡
i-
■		n
		
	: 9 "	
		
		
	f v* ifc:	
		
	i	
Grlasilo avstrijskega jugoslovanskega učitelj stva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja .... 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h.
Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Slovensko učiteljišče v Gorico!
V Gorici, 10. maja 1908.
V proračunskem odseku je govoril o slovenskem učiteljišču v Kopru laški poslanec Conci. Zahteval je, da naj se premesti iz Kopra v kak slovenski kraj, laško učiteljišče pa naj se ustanovi v Gradišču ob Soči. Conci ni imenoval nobenega imena, imenoval je le slovenski kraj.
Ta „slovenski kraj", kamor naj se premesti slovensko učiteljišče, pa imenujemo mi: to je Gorica in samo Gorica. Gorica je pa tudi res slovenski kraj. Ime ima slovensko, na slovenskih tleh stoji, polovica prebivalstva je slovenskega,' po 90% laškega prebivalstva se pretaka slovenska kri, Gorica živi ml Slovencev, Gorica je pa tudi glavno mesto Goriškega, to je slovenskega dela dežele, torej je Gorica skozinskoz slovenski kraj. Poslanec Conci ne sme zategadelj čisto nič imeti proti temu, da se premesti slovensko učiteljišče iz Kopra v Gorico, v „slovenski kraj".
Laško učiteljišče v Gradišče ob Soči, ki je „la capitale del Friuli", kakor to zatrjujejo Furlani s ponosom — slovensko učiteljišče pa v Gorico, ki je glavno mesto našega dela dežele ! Tako bo vse popolnoma v redu. In tako tudi mora biti. Ne vedno Lahom vsega, ampak tudi Slovencem nekaj: pravice!
Tistih par laških kričačev v Gorici neha kmalu kričati. Parkrat zavpijejo po ulicah, kak „slovesen" protest še skujejo, potem bo mir! Mir in pravica!
Torej prav nikake resne ovire ni, da bi ne moglo slovensko učiteljišče v Gorico. To je jasno kot beli dan, samo ako ne zavežejo pravici oči!
O vsem tem je bilo sicer že opetovano govorjeno, toda ponavljamo in zahtevali bomo še zopet in zopet, dokler se ne izpolni opravičena zahteva goriških Slovencev.
Pribijamo iznova, da v Gorico, edino v Gorico mora priti slovensko učiteljišče. I z -ključen je vsak drug kraj. Vsak naš trg, vsaka naša vas bi se branila učiteljišča ter bi se slovesno odklonilo vsako mešetarenje in usilje-vanje. Toliko smo moški in odločni sedaj, ko je to vprašanje dozorelo.
Ako bi se vdali, da bi postavila vlada učiteljišče v kak naš trg na deželi, potem bi Lahi s pomočjo vlade kmalu pregnali iz Gorice žensko slovensko učiteljišče, in kadar bi se delila gimnazija in realka, bi nas pognali zopet na deželo, češ, kakor s slovenskim učiteljiščem, tako mora biti tudi z drugimi slovenskimi srednjimi šolami!
Take sanje Lahov pa se ne smejo uresničiti nikdar, in se tudi ne uresničijo.
Vsi kot en mož bomo stali za to, da nas Lahi ne preženo iz Gorice.
„Edinost" je prinesla pretekli petek vest z Dunaja, da govore, da premestijo slovensko učiteljišče v kratkem iz Kopra v Gorico.
Naj se to zgodi ter naj se otvori slovensko učiteljišče s prihodnjim šolskim letom v n a š i Gorici! To je naša želja, obenem pa tudi naša zahteva!
Kdo nam more pomagati!
Z ozirom na članek v „U. T." z dne 17. aprila t. 1. „Nobena stranka nam ne more pomagati" me nekaj sili, da temu donesem za zdaj nekoliko skromnih in kratkih pojasnil z namenom, da se vsi organizovani tovariši začnejo zanimati za vprašanje, ker ni lahko zavzemati objektivnega, dejstvom odgovarjajočega stališča. Treba je v to precej globokega vpogleda v splošno dogajanje s končnim jasnim, resničnim spoznanjem, do česar se pa posameznik ne pospne kar tako samoobsebi. Isti-nitost vršenja družabnega življenja po imanentnih svojih zakonih do dobra spoznati, zahteva velikih izkušenj, študij, truda in časa. In vendar
nam je jasnosti v tem oziru posebno ¡[treba; ona nas privede do enotnega naziranja in mišljenja, ki iz njega izvira enotna homogena aktivnost, kakovost učinkovanja, kar tvori najvažnejši predpogoj za veljavo in moč naše organizacije. Akoravno danes naša organizacija nima v svojih odnošajih iste veljave in sile, ki je ideal najboljših naših voditeljev, tiči krivda brezdvomno v tem, da še vedno nedo-staja enotnega naziranja o socialnem gibanju in drugih perečih vprašanjih, sploh enotnega mišljenja in delovanja posameznikov, ki so sicer organizovani. Vsaj v temeljnih zadevah moramo biti kot organizovani naobraženci na istem stališču, inače ostane vez, ki nas z njo spaja organizacija naša, le površna vez, ki oklepa poedinca sicer na vnanje, a mu ni isto kar bi morala biti, namreč vir notranjih potencirano učinkujočih sil.
Dasi je sistematiška organiziranost glavni znak politiške zrelosti poedinca in je naša organizacija strogo izvedena, vendar se nam je že neštetokrat očitalo, da smo kratkomalo po-litiško nezreli. Opravičeno tudi vsak inteligent pričakuje v organizovani skupini zgolj naobra-žencev temeljitejše pojmovanje organiziranosti nego v organizovani masi samih nevednežev. Omeniti pa le hočem, da moramo tudi v tem smislu napredovati, to je ne samo nazunaj, tudi naznotraj; svoje mišljenje in hotenje, svojo voljo in svoj ponos in pogum začeti sistematiško organizovati, potem šele je mogoče intenzivneje funkcioniranje učiteljske organizacije kot socialne skupine v družabnem življenju.
Protestirati napram raznim očitanjem je jalova stvar.
Pokažimo v smeri svojega dejanja na vsakem mestu in ob vsaki priliki, da smo or-ganizovane socialne skupine učiteljev, ter da delujemo v smislu in smeri, kakor je imanentna skupini kot celoti, in učinki bodo govorili o našem pomenu in veljavi v socialnem življenju.
Naša organizovana skupina učiteljstva je družabna osebnost s popolnoma od prirode do-
ločenimi težnjami in principi svoje^aktivnosti; na posameznega učitelja se ne more ozirati, je Ii mu prav ali ne; ona mu daje direktivo, ne on nji, poedinec se po tem ravna, ali pa ga nje osebnost ne priznava več vrednim za svojega člana. Naravni pot je sicer, da se poedinec sam izgubi stran, ako se ne more strinjati z imenitnimi principi družabne osebnosti.
Da je pa mogoče posamezniku v naši organizaciji vedno prav učinkovati v smislu njenih prirojenih zakonov, mora z ozirom na nje imeti jasnost v tem-le:
1.	Smotri in težnje naše organizacije kot socialne skupine so ji naravnim potom od rojstva sem strogo odmerjene. V tem oziru se ne briga za to, ker je nadrejena, ali to ali ono posameznik sankcionira ali ne. Ona izkuša posameznika preustrojiti v činitelja sebi v prid; v svojih akcijah napram drugim skupinam kakor v svojem vedenju v socialnem življenju se z ozirom na svojo korist ali škodo nikdar ne zmoti, kar se o posamezniku ne more nikdar trditi: le v toliko dela ta prav, v kolikor dela v smislu skupine.
2.	V nji se vrši vedno izpreminjevanje in nadomeščanje, novi sprejem, kakor odmiranje udov, ki imajo dolžnost, svoj značaj, mišljenje in učinkovanje prikrojiti in prilagoditi smislu skupine.
3.	Posameznik spoznaj odnošaje naše organizovane skupine do drugih socialnih orga-nizovanih in neerganizovanih skupin, do države itd. Spoznaj njih medsebojno učinkovanje druge na drugo, akcije in reakcije, ki jih izvršujejo; nikjer ne boš videl tehtnega, vplivajočega le poedinca, povsod skupino. Pridobi si vpogled v prezanimivo to socialno gibanje, da spoznaš, po katerih načelih se vrši, v čem bistvuje in kaj pomenja.
4.	Spoznaj, da naša organizacija ni za parado, ampak da stoji sredi ljutega boja ter da zahteva za ta boj vsak hip vse tvoje sile, in da se ta boj vrši tudi neodvisno od tebe.
5.	Spoznaj nadalje, da bije skupina ta
LISTEK.
Štiri postaje.
Spisal —j.
III.
Obisk na zemlji.
„V vso večnost, dokler ..." tako so mi zvenele Lueiferjeve besede v ušesih, in škripaje mi je hitelo pero po praznih rubrikah razred-nice, in brezzobe čeljusti so v škrtanju sekun-dirale škripanju obsojenih mojih tovarišev.
„Luka, kaj bo to res na večno trpelo? Saj si bil v življenju vendar predsednik „Zaveze" ter si dvigal glas za naše koristi.--
Kaj, tukaj pa ti je padlo srce popolnoma v hlače? Daj, daj, izposluj nam rešitev!"
„Pa se pojdi ti bost z vragom !" zareži Luka, nevoljen nad mojimi besedami. „Kaj nisi slišal, da je vrag obsodil tudi tebe kakor nas v vso večnost ?"
„Da — pa je tudi pristavil dokler," se odrežem jaz. „Jaz mislim, da bi bilo prav, da sestavimo na peklenskega poglavarja spomenico — pa jo poneseš pred njegov prestol!"
In sestavili smo jo. Omenjali smo v nji,
da smo bili trpini vse življenje na onem svetu, in da ni imel z nami usmiljenja nihče in prav nihče na svetu ! Molili da smo in kleli, prožili in zahtevali, a vse zaman — uslišala nas ni ne zemlja in ne nebo."
Tako genljivo smo jo sestavili, da so kot orehi debele solze tekle po licu Luciferele, ki je stala poleg Luciferja, ko mu je Luka čital spomenico.
In res : vragu smo se zasmilili ! Dvignil se je v svojem prestolu in zadonel je njegov glas : „Preneha naj vaše trpljenje ! Veselite se z nami ! Prosto vam je vse moje carstvo — le iz njega venkaj ne smete ! Kar je zašlo v pekel, ne more več v nebesa !"
Pa smo bili rešeni. Od takrat pa se je pričelo za nas veselo življenje, življenje, kakršnega nismo uživali v rajnkem življenju nikdar !
Jedli smo, pili in peli noč in dan, rajali in plesali brez konca in kraja.
Polagoma so nam rasle tudi peroti in že smo poletavali čez globine in brezdna kot napol godni vrabci od veje do veje.
Končno so nam peroti popolnoma dorasle in napravljali smo izlete po vsem peklenskem carstvu, ki je pač tisočkrat večje kot je največje na zemlji.
Samo nekaj nas je težilo : Venkaj iz tega carstva nam je bila pot zaprta ! Nikdar ne venkaj .na božje solnce — vedno v tej pol-svetlobi peklenske elektrike — to nas je začelo težiti, in želeli smo si izpremembe, kot si jo želi vsak, ki se mu predobro godi.
Nfkega dne pa so bila vrata peklenska odprta. Nismo mnogo pomišljali in — veš! — smo zleteli venkaj v vesoljstvo !"
„Luka, kam pa zdaj ?" smo hiteli drug za drugim.
„I — kam ? Pojdimo malo pogledat stari svet in belo Ljubljano, da vidimo, koliko je napredovala v tem času, kar smo jo ostavili!"
Rečeno — storjeno! Kot črne vešče smo hiteli skozi ozračje in kmalu smo viseli nad mestom, ki se je raztezalo od Save do Krima pa od Rudnika do Vrhnike.
Nobenega dvoma ni — Ljubljana je to — kakor je dolga in široka — zidana po najmodernejših stavbnih pravilih : visoke, krasne hiše in široke, ravne ceste ! Ako si se ustavil pri začetku ceste v Tomišlju, si videl z dobrim daljnogledom na drugem njenem koncu na Ježici vilo, ki si jo je sezidal v davnih, davnih časih naš dobri tovariš Tone.
Oj, to je bilo morje hiš!
Sredi tega babilona —ravno sredi ljubljanskega barja — je stalo ogromno poslopje, na čigar pročelju je bleščal v zlatih črkah napis „Centralna mestna ljudska šola."
Hajdi — oglejmo si jo ! Luka nam izprosi vstop, in sprejme nas ravnatelj sam v uniformi generala v svojem obširnem depart-maju.
Ko smo se mi vsi po vrsti predstavili, smo si začeli tešiti svojo radovednost z vprašanji.
„Za kolik del mesta pa je zidano to šolsko poslopje, ker je tako ogromno ?"
