Ui Uhaja rrefrr TMk prrl in tretji iatrtak meteca. Ako j« u daa prunik, Uida dan poprej. Ona mu ji M ki. u Im. lnaaratl l< t prejemajo la platuiejo p« doforora. Sloveoskemo ljudstvu v poduk in zabavo. Spiai in dopi«i »e poiiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljani, Semeniike ulice iL >. Naročnina in inaerati pa: Upravniitva .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjev* ulice it. i. Štev. 10. V Ljubljani, dnd 20. maja 1903. Leto XVI. Pomoč Dolenjski! Krivična sestava trgovske in obrtne zbornice: Cela Dolenjska brez zastopstva! Ako odštejemo Ljubljano, kot deželno stolno mesto od 500.000 kranjskega prebivalstva, preostane približno 460.000 prebivalstva po deželi. Po zadnji ljudski štetvi ima političen okraj Novomesto 49.000, Krško 43.000, Kočevsko 42.000, Litijsko 36.000 in Črnomaljsko 26.000 prebivalcev, in ako k temu prištejemo še prebivalstvo dolenjske strani ljubljanske okolice, imamo neovrgljiv dokaz, da šteje sama Dolenjska stran Kranjske dežele približno 230.000 prebivalcev ali z drugo besedo: Dolenjska stran ima polovico prebivalstva kranjske dežele. Slavni visoki c. kr. deželni vladi bodi tem potom povedano, da vsled pomanjkljivega volilnega reda za trgovsko in obrtno zbornico in vsled sebičnega, krivičnega postopanja od strani takozvanega naprednega narodnega volilnega odbora za trgovsko zbornico je tako daleč prišlo, da nima danes vsa dolenjska stran, polovica prebivalstva kranjske dežele, bivajočega v petih okrajnih glavarstvih, niti enega svojega zastopnika med toli številnimi člani v kranjski trgovski in obrtni zbornici. Ta zbornica naj se v naprej ne imenuje več kranjska, temuč 1 j u b 1 j anska trgovska in obrtna zbornica. Volilni odbor za to zbornico je našel umestno, nam, polovici prebivalcev dežele, prepustiti milostno e n o sam o mesto v trgovskem oddelku, katero je zavzemal med tem Kranjsko zapustivši g. trgovec Medved. (Sedaj je na njegovo mesto prišel Gorenjec g. Mejač iz Komende.) Ali ni to velikanska krivica? Četrtina dežele, Notranjci, imajo v tej zbornici tri zastopnike; druga četrtina dežele, Goremjci, imajo poleg rudarskega oddelka tudi še štiri zastopnike; vsi drugi člani te zbornice so sami Ljubljančani; polovica prebivalstva kranjske dežele, vsa Dolenjska pa nima niti enega zastopnika v tej zbornici!!! Kako hočemo potem imeti Dolenjci kako upanje, da nam bodejo prišli naši poslanci in trgovska zbornica v naših težnjah na pomoč? In sedaj se nam stavi vprašanje: ali je to zahvala narodnega volilnega odbora Dolenjcem, da smo po vseh naših mestih in trgi h skoraj kakor en mož volili izključno od narodnega volilnega odbora priporočene poslance? Imate li nas Dolenjce samo za štafažo? Slišali smo, da so se pri sestavi mandatov ozirali samo na število davkov in obrtov. Ali ni to krivično? Ako se bode tako še dalje postopalo, ne pridemo Dolenjci nikdar na zeleno, vse se bode še nadalje delalo edino le za Ljubljano in Gorenjsko kakor do,zdaj, nam se bodo ..•:Jtr pa tiste drobtine trosile, katere bodejo tem z mize padle. Ker torej mi Dolenjci nimamo danes nobenega zastopnika v trgovski obrtni zbornici, apeliramo na visoko c. kr. deželno vlado, naj nam potrebno oskrbi, da bode dobila polovica prebivalstva dežele primeren zastop v tej zbornici. Ako to drugače ni mogoče doseči, naj se sedanji volilni red za to zbornico primerno predrugači in oskrbi, da bode imel pravico vsaj vsak politični okraj po enega zastopnika voliti v to zbornico. Do tedaj naj pa visoka vlada interese nas Dolenjcev, zaničevane »Dolenjske raje", v tej zbornici tem odločneje zastopa. Poživite nam obrt in trgovino! — Dolenjska železnica. Vsled tacih okoliščin se tedaj ni čuditi, ako pri nas vkljub nepopolne dolenjske železnice nikakega napredka ni. da pri nas trgovina, obrt in kmetije propadajo in da kdor le more, zapušča svojce in beži v tujino iskat si kruha. Mi Dolenjci, polovica deželnega prebivalstva, smemo zahtevati in tudi odločno zahtevamo, da se nam naj neha drobtinice trositi! Nas je dežela in država zanemarjala, in ako smo danes v gospodarskem oziru na robu propada, nismo tega mi krivi. Kdo bo pa pri nedovršenih dolenjskih železnicah pri nas kake tovarne gradil ali daleč od železniških prog premoge in rudo-kope in druga taka podjetja otvarjal, katera bi mogla dajati tisočerim ljudem stalen zaslužek in jih s tem odvračati od izseljevanja v Ameriko? — Mi Dolenjci zahtevamo, da se na nas zato zdaj tembolj jemlje ozir, ker se preteklo stoletje za nas skoraj nič storilo ni, da se nam zdaj tisto da, kar se nam je zamudilo poprej dati. M i zahtevam o dopolnitve naše Dolenjske železnice, katera edina je v stanu nam sedanje tužne razmere predrugačiti. Visoka vlada in naši poslanci naj resno premišljujejo, kako našemu ljudstvu doma dati zaslužek, in nam Dolenjcem oživiti trgovin o in obrt. S čim se pa naše poljedelsko ljudstvo peča v Ameriki? Večina si živež služi globoko pod zemljo v premogokopih in rudo-kopih, drugi si kruh služijo z delom v raznih tovarnah in pri različnih obrtih, dalje s trgovino in s pisarstvom. Ako pregledamo statistiko izseljevanja, vidimo, da se primeroma največ ljudstva seli iz Kranjske (Dolenjske), Slovaške, Ga. licije, Hrvatske in Italije. Ako hočemo najti vzroke izseljevanja, primerjajmo s temi p0. krajinami tiste, iz katerih se najmanj ljudstva izseli: Češko, Moravsko, Slezijo, Gorenjo in Nižje Avstrijsko, Solnograško, Koroško, Tirolsko, Štajersko, in videli bodemo, da so vse te dežele gosto premrežene z železnicami, videli bodemo, kako se v bližini železnice množijo raznotere tovarne in razna obrtna podjetja, kako se otvarjajo tam rudo-in premogokopi, kako se razvija tamkaj trgovina. izvoz izdelkov in pridelkov, kako se množi tamkaj prebivalstvo in njih blagostanje, koliko dražje tamkaj kmetovalci svoje pridelke in živino prodajajo; opazili bodemo v teh deželah največ dobrih in le neznatno propadajočih kmetij, in kjer vlada tako blagostanje po okolici, tamkaj je videti tudi blagostanje v mestih in trgih. K temu mnogo pomorejo tudi garnizije po manjših mestih, kajti kjer so vojaki nastanjeni, pustijo stotisoče v mestih in okolici. Poglejmo le našo Gorenjsko! Povsodi, kamor se ozremo, vidimo za vsak promet izredno prikladne ravne ceste, po katerih se kaj lahko prevaža blago na skozi srede Gorenjske izpeljano železnico in po tej na eni strani v Ljubljano, na drugi preko Trbiža v Italijo in preko Beljaka naprej v razne planinske dežele. In ker vse te ugodnosti še niso zadostovale, gradila se je železnica še v Kamnik, na Vrhniko, ravnokar se gradi železnica z Jesenic skozi Bohinj, tako da bode imela Gorenjska zopet dva nova izhoda, enega na Gorico in Trst, drugega preko jeseniškega predora na Celovec in dalje naprej. Gradila se jim tudi bode železnica iz Tržiča v Kranj, in zahtevajo zdaj še železniško progo od Lesec ali Žirovnice na Bled, iz Škofje Loke v Železnike, z Vrhnike v Idrijo, iz Idrije v Skofjo loko, iz Kamnika v Gornji grad. in Bog vedi, kam še, tako, da bodejo imeli Gorenjci v kratkem skoraj v vsako večjo vas železnico izpeljano. In kaj se stori glede železnic za nas Dolenjce? Nič, čisto nič! Zahteva se, da se moramo z nedodelano dolenjsko železnico zadovoljiti, katera je največ Ljubljani, nam Dolenjcem pa najmanj« v korist, dokler ne bode s hrvatskim1 progami zvezana. Ni fuHa nkn nri nas ninikakega blagostanja, nikakega napredka, da pri nas vse propada in svoj rodni dom zapušča in se v Ameriko seli. Dajte našemu ljudstvu zaslužka in sredstev, da se bode na rodni zemlji moglo preživiti, dajte našemu ljudstvu opravljati tista dela, katera je sedaj prisiljeno izvrševati pri napornem delu v Ameriki, skrbite, da bode dobilo naše ljudstvo svoj zaslužek pri domačih rudokopih v Št. Janžu, Mirni, Čatežu in pri Črnomlju in pri velikanskih rudnikih pod Sv. Duhom, Brusnicami in drugod; skrbite za sredstva, da bode omogočeno podjetnim rokam graditi po Dolenjskem tovarne in druga velika obrtna podjetja, in pri njih zaslužek dajati našemu ljudstvu, kakor mu sedaj dajejo tovarne in taka podjetja v Ameriki! Dežela in c. kr. vlada naj bi, kakor Ogrska dela za svojo državo, taka podjetja podpirala z raznimi privilegiji in olajšavami. (Konec prih.) Koliko Kranjska popije? (Iz predavanja g. J. Kalana.) (Dalje.) Na vsakega piel>iva!ra žganja pa v okraju litrov ▼ okraju pride čistega alkohola Črnomelj 15.917 06 .'. 1-8 l. Novo mesto 42.126 0-9 „ 2-7 „ Krško 61.170 1-2 „ 36 „ Postojna 53.747 1-3 „ 39 „ Kočevje 77.091 18 „ 5-4 , Logstec 92.390 23 „ 69 „ Kamnik 127.993 32 „ 96 „ Litija 131.456 36 „ 10-8 „ Kranj 307.100 5-8 „ 174 „ Ljubljana z okolico 503.796 5-9 „ 177 „ Radoljica 199 604 7'5 „ 22 5 „ Skupaj 9'9 / Na vsakega človeka na Kranjskem pride torej približno deset litrov žga- nja. — Poleg tega se je izpilo v deželi 1. 1900 še 29 523 lit. poslajenega žganja, to je raznih likerjev itd., česar nismo všteli v gornji račun. Če bi torej v gornje številke privzeli še to žganje in pa ono, kar se ga po tihotapsko popije, potem dobimo še hujše rezultate. Toliko se torej popije žganja v deželi. Da se množina užitega žganja še bolj razvidi, predočil nam je naš slavni „številkar", (kateremu sem, mimogrede omenjeno, za plačilo obljubil, da ga bom po vseh gostilnah hvalil), množino užitega žganja v raznih oblikah, izraženih s številkami. Posoda, ki bi obsegala vse žganje, bi bila dolga, široka in visoka 37 metrov. Kupla stolne cerkve v Ljubljani je visoka 38 metrov. Potem si nekoliko lahko mislimo, kakšna bi bila ta posoda; obsegala bi več prostora, kakor cela stolna cerkev. Reka, globoka 1 meter, široka 20 metrov, bi bila dolga 225 metrov. Ribnik, 2 metra globok, bi imel 53 metrov v premeru. Kanal, 1 meter visok in širok, bi bil dolg 11'/, kilometra. Torej nekako tak«') dolg, kakor je od Ljubljane do Medvod, &ii Domžal. Vodnjak, ki bi dajal v eni sekundi 1 liter žganja, bi tekel 54 dni; če bi pa dajal v sekundi 5 litrov, to je v minuti 300 litrov, tekel bi 10 dni 9•/, ure. Stane pa to žganje, če računamo liter po 80 kr. = 1 K 60 h, celih 7 milijonov 200.000 kron. Čedni denarci!... Tu imate tedaj nekoliko podobe o žganjarjenju na Kranjskem. Toliko se torej žganja popije v naši deželi. — Množine užitnega vina in piva, kakor sem že rekel, ne moremo tako natančno določiti. Na podlagi odgovorov, ki so jih vposlali župni uradi na knezoškofijstvo in od tam na vlado, je izračunal dr. Robida, da se popije na Kranjskem poleg 4 in pol (sedaj že 5 milijonov) lit. žganja kake 4 mili-j one litrov vina in kake tri milijone litrov piva. Te številke so pa očividno mnogo prenizke. Potem bi prišlo na vsakega človeka na leto le kakih 8 litrov vina in kakih 6 litrov piva. — Toda če se tudi žganja mnogo pije, pa se pijeta vino in pivo vedno v večjih množinah kakor žganje. V Avstriji sploh je izračunjeno, da pride na človeka 15 litrov žganja, 22 1. vina in 32 1. piva. Za žganje je Avstrija med evropskimi državami na 3., za vino in pivo na 10. mestu. V žganju imata le Danska in Nemčija nekoliko večji konsum. Iz tega je pač razvidno, da marsikje še hujše pijančujejo, kakor pri nas. Razvidno je, da po ne- katerih avstrijskih deželah še več žganja spijo kakor v naši. Glede vina gotovo nismo mnogo ali nič pod, raje še nad poprečnim številom v Avstriji, ker je naša dežela sama deloma vinorodna; piva se pa pač v primeri s severnimi deželami mnogo manj pije, torej smo pod poprečnim številom. Po tem bi se dalo približno soditi, koliko se na Kranjskem použije vina in piva. — če so zgoranje številke o Avstriji zanesljive. K vinu se tudi prišteva sadni mošt, katerega se vedno več napravlja in pije. Pivo se razširja vedno bolj, zlasti zadnja leta, odkar se v steklenicah hrani in prodaja. Ako vzamemo vse tri pijače, potem je tudi razvrstitev okrajev po deželi drugačna, kajti kjer se manj žganja pije, tam je več drugih pijač. — Toda to rečem: Navadno se grmi samo proti žganju. Kes je to najostudnejša vrsta pijančevanja, toda