„Za vse mesto. To je edina ljudska šola v Ljubljani, in s ponosom poudarjam, da popolnoma zadošča modernim zahtevam dobre ljudske šole", nam je bil odgovor.
„Za vse mesto ?" ostrmimo mi. „Kako je to pač mogoče, saj je periferija oddaljena najmanj 3 ure hoda !"
„To ni nikak razlog, da bi to ne bilo mogoče," odgovori ravnatelj ; „modernost naša ne pozna razdalje. Le glejte tukaj to število belih gumbov! Pritisnem na tega, pritisnem na onega, in v tistem hipu se izvrše moje želje po vsem mestu in po vseh 999 razredih tukajšnjega učilišča. — Bavnokar bo ura osem.
boj v tvojo korist; blagruj ta boj! On je le posamezen vidljiv del splošnega velikega boja za veljavo in moč v državi, ki ga bijejo med seboj vedno posamezne skupine človeške družbe, kakor je ta organizovana v obliki države. Boj za veljavo in moč v državi je boj za dostojno boljše življenje.
6. Vedi, da so spone in vezi med raznimi socialnimi skupinami ali družabnimi osebnostmi v državi mnogovrstne, mnogoštevilne, večkrat zamotane in da jih nihče drugi ne more nategniti ali zrahljati ali celo strgati nego skupina sama. Vedi, da med načeloma bistveno nasprotnimi ni mogoče prijateljskih vezi; med njimi vlada v istini le absolutno nasprotstvo, ter so si v ozkem stiku le zaradi tega, ker so v vednem boju, iz obličja v obličje.
Spoznaj kot organizovan učitelj naši skupini sovražne, kakor prijateljske druge skupine, mogočne in nemogočne, razvoja sposobne in odmirajoče, da boš tako v vsakem slučaju na jasnem, kaj ti je storiti. Vsak organizovan član v drugih mogočnih skupinah ve to in tudi za nas je potrebno. Socialno gibanje je pred teboj že popolnoma naravnim potem potegnilo učitelje v boj, in to je bilo rojstvo naše organizacije. Spoznavaj one nasprotnike, proti katerim se je morala naša organizacija roditi v našo obrambo, proti katerim mora rasti in se razvijati in proti katerim učinkovati je organizaciji prirojen nagon.
8. Spoznavajmo, da ima vsak bojevnik zaveznike in sobojevnike, ki se opirajo drug na drugega, ker imajo slične ali celo iste smotre. Ker pa noben boj ni šala, spoštujmo svoje zaveznike in sobojevnike, nam prijazne skupine, ki imajo iste ali slične smotre, podpirajmo jih povsod; podpiramo s tem sebe, ker bodo oni tudi nas podpirali. Ne Blabimo sebe s tem, da odbijamo kogarkoli od nas, ki ima slične smotre, drugače smo res vredni, da nas nazivljejo za politiško nezrele. Naša skupina ne more biti osamljena, ker je to nemogoče, popolnoma izolirana propade, sami ne zmagamo. Še manj je seveda mogoče, da bodo drugi za nas in brez nas šli po kostanj v ogenj, mi bi pa roke križem držeč čakali na isti moment, kdaj nam ta ali ona stranka pomaga. Ne očitaj mo nikomur ničesar, posebno kaki skupini ne; kar se godi, je vse naravno, dano po pogojih. Ne bodimo bebasti in ne pričakujmo pomoči od skupine, ki je v bistvu sovražna; druge skupine pa, ki čakajo na nas, da jim pomagamo, podpirajmo z vsemi silami. Vsaka, po principu prijateljska stranka nam more pomagati v boju ter v istini tudi pomaga; a glavni borilci za našo veljavo in moč moramo biti sami, mi sami z drugimi. Obratno pa pomagajmo tudi mi vsaki nam prijazni stranki, kar nam je vedno po sorodnem politiškem principu, in ona nam vrne z obrestmi, zakaj vsak vzrok mora imeti soroden učinek s prijateljske strani. Tu ni sleparstva, zakaj značaj boja med skupinami v državi je drug nego med posamezniki. Prav izvrstno si lahko pomagajo med seboj skupine z istim politiškim principom, kakor so to agrarci, socialisti, liberalci. Končno naj vendar vsak uvidi, da ni civilizacija nič drugega nego zmagujoč boj naprednjaštva nad klerikalizmom ali reakci-onarstvom, ki se bije že iz davnih časov tja naprej v prihodnjost.
Takoj dam znamenje po vsem mestu, in v tem hipu se bodo polnile vse dvorane z ukaželjno mladino. — Prosim, stopite takoj v prvo dvorano na desno, da ste priča vsem dogodkom."
Po teh besedah pritisne na elektriški gumb, mi pa stopimo v odkazano dvorano, kjer nas sprejme učitelj v uniformi majorja. Pričakoval nas je že, ker je dobil telefonično obvestilo o našem obisku. Sprejel nas je dokaj prijazno in nam odkazal sedeže.
Bila je to nepregledna dvorana za več tisoč učencev, in gospod šolski major je imel kukalo, da je mogel prezreti ves prostor. Tudi nam je ponudil kukala.
V tem hipu se odpro neslišno zaklopke klopi, in že so sedeli na vseh sedežih učenci, kakor semkaj pričarani od nevidne moči.
„Kako pa je vendar to mogoče ?" vzkliknemo vsi obenem.
„Prav lahko," nam odgovori šolski major. „Po vsem mestu je razpeljano cevno omrežje, ki se konča pri vsaki hiši v nabiralnik. Točno ob uri so nabiralniki napolnjeni z mladino, in na dano znamenje šolskega generala se vsa nabrana mladina pnevmatičnim potom privede v centralno naše učilišče, kjer se spet mehaničnim potom porazdele na svoja mesta."
9.	Bodimo skromni v svojih sodbah in proučavajmo rajši pomen strank in „strančic" itd., ne bagatelizujmo neopravičeno zaveznikov in sobojevnikov, niti ne podcenjujmo nasprotnika.
10.	Spoznavajmo, daje edini izvor veljave in moči in zaradi tega tudi izvor udobnega položaja države, ki se nas poslužuje sebi v korist in hitrejši razvoj, kakor bi nas moral kot take že davno upoštevati pred vsem preprosti narod, kipa še ni prišel do spoznanja, ker je večinoma v rokah nasprotnikov. In kaj mu ti sugerirajo o učiteljih, je itak vsakemu predobro znano.
Mi smo za prihodnjost našega naroda, zaraditega za ugodnejši položaj države; le iz-obrazujmo sebe in v pravem smislu one, ki so nam izročeni od države ter glejmo, da se bomo vedno bolj spoznavali v takih in sličnih zadevah; čas bi že skoro bil!	K. K.
K podržavljenju meščanskih šol.
Usti nad Orlici, 9. maja 1908.
Velecenjeni gospod urednik!
V 17. št. „Učit. Tov." ste objavili dopis iz Prage, v katerem se tendenčno referuje o manifestačnem in protestnem zborovanju žofin-skem v Pragi dne 29. marca. Prosim, da izvolite objaviti tudi moj list, da slovenske brate informirate o goli resnici.
Predvsem moram opomniti v boljše razumevanje : nikakor iz malihernih, morda osebnih, marveč sila važnih nagibov je stopila v življenje na Češkem samostojna organizacija učiteljstva meščanskih šol. Ni prilike, da bi danes razjasnjeval, zakaj se je tako zgodilo, toda zagotavljam Vas lahko, da je bilo naše edino in najčišče stremljenje zadobiti meščanski šoli in interesom učiteljstva meščanskih šol boljše ohrane in preskrbe kakor pa prej. ko so nas tovariši iz ljudskih šol v skupni organizaciji majorizovali, dasi nihče ne ve zakaj; saj vendar prihaja pretežna večina nas vseh iz vrst ljudskošolskega učiteljstva (pri zadnji regulaciji plač nam niso privoščili niti zvišanja letne plače). Zemska osrednja jednota učiteljstva meščanskih šol, ki skrbi edinole za meščanske šole iu slednjih učiteljstvo, je bila in je še danes pripravljena v vseh skupnih zadevah bratsko sodelovati. Toda prijateljski, absolutno kolegi-alni odnošaji so napram sedanjemu vodstvu nemožni in tako traja še nadalje napeto razmerje. Naša organizacija ni bila povabljena k žofinski manifestaciji in niti ni pozvana k letošnjemu praškemu slovanskemu učit. zborovanju, dasi je naša organizacija popolnoma samostojna, čisto učiteljska, napredna, ki združuje okrog 1200 članov. Ni čuda, če se izrablja proti nam vsaka prilika; zgodilo se je tako
tudi v vprašanju o podržavljenju meščanskih šol.
*
čemu neki kliče naša organizacija po podržavljenju m e š č a n s k i h šol ? Ne delamo nikdar za vesoljno učiteljstvo, kakor to dela — neopravičeno! — zemsko osrednje društvo, ki je pač prestalo igrati
vlogo tolmača vsega učiteljstva. *
„Zares krasno in tako preprosto ! Pred tisoč leti se nam pa še sanjalo ni o čem takem, in učence smo dobivali v šolo po zaprašenih ali blatnih ulicah, kjer so bili izpostavljeni nerodnim kolesarjem in drugim vehiklom, da so bile vedne nezgode !" govori za nas Luka.
„I seveda — kje ste bili še tačas! Zdaj je vsaka taka nezgoda izključena," pravi šolski major.
Medtem pa so sedeli vsi učenci kakor bi bili pribiti na svojih mestih, otovorjeni z raznimi bremeni in niti genili se niso — še z očmi niso trepetali, ali se nam pa je tako zdelo, kar se ni dalo natanko določiti. Imeli so namreč vsi očala številka 0.
„Pa čudovito disciplino imate, gospod major," se vtaknem v pogovor jaz.
„I, seveda, seveda — brez dobre discipline pač ni nič, in zato je poskrbela šolska oblast, da je dobra disciplina zasigurana," pravi g. šolski major. „Vsi sedeži so namreč prepreženi z električnimi žicami tako umetno, da se nihče na svojem mestu brez moje volje niti geniti ne more. — Le glejte ! Pritisnem na gumb in — rk — že stoje vsi učenci. Pritisnem na ta gumb, in — zasučejo glavo na levo, pritisnem na drug gumb, iu odlože svoja orodja."
Z. U. Jednota je sklenila na zborovanju dne 17. februarja naslednjo resolucijo : „Ker se ni nadejati tolikega izboljšanja težkega stanja deželnih financ, da bi bile „podeželjene" in v tej meri pomnožene meščanske šole, da bi lahko vsak zmožen otrok pridobil si v njih višje izobrazbe, in ker ne morejo biti izvedene niti najnujnejše, na vseh straneh priznane reforme meščanskih šol, se smatramo za popolnoma upravičene zahtevati zborno z učiteljstvom vseh ostalih avstrijskih dežel podržavljenje meščanskih šol.
Oskrba teh šol in njih nadziranje naj bosta poverjena deželnim šolskim oblastem".
In edino le zaradi te resolucije se je pričela proti nam pod vplivom Z. U. S. v nekaterih dnevnikih prava križarska vojska.
Naša organizacija, držeč se zaključka, da ima država danes v šolstvu skoraj že vse v svojih rokah (učitelj se naobraža na c. kr. zavodih, polaga izpite pred c. kr. komisijo, ga nadzira c. kr. nadzornik, učne knjige in učila, učne načrte odobravajo in določajo c. kr. uradi, da, celo zvezke je c. kr. ministrstvo uniformiralo itd. itd.), zahteva, da država šole tudi plača, če je že uvedla splošno dolžnost šolskega obiskovanja od 6.—14. leta.
Oskrba in nadzor naj bosta poverjena deželnim in okrajnim šolskim uradom, seveda zreform o v a h i m , v katerih naj bibilavmnogo večji meri kako r d o s l e j z a s t o pa n a poleg državnih organov tudi autono-mijain učiteljstvo po izvoljenih zastopnikih.
Sodite sami, bratje Slovenci, je li zaslužila naša organizacija za svoje stremljenje tolikega zasramovanja iu očitanja izdajstva! Ali se niso mogle državnopravne stranke poprijeti naše resolucije vse drugače in reči: „Prav pravijo! Hoče li imeti država v šolstvu vse v svojih rokah, naj tudi plača; čepa noče plačati, pa roke od šolstva proč!"*)
Naša organizacija izda v kratkem brošuro, ki bo zagovarjala naše stališče. Dovolili si bomo poslati jo tudi Vam s prošnjo, da jo bodisi po odlomkih celo, bodisi le v ekscerptih
bratom Slovencem v informacijo objavite.
*
Preden končam, še malo kratkih opomb k žofinski manifestaciji.
Oglasila se je v veličastnem protestu proti nazadnjaškim stremljenjem sploh in klerikalnim posebej.
Drugače pa je bilo z vprašanjem o podržavljenju. Izkazalo se je, da ni to vprašanje zrelo za takovo manifestacijo, ki jo razumi A tako, Z zopet drugače, potem, kakor jo hoče razumeti.