vsaka pijanost je od hudega. Pred nekaj časom je „Slovenec" prinesel sledečo notico: „V šentpetru pri Novem mestu so trije možaki izpili 15 litrov vina; eden izmed teh je domov grede zabredel v lužo in v njej vtonil. Torej najprej se je vina napil prav po živinsko, potem pa luže! h te in takih zgodb je razvidno, da je vsaka nezmernost grda, neumna in pogubna, da mora torej veljati naš boj nezmernemu uživanju vsake pijače. Če privzamemo k žganju še vino in pivo, kolikor se ga popije, potem dobimo še vse drugačne številke, potem treba še vse veče posode, ki bi obsegale vso to pijačo; reka, v kateri bi pijača tekla, bi bila še močnejša; iz ribnika bi nastalo jezero in vodnjak bi tekel celo leto, noč in dan. Vzemimo, da se Kranjci držimo glede vina nekako srednje mere v Avstriji, torej 22 litrov na človeka, piva pa da izpijemo polovico manj, to je 16 litrov na vsakega, potem si lahko, komur se ljubi, sam preračuni, kolika množina tekočine je to in koliko te dobrote deželo — stanejo. Podobne razmere kakor na Kranjskem so gotovo tudi drugod po Slovenskem. Množina po-užitega alkohola bo približno enaka. Po krajih, kjer vino raste, po Primorskem in Štajarskem, se pije več vina, po Koroškem več žganja in piva. Če smo pa rekli, da je po nekaterih krajih še hujše pijančevanje kakor pri nas, s tem nočemo reči, da ni pri nas že dosti hudo, in da je zadnji čas, da se začnemo temu ustavljati. Poglejmo sedaj še nekoliko, kak „blagoslov" donaša preobilo pijančevanje naši deželi! Koliko hudega, koliko plačanega zla!,.. 1. Koliko greha! -- Greh je vsaka pijanost sama na sebi; popolna pa — če človek pamet svojo popolno zapije — smrtni greh. Toda nezmernost je In iz Pija- poglavitni greh, iz katerih izvirajo drugi nosti zlasti - koliko drugih grehov!.. 2. P e š a n j c vere. Pijanec opušča molitev, zakramente in vse verske vaje. Največ pa trpi vsled pijančevanja posvečevanje nedelje. In nedelja jc pred vsem ,.Gospodov dan", dan vere, dan krščanski. Če ta dan človek ni kristjan, kedaj naj je? In vendar je izrekel škof Kgger grozno-resno besedo: Kmalu ne bomo več vedeli, ali nedelja krščanskemu življenju več koristi ali škoduje!... 3. Liberalizem pridobiva s pijančevanjem. Če ni gostilničar v resnici krščanski in vesten, ki mu je vest prej kot dobiček, se v njegovi gostilni podira to, kar se zida v cerkvi; po takih gostilnah se valja „Narod"; tam se upinjajo ljudje, predno imajo iti na volišče. Praga take gostilne naj nikdar ne prestopi noga krščan-skega človeka! Če greste v gostilno, pojdite k poštenim, krščanskim gostilničarjem; tam uživajte božji dar po pameti! 4. Koliko po družinah prepirov, zmerjanja, kletve, žalosti, solza! Kake mučenice so žene pijancev, kaki revčki njih otroci! Kdo more vse to gorje popisati? 5. Koliko pretepov in ubojev! — Dr. Ro-bida pravi v svojem spisu, da je v oziru umorov Kranjska na 3 mestu med avstrijskimi deželami: 7 na 100.1 >00 prebivalcev (nam se zdi to malo preveč). Pa če jih je tudi manj, koliko pa je pretepov! In skoro vsi se izvršč v pijanosti. Koliko je to hudega! 6. Koliko pijancev si pokonča svoje življenje s tem, da zmrznejo, padejo v globino, v vodo, ali da jih preobilna pijača kar naravnost umori, ali si s samomorom končajo življenje. 7. Zarod naš vsled pijače močno slabi. Otroci pijancev so slabotni, bledi, majhni, slaboumni, nagnjeni k lenobi in postopanju, jezljivi in nepokorni. — Kako da mlajši zarod vedno bolj peša, priča vojaški nabor, pri katerem je vedno manj za vojaštvo sposobnih fantov in katerega so morali od 20. na 21. leto starosti preložiti. 8. Revščina narašča v deželi vedno veča. To ima sicer tudi druge vzroke, toda pijančevanje izdatno pomaga k temu. Kmetije se prodajajo, ljudje trumoma der6 v Ameriko, tujec se vedno bolj naseljuje med nami in se lasti naše zemlje .. . Koliko gre denarja vsled pijančevanja iz dežele! Zlasti za pivo in žganje. Pivo pijemo večinoma tuje; naše be-raške krajcarje pošiljamo v Gradec, na Dunaj, na Češko, da bogatimo ž njimi kapitaliste, zaklete sovražnike vere in jezika našega. In tovarne za žganje, te imajo v rokah večinoma judje, ali pa vsaj liberalci. Mi jih pa podpiramo. Kdaj se bomo že zmo-drili! — Če se že mora piti, je najpametneje, piti vino, pa domače, da ga morejo naši Dolenjci prodati, ne italijansko in ne Šternovo! 9. Kako pijača ljudi sprija, kaže dalje to, da je v kranjski prisilni delavnici 66 procentov pijancev. In mi moramo plačevati za te potepuhe. 10. V norišnici kranjski je po dr. Robi-dovem poročilu sicer samo 6 procentov vsled pijanosti tja prišlih. Dr. Robida si to razlaga s tem, ker — pravi — imajo Kranjci sploh jako zdravo, močno glavo, ki je ne spravi iz uma vsaka malenkost in pa ker zaradi delirija (t. j. norost, nastala vsled pijančevanja) pijancev ne pošiljajo v norišnico, marveč jih skušajo doma izkurirati. 11. Ker se pijančevanje navadno očita le nižjim stanovom, zato končno moramo dodati, da takozvana boljša družba v tem oziru nikakor ni nedolžna in da omikani ljudje sami često padejo na tako nizko stopinjo, kakršno pri navadnem ljudstvu sami bogve kako strogo obsojajo. To malo slike o posledicah pijančevanja med nami. Koliko neizmerno hudega! In vse te naštete grehe, skrbi, težave izgube, nesreče, treba še prav drago kupiti in plačati! Norost! Ko sem si predstavljal ono veliko posodo, o kateri sem prej govoril, prišla mi je na misel neka druga posoda, ki jo nastavljajo na kmetih po mizah, da muhe vanjo lovč. Muhe neumne prihajajo, srkajo sladko tekočino in pijejo toliko časa, da — potonejo. To pa ne zmodri njihovih ravno tako neumnih sestric. Priletavajo, pijejo in tonejo toliko časa, da je posoda polna. In ko se izprazni, se stvar znova začne in znova ven vrže. Tako tudi pijancev ne izuči ne sreča drugih. Srkajo in vlečejo ga toliko časa, da poginejo — gmotno in duševno, da potonejo v oni veliki posodi. Zato ne pravimo zastonj: Pijan kot muha! Velik požar v tovarni g. Karola Pollaka V noči od 2 na 3. t. m. ob drugi uri je začelo goreti v Pollakovi tovarni na sv. Petra cesti. Okolnosti, da ni bilo vetra in da je bila požarna bramba takoj na mestu in je z vsem naporom delovala, se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na vse tovarniško poslopje in se je omejil le na šupo, v kateri je bilo čreslo. Ogenj je nastal najbrže vsled tega, ker se je v stroju, s katerim se melje čreslo, na kaki trdi stvari užgala iskra in podžgala čreslo, katero je tlelo, dokler ni ogenj dobil duška in vplemenil poslopje. Škoda znaša približno štirideset tisoč kron. Poslopje je bilo zavarovano pri banki .Slaviji". Izgubljeni sin. (Povest. Po Oertzen-ovi priredil F. S.) (Dalje.) „Kje je neki Janko?" vprašal je Križnar čez nekaj časa. Nihče ni vedel odgovora, najmanj pa Kristina. „Kar pričnimo, bo že prišel." * Pričeli so, toda njega ni bilo. Kristina je na žegnanju kosila brez ženina. In kje je bil Janko? Ko je šla Cilka iz sobe, je stopil za njo. Došel jo je na gostilničarjevem vrtu ob potoku, kjer je stala vrsta vrb in delala prijetno senco. Vse je bilo tiho, le potoček je skrivnostno žuborel dalje. „Cilka!" Plašno se je ozrla in motrila s svojimi modrimi, zamišljenimi očmi prišleca. „Zakaj si tako žalostna?" jo je vprašal Janko. „Vsi so se od mene odmeknili v gostilni, vse me zasmehuje." In bridko je zajokala. „Cepci! Jaz jim pokažem! Z menoj pojdeš k moji bodoči ženi, potem naj pa le pride kdo!" „K vaši" .... jecljala je Cilka. „Tega pa že ne !" Janko je gledal zdaj hladni potoček pred seboj, zdaj pekoče solnce na jasnem nebu, zdaj zeleni travnik, in tesno mu je bilo pri srcu. „Vendar moraš tudi ti imeti vsaj malo od „žeg-nanja, le čakaj." — Stopil je v hišo in se vrnil s steklenico vina in dvema kozarcema „To nama bo teknilo", dejal je zadovoljno, „le pij, da ne boš žejna!" „Saj sem vam že zadnjič rekla, da ne bodite z menoj tako prijazni, to bi bilo za bogate in olikane, jaz pa sem revna in nevedna." „Če te imam.pa rajši, kot bogate?" „To ni res." „Zakaj ne? Jaz mislim, da je res tako!" Odšel je v vežo in Cilka je vskliknila za njim: „Domov grem k materi!" „Le pojdi, pa malo vina jim poneseš." Poslal je dečka v hišo po vino. Cilka se je zahvalila, stisnila Janku roko in odšla. Janko pa je ostal sam. „Kaj bi si mislila Kristina?" * * * V „plesni dvorani" je Kristina stala v kotu osamljena. Ženin jo je pustil samo, pa na „žegnanju". Zdelo se ji je, da so oči vseh obrnjene vanjo, da se ji vsi škodoželjno posmehujejo. Kričeča godba ji je udarjala na uho in pred njo so se vrteli pari. „No, Kristina, tako sama? Kam pa je brat izginil? Bom pa jaz plesal s teboj." Razgret se ji je približal Nande. .Hvala", odvrnila je trmoglavo, „le pleši s svojimi! Za Janka in zame ne skrbi. Jaz nečem biti nikomur v nadlego." „V nadlego?" začudil se je Nande. „Saj vidiš, da ni drugače, kaj pa bi ljudje rekli, čc bi vedeli da te je tvoj ženin pustil na cedilu. In ker njega ni, ga bom jaz nadomestoval." »Rajši ne vem kaj, kot da bi s teboj plesala. Idi!" Nande jo je zgrabil za roko. „Če te pa prav lepo prosim ?" Kristina se je nemirno premeknila. „Misliš, da se mora vse tvoji volji uklanjati?" »Seveda", je veselo vzkliknil Nande. »Je že, tako, jaz hočem da plešeš z menoj!" „Ne!" »Da!« »Ne!" „Dobro, pa ostanem zraven tebe toliko časa, da me uslišiš." »Naj bo, pa samo zato, ker si tako nadležen in siten; veš, pa rajši bi plesala z vsakim, tudi z Antonom." Nande je pri teh besedah stisnil ustnici in zavrtela sta se med drugimi pari. Med tem pa se je povrnil Janko in si s komolci delal, da se je prerinil skozi one, ki so zijala prodajali. Ravno pred godci je zagledal mater, očeta, Križnatja in Nežo. Med vrtečimi se pari pa — Nandeta in Kristino. To ga je razjezilo. Ni se domislil, da je sam tega kriv, da jo je kar meni nič tebi nič zapustil in šel ven. Nekaj časa se je na tihem jezil, naposled pa mu je bilo le preveč. Skočil je k njima in ju ustavil: »Kristina bo plesala z menoj!" Nandetu je šinilat kri v glavo: „Tako? Ali ne moreš počakati, da bi doplesal ž njo?" .Ne! Jaz imam pravico —" „Pravico?" oglasila se je Kristina in naguban-čila čelo. Nande se je glasno zakrohotal, pograbil Kristino in zopet sta se vrtela med veselimi pari ne meneč se za Janka. ,.Ali boš šla plesat z Jankom?" vprašal jo ju potiho. Kristina je odkimala. Tako se je maščevala Kristina nad Jankom, ker se je premalo brigal zanjo. Janko je sklenil, da se bo še ta dan z bratom dogovoril o vsem, kar je ležalo med njima. Jasno mora biti. Nato pa so odšli godci in plesavci zopet v gostilno. Pri vratih na plesišče je stal Anton in se ni hotel umekniti, ko je prišel mimo Nande. »Prostor!" je velel Nande. Anton se je nasmehnil in stal nepremično. „Proč, čc ne te vržem po stopnjicah!" „Prostor! Njega veličanstvo Nande se bliža", norčeval se je Tone. Nandetu pa je bilo dovolj! Že cel dan ga je Anton dražil in pikal, a do zdaj se je še premagoval. ..šc enkrat ti rečem: proč, če ne —!" ,,Miruj", miril ga je Janko. „Preveč si razburjen in jezen!" „Če sem, vem, zakaj sem!" Kakor s kleščami je pograbil Antona za vrat. „Čakaj — ti me še ne poznaš!" (ilasen krik in Anton je zletel neprostovoljno po stopnjicah. Ko je priletel na tla, se je sicer kmalu pobral, toda bil je zelo potolčcn. V divji jezi je Nande še kričal za njim: »Varuj se mc od zdaj za naprej, drugače bom nekaj storil s teboj, kar se niti ne nadejaš!"' Tone jc tiho odšel. »Žalosten konec Jegnanja", dejal je Križnar. „Jaz ostanem še nekaj časa tu, Kristina naj pre z Jankom domov." „Žegnanje še ni končano", dejal je Nande, »z Bogom!" Državni zbor. Znano je, da je med vsemi drž. zbori avstrijski eden najnemarnejših in nedelavnih, kajti"ima v, seb1 mnogo članov, ki kar cel mesec ne pridejo do stalnega obiskovanja sej. Mnogo jih pobere svoje^dnev- nine, potem pa jih ni tedne in tedne. Da se na kak način opomore tej slabosti, je poljski klub vprašal predsednika, kaj hoče storiti, da se razmere zbolj-šajo. Predsednik Vetter