Našim govornikom na žofinski manifestaciji je bilo naravnost nemožno zlasti z ozi-rom na kratki čas, določen posameznim govorom, objasniti in utemeljiti stališče, ki ga je zavzela naša organizacija in z njo nemali del učiteljstva ljudskih šol. Podpisani predsednik se je omejil na golo izjavo in kolega Beneš je
*) V nekaterih deželah bi bila to v današnjih razmerah sigurna katastrofa, da ni zavore — državnega zakona!
„Čudovito, čudovito !" pravim jaz.
„Na ta način res mora biti vzorna disciplina. Toda — če se učenec niti geniti ne more brez vaše volje, kako pa je v slučaju, da mu je tako-le kam treba — recimo k pljuval-niku ali celo — na stranišče ?"
„Ni mu treba," je bil hitri odgovor; „prvič se morajo že vsi učenci doma umetno izklistirati, drugič pa ima vsak učenec v svoji klopi že pljuvalnik in celo popoln kloset, in mi tega niti opazili ne bomo, če se bo kateri malčkov reševal svojih zemskih težav."
„Nedosežno !" zakličemo vsi v hipu. „Kje smo bili pač mi pred tisoč leti!"
Brrr — zabrenče tu električni zvonci.
„Pričnite s poukom!" se oglasi čisto jasno od telefona.
„Takoj !" je bil odgovor, in pritisk šolskega majorja na gumb — in učenci so bili v predpisani pozitivi, s podija pa se je oglasil fonograf, ki je čisto in jasno brez najmanjše hibe podajal učencem snov, kakor bi tega ne mogel najidealnejši učitelj.
Učenci pa so v tem nastavili svoje aparate in lovili glasove zopet brez hibe.
Fonograf je končal podavanje in začul se je glas šolskega majorja:
izbral iz svojega odličnega referata — ki temelji na njem omenjena brošura — katerega je izvajal v nekaterih delih na našem zborovanju dne 17. februarja, toda mnogo podrobnejše in natančnejše na zborovanju praškega učiteljstva ljudskih in meščanskih šol dne 28. marca, le nekatere značilne točke (g. predsednik mu je molil žepno uro venomer pod nos, naj že neha).
Izmed izjav, ki naj reagujejo, na našo resolucijo, spominja g. dopisnik zlasti na ono g. šolskega svetnika Metelke, ki je baje v nad-običajno sijajnem in utemeljenem govoru popolnoma pobil v naglici in umetno nagroma-dene razloge gg. Beneša in Skalickega za podržavljenje šolstva.
Mučno nam je bilo, ko je metal krog sebe s „priplačevanjem" na šolstvo v pasivnih deželah. Bavno o tem piše naš vestnik „Škola mčštanska" (1908, str. 118.): „Toda nam se zopet zdi, da bi se dalo za to „priplačevanje" na šolstvo v pasivnih deželah navesti i marsi-kater zavezen, blagohotnejši nagib: Od teh sto in sto milijonov našega denarja, ki se k nam (no, kajpada do državnopravnega poravnanja!) tako kakor tako ne morejo in ne bodo vrnili, denar, ki se žrtvuje kulturni pov-zdigi pasivnih dežel (in med temi so tudi dežele, v katerih prebivajo naši bratje Slovani!) bi prinesel pač več, kakor pa n. pr. denar, ki ga tako radodarno siplje naša patriotična delegacija vojaškemu molohu — dvignil bi te zemlje tudi narodnogospodarsko in iz silno pasivnih bi postale marsikatere — ako ne aktivne — pa vsaj manj pasivne. Seveda, hočemo li mi 100%, smo narodne izdajice, hoče pa dr. Herold in K. Adamek samo 50 %
—	to se imenuje saniranje deželnih financ!. .. Pri 50% ne bomo priplačevali pasivnim deželam ! ? .. .
Koliko se je že pri nas zabavljalo in tarnalo nad poljsko politiko kot neslo-v a n s k o ! Ko bi se s pomočjo denarja, ki se k nam (ponavljamo: do državnopravnega poravnanja !) ne vrača, dvignila kultura poljskega in rusinskega ljudstva, bi iz tega za slovansko politiko ne vzcvetelo ničesar dobrega?!
Vidi li g. šolski svetnik v podržavljenju zaklada za šolstvo nevarnost za manjšinske šole (kako naj postanejo razmere na manjšinskih šolah gorje, ko pa danes — za vlade autonomije v šolstvu nimamo nobenih in jih zaman zahtevamo!), bi se dalo z druge strani poudariti ravno nasprotno: pri podržavljenju šolskega zaklada bi morale biti striktne zakonite določbe o ustanavljanju šole. I martirij bi bil manjši, kakor za današnjih norem, ko lahko krajevna autonomija tako neusmiljeno šikanira.*)
#
Lahko Vas, velecenjeni gospod urednik, zagotovim, da žofinska manifestacija v vprašanju o podržavljenju ni izrekla zadnje in odločilne besede!
V poslednjem času se razmotriva že tudi v javnem tisku mirnejše, in vedno več je glasov, ki se oživljajo za podržavljenje šolskega zaklada.
*) Nadejamo se, da bi prišli tem potom tudi dunajski čehi do državnih meščanskih šol.
Dalje v prilogi.
„Ponovite vsebino!"
Učenci pa so odprli svoje aparate, in iz tisočerih fonografov nakrat se je pričelo uglob-ljenje podane vsebine.
„Uporabite tvarino za spisno vajo !" veli major in pritisne na gumb.
In glejte: v trenutku so imeli učenci pred seboj pisalne stroje, in pričelo se je glu-šeče tikanje tipk, in v malo trenutkih je bilo delo končano.
„Aha, zdaj pa pride skupna poprava, gospod major!" se vtaknem jaz, radoveden, kako se ta izvrši.
„Nič skupne in nič domače poprave ne bo," odgovori major; „ta je nepotrebna, ker se napake niti pripetiti ne morejo. Boka vsakega učenca mora pritiskati tipke, kakor mu velevam električnim potom od svoje mize jaz."
„Ah — kako krasno — nič korekture
—	nebeško!" smo vzklikali presenečeni mi zaporedoma.
Zopet pritisk na gumb, in učenci so imeli tiskarske predale pred seboj, in na električni ukaz majorja je bila prej pisana snov tudi že stavljena in malo na to tudi že tiskana kot mladinska priloga šolskemu listu, ki je bil nanj naročen vsak Ljubljančan brez izjeme.
Priloga k 20. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 15. maja 1908.
Vaša „opomba uredništva" k dopisu v št. 17. „U. T." me je pravzaprav napotila, da sem napisal te vrstice. Čutim z Vami! Z bratskim pozdravom najvdanejši
Petr S k a 1 i c k y , starosta Z. U. J.
Vzgojujmo mislece!
Pri III. občnem zboru „Zveze slov. Štajerskih učiteljev in učiteljic" v Celju dne 20. aprila 1908 govoril Lu-dovik černej.
(Konec.)
Pri tej priliki sicer mimogrede opomnim, da mora učiteljstvo storiti vse, da se mu šoli odrasla mladina ne odtuji; zakaj sicer ostanemo le šolski učitelji, a nismo ljudski, narodni učitelji. —
Učenec naj torej ne misli, da sem kako nadbitje, ker nadbitja sploh ne tlačijo zemlje, čuti naj, da sem človek kakor on, ki pa sem pripravljen in pozvan, da ga učim in vzgajam. Ve naj, da imam in hočem imeti kot učitelj v šoli prvo, odločilno besedo, da pa imam tudi jaz dolžnosti, velike dolžnosti v človeški družbi, da jih izpolnjujem kolikor le mogoče vestno in natančno.
Učenec naj ne misli, da sem nezmotljiv in naj ne sprejme nobene moje sodbe slepo ! Pomisli naj dobro vsako mojo besedo in ako pride kdaj do drugega zaključka nego jaz, naj mi to odkrito pove, da spoznava resnico po Sokratovem zgledu, ki je navedel razgovor tako, da je učenec sam prišel do spoznanja resnice. A če sem se sam zmotil, pripoznam odkrito svojo zmoto. To mi ne škoduje.
In le poizkusimo osvoboditi otroškega duha in videli bomo, s kakim zanimanjem bodo delali otroci, spoznavši, da nimajo glave vrh telesa za to, da bi z njo kimali, temveč za to, da samostojno mislijo, kakor meri mlada tica po prvih nerodnih poizkusih veselo in smelo prosti zrak, čuteč namen in moč svojih peruti.
Važno je, da zna samostojno presoditi vsako izgovorjeno sodbo in se ne da motiti od bobnečega glasu, gladkih fraz in cenih obljub, a še mnogo važnejše je po mojem prepričanju to, da zna presoditi, kar č i t a. Saj se ideje razširjajo najbolj s tiskom in po vsi pravici se imenuje časnikarstvo velesila. Tiskana beseda ima čuden, sugestiven vpliv na človeka. Dozdeva se mu pač, da to, kar je takorekoč ovekovečeno s tiskom, ne more biti napačno ali celo neresnično.
Kako otrok o tem misli, mi je povedal šolarček, ki je trdil o nekem dogodku: Ees je, res! Saj je bilo v časopisu!
In kakor ta fantič, mi3li ogromna množica — nemislečega ljudstva. A kake posledice ima to slepo verovanje v tiskano besedo dandanes, ko že skoro težko rečemo s francoskim kraljem Ludovikom XII., da je „tiskarstvo neizmerna dobrota in njega iznajdbe bolj božjega nego človeškega izvira" — to čutimo in vemo dobro vsi!
Je pač res tako, da se i najboljša reč lahko porabi tudi v — slab namen!
A le za nemislečega človeka je nevarnost. Misleč človek pa se uči tudi iz slabega čtiva.
„In iz dohodkov tega lista se plačujejo vsi ogromni stroški za ljudsko šolstvo, in še oddajamo vsako leto nekaj čistega dobička v razne dobrodelne namene," nam je pojasnjeval major.
Samega strmenja smo zazijali in pozabili bi bili zapreti usta, da nas ni nato opozoril major, češ, da se sicer preveč blamiramo pred učenci.
Ti pa so strmeli popolnoma resno na nas, in niti žilica jim ni kazala na smeh — tako izborno so bili vzgojeni.
Rrrr — zarcpoče električni zvonec.
„Gospod major, učenec št. 777 je ravnokar m r d n i 1 z nosom," se oglasi po telefonu glas šolskega generala ; „tega nikakor ne smete trpeti!"
„Učenec št. 777 ! Po paragrafu 383. šolskega reda je strogo prepovedano mrdati z nosom ! Zaslužil si kazen in zato ti jih naka-žem električnim potom deset, da si boš v prihodnje dobro premislil mrdati z nosom !" je grmel gospod šolski major.
Učenec št. 777. pa je prebledel in se tudi že pričel zvijati pred krepkimi električnimi sunki, ki so se mu dovajali nevidnim potom na nevidne dele njegovega pregrešnega telesa.
In naša naloga je, da vzgojimo zarod, ki bo znal kolikortoliko razločevati med dobrim in slabim, med resnico in lažjo.
Sestavitelji čitank se z vso hvale vredno vnemo trudijo, da bi podali naši mladini vzornega čtiva, a vestni učitelj se muči, da iztisne po vseh pravilih moderne pedagogike iz vsakega berilnega sestavka vsako kapljico učenosti in modrosti, ki jo je dotični pisatelj vlil vanjo, časih še celo mnogo več! En moment pa se pri obravnavi navadno popolnoma pozabi, in to je verojetnost, oziroma resničnost, stvarnost dotičnega berila.
Učitelj pač sam čuti, da v tem oziru v marsikaterem berilu ni vse v redu, pa se skrbno varuje, da bi prišli otroci na to. Eajši sploh izpusti dotično berilo. Jaz pa trdim, da so ravno taki sestavki najbolj pripravni, da naučimo otroke, kako naj pri čitanju pazijo in mislijo.
Dovolite mi dva primera!
Vsakomur je znana tista povest o „čudni skrinjici".
Ali je verojetno, da je nosila gospodinja tisto skrinjico vse leto okolo? — Ko bi vsaj le škatljica bila! Presneto kratke pameti bi morala biti, da bi ne prišla prej na šalo. In pa prav nič radovedna, torej čudna lastnost za — gospodinjo!
In oglejmo si naslednji sestavek: Najboljši kažipot.
Sin se je izučil rokodelstva pri svojem očetu. „Zdaj pa le po širokem svetu!" reko mu oče, „da se še bolj izuriš v svojem delu in tudi spoznaš, kako se kruh služi pri tujih ljudeh. Tudi jaz sem storil nekatero stopinjo po svetu, in še nikoli mi ni bilo tega žal!" Tako so govorili oče in mu našteli še celo vrsto trgov in mest, kamor naj gre in se po-mudi z delom.