jevodgovoril, da on obžaluje, a ukreniti ne more nič. Žalostno! Razdelitev državne podpore. Poslanec dr. Šusteršič in tovariši so vložili interpelacijo na min. predsednika glede razdelitve državne podpore. Te se dele navadno na podlagi poročil orožnikov, vsled česa pride dostikrat do nepristranskega poročanja in neprimerne razdelitve. Tako je n. pr. c. kr. okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico razdelilo državno podporo po toči poškodovanim na podlagi poročil orožniške postaje na Igu. In še nad 70 posestnikov, ki so revni in so imeli veliko škode, niso dobili nikake podpore. Zato vprašajo g, min. predsednika: Ali hoče potrebno ukreniti, da se označena krivica popravi z novimi podporami in da se v prihodnje kaj takega več ne zgodi. Druga interpelacija zadeva litijski okraj. Mladi posestnik Jurij Zavrl je vsled požara popolnoma ubožal. Vrhu tega mu je še toča uničila vse jesenske pridelke. Dvakrat se je prosila podpora pri dež. odboru, ki ima vedno dovolj denarja za razne ne ravno nujne potrebe, je prošnji kratko malo odklonil. Jurij Zavrl je upal, da dobi letos nekaj državne podpore, ki se je delila po toči poškodovanim, in tudi tukaj ni bil uslišan. Interpelantje vprašajo, ali hoče gospod minister za notranje posle ukreniti, da se bodo podpore nepristransko delile. Nedeljski počitek. Zbornica je pričela razpravo glede nedeljskega počitka v obrtnih podjetjih, na podlagi sklepa soci-jalnega političnega odseka, ki s« glasi: V trgovinah se sme ob nedeljah delati k večjemu štiri ure in sicer dopoludne. Te ure določi dež. vlada, zaslišavši trgovinsko zbornico, dotično občino, zadrugo in odbor trg. pomočnikov. Tu bode prišlo do živahnega razpravljanja, ker se v tej točki mnenja preccj križajo. Nekateri zahtevajo tri, drugi štiri-urno nedeljno delo, mnogi pa hočejo, da se delo ob nedeljah popolnoma prepovč. Nemiri na Hrvatskem. Nemirov, ki so nastali iz primeroma majhnega povoda, mažaronska nadutost ni mogla udušiti, ker nemiri niso le sad ene krivice, ampak posledica večletne nasilne vlade in kršenja narodovih pravic. Hrvat pravi: .Svaka sila do vremena." Da je prislovica resnična, je narod zadnje dni javno pokazal. Zbruhnila je demonstracija proti banu Khuen-Hedervariju in se razvila do prevratne revolucije. „ Od bor narodne obrane" razpošilja med ljudstvo na tisoč in tisoč eksemplarov pozivajoč je, naj povsod po celi Hrvatski vzajemno nastopajo proti banu, kateri, pravijo, nikakor ne sme letos učakati dvajsetletnice svojega banovanja. „Doli z banom Hedervary-jem!" „ZivelaHrvatsk a!" doni povsod, kjer prebivajo Hrvatje. V nedeljo 10. t. m. se je odpeljal prvi batalijon tukajšnjega 27. pešpolka na Hrvatsko, da naredč z bajoneti in svinčenkami mir. To se jim zna posrečiti, udušiti se da upor z bajoneti, a potolažiti užaljence narodne zavesti nikdar. Proti njim, ki so stoletja udano služili vladarju, se odpošilja vojaštvo, a Mažari, teh se ne vidi, ker imajo moč v svoji roki. Ban je odpotoval iz Zagreba na Dunaj, kjer je bil pri cesarju v avdijenci in se vrnil preko Budimpešte v Zagreb od vseh strani obdan z jezdeci radi varnosti. V Kri-ževcih je vpeljan preki sod. Tam je nastal upor tudi proti javnim oblastem. V Križevskem kotaru pašuje že več let predstojnik Trnski. V Opatovcu so zahtevali kmetje, naj se izpustč neki po nedolžnem zaprti možje. Trnski je prišel takoj tje v največji nadi, da takoj upokori upirajoče se kmete, a jo je britko skupil. Narod ga je obdal od vseh strani, vjel, zaprl in zahteval, naj da pismeno zapoved izpustiti zaprte kmete. Hočeš, nočeš, moraš! Udati se je moral in z hrvatsko zastavo v roki obljubiti narodu, da bo odslej vedno držal s Hrvati. Vsled tega mu je bila ustavljena plača in pride pred sodišče, češ, da je zlorabil uradno oblast, dasi je vse to seveda naredil, ker drugače bi bilo slabo z njegovim življenjem. Vlastelinu Fodrocziju so posekali velik vinograd in izpustili vino v kleti, ker so mislili, da je ban pri njem skrit. Takoj je odšel v Zagreb k banu in zahteval odškodnine od njega, ker je radi njega trpel. Povedal mu je v obraz, da ljudstvo njega so.vraži, nakar je ban začuden (!) odgovoril: „1 n to mi poveste šele sedaj?" Na karlovškem kolodvoru so naredili demonstrantje 8000 kron škode. Proti njim se je uvedla stroga preiskava. V Zagrebu hodi ljudstvo po mestu prepevajoč narodno himno „Lepa naša domovina". Vsak, kdor pride mimo, mora sneti klobuk z glave, četudi je najzagrizenejši Ma-žaron. V Zagrebu se nadaljuje demonstracija, a podrobnosti je težko zvedeti, ker oblast zapleni vse hrvatske liste, če količkaj pišejo o izgredih proti mažarskem nasilstvu. Pri Trsatu se je v nedeljo zbralo nad 1000 oseb, ki so s hrvatskimi trobojni-cami korakali proti Sušaku, ter zahtevali, naj se izpusti iz ječ zaprto ljudstvo. Orožništvo množice ni moglo razpoditi, moralo je priti vojaštvo, katero so telefonično poklicali, da je napravilo oblasti varnost pred razdraženim ljudstvom. Zaprtih ljudij je ogromno. Med aretiranimi je v Oseku odvetnik Suprina in tiskar Dudak, v Grubišnem polju pri Belovarju sta aretirana župnik in kaplan, vsled česar je ljudstvo silno razburjeno in se je bati velikanskih izgredov. Aretiran je tudi dr. Potočnjak, ker ga dolže, da je on spisal in izdal pozive na ljudstvo, kateri so bili tiskani v Ba-zelu v Švici. V Slavoniji kakor tudi po Hrvatskem je velikanska množica mažarskih napisov razbita. Resnično je, da se z ljudstvom ni šaliti, prenaša sicer dolgo še take krivice, kadar prikipe do vrha, tedaj se ne dado več prenašati in žalosten zgled so nam ti dogodki na Hrvatskem. Žalostni, ker ljudstvo ne bo doseglo nič v primeri s svojimi žrtvami, a za-dovoljnosti pod mažarsko vlado pa ne bodo dali ljudstvu nikdar bajoneti in s v i n č e n k e. In kaj pravi ban k temu? Pripoveduje v svet, da ga ljudstvo ljubi in da so izgredi le posamezni slučaji. Grof Khuen je prišel 1. 