„Za božjo voljo!" oglasi se prestrašena mati, „kaj pa misliš, oče? O vseh teh krajih še praviti nisem nikoli slišala in tod naj bi hodil sam, revež? Kdo ga bo varoval, kdo vodil? Naj le ostane doma; ljubo, doma, kdor ga ima, pravi star pregovor.
Oče na to nič ne odgovore; sinu namignejo, peljejo ga pred ulnjak ter mu reko: „Le poglej jih veselih živalic, kako vrše in hite na delo. Daleč, daleč gredo okrog in kdo jih vodi na daljnem potu od cvetke do cvetke ? Kdo jih varuje, marljive delavke, da jih med potjo ne požro sovražne ptice? Kdo jih zopet pripelje v domači panj, bogato obložene z blagodišečim voskom in medom ? Ali ne Oče nebeški, ki z enako dobroto skrbi za velikega slona kakor za malo miško? Ali ne On, brez katerega volje še vrabec ne pade raz streho?"
Nato se obrnejo oče k materi, ki so zadaj stali in pa poslušali. „No, mati, ali naš sin ni več ko le-te čebelice?" Pri tej priči so mati utihnili in z mirno dušo pustili sina po svetu.
Pri obravnavi tega berila morajo najti učenci po kratkih vprašanjih sami razne neverjetnosti in fpogreške, tembolj ako so se že kaj učili o čebelarstvu.*)
Oče je naštel celo vrsto krajev. Katere kraje pač? Gotovo tiste, kjer je delal nekdaj
*) Tudi v jezikovnem oziru je to berilo silno slabo.	Uredništvo.
„čudovito, čudovito!" je bilo vse, kar se je izvilo iz naših prsi.
„Slišite, gospod major, kako pa je mogoče, da je gospod šolski general takoj vedel za mrdanje tega učenca ?" sem vprašal jaz.
„Tudi to ni v zvezi s čarovnijo," odgovori gospod major ; „gospod general ima napeljan v vsako učno sobo fono-lele-chino-graph — zato vse sliši, vse vidi, in vse ve, kar se zgodi v kaki učni dvorani. Tako je tedaj tudi lahko videl mrdanje tega učenca."
„Da, zdaj umem — njegovemu očesu ne ostane nič prikritega," vzkliknem jaz ; „zares idealno!"	__(Sledi.)
Učitelji.
Venec satiriških pesmi. Napisal Ferdo Plemič.
(Dalje.) VI. konferenca. To vam je bila danes burna debata! Rečem odkrito, pravcati tingl-tangl v mesečni seji. Na dnevnem redu je bilo novo berilo, spisala Josin in Gangl.
„Novo berilo!" vodja odločno odkima. „Novotarije nikdar niso kaj prida.
sam kot pomočnik. Mati pa še baje o vseh teh krajih nikdar praviti ni slišala! Ali je to verjetno? Oče bi ji bil gotovo že večkrat pripovedoval, kako in kje je potoval, saj vemo, da se ljudje s tem kaj radi pobahajo! Pravil bi ji bil, kaj vse se je naučil v tujini in kake koristi ima od tega. Tedaj pa bi mati ne bila tako obupavala.
Kdo vodi čebelice? Kdo jih varuje, da jih ne požro ptice? Kdo jih zopet privede nazaj v domači panj, bogato obložene z blagodišečim voskom in medom?" Iz teh stavkov bi sklepali, da se nobena čebelica ne izgubi; v resnici pa jih mnogo, mnogo požro ptice in druge sovražnice. Mnogo jih uničijo razne nezgode in marsikatera se ne vrne več v svoj panj. Toda tega skoro niti ne opazimo, ker se čebele v tem času silno množijo. Saj je znano, da delavka pri dobri paši itak ne živi dosti čdz šest tednov, ker se takorekoč izdela do smrti. Tudi ni res, da prinašajo čebele vosek v panj, temveč ga še-le v panju pripravljajo! Izpotevajo ga kot nekako tolščo po obilnejšem zauživanju medu. — Ali ne Oče nebeški, ali ne On, brez katerega volje še vrabec ne pade raz streho? Vrabec pač ni neznatnejši kot čebelica! Ali je res treba poniževati Boga z neresničnostmi ? Ali se ne kaže stokrat večja modrost Stvarnikova baš v pre-čudnem organizmu in tajinstvenem življenju čebele ?! Nato se obrnejo oče k materi, ki so zadaj stali pa poslušali! „No, mati, ali ni naš sin več, ko le-te čebelice!" — Smešno! Pri tej priči so mati utihnili. Sklepati torej moramo, da je do tega trenutka mati ves čas tarnala in govorila, obenem pa — poslušala! To bi bila vsekakor čudna zmožnost! In koga je hotel oče postaviti za kažipota? Ali čebelice ali Boga? V resnici je pač le povedal, da bo že Bog varoval sina. Koliko lepše bi se glasilo: „Pojdi, sin, po svetu! Bodi priden in izvežbaj se, pa doma in Boga ne pozabi!"
Iz takih in sličnih obravnav naj otroci spoznajo, da ni vse res kar je tiskano, da je mnogo, mnogo izmišljenega in dosti neresničnega.
Pregovor pravi, da je papir potrpežljiv, ker prenese še tolike neumnosti in neresnice !
Zaraditega pa ne smemo ničesar slepo verjeti, kar čitamo, temveč vse dobro preudariti in premisliti, vedno in povsod pa iskati resnice, po besedah našega pesnika: „Besnica nadvse, to je čist ideal!" Ako se bodo učenci navadili takorekoč kritikuje čitati, bodo sami našli v svojih knjigah razne neverjetnosti in nemogočnosti, n. pr. tisti račun, kjer pomeša nekdo 1 kg kave po 3 K 84 h z 1 kg po 36 h Kje pa se dobi kava po 36 h ? In recimo, da bi se dobila, kdo neki bo mešal tako dragoceno kavo s tako slabo?! — Ali pa naslednji stavek: „Ko bi se bil hotel rešiti, bi moral plavati, pa nisem mogel, ker sem bil preveč truden." — Bil sem preveč truden, plavati nisem mogel, ergo: utonil sem. To torej govori utopljenec ali pa pripoveduje kdo svoje — sanje! To sta primera, ki sem se jih ravno spomnil.
Cenjena gospoda! Marsikomur se bo zdelo to malenkostno, kakor sploh vsa moja izvajanja. Toda rečem vam, kdor se navadi v mladosti tako pazljivo čitati, tisti tudi pozneje
Stara le vera, star denar sta najboljša, ker le na staro podlago se trdno zida."
„Ha, ha!" pravi Porednež: „Prosim opombo." Ni še vse dobro, kar je častitljivo, staro. Starim ženicam moje vse spoštovanje; vendar navdušen nisem za tako šaro."
Oster pogled predrzneža koj kaznuje. „Prosim, kolega, pustite prazne te marne! Kak naj jih človek tudi protokoluje ? Vedno pripombe naj bodo strogo stvarne."
Drugi nato pa: „Menim, da vendar ne bomo samo na letnico nove čitanke zrli. Upam, da preden h kritiki usta odpremo in debatujemo, bomo knjigo odprli."
„Jaz za svoj del sem s kritiko davno gotova," zdajci oglasi se ženska sredi prepira. „Knjiga je dobra in boljša kakor so prejšnje, ali premalo na deklice se mi ozira."
„Vidite, vidite!" vodja nato zmagonosno, neglede mnogih in raznih prikritih posmeškov. Drugi nato: „Stare imajo pač isti pogrešek!" Tretji: „Poleg sto drugih tiskovnih pogreškov!"
„Jezik je lep!" pripomni nekdo iz zbora. „Kdor ne verjame, sam naj verno preizkusi!"
ne bo vsega požiral, kar se mu bo nudilo, temveč vse bo trezno premišljeval. Mislec v prepirih ne bo slepo veroval eni stranki, temveč slišati bo hotel tudi drugo. Primerjal bo besede z dejanji in si naposled napravil svojo sodbo. Mislec ne bo obsojal nikogar in ničesar že zato, ker obsojajo drugi, varoval se bo predsodkov. Mikalo bi me povedati še marsikaj, toda bodi dovolj!
Očitalo se mi bo morda, da bi se z zasledovanjem puste resnice in s treznim premišljevanjem izrinila vsa poezija iz šole, da bi n. pr. bajke izgubile vso vrednost. Nikakor! Otroci se naj le naslajajo z bajko, naj jo uživajo, a končno morajo na tej stopnji že vendar zvedeti, da vse to ni res. Saj že misleč otrok sam išče resnico, češ: „Atej, ali je pa to res?" Priznavam, da se bo tako uničila marsikatera krasna slika, kakor si jo je ustvarila bujna domišljija otrokova, in da bo izginila marsikaka čarobna fata morgana. Toda s tem, da bomo presojali vsako stvar po pravi vrednosti, pri tem pa nikdar ne pozabljali višjih vzorov, ne bo trpela prava lepota in otroško čuvstvovanje se bo le očistilo kakor zlato v ognju; zakaj prav pravi Diesterweg, ki trdi, da prave srčne in čuvstvene olike ni brez olike razuma. Saj vemo, da čuvstvovanje brez razuma lahko n. pr. vzkipi v lepi fanatizem. Odvrnila pa se bo mladina s takim postopanjem tudi od tistega nesrečnega sanjarenja, ki ovira dejanja. In da hitim h koncu: Mišljenje nikakor ne nasprotuje čisti veri, temveč jo le poveličuje. Mišljenje je najkrepkejša in najvažnejša opora v vedno težavnejšem boju za obstanek posamezniku in narodu. Mišljenje je najboljša vez državi, saj zbližuje stranke in narode, varuje utopij, prepričuje o potrebnosti in koristnosti državnih uredb itd. Misleč narod bo končno kolikortoliko pravičen vsem stanovom in torej tudi pravičnejši nam učiteljem, Prepričan sem, da
Kadar bo narod misliti znal, takrat bo narod z nami stal!
Zato pa, predragi, če ovržete tudi način in sredstva, načelo naj ostane:
Vzgojujmo mislece!
Iz naše organizacije.
Sknpne zadeve.
Jnbilejska samopomoč. Ker mi je ta
mesec dovršiti račune, sem poslal zaostalim opomine, ali le štirje so se odzvali. Prosim še drugih 10, da to store. Kako je lepo, če ni zaostankov in jaz imam največje veselje, če rečem: Vse je plačano in poravnano. Letos izide imenik članov, torej tisti, ki so se že oglasili, naj se požurijo, da store svojo dolžnost, ker sicer bi zaman iskali svojega imena v poročilu. Ig, 14. maja 1908. Franc Ks. T r o š t, t. č. predsednik.
Kranjsko.
^ Učiteljski krožek Št. Vid nad Ljubljano je imel kaj prijeten sestanek 7. t. m. na Šmarni gori. Ker brod čez Savo v Tacnu zaradi velike vode ni vozil, smo se peljali na Medvode in jo čez Pirniče mahnili na goro. četudi je semtertja kak težak oblak grozil, da se — izprazni, vendar je le — grozil. Lep razgled in dobra okrepčila so obilo poplačala ves trud. Prijateljski razgovori, napitnice in lepo
„Kaj bo to jezik !" še vedno vodja ugovarja. „Dandanes mladež jezik še preveč mi brusi."
„Pesništvo, sicer prikrojeno malce časih, vendar zastopano dobro je in je moderno," oni dostavi. Žalosten vidi zdaj vodja,
da je osamljen ter zamrmra: „AH'inferno!"
•
„Dobri in lepi posebno so tile odstavki..." nekdo obširno in točno zdaj nadaljuje, Vodja molči; le tuintam blekne še kakšno, kar se vsekakor vestno protokoluje.
Slednjič seveda po lepi stari navadi še o berilu vrši se glasovanje, in sprejeta z vsemi glasovi je knjiga, kar se napiše višji oblasti na znanje.
In odtedaj na naši šoli gostimo z novim berilom naše prebrumne učence. Sklepčno pa prosim vas, dajte o vsem tem molčati, ker so pač tajne uradne konference.
VII. Učiteljski praktikant.
Glavo polno dobrih naukov, glej, ponosno vam drži mladič; v žepu sicer ima maturo, drugega pa, bogme, tudi nič.
petje so nas pa poživile. Spominjali smo se pa še posebej tovariša in poslanca Gangla, ki ga naj Bog živi 1
Dobski krožek ima prvi sestanek dne 21. t. m. na Viru pri „Vehovcu" ob 3. uri popoldne. Tovariši, tovarišice, na krov! Le v združenju in spoznanju je moč. Pričakujemo polnoštevilne udeležbe.
Štajersko.
Slovenjebistriško učiteljsko društvo.
Dne 7. t. m. je priredilo naše društvo majniško zborovanje v Gornji Polskavi. Predsednik tov. Kokl je v svojem nagovoru proslavljal v vznesenih besedah naš vzvišen poklic ter bodril nas — pionirje prosvete — h krepkemu delu v šoli in izven nje. Ob naši trdni organizaciji se bodo uspešno odbijali vsi ljuti napadi raznih sovragov učiteljstva in šole. Nadalje z zadovoljstvom konstatira številno udeležbo ter še posebno pozdravi iz Pragerskega došla uradnika gg. Oseta in Vodenika. Kot nov član je pristopil društvu tov. Jože Bainer.
Po zapisniku je omenil tovariš predsednik dopise glede pol v zadevi draginjskih razmer, nekega člana v „Pad. Z.", o ponudbi zavarovalnice za osebno varstvo; z ozirom na dopis mariborskega učiteljskega društva, ki zboruje junija v Framu, pozove predsednik navzoče društvenike, naj se po možnosti kor-porativno udeleže zborovanja bratskega društva. Za tem še prečita dopis zdravnika dr. Zangerja, ki je moral iz službenih ozirov odpovedati predavanje o šolski higieni, ter dopis o sestanku slovanske učiteljske zveze v Pragi; za Jan Legov spomenik se določi prispevek 10 K.
Tovarišici tajnici se naroči, da še enkrat razpošlje pozive vsem onim, ki še vedno s prekrižanimi rokami stoje izven društva; dočim se že najzadnji delavci krepko organizujejo, pa se še najdejo v našem inteligentnem sloju ljudje, ki ne malo ne pojmijo važnosti stanovske skupnosti.
O velikonočnem zborovanju „Zveze" nam je podal poročilo tovariš Krotky; kot predsednik socialnega odseka pa je obenem poročal o učiteljskem sestanku v Studenicah. Sklenilo se je prirediti prvi roditeljski večer v Poljčanah; predaval bo tedaj tovariš Brumen iz Cadrama. Dravinjski krožek priredi v kratkem tudi izlet na Donačko goro.
Pri slučajnostih zahvali predsednik gdč. Ljudmilo Schreinerjevo, ki je kot članica našega društva pri celjskem koncertu nastopila tako častno. Omenil je tudi neko zadevo, ki se je splošno obsojala; želeti bi bilo, da bodo znali merodajni faktorji vbodoče preprečiti slične netaktnosti.
Na predlog tovariša Vršiča se sklene naročiti od ljutomerskega učiteljskega društva primerno število društvenih pravil.
Po zborovanju se je razvila v prostorih Hermanove gostilnice izredno animirana zabava; postrežba je bila v vsakem oziru izborna. Za izvrsten aranžma se je z vso vnemo potrudila tudi tovarišica gdč. Negovetičeva. Na snidenje v Framu!
Učiteljsko društvo za celjski okraj
je priredilo dne 3. t. m. majnikov izlet na goro Oljko. Ne mnogo dobrega obetajoče jutro omenjenega dne je marsikaterega tovariša priklenilo na dom; zato tudi ni bilo izletnikov toliko, kolikor bi jih bili pričakovali. A izletnike, med katerimi je bilo tudi nekaj tovarišev in tova-rišic iz šoštanjskega okraja, je bogato poplačal krasni razgled z vrha po obširnem slovenskem ozemlju za njihov trud. Po vrnitvi v dolino je izletnike pri županu in gostilničarju gospodu Goričniku v Bečiški vasi okrepčalo prav okusno kosilo. Popoldne je prišel med nas tudi c. kr.
V prsih nosi ideale, za vse dobro smisel on ima; ali prosim vas, kristjani, ne živi se od navdušenja. Tudi srce časih mu nagaja. Rad bi ženil se, saj sije maj 1 S kom, kako, zakaj, to zna vam, a ne zna seveda še, na kaj. Velik revček praktikant je! — Malo cenjen njihov je pač stan. Vendar so dobri muzikantje; jeremijade pojo vam dannadan.
VIII. Oficialna nemščina.
Na hodniku živahna družba se danes vedno bolj nabira ter kaj ognjeno na vsa usta prav krvoločno debatira. Odklenkal kdaj je že počitek, a zvon ne najde še posluha; za klenkanje, za vse zvonjenje uša danes so pač gluha. Prikaže takrat na obzorju voditelj se in se namrda začuden. „Kaj pa to? Brbljajo! Na moji šoli razvada grda!" Pristopi krogu, z resnim glasom ga posvari: „Hm, darf ich bitten, vsak v svoj razred, gospoda moja; die Glocke hat schon liingst gelitten!" __(Konec.)
nadzornik obrtnih šol, ravnatelj gospod Šubic iz Ljubljane, našemu povabilu pa se je odzvalo tudi več tovarišev in učiteljskih prijateljev iz Šoštanja, Šmartna ob Paki in drugod. Vrlo gornjegrajsko učiteljsko društvo, ki je ravno tisti dan zborovalo na Ljubnem je brzojavno pozdravilo tovariše izletnike. Bazvila se je prav prijetna, neprisiljena zabava. Ob dobri postrežbi, ob pevanju narodnih pesmic ter ob lepih na-pitnicah tovariša predsednika, ravnatelja gosp. Šubica in tovariša Koropca je prehitro pretekel čas. Ta izlet ostane vsakemu udeležencu v prav prijetnem spominu.
Učiteljski krožek ormoškega in ljutomerskega učiteljstva. Prvi krožek omenjenega učiteljstva, ki ga je sklical tov. Ludovik Šijanec, nadučitelj pri Svetinjah, se je vršil 7. t. m. pri Kraljici v Ivanjkovcih. Udeležili so se krožka tovariši in tovarišice sledečih šol: Velika nedelja, Buneč, Svetinje, Sv. Miklavž, Sv. Bolfenk in Ormož ormoškega okraja, Stara cesta, Ljutomer in Mala nedelja ljutomerskega okraja. Krožek so počastili s svojo prisotnostjo tudi gg. F. Simonič in L. Petovar, veleposestnika v Ivanjkovcih, F. Polak, stud. iur. iz Cerovca, in gdč. Pernatova iz Ormoža. Sklicatelj, tov. Šijanec pozdravi došlece, vobče želeč, naj bi ideja družiti se in gojiti stanovsko zavednost prevzela slehrnega učitelja in slehrno učiteljico. Zatem pozdravi goste, napije starosti krožka, tov. Šalamunu, in predsednikoma ormoškega in ljutomerskega učit. društva, tov. Rajšpu in Tomažiču. Vrsto govorov zaključi tov. Rajšp, poudarjajoč, da je iz vseh besed gg. predgovornikov razvidno, da so taki učiteljski krožki v teh resnih časih, ko nas nasprotniki hočejo pritisniti ob tla, potrebni, ker služijo naši stvari. Končno naznani tudi, da bo prihodnji krožek v Vuzmetincih. Obljubili smo, da pridemo vsi. — Pri tem pa ne pozabimo k takim krožkom vabiti tudi prijateljev šole in učiteljstva.
Goriško.
Deželno učiteljsko društvo za Gto-riško-Gradiščansko je imelo redno letno zborovanj» dne 14. maja 1908 ob 11. uri pred-poldne pri „Zlatem jelenu" v Gorici po dnevnem redu: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Bla-gajnikovo poročilo: račun za leto 1907. — Proračun za leto 1908. 3. Volitev pregledo-valcev računov v smislu § 10. društvenih pravil. 4. Morebitni predlogi, ki naj se naslovijo pismeno na predsednika dva dni pred zborovanjem.	/
Trst.
Zborovanje tržaškega učiteljskega društva v Sv. Križu. — Minolo nedeljo se je zbralo učiteljstvo v šolskem poslopju v Križu, odkoder je prediven pogled po slovenski Bivieri in Adriji. Nekako ob pol enajsti uri je otvoril predsednik zborovanje s presrčnim pozdravom na vse navzoče, nakar je referiral g. dr. J. Pertot o naznanjeni temi: Kako pospešuje ljudska šola javno zdravstvo. Na otroško dušo napravi neizbrisen vtisk lepo belo šolsko poslopje, a tudi zračnost, svetloba, obsežnost in snažnost lepih prostorov ostane za vedno utrjeno v občutljivi otroški duši. Dosledno navajanje otrok po blagem učitelju na red in snažnost postane navada v poznejem življenju. Dr. J. Pertot je nadalje razvijal svojo nalogo o negovanju kože, rok, zob, nosa, ušes in o higieni šolskih prostorov. Z umazano roko pridejo najgroznejše kali bolezni na naša usta in po teh v notranjost človeškega telesa, ki slednjič prezgodaj podleže. Marsikatera naših peric s povaljanimi rokami umazanega perila obriše otroka, mu odreže kruha, pripravlja kosilo itd. S tem mori lastno dete in družino. Bodimo snažni in kop-Ijimo si vztrajno celo telo. Najvzorneja država v Evropi glede higieniških šolskih stavb, v katerih je združeno vse, kar zahteva moderna higiena, je mlada Bolgarska. To bodi nam Slovanom v ponos! Koncem predavanja se je zahvalil tovariš predsednik predavatelju z ganljivo vezano besedo. Naša hvaležnost in največje spoštovanje naj mu bo v zahvalo I Za tem so se obravnavale druge točke dnevnega reda, tičoč se stanovskih in društvenih koristi. Sklenilo se je zborovanje s posetom v Brojence, kjer si je učiteljstvo ogledalo velikanske sesalke, ki dvigajo vodo v visočino, odkoder se potaka po vodovodu v Trst. Posetilo nas je tudi nekaj bližnjih tovarišev in tovarišic. Hvala jim. Prihodnji občui zbor bo v Barkovljah dne 4. oktobra 1.1.
Srednješolski vestnik.
** Osebna vest. Deželni šolski svet je odobril, da je pravi realčni učiteij na idrijski mestni realki, g. Matija Pire, definitivno potrjen in da se mu dovoli naslov profesorja.
** Na nemški državni gimnaziji v Trstu je razpisano mesto ravnatelja. Seveda dobi to mesto Nemec.
Književnost in umetnost.
Nove muzikallje. Podjetni založnik L. Schff entner je zopet izdal troje muzi-kalij, ki jih že priporoča elegantna zunanja oblika. Te muzikalije so:
l.Mina-valčekiz operete „Nečak". Za klavir uglasbil Viktor Parma. Oena 2 K 40 h.
2.	O, te ženske! Koračnica iz operete „Nečak". Za klavir uglasbil Viktor Parma. Oena 1 K 50 h.
Obe te Parmdvi kompoziciji sta med najlepšimi točkami njegove operete „Nečak", ki je ravno z omenjenima skladbama dosegla najlepši uspeh v Zagrebu in Ljubljani. Par-mova godba je polna živahnosti in melodij, tako tudi tukaj. Ne bo dolgo, pa bo na vsakem klavirju ta koračnica in valček.
3.	Slovenske narodne pesmi. Zbral in uredil Marko Bajuk. III. zv. Oena 1 K. — V tem zvezku je zbranih 30 narodnih pesmi, deloma znanih, deloma manj znanih. Šlužile bodo dobro manjšim pevskim zborom pa tudi veselim družbam. Harmoniza-cija je preprosta, odgovarjajoča značaju narodne pesmi, izvedena po Zirovnikovem vzorcu. Prav je tako!
Kulturno delo.
+ Ustanovni občni zbor „Narodnega izobraževalnega društva" za Ločnik
se je vršil v nedeljo, 3. maja 1.1., na Gradiš-kuti. G. Josip Kocijančič, veleposestnik na Gra-diškuti, je bil tako ljubezniv, da je v to svrho dal na razpolago svoje prostore. Okolo 4. ure popoldne se je tam zbralo nad 30 mož in mladeničev iz Ločnika in Gradiškute. Večji del je bil iz Ločnika. G. dr. Jane jim je razložil pomen izobraževalnih društev in nato raz-tolmačil pravila. V društvo se je vpisalo 31 članov. Za predsednika je bil izvoljen z vzklikom g. Josip Kocijančič iz Gradiškute, za odbornike pa Jože Pintar, Ivan Drufovka, Štefan Velušček, Franc Sfiligoj, Jožef Oolja, vsi iz Ločnika, in Anton Obljubek iz Gradiškute, za preglednika Jakob Tronkar in Anton Taljanut iz Gradiškute. — Sklenilo se je naročiti sledeče časopise: „Soča", „Primorec", „Delavski List", „Edinost", „Gorica", „Primorski List", „Naš glas", „Primorski gospodar", „Slovenski Branik". Nadalje prepusti društvu g. Kocijančič „Slovenski Narod", g. Bitežnik pa „Učiteljskega Tovariša".
+ „Izobraževalnemu društvu" v Senožečah je podaril deželnosodni svetnik g. Mihael Novak 1000 slovenskih in 300 nemških knjig. Ta čin je v zgodovini slov. izobraževalnih društev gotovo edin.
Politiški pregled.