1883,, ko so bili na Hrvatskem nemiri, kot ban in sicer kot vitez miru. Res, tako temeljito je pomiril ljudstvo, da je danes udušena vsaka svoboda, da so prenapolnjene vse ječe, da morajo svin-čenke strahovati državljane in da bo na žrtvenik Khuenovega vladanja za ,,mir in red* položenih ne-število žrtev in eksistenc. A pri vsem tem vladanju bajoneti in svinčenke ne bodo nikdar udušile zgodovinsko utemeljenega gesla: »Preko žrtev vodi pot do svobod e." I)r. Stadler v Bosni. Kar skuša hrvatski narod sedaj v celoti, je užil pred kratkim sam prevzv. škof dr. Stadler v Sarajevu. Sprejel je namreč v kat. cerkev neko Turkinjo Salo, vsled česar se je uprla ondotna vlada, ki gleda vedno, kje bi ustregla Mohamedancem. Predsednik Kučera je s svojim nastopom odtujil si srce vseh vernih katolikov. Sala je odšla pred zalezovanjem turških nadutovcev v zavetje k usmiljenkam. Vlada je poslala policijo, ki je v mrazu iztirala usmiljenke na dvorišče in ugrabila Salo ter jo izročila Turkom. Kučera je poprej obljubil, da bode ostala svobodna a ko so ga spomnili na dano besedo, je hladnokrvno odgovoril, da se je omožila z nekim Turkom in prestopila nazaj k Mohamedovi veri. Vsled te velikanske krivice kratenja osebne svobode je škof slovesno protest uložil proti vladi. Da so spravili Salo med Turke nazaj, so onemu, ki bi b i pripravljen vzeti Salo za ženo, obljubili službe. Ko se je udal, so mu jo takoj izročili, in sedaj mora proti svoji volji, v svojem srcu katoličanka, služiti na-gnusnemu Turku. Tako je v Hosni! Balkanski krvavi ples. V Makedoniji se klanje in preganjanje kristjanov nadaljuje, a vlade ena na drugo sumnive, se kar ne marajo pričeti resno zavzeti za stvar. Najhujši boji so v Solunu, kjer je na stotine ustreljenih. Pa tudi od drugih krajev prihajajo poročila o krvavih bojih. V Monastiru so Bolgari pognali v zrak smod-nišnico, nato se je pa v mestu pričel krvav boj med turško vojsko in bolgarskim prebivalstvom. Turški vojaki so postrelili več sto kristjanov. Večja bitka je bila tudi v okolici Sereza v vzhodni Makedoniji. Turki so zgubili 5 mrtvih in 8 ranjenih, Bolgarov je 12 mrtvih; med njimi je padel tudi voditelj Delčev, pri katerem so baje Turki našli ves načrt makedonske revolucije. Delčev je bil pošten mož, ognjevit domoljub, ki je neutrudno delal za osvobojenje. V Skoplju so zaprli čez sto Bolgarov. Iz Carigrada pa ukazuje sultanov ukaz, da naj se izžen6 vsi Bolgari in jih tirajo v Makedonijo. Po ceh Makedoniji vre. Sploh od vseh krajev prihajajo enaka poročila o divjem klanju. Kljub vsem tem manevrom vlade počivajo in le žug-ijo sultanu, da se hočejo resno pobriniti za makedonsko vprašanje ako se ne napravi mir, a vendar, dasi se vse grožnje prezira, se nič ne ukrene. Pač je zadnji čas, da se počisti to blaženo Turčijo. Sveta Trojica nad Cirknico. Že dve leti se je slovesno vršila božja pot pri podružnici sv. l'rha na dan 24. majnika. ker tam je stranski altar Device Marije pomočnice kr;':t;"" iv; kakor pravijo na Taboru. Letos, ko ravno pride ta praznik v nedeljo po Vnebohodu Jezusa Kristusa, se bo slovesnost vršila tem redom: V soboto 23. maja ob 4. uri pridiga, litanije, spovedovanje. V nedeljo zjutraj prva sveta maša in pridiga ob šesti uri, druga ob desetih. Po-poludne ob 5. pridiga in litanije. V ponedeljek dne 25. maja zjutraj ob 7. uri sklep. Pridite, predragi Marijini častilci, od daleč in blizo se Mariji Pomočnici priporočit na ta prijazni griček sv. 1'rha Sv. Gora nad Vačami. Od 13. do 20. aprila vršil se je pri nas prvikrat sv. misijon, kojega so vodili č. o. frančiškani o. Angelik iz Ljubljane, o. Avguštin iz Brežic in o. Salvator iz Pazina. Vkljub slabemu vremenu bila je udeležba prav velika, ne samo domačinov, ampak tudi iz okolice, to priča število ob-hajanih nad 1200 Sklepne procesije z misijonskim križem, katero je vodil preč. g. nadžupnik vaški Josip Golmajer v spremstvu č. g. župnika G. Vilmana, J Plantariča in domačega ter bogoslovca g. K. Zorkota udeležilo se je nebrojno mnogo vernikov, zlasti veliko deklet z venci in prižganimi svečami. Posebno lepo je bilo videti občinske odbore iz vseh treh občin, v katere je fara razdeljena, spremljati misijonski križ z gorečimi svečami, na čelu jim gg. župani Jos. Čebela z Leš, Anton Klobučič z Šemnika iz J. Obreza z Kanderš Prisrčna zahvala prec. oo. misijonarjem za njihov trud in lepe nauke. Tako smo tudi mi, dasi „hribovci", pokazali, da pri nas vera še ni opešala. Dal Bog, da bi se tudi sadovi sv. misijona dolg) poznali. — Svetogorec. Z Rake. Ni še preteklo dva meseca, ko je pogorelo v naši župniji posestniku Pintariču v Za-bukovju vse do tal; li. raaja pa se je zopet pokazal plamen ob 3. uri popoldan v Podlipi. Ogenj je uničil Janezu Pevcu hišo in vsa druga gospodarska poslopja; tudi troje glav goveje živine je postalo žrtev plamena. Posestnik bil je zavarovan za prav majhno svoto. Rešiti niso mogli ničesar radi močne sape; le golo življenje so oteli. Kako je ogenj nastal, ni natančno znano. Metlika. Pred pol letom je izrazil „Domoljub" željo, da naj fc; se ustanovila še miadeniška Marijina družba v metliški župniji. In evo je vam! Bel) nedeljo je stopilo pod prapor Marijin 120 vrlih mladeničev, kateri so se otresli strahu lahkoživčkov, ki stoje sedaj osamljeni. Sam presvetli knez in škof ljubljanski so prišli vsprejemat mladeniče, ki je bil zanje res praznik, kakoršnih bodo pač malo dočakali še v življenju. Ker so prišli Presvetli že v soboto popoludne v Metliko, so jih bili fantje pozdravili na metliškem mestnem trgu. Pa tudi dekleta, katerim so v nedeljo popoludne blagoslovili krasno izdelano zastavo, niso hotele zaostati v ljubezni do svojega nadpastirja. V znamenje neomajne ljubezni je vročila po ljubkem nagovoru Marijina hčerka krasen šopek Presvetlemu. In zvečer v soboto! To so se Vam postavili fantje in dekleta! Napravili so namreč Presvetlemu sijajno bakljado in podoknico pred proštijo, kjer so pod spretnim vodstvom organista g. Mihelčiča zapeli tri lepe pesmi. Po končanem dopoludanskem vsprejemu fantov v družbo v