*	Volilna reforma za deželni zbor kranjski. Ustavni odsek se je v soboto, dne 9. t. m., zedinil za volilno reformo, po kateri bo štel deželni zbor z ljubljanskim knezoško-fom 50 članov, in sicer jih bo 10 volila kurija veleposestnikov, 10 mesta in trgi, 2 trgovinska in obrtna zbornica ljubljanska, 16 kmetiške občine in 11 splošna kurija. — S. L. S. utegne imeti (s škofom) 27 poslancev, naprednjaki 12 in Nemci 11 poslancev, klerikalci dobe torej absolutno večino. Ustavni odsek je sklenil: 1.) Sprejme se načrt izpremembe volilnega reda in deželnega reda, kakor ga je predložil referent, s sledečimi izpremembami: § 5. volilnega reda se izpremeni tako, da dobi Ljubljana v obstoječi mestni skupini namesto dveh mandatov štiri. Za te štiri mandate je Ljubljano razdeliti v dva, po davčni obveznosti in po številu prebivalstva kolikormogoče enako razdeljena volilna okraja, katerih vsak voli po 2 poslanca. Prepuščeno jenarodno-napredni stranki, da stavi predlog glede te porazdelitve in ga naznani referentu. Sorazmerno s to izpremembo je iz-premeniti tudi deželni red. — 2.) § 7. a) volilnega reda se izpremeni tako, da od enajst mandatov splošne skupine dobi enega mestna občina ljubljanska, drugih deset pa je porazdeliti na ostalo deželo teritorialno in je prepuščeno slovenski ljudski stranki staviti svoje predloge glede te porazdelitve. — 3.) Za kompletorično volitev dveh novih poslancev ljubljanskih cenzus-kuriji bo veljala še cela Ljubljana kot en sam volilni okraj. — 4.) V mestni skupini se nadalje izpremeni to, da vbodoče mesto Kočevje voli samo svojega poslanca, trg Bibnica se pa priklopi volilnemu okraju ostalih dolenjskih mest in trgov (Novomesto, Višnjagora*itd.) Bazentega so se soglasno sprejeli tudi še pogoji nemške stranke, in sicer, daje izprememba novega volilnega in deželnega reda mogoča le ob navzočnosti najmanj 42 članov deželnega zbora, k i o d 1 očujej o 1e s triče-trtinsko večino. — Določbe poslovnika za deželni zbor in deželni odbor, ki se ne strinjajo s to novo postavo, se s tem ukinejo. — Mi seveda s tako volilno reformo nismo zadovoljni in ne bomo zadovoljni z nobeno drugo, razen z ono, ki bo zasnovana na principu enakosti, splošnosti, direktnosti in tajnosti.
*	Poslanska zbornica je imela 5. t. m. sejo. Med vlogami je tudi zahteva za naknadn"1 kredit k proračunu za 1908. Ker vlada nima še večine za nujni predlog glede zvišanja re-krutnega števila pri deželni brambi, je sama zavlekla sejo. Vloge so se čitale dobesedno, potem so ministri odgovarjali na razne interpelacije.
*	Proračunski odsek je sprejel poglavje „ljudska šola". Tekom debate je poslanec Oonci izrazil željo, naj se ljudskim šolam „Lege nazionale" v Spljetu in Šibeniku podeli
pravica javnosti, ter je zahteval, naj se slovenski oddelek učiteljišča v Kopru premesti v kak slovenski kraj. (O tem glej današnji uvodni članek ! Op. ur.) Nadalje je urgiral ustanovitev italijanskega učiteljišča v Gradišču ob Soči ter je odločno pobijal postavko proračuna, s katero se ima pomnožiti nemško šolstvo na Trentinskem.
*	Razni nemški knezi so dospeli na Dunaj, kjer so častitali cesarju Francu Jožefu povodom 60 letnice. Na Dunaju je bil tudi nemški cesar, kamor je dospel iz Pulja.
*	Proti enakopravnosti slovenskega jezika. Kakor listi poročajo, so bili te dni poslanci Dobernig, Marckhl in Hofmann-Wellenhof pri pravosodnem ministru Kleinu, da protestujejo proti enakopravnosti slovenskega jezika pri sodiščih na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. Kakšen odgovor jim je dal minister na to intervencijo, ne vemo. Domnevamo pa, da jim je dal dr. Klein običajen pitijski odgovor, ki te lahko tolmači v teoriji tako ali drugače. V praksi se bo seveda ju-stična uprava trudila ustreči željam in zahtevam nemških poslancev.
*	Poslanec H. Prade je imenovan za nemškega ministra-rojaka. Prade je že bil minister.
*	Koroški Nemci proti slovenskemu jeziku. Na shodu nemškega „Volks-vereina" v Celovcu sta hujskala Dobernig in dr. Knapitsch zoper Slovence. Dobernig je zmerjal slovenske sodnike in odvetnike z' „windische Frechlinge", zahteval bojkot slovenskih odvetnikov in napovedal interpelacijo, ker justični minister ni pohvalil postopanja koroških sodnikov zoper slovenski jezik ; nadalje je protestiral proti sloveniziranju Trsta in Gorice 1
*	Vseslovanski kongres. „Čahoslav. Korresp." poroča, da se v kratkem sestanejo v Pragi slovanski državni poslanci na posvetovanje o nameravanem vseslovanskem kongresu. Posvetovanja se udeleži tudi več članov ruske dume.
*	C in pietete čeških in poljskih socialnih demokratov. Povodom smrti mla-dočeškega prvaka dr. Herolda sta tudi češki in poljski klub soc. demokratov poslanske zbornice poslala kondolenčni brzojavki. Bazentega se je predstavila dr. Kramfu kakor predsedniku češkega kluba deputacija čeških socialnih demokratov, sestoječa iz poslancev Nemca, Soukupa, Habermanna in Hybeša, da mu ustno tolmači sožalje na smrti dr. Herolda. Pri tem je bil dr. Kramar do solz ginjen. Pogreba se je udeležila tudi mnogoštevilna deputacija čeških socialnih demokratov, ki je na izrecno prošnjo zastopala tudi poljske sodruge. Ti poslednji pa so v svoji brzojavki v toplih besedah izrazili svoje sožalje na veliki izgubi, ki je zadela češki klub in z njim ves češki narod.
*	Letošnje velike vojaške vaje se bodo vršile v zapadni Ogrski. Vojaških vaj, ki se prično okolo 18. septembra, se udeleže 4. budimpeštanski, 5. požunski in 13. zagrebški vojni zbor.
*	Vsenemški shod so priredili na Dunaju Vsenemci. Na shodu so hujskali proti Cehom in češkim uradnikom. Sprejeta je bila resolucija, da je treba z vsemi silami delovati na to, da se z Dunaja prepode vsi slovanski, zlasti pa češki uradniki.
*	Z zagrebškega vseučilišča je odšlo 480 dijakov, deloma na Dunaj, deloma v Prago. Na Dunaju so jih prav lepo sprejeli slovanski dijaki. Prav tako so bili sprejeti v Pragi.
*	Poljski dijaki za hrvaške kolege.
Iz Krakova poročajo: Tukajšnja akademična društva so poslala zagrebškemu vseučilišču brzojavko, v kateri vabijo one dijake, ki se niso še vpisali v Pragi, oziroma Belgradu, naj pridejo v Krakov, kjer bodo gostoljubno sprejeti.
*	Afera prof. Manojloviča. Iz Zagreba poročajo: V četrtek popoldne bi se imela vršiti disciplinarna preiskava proti vseučiliškemu profesorju dr. Manojloviču. Preiskavo bi moral voditi vladni svetnik Pogačic. Dr. Manojlovk: ni prišel k razpravi, nego je poslal izjavo, v kateri naglaša, da je zanj v disciplinarnih zadevah edino kompetenten akademični senat.
*	Akcija za ureditev jezikovnega vprašanja v Dalmaciji. V Spljetu se je vršil shod županov in zastopnikov 36 občin srednje Dalmacije, katerim se je pridružila tudi spljetska trg. zbornica. Shod je sklical spljetski župan dr. Mihaljevič. Enoglasno je bilo sklenjeno, da se odpošlje ministrskemu predsedniku baronu Becku spomenico, v kateri se naglaša vprašanje uradnega jezika državnih oblastnij, zatem delavsko vprašanje, obrambo pred fi-loksero, pomorstvo, železnico in druga važna vprašanja. *V posebni resoluciji je shod na-glašal solidarnost z brati v banovini. Uvedla se je akcija v pomoč Bauchovim žrtvam. V imenu občin je bila takoj nakazano v ta namen nad 4000 kron.
*	Stroški Avstrije za novo pazar-sko železnico. Nek strokovni list je izračuni], da bodo stroški za novo pazarsko železnico znašali: Mitrovica-Novi Pazar-Prijepolje 167 kilometrov po 260.000 kron je 43,420.000 K. Prijepolje - Priboj - meja 31 kilometrov po 150.000 kron je 4,650.000 kron. Železniški park 2 mil. kron. — Skupno torej 50,070.000 kron.
* Volilna reforma na Ogrskem. Iz
Budimpešte poročajo: Sredi tega meseca sprejme cesar v avdijenci ogrskega ministra za notranje stvari, ki predloži vladarju zakonski načrt o volilni reformi. — Klerikalna ljudska stranka je baje s tem načrtom nezadovoljna, ker je volilna pravica vezana na znanje či-tanja in pisanja sploh, torej ne samo madjar-skega jezika.
*	Združenje ogrskih katolikov. Podpredsednik poslanske zbornice Štefan Bakov-szky je imel povodom konstituiranja ogrske katoliške zveze govor, v katerem je izjavil, da je skrajni čas, da se ogrski katoliki združijo ter da si tako pridobijo v deželi gospodstvo, ki jim pristoja. Doslej je bila velika napaka katoličanstva, da ni imelo voditeljev. Sedaj pa postaja vpliv ogrskih katolikov močneji.
*	V Bosni hoče Avstrija najti nekako veliko srbsko „veleizdajniško" agitacijo, ki ima baje namen pripojiti Bosno in Hercegovino Srbiji. Trdilo se je, da ima Srbija svoje prste vmes, kar je srbska vlada odločno in ogorčeno zanikala. Kdor pozna bosenske razmere, bo težko verjel v resno zaroto. če je nekoliko posameznikov sanjarilo o Veliki Srbiji, ni v tem menda še nič nevarnega. Sicer pa Bosna-Hercegovina še ni avstrijska dežela.
*	Kako so Nemci na Moravskem zapostavljeni? Nedavno je brnski „Tages-bote" tožil, kako se poštno ravnateljstvo v Brnu „čehizira". Kako je pa v resnici, kažejo nastopne številke, ki so jih priobčile „Lidove Noviny". Na čelu ravnateljstva je Nemec, dvorni svetnik dr. Beuss. Od višjih poštnih svetnikov sta 2 Ceha, 3 *®emci; od svetnikov 3 Cehi, 1 Nemec, od nadzornikov 1 Nemec, 1 Čeh. Oba višja komisarja sta Nemca, tako tudi 8 poštnih tajnikov. Od komisarjev je 6 Nemcev, 1 Ceh, od koncepistov 4 Cehi, 6 Nemcev; od konceptnih praktikantov 3 Nemci in 6 Cehov. Skupno šteje torej ravnateljstvo v deželi, kjer je 1,900.000 Čehov in le 972.000 Nemcev, izmed 48 konceptnih uradnikov 31 Nemcev in le 17 Čehov! Od 17 uradnikov, ki so še prideljeni ravnateljstvu, je 7 Čehov in 10 Nemcev, tako da je skupno razmerje 24 Cehov, 41 Nemcev. In potem si upa nemški list govoriti o „čehiziranju".
*	Povišan proračun Makedonije. Porta je sklenila povišati proračun Makedonije od 600.000 turških funtov na 759.000 funtov. Da se ta povišek pokrije, zvišajo carino na 3 odstotke. Finančne oblasti inozemskih vlad so pristale na to povišanje; izrazile so pa željo, naj sultan tekom treh let izplača zaostali deficit.
*	Papeževa politika. Dne 26. aprila je sprejel papež Pij X. poljske romarje, ki jih je vodil škof Likovvski, kateri je prečital vda-nostno izjavo papežu. Papež se je na tem zahvalil ter je dejal: „V rodovini je očetu oni otrok najljubši, ki trpi ; zato tudi jaz Poljake prav posebno ljubim. Poznam vašo vdanost cerkvi ter vem, da ji ostanete vedno verni sinovi." Te papeževe besede so Poljake gotovo razveselile. Dopisnik „Berliner Tagblatta" je pa šel v Vatikan, da bi mu tam dali pojasnila o tej papeževi izjavi ter je sporočil tole svojemu listu: „V Vatikanu se ne pripisuje papeževi izjavi nikakega politiškega pomena. Papež se je hotel Poljakom samo zahvaliti ter jim reči nekaj prijetnega. Sicer postopa papež v prusko-poljskem vprašanju strogo nepristransko, posebno sedaj po Bulovovem posetu v Vatikanu. Torej za to „dobro in verno" ljudstvo par lepih, sladkih besed, pruski vladi pa vso prostost v zatiranju poljske narodnosti in ugrab-Ijanju poljske posesti. To govori jasno za vsakega mislečega človeka in nam kaže klerikalno politiko v najlepši luči.