cerkvi, od vrlih dekle uprav veličanstveno ozaljšani in popoludanskem blagoslovljenju zastave, k katerim slavnostim so velikoštevilno prihitele Marijine družbe iz sosednih župnij, so se podali Presvetli še v Komanje obiskat ondotnega g dekana, kjer so bili kar najlepše vsprejeti. Tako je tedaj minil dan, ki ostane vsem neizbrisen. Neizbrisen gotovo tudi dopisniku liberalnih listov Konfuciju v Metliki, ki naj le še poroča svojemu prijatelju Moleku v Ameriko laži, da mu bode poslal za plačilo nekaj »kronanih dolarjev", katere on po našem mnenju bolj krvavo potrebuje za svoje prazne žepe, nego pa „dvojica naših kaplanov", katera naj Bog poživi in njuno „družbo bedakov", kakor psuje dekliško in mladeniško družbo zalumpani Konfucij v svoji oholi predrznosti Razne novice iz Bostanja. Leto 1903 je za nas leto izseljevanja. Skupno se je podalo to leto že 30 mož in mladeničev v Ameriko, poiskat si ondi kruha, katerega jim dom ne da. Ob enem pa lahko njim samim in tudi celi župniji v čast omenjam, da gredo vsi pred svojim odhodom k spovedi in k sv. obhajilu. Mnogi pobitč ob svojem poti po gorenjski železnici na Brezje, da ondi izročč Marijinemu varstvu sebe in svoje domače. Kako težko je pač slovo od domačih krajev in zvestih znancev, pričajo solze v očeh čvrstih mož in krepkih mladeničev; in da je versko čustvo globoko vkoreninjeno v člo- veškem srci, priča njihova pobožnost, katero pa naj bi imeli tudi tisti, ki ostanejo doma. — Minuli teden so v podružni prodajalnici Antona Verbiča vlomili tatovi in odnesli kakih 100 kron denarja, potem pa tudi še nekaj drugega blaga. — Meseca junija ali julija bodo v Boštanji občinske volitve; zadnji čas je, da si izvolijo občani zastop, ki bo deloval za gmotni prospeh in pošteno izobraževanje tukajšnjih zapuščenih krajanov. — Zimski mraz je letos celo v višjih legah oškodoval vinsko trto, sadje slabo kaže in tudi orehi so močno pozebli. — Ljudje niso nič kaj vneti za streljanje proti toči; v sosednji studenški občini menda ne mislijo letos več streljati, pri nas pa tudi še ni vse pripravljeno. — „Fariška graščina" je sedaj do malega razprodana; konsorcij je ravnal ljudomilo s posamnimi kupci in je pod dosti ugodnimi pogoji prepuščal posamezne parcele. Nerodno je le to, ker ne morejo takoj plačati; sami se nadejajo, da jim bo Amerika pomagala do lastne zemlje, da bi jim le res! Zadovoljen je konsorcij, zadovoljni so kupci in veselo je tudi ljudstvo, da je razdeljena zopet ena graščina, katere prebivale ljudem ravno niso bili v najlepši zgled. Dopis iz Velikih Lašič. V Velikih Lašičah smo imeli 5. aprila občni zbor „Kmetijskega društva". Zadružniki so v obilnem številu prišli na občni zbor. Vsa čast jim! S tem so pokazali, da se zanimajo za zadružništvo, saj pa so tudi uvideli, koliko jim društvo koristi, kajti skoro vse stvari dobivajo bolj po ceni, kakor preje. Zato je veselje in navdušenje za zadružništvo čedalje večje, novi udje še vedno pristopajo. Zadruga pa tudi izvrstno prospeva. V letu 1902 je bilo 145.818-21 K prometa, rezervni zaklad znaša koncem leta 1902. 664'35 K. Upanje imamo, da bo zadruga v tem letu še bolj napredovala. To pa je, zadružniki, predvsem na vas ležeče. Če se vodstvo zaveda svojih dolžnosti in če so udje zavedni in stanovitni, potem društvo mora napredovati; če pa vodstvo in zadružniki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti, potem zadružništvo ne napreduje, ampak nazaduje. Pri našem kmetijskem društvu stori vodstvo svojo dolžnost, glavna stvar je, da ostanete vi, zadružniki, zadrugi zvesti. Na občnem zboru se je povdarjalo, da naj udje vse kupujejo v zadrugi. Glejte, da bo-dete ta sklep tudi v resnici izvrševali. Zato kupujte vse v zadrugi, to bo vaša lastna korist, kajti le notem, če bodo vsi udje kupovali in se bo torej mnogo prodalo, potem bo mogoče sčasom stvarem cene še bolj znižati, potem bo tudi blago vedno novo in dobro in naposled je društven dobiček vaš dobiček. Ako pa kak ud zapazi kak nedostatek ali ima kako željo gledč na zadrugo, naj to naznani odboru. Odbor bo vedno pripravljen vsak nedostatek odpraviti in vsako pametno željo upoštevati. Hranilnica in posojilnica posluje dva meseca in ima že 55.42S K prometa. Tolikšen promet priča, da ima ta novi denarni zavod vsestransko zaupanje pri ljudstvu, saj so pa tudi posojilnici na čelu taki možje, ki so vsega zaupanja vredni. Odborniki ne iščejo lastne koristi, ampak njih namen je, delovati le za blagor ljudstva. Da je to res, priča to, da se obrestujejo vse hranilne vloge po 4 1, . posojila se pa dajejo na poroštvo in na vknjižbo le po 5 V Ljudje to uvidevajo. zato pridno in radi vlagajo svoj denar v novo hranilnico. Ker so posojila le po 5",,, zato jih je že več prišlo po denar v posojilnico, poplačali so drugod svoje dolžnike, katerim so morali plačevati višje obresti. Posojila se seveda dajejo le poštenim in zanesljivim ljudem. Omenim naj še. da je na sv. Marka dan strela udarila v drevo poleg Gorjupove hiše na Gornjih Kališčih. Od drevesa je strela skočila v hlev. kjer je eno kravo ubila. Večje nesreče ni bilo. — hvala Bogu. Seveda za posestnika je bilo že to občutljiva nesreča, ker je prišel ob kravo. Gospod urednik, drugi krat pa še kaj drugega! Zdravi! Iz Smartna pri Litiji. .Smrt pobira, nič ne izbira", to izkušamo tudi tukaj. Ni še dolgo, odkar so v naši podružniški cerkvici sv. Petra odpeli zvonovi milo zahvalno slovo starčku, kateremu je sveti Peter nedvomno rad odprl vrata v nebeške prostore. Saj je bil ta mož več desetletij zaslužni ključar te lične cerkvice. Z njegovim prizadevanjem bila je nekdaj obnovljena in pokrita z novo streho. - Zdaj je pa zopet sv. Peter prijel za ključe nebeških vrat! Nobeden bi ne bil slutil, da bo za .sosedovim starim očetom" najprva šla mlada Alojzija Grum. In oglasili so se zvonovi te cerkvice, v mi-lobno glasečih glasovih odmevajoč med zelenimi holmci oznanjali cvetočej pomladi, da bode kaj kmalu nemila kosa mahnila tudi po cvetočih