Vestnik.
Proti podržavljenju šolstva. Pod tem
naslovom smo v 17. štev. priobčili dopis iz Prage, ki smo mu pripisali opombo uredništva. S to našo opombo se pa sedaj bavi češko učiteljsko časopisje: en del je naših misli, drugi del pa ne. Prvega je skoro več nego drugega. Iz tega je razvidno, kako,je „U. T." razširjen in uvaževan tudi na češkem. In to nas veseli 1
Teorija in praksa. Nov dokaz: sobotni „Slovenec". Tov. Gangla imenuje samo dvanajstkrat, čestitamo na takem odlikovanju! Seveda je „Slovenčeva" pisava mestoma prostaška in sirova, pa temu smo že vajeni!
Sedemdesetletnica in štiridesetlet-
nica. Iz ljutomerskega okraja nam pišejo: Znani tukajšnji rodoljub g. Anton Božič, posestnik itd. v Badoslavcih, je obhajal dne 2. maja t. 1. svojo sedemesetletnico ter obenem štiridesetletnico neprestanega članstva okraj. šol. sveta v Ljutomeru. (Najbrž edini slučaj na Štajerskem!) Zaradi-tega je kot znan prijatelj šoie vsaki šoli ljutomerskega okraja podaril primeren znesek. Živio!
Imenovan je za strokovnega učitelja na meščanski šoli v Krškem def. učitelj v Šoštanju, tov. Maks Hočevar.
Osebne vesti na Kranjskem. Naduči-telj pri Beli cerkvi Maks Sribar je imenovan za učitelja in vodjo enorazrednice v Žusmu na Štajerskem. Za pomožno učiteljico na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani je imenovana dosedanja šolska praktikantinja Julija Toplikar-
jeva namesto nadučitelja Franca Gabrška, ki je postal okrajni šolski nadzornik. Provizorična učiteljica v Harijah, Viktorija Cigojeva, je imenovana za definitivno, kakor je tudi imenovan za definitivnega provizorični učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano Viktor Mihelič. Do konca šolskega leta je dobil dopust učitelj Karel Hlebec pri D. M. v Polju in pride na njegovo mesto kot suplentka izprašana učiteljica Gabrijela Šimenčeva.
Izpit učne usposobljenosti so napravili pred c. kr. izpraševalno komisijo v Ljubljani: za meščanske šole: Albina Golobova, definitivna učiteljica v Semiču, iz druge strokovne skupine s slovenskim in nemškim učnim jezikom ; Matilda Bauerjeva, učiteljica v zavodu Huth-Hanss v Ljubljani, iz prve strokovne skupine z nemškim učnim jezikom (z odliko); Helena Behfeldova, pomožna učiteljica na mor-narični ljudski in meščanski šoli v Pulju, iz prve strokovne skupine z nemškim učnim jezikom ; Avgusta Weiblova, definitivna učiteljica v Joachimstalu na češkem, iz druge skupine z nemškim učnim jezikom; za splošne ljudske šole: s slovenskim učnim jezikom : Josip Jeglič, provizorični učitelj v Selcah: Anton Knap, provizorični učitelj, v Vrabčah; Alojzij Liha, pomožni učitelj v Št. Lambertu; s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Franc Krmelj, provizorični učitelj na Šentruški gori; Alojzij Marok, provizorični šol-ski vodja v Hinjah; Josip Pleničar, provizorični šolski vodja v Kropi; Anton Strigl, učiteljski suplent v Frankolovem pri Celju; Ivan Žagar, provizorični učitelj v Mengšu; Karolina Lenčkova, provizorična učiteljica pri Sv. Križu pri Kostanjevici; Albina Bupnikova, provizorična učiteljica v Loškem potoku; Ljudmila Šircljeva, provizorična učiteljica v Zdoleh na Štajerskem ; Marija Tanškova, bivša suplentinja v Sevnici; Evgenija Tekav-čičeva, provizorična učiteljica v Moravčah; z nemškim učnim jezikom: Boža Ermacora, provizorična učiteljica v Lienfeldu; Ljudmila Schinzlova, provizorična učiteljica v Frauen-dorfu pri Judenburgu; Valerija Kaschova, provizorična učiteljica v Kočevju; Tekla Schitt-nikova, provizorična učiteljica v Maria-Zellu na Štajerskem; Alojzij Sieber, pomožni učitelj v Jagerbergu na Štajerskem; dopolnilne izkušnje sta napravila: Josip Zupančič, definitivni učitelj v Dolenji vasi pri Bibnici, iz veronauka, in Štefanija Handlova, učiteljica v Huthovem zavodu v Ljubljani, iz slovenščine kot učnega jezika za ljudske šole. Specialno izkušnjo iz francoščine je prebila z odliko Vera Verščeva, absolventinja mestne višje dekliške šole v Ljubljani. En kandidat za meščanske šole je bil reprobiran, trije kandidati za meščanske šole in en kandidat za ljudske šole so odstopili med izpitom, ena kandidatinja pa ni prišla k izkušnji.
Šolske vesti s Koroškega. Premeščen je v Timenico E. Goltschnig, učitelj v Med-gorjah. — Bazpisano je mesto drugega učitelja na dvorazredni, dvojezični ljudski šoli v Podgorju in mesto nadučitelja na utrakvistični šoli v Št. Primužu v Podjuni. Za drugo šolo se zahteva znanje slovenščine, za prvo pa ne, čeravno so Podgorje trd slovenski kraj.
Košarsko šolo namerava ustanoviti vlada v Sovodnjah na Goriškem. V to svrho je bil v nedeljo v Sovodnjah ravnatelj državnih šol za pletarstvo na Dunaju, Funke.
Novo šolsko poslopje zgrade v Kute-ževem pri Ilirski Bistrici še letos. Stroški znašajo 25.332 K.
Zahvala. Društvo „Sebsthilfe der Lehrer-schaft Steiermarks" mi je takoj po smrti mojega moža izplačalo 1440 K. Društvu, ki ga najtopleje priporočam, izrekam najlepšo zahvalo. — V Andricu, 10. maja 1908. — Marija Bauchova, učit. vdova.
Nadučiteljski mesti sta razpisani pri Sv. Duhu v Halozah, dvorazrednica, 2. pl. razr. in na troraz rednici na Ptujski gori. 2. pl. razred. Prošnje do 30. maja na dotična krajna šolska sveta.
V Tržiču na Kranjskem so otvorili nemško enorazredno ljudsko šolo.
„Kranjci" se bodo udeležili jubilejskega izprevoda v Čast cesarjeve šestdesetletnice na Dunaju. Tako so sklenili v „Unionu" v Ljubljani. — Ljubljanski občinski svet je odklonil udeležbo.
Praga za cesarjev jubilej. V svoji seji dne 25. pret. m. je sklenila komisija za proslavo cesarjevega vladarskega jubileja predlagati mestnemu zboru, naj priporoči mestni hranilnici, naj opremi Jubilejsko otroško bolnico ces. Franca Jožefa I. na Karlovem. Nadalje naj se osnuje ustanova za postarane in za delo in zaslužek nezmožne ter naj se v ta namen sezida primerno poslopje. Nadalje naj bi praška občina darovala za zgradbo moderne nadaljevalne obrtne šole 500.000 K. Končno je bil sprejet predlog o zavarovalnici, glavno malih obrtnikov in uslužbencev, katere čisti dobiček bi se delil med obrtnike. Sklenjeno je bilo odkloniti vabilo dunajske občine na udeležbo jubilejskega izprevoda na Dunaju. To vabilo je društvo čeških umetnikov „Manes" že januarja meseca iz čisto umetniških razlogov tudi odklonilo. V Pragi je drugače nego v Ljubljani.
Za cesarjev jubilej. Mestni svet v Le-vovu je sklenil v proslavo cesarjevega jubileja ustanoviti zavod za zapuščene otroke. Poleg zemljišča, na katerem se zgradi zavod, bo dalo mesto 150.000 K za gradnjo in potem letne dotacije 25.000 K za 100 otrok.
Priporočilo, Naročnik našega lista je g. Jos. Wucherer, gostilničar v Lescah, ki ima na razpolago več sob za prenočevanje. Njegova gostilnica je na najboljšem glasu. Tam se shaja skoro vsako nedeljo učiteljski krožek. Svoji k svojim!
Versko - nravna vzgoja. Župnik Štrancar v Bihembergu na Goriškem daje v šoli otrokom pisati v knjižice take-le naloge: „Pri nas sti dve stranki; ena je za Boga, ena za hudiča. Liberalci so proti Bogu , kdor voli ž njimi, stori smrten greh."
Rojaki! Prejeli smo in priobčujemo: „Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju", ustanovljeno ob vladarski štirideset-letnici 1. 1888., slavi letos dvajsetletnico svojega obstanka. — Tiho in brez-hrupno bo to slavje, kakor je tiho delovanje tega prepotrebnega društva. A to slavje naj bi bilo vsaj povod, da bi se ga rojaki v domovini in drugod v izdatnejši meri spominjali z obilnimi darovi. Vemo sicer, da je narodni davek ogromen, a pomisliti je treba, da skrbi naše društvo za najboljše, za našo mladino, za našo bodočnost. — V vseh strokah nam nedostaja/luševnih delavcev in na merodajnih mestih se često izgovarjajo, da ni potrebnih moči na razpolaganje, ako zahtevamo, kar nam gre. A marsikateremu visokošolcu upade pogum, da opeša in omaga malo pred ciljem, ker ga je potlačilo in oslabilo uboštvo. Zakaj poleg vsehtežkoč, s katerimi se borijo slovenski visok o š o 1c i, poleg preziranja s strani drugorodnih tovarišev in poleg zapostavljanja od strani višjih je uboštvo najhujši sovražnik, ker slabi duševne in telesne sile. — In ubožna ter potrebna je pretežna večina slovenskih visokošolcev! Vsak mesec trka 70 do 80 prosilcev na naše duri in odbor je včasih v največji zadregi, ker bi rad pomagal, pa ne more, ker so mu prepičlo odmerjeni denarni pomočki. S strahom opazujemo, kako se od leta do leta krčijo dohodki, draginja v velikem mestu pa je vedno večja. — Zato se obračamo danes do vseh rojakov z iskreno prošnjo, naj se nas v obilni meri spominjajo za naš jubilej. Zlasti pa poživljamo vse tiste, ki so svoj čas už i v a 1 i d obro te našega društva naj se spomnijo tistih časov in naj se oddolžijo vsaj deloma, ker tako pomagajo drugim, da dosežejo svoj cilj. Okolo 1500 poročil in položnic smo razposlali v Božiču; kdor se še ni odzval, naj poišče položnico in jo vporabi ali pa naj pošlje svoj prispevek na naslov društva, ki ima svoj sedež v pisarnici blagajnika g. dr KI. S e s -h u n a, dvornega in sodnega odvetnika na Dunaju, I., Singerstraße 7. — Odbor podpornega društva za slovenske visokošolce.
Šolsko zdravstvo.
Toplomer v kuhinji bi imela imeti vedno pri roki slehrna skrbna gospodinja, ki ji je mar zdravje svojega soproga in svoje ro-dovine, zakaj le s toplomerom se da kontrolirati toplota kuhanih jedil, zlasti tekočin. Toplota človeškega života znaša 37°, zaradi česar vpliva kaj slabo na želodec, ako použivamo jedi, ki so tople več nego 37°. Ako se uživa hrana prevroča, nastanejo iz tega kaj pogo-stoma nevarne želodčne bolezni.
Kako ravnati s tlemi v šolskih sobah. O tem je razpravljala meseca vinotoka 1. 1. zdravstvena komisija v Halle. Poročevalec je povedal, da so tla v vseh novih šolskih poslopjih mestne občine pokrite z 1 i -n o 1 e j o m in da se vsi prostori pometajo tedensko štirikrat in dvakrat se obrišejo z mokrimi cunjami. Vprašal je nadalje, ali se naj obdrži o 1 j e n j e tal v starih šolah, kjer ni linoleja, zakaj nazori o vrednosti oljenja so različni. Pri razgovoru se je dognalo, da je linolej priporočati le pri poslopjih z masivnimi stropi, v drugih slučajih se ni obnesel. Posebno se je opozarjalo na to, da olajša linolej nabiranje prahu med talno podlago in ležo linoleja. Tako je isti prostor pravo vališče raznih bolezni. Oljenje je v splošnem oziru pripravno, toda samo pri vestnem izvedenju, drugače je nevarno. Treba je paziti na to, da je olje na površju popolnoma suho; zakaj le tedaj se more dobro namazati. Lepljiva plošča postane kmalu zbirka vseh mogočih stvari. To pa je toliko nevarnejše, ker olje samo na sebi nima desinficujočega vpliva.	—ij—
Šolska poliklinika v Lucernu. Kakor poročajo „Schweiz. BI. f. Schulgesundheitspflege, je bilo v dobi od 13. prosinca (otvoritev) do 13. svečna 480 otrok v splošni polikliniki in nekaj čez 500 v zobni polikliniki. 150 očal se je dalo zastonj. Večina posetnikov poliklinik je ubožnejšega rodu, vendar so prišli na zavod tudi otroci iz boljših krogov.
Preiskovanje zapestničnih kosti šolskih otrok z Röntgenovimi žarki so uvedli v Bostonu; po tej metodi se baje najlažje določi starost otrok.	—ij—
Lasna bolezen razsaja na ljudskih šolah v Straubenzellu in v Tablatu pri St. Gallnu na Švicarskem. Kot razširjevalci te bolezni veljajo mačke in psi.	—ij |
Dajanje mleka šolskim otrokom je definitivno uvedlo mesto Hägen. Letno pri-
speva občina 8000 mark. Mleko se bo dajalo otrokom v zatvorjenih 7s litrskih steklenicah. 50 % stroškov pokrije občinski prispevek, ostala vsota se dobi na ta način, da imovitejši sloji mleko plačujejo — seveda je cena nizka. Ubožnejši dobe mleko zastonj.	—ij—
Listnica uredništva.
F. P. D.: Beciprociteta velja le glede vplačevanja v pokojninski zaklad, glede te pristojbine pa ne.
Zahvala
O nenadni izgubi svoje hčerke
MILICE
učenke VI. razreda v Lichtenthurničnem zavodu v Ljubljani, izrekam v svojem, v imenu svoje žene in svojih otrok, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi gospicam gojenkam c. kr. učiteljišča, stanujočim v zavodu, najpresrčnejo zahvalo za častno spremstvo ljubljene rajnke k zadnjemu počitku. Posebno zahvaljam pa pokojnične součenke za krasni venec, častite sestre iz zavoda pa za v resnici materinsko ljubezen, ki so ji jo izkazovale za časa njene bolezni.
Motnik, dne 10. maja 1908.
Ulrik Konjar, učitelj.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 1401.	Kranjsko.	109 1—1
Na petrazredni ljudski šoli v Loškem Potoku se razpisuje eno učno mesto v stalno nameščenje.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 20. junija 1908.
C. kr. okr. šolski svet v Kočevju, dne 11. maja 1908.
Št. 1402.	110 1-1
Na enorazredni ljudski šoli v Kuželju se razpisuje v stalno eventualno provizorično nameščenje Vnesto učitelja-voditelja.	•
Prosilci, kateri v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 20. junija 1908.
C. kr. okr. šolski svet v Kočevju, dne 11. maja 1908.
111 1—1
V tolminskem šolskem okraju razpisuje se sledeče stalne službe:
a)	nadučitelja dvorazrednic v Breginju, v Dre-ženci in štirirazrednice Cerkno:
b)	učitelja-voditelja enorazrednic: Bukovo, Kal, Otalež, Ponikve, Smast, Št. Viškagora;
c)	učiteljic dvorazrednic Breginj, Grahovo, čez-soča, Žiga in petrazrednice Tolmin.
Prošnje pošlje naj se predpisanim potom c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Tolminu tekom 4 tednov od dneva, ko se priobči ta razpis v uradnem listu „Osservatore Triestino".
Prosilci iz drugih okrajev, naj priložijo prošnji še zdravniško izpričevalo.
Na nepovoljno opremljene prošnje se ne bode oziralo.
Poleg teh mest, katera se odda stalno, je v okraju še več mest za začasne učitelje.
C. kr. okrajni šolski svet v Tolminu.
Štev. 157.	102 (2—2)
Oznanilo.
Vsled odredbe c. kr. ministrstva za uk in bogočastje se bode na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani
od 15. septembra do 1. oktobra 1.1.
vršil kurz za izobrazbo učiteljev obrtno-trgov-skih predmetov na obrtnih nadaljevalnih šolah.
Število udeležencev je omejeno na 20 slušateljev. Vsak izvenljubljanski obiskovalec dobi od imenovanega ministrstva podporo 30 K.
Zglaševanja za udeležitev kurza je poslati najkasneje do
10. junija 1.1.
neposredno podpisanemu ravnateljstvu. C. kr. ravnateljstvo umetno-obrtne strokovne šole v Ljubljani
dne 25. aprila 1908.
Učiteljska tiskarna
se priporoča šolskim vodstvom za tisk
letnih poročil
Zavod za graviranje in izdelovanje kavčukastih šiambiljev
Anton Černe
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, štambilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-50 nogrami itd. itd. 52 16
Ceniki gratis in franko.
Slavnemu učiteljstvu se priporoča stara in znana gostilna pri
„Zlati ribi"
Izborila kuhinja in klet. — Vsak petek raki in sveže morske ribe.
Za obilni obisk se priporoča
3812-4	M. Rozman.
Odlikovane z zlatim zaslužnim križem s krono. C. kr. privil. tovarne
orgelj in harmonijev
Jan Tuček, Kutna gora
(ČeSko)	25 26-10

stavi in dobavlja orgije vseh velikosti, sistemov in slogov, harmonije s stiskalnim in sesalnim sistemom (Cottaye-orglje), klavirje in planine
najmodernejših konstrukcij. 3 do 51etna garancija. Ustanovljene 1. 1869.
Nizke cene.	Tudi na obroke.
Tovarna je postavila že nad 6000 instrumentov. Ilustrirane prospekte orgel, cenike harmonijev in klavirjev gratis in franko.
Bmmmmmmmmmmmmmmm^
Vljudno priporočam p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam svojo že mnogo let obstoječo in sedaj na novo izvrstno preurejeno
knjigoveznico
Jos. Dežman
Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7.
Izvršujem vsa dela, od preprostih do najfinejših. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. Vezanje raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjižic ter izvrševanje vseh raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko,
Cene sigurno najnižje.
Pri večjih naročilih znaten popust, oziroma plačam poštnino od pošiljatev z dežele. Tako da naročnik radi pošiljatev nima nikakih stroškov. 83 26—4
MM IlASTA
v Schonbachu pri Hebu (Češko),
sloveča tvrdka za dobavo godal, svetovnoznana zaradi svoje vsestransko priznane solidnosti, priporoča p. t. gg. učiteljem in zborovodjem svoje neprekosljive koncertne in orkestralne gos le, viole, «pele, base, citre, kitare prvega reda ugodno doneče in prijetnih tonov z lesenimi ali kovinskimi stroji, dobre in trpežne strune za vsa godala, mojstrske gosli z lepim lokom in leseno škatuljo (9, 10, 12, 15 gld.). Ceniki gratis in franko.
Najugodnejša prilika za nakup. Vsaki instrument se pred odpošiljaiijem strokov-
njaško preizkusi. Stare gosli in čela se zamenjuje za nove. Prva prodaja gramofonov in najpopolnejših ploč. Velecenjeni gospod! Poslane gosli so me po svoji ukusni obliki in vsled prijetnega glasu popolnoma zadovoljile! Mislim, da je dolžnost, vsakega zavednega Ceha, da naroča svoje potrebščine pri Vaši cenj. firmi, ki ne more ž njo tekmovati nobena inozemska tvrdka. Želim Vam mnogo uspeha in ostajam prijateljsko vdani Fr. V. Mohapl, ravnatelj. L Ž9./XII. 1906.
Ne kupujte pod roko od prekupcev, obrnite se najprej in naravnost na našo tvrdko!
P. T. Jan Bašta, Schonbach!	89 18—4
Morem Vam sporočiti, da mi ugaja poslani bas radi lepega glasu in primerne cene Pošiljam Vam zadnje doplačilo z zagotovilom, da ste me popolnoma zadovoljili. Borovany u Olešnice, 2./I. 1908.
A. Zimmermann, ravnatelj.
Na tisoče pohvalnih pisem svedoči gg. nčiteljem in zborovodjem o kakovosti in primernosti mojih instrumentov.
Ustanovljeno 1842. Električna sila. Telefon 154.
BRATA EBERL
tovarna oljnatih, barv, laka in firneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice 6
:n.a.spxoti liotela, „"CJnion.'
priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši, črni, medli	19 52—20
lak za šolske table.
^gsjs^s
Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Največja in najbogatejša tvorniška zaloga
priznano pravih švicarskih
Union-nr a
katerih tvornic delničar sem in edini zastopnik za vso Kranjsko, ter zastopnik ur Schaff-hauseii, Klassig in Glasliiitte.
Velika zaloga zlatnine, srebrnine in dragocenih kamnov,
kakor blaga od srebra in kinasrebra
Fr. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani
Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu.
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka
T7- ZFZEč-^Grl
zavaruje v življenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelku: proti škodam po požaru. Zavarovani kapital . . Zavarovalnine .... Izplačane škode in kapi-tali leta 1905 . . . . Rezervne in poroštvene
zaloge.....
Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na
posestva.....
Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905
V	vsem pa doslej. . .
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala je banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za
škode in nagrade . . „ 87.176.383-75
Vsa pojasnila daje 22 26~10
General, zastop banke .Slavije'
v Ljubljani, CS-ospos3se -ulice št. ±2.
K 1053,737.339 88 8,090.621-62
4,361.283-89
34,791.584-99
2,188.391-24
34,087.781-48
206.296-40 1,606.893-21
3,004.509-80
On
•	i
hpj	a><
™	Z.
3	»
S	3
s-	!
«	s —
p.	s-
s. o
s s
3 o
— w
t/1 <T> f —.
3 N _
o o si
3: a
S. 0
C _ * 3 ?
O 2
=	g.
d5	q.
o	3
*	S-
3Z
o- & S
!&# H. ¡r 03
=•5 n
—»if a -a ffQ
»<0 M
rx -t
< 2Ü 3- n 3 S
n 2.3 5-2:0
area-
S-ff Sv, x
CA O p
C <Z,
Î »«o
g ¿5. E c:.
I sv •
F 3 ?
s = »
I g.
.T n
>
S
QTQ
Ç ??
S- '*rA s w » o
3
» (/i
0	—»
< &»
3
C/5<
~	£<
-i	rD
era
01	O
rti 7?
30 24—10
w
za Štajersko
(od dež. šol. sveta potrjeni z dne 3. oktobra 1899) za Kranjsko po F. Levčevim lepo-pisju iz najboljšega papirja, enakomernimi čistimi črtami, pivnikom in poljubnim ovitkom priporoča	53 26—9
A.Umek v Brežicah in Krškem.
Uzorce na zahtevanje zastonj in franko.
VERONIKA KEEDA
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, Irede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	14 52—37
Postrežba točna in solidna.
G-lavna zaloga _
Jos. Petričevih zvezkov.
Odlikovana
Prva kranj. tvornica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeve ulice št. 5 blizu Gradišča
Moli A. Mil
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 28 52—15
Največja tvornica na jugu Avstrije
Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele.
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo šolskih potrebščin, papirja, zvezkov,, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. 17 26-10
onnm ® n»
Anton Šare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8„
Specialna trgovina za opreme nevest.
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon, širting, kreton, batist itd. itd.
Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne cene..
Gg. učiteljem in njih rodbinam 5% popusta.
Svetlolikalnica: = Kolodvorske ulice št. 8.
15 52-
Marodna t !8 knjigarna
v Ljubljani, gj^l
združena s trgovino s šolskimi, pisalnimi, risalnimi in drugimi v to stroko spadajočimi potrebščinami, se priporoča vsemu zavednemu naprednemu učiteljstvu za dobavljenje vseh
knjig in časopisov ter šolskih in drugih potrebščin.

otrok
sTfc.SSf-^ BP16! 'n na tisoče drugih ne pije nič dru-IV lOJlil r / gega nego Sla<lin, t. j. dra. pl.
B Trnkdczi ja sladni čaj (naj • se ne zamenja s sladno kavo), ki se mu primeša nekoliko prekuha-hanega kravjega mleka in daje že en dan starim dojenčkom. Kot naravno preprosto, najbolj čisto, najceneje otroško redilo zaleže tudi tedaj, kadar druga redila ne izdajo več. Zadošča navadna dojilna steklenica. Prejel sem o njem pismena in ustna priznanja ter odkritosrčno zahvalo od mater, ki so obupavale, preden so rabile S1 a d i n, dalje od zdravnikov in babic. 1 zavoj po 1/4 kilogr., 50 vin., zadošča za 20 do 30 dni. Dobiva se povsod. Po pošti franko 5 zavojev 3 krone 50 vin.
3 Lekarnar pl. Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. iolskili knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Knjige v vseh velikostih, črtane, z eno ali
dvema kolonama, v papir, platno, gradi ali polusnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli, citre, kitare in tamburice. — Štambilje, pečatniki, vignete (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršuje se v najkrajšem času. — Dopisnice, umetne, pokrajinske in s cvetlicami od najpriprostejše do najfinejše. — Albumi za slike, dopisnice in poezije. —
Zavitke za urade v vseh velikostih. Ceniki za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. — Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. — Priznano dobro blago.
Solidna in točna postrežba.	5 52—38
k
i