livadah, kakor je ravnokar zadela v pomladni lepoti cvetočo devo. Mlada je še naša dekliška Marijina družba, a v poldrugem letu spremila je k večnemu po-čiku uže sedem svojih družabnic! — Blaga Rotija, katera je bila tolikrat postrežljiva Marta in je za svoje čednostno življenje še na smrtni postelji prejela posebno milost od nebeške Matere, je šla najprva v veselje nebeškega Ženina. Kmalu za njo dvajsetletna nežna Alojzija in potem njena vrstnica, goreča Marijina častivka, prijazna Angela: uboga slabotna Micika; potrpežljiva Terezija; krotka Francika: a za sedaj nenadajano trdna in pridna Alojzija. Vse so v lepi mladosti od 17-22 let stare, ločile se od nas... v ljubezni Marijini. — Lahko in gotovo upamo, da so presajene kakor cvetke izmed zemeljskega trnja — v nebeški vrt. Saj so vse ljubile in častile svojo premilostno Mater in varihinjo. Dajale so tu J i dober izgled in bile so v najboljši opomin svojim sosestram, ker vse so v težkih in hudih boleznih a v udani potrpežljivosti lahko očistile svoje še nedolžne duše od vsakega svetnega prahu in madeža. Vse so bile po večkrat previdenc s svetimi Zakramenti. Počivajte sedaj, preljube sosestre, v večnem miru! Veselite se v preblaženi druščini Marijinih otrok ... Ne pozabite nas, ki nam je še potovati po solzni dolini, ki smo še v nevarnosti morskih valov. Prosite za nas, da dosežemo srečo nebeškega svidenja, neminljivega združenja v presladkem naročju Božje Matere! Vaša sosestra M. Birmovanje in kanonično vizitacijo je završil premil. gosp knezoškof ljubljanski dr. Anton B<>na-ventura Jeglič v žužemberški dekaniji. Birmancev je bilo 3 maja na Krki 242, 4. maja v Ambrusu 221, 5 maja v Zagradcu 106, 6. maja v IJobrničah 233, 9. maja v Ajdovcu 92. 10. maja v Žužemberku 256, 11. maja v >mihelu pri Žužemberku 81, 12. maja na Topli rebri SO, 14. maja v Hinjah 324, skupaj 14K7. Nova poštna nabiralnica. Pri Sv. Gregoriju se jc s prvim majem otvorila ces. kr. poštna nabiralnica, ki ima v ponedeljek, sredo in soboto opoldne zvezo s c. kr. poštnim uradom na Ortneku. Župnijski izpit so naredili naslednji gospodje: Frančišek B 1 e i \v e i s, žup. upravitelj v Le šah: Ivan Do lin ar, kapelan v Logatcu; A doli Knol, žup. upravitelj na Babnem polju; Valentin Marčič, kurat na Slapu; J o s. Novak, žup upravitelj v Dragatušu; Val. Oblak, kapelan v Borovnici; J o s. Perz, kapelan v Črmošnjicah; Anton Poljšak, kapelan v Naklem; G a š p a r Porenta, kapelan v Stopičah; Frančišek S t u r m. žup. upravitelj v Poljanici; Andrej Sir a j, kapelan v Vodicah: J o s. šolar, kapelan v Starem trgu pri Ložu; J os. V ran k ar, kurat na Ustji. Prepovedani izvoz presičev. Vsled razglasa kraljeve deželne vlade v Zagrebu je zaradi svinjske kuge prepovedano na Hrvaško-Slavonsko uvažati prešiče iz političnega okraja Rudolfovo na Kranjskem Tavčarjeva interpelacija zoper ^Gospodarsko zvezo." Za podpis interpelacije treba je v državnem zboru 15 glasov. Drugače se interpelacija niti ne sprejme. Znana Tavčarjeva interpelacija je imela ravno 15 podpisov. A zgodovina teh podpisov je velezanimiva. Med podpisanimi so bili tudi češki radikalni poslanci dr. Baxa, Klofač in F r e s 1. Dr. Ba.\a in Klofač sta šele sedaj zvedela, da sta njuna podpisa na interpelaciji, in izjavljata, da je nista nikdar podpisala in da je tudi ne bi podpisala pod nobenim pogojem. Poslanec Fresl pa je izjavil, daje m o g o č e, da jo je podpisal, toda le ne vedoč za vsebino. Vsi trije so se opravičili pri dr. Susteršiču in obžalovali zlorabo svojih imen! Tako delajo naši liberalci! Nov zdravnik v Ljubljani Na Starem trgu št. 1 I. nadstropje se je naselil nov zdravnik dr. Fran Doljšak, ki sprejema od 10-11 ure dopoldne in od 3—4 ure popoldne. Mi izvrstnega zdravnika slavnemu občinstvu prav toplo priporočamo. Slovensko politično društvo za Spod Štajarsko s sedežem v Mariboru je sestavilo svoj odbor dne 5. maja sledeče: predsednik dr. IvanGlaser, podpredsednik prof. Robič, tajnik A. P. Korošec, blagajnik dr. F. R o s i n a. K .Slovenski krščansko-socialni zvezi" so dalje pristopila društva: 49. Katoliško-slovensko izobraževalno društvo v Ribnici; 50. Kat.-slov. izobraževalno društvo v Štepanjivasi pri Ljubljani; 51. Ljudska knjižnica v Šmihelu pri Novem mestu; 52. Krščansko-socialno delavsko društvo v Gorici; 53. Krščansko-socialno delavsko društvo v Mirnu pri Gorici. Pristopne izjave se sprejemajo še nadalje. Profesor Simon Rutar zgorel. Na prav žalosten način se je ponesrečil profesor Simon Rutar v Ljubljani. Doma v svojem stanovanju v II. nadstropju Mcdiatove hiše na Dunajski cesti št. 19 našli so ga mej zunanjimi in notranjimi vratmi na nekem zaboju sedečega in mrtvega. Bil je skoraj po celem životu ožgan in opečen. Prišel je bil okoli 10. ure ponoči iz »Narodnega doma" domov in je šel v sobo, kjer je odložil površno suknjo, spodnjo suknjo in telovnik in nato šel na stranišče z gorečo svečo. Tukaj je postavil luč poleg sebe, toda preblizo tako, da se mu je vžgala srajca in je začela goreti. Nesrečnež je sicer trgal srajco raz sebe in se je pri tem na rokah opekel, a v strahu ni mogel dovolj hitro srajce strgati raz sebe in tako se je tudi vnela »maja", ki jo je imel na sebi in ta in platnena srajca in hlače do kolen so zgorele na njem. V stranišču in na hodniku med stanovanjem ležali so kosci sežgane obleke in so bili na tleh sledovi krvi, katero je zapustil ponesrečenec za seboj, ko je hotel iti v sobo, toda bolečine je moral imeti tako hude, da je popolno obnemogel in pri vratih se vsedel na zaboj. Obleko je bil takrat razen hlač že vso raztrgal raz sebe in ni ista takrat več gorela, ko je prišel med vrata in obnemogel. Kakor je policijski zdravnik dr. 111 n e r konstatiral, umrl je Rutar na z a-dobljenih opeklinah, ki so bile tako hude, da seje meso kar luščilo. Ranjki je imel kot profesor do septembra 1.1. dopust. Simon Rutar je bil 52 let star in je bil slovenski pisatelj. Poziv. P. Ladislaus Hrovat, zaslužni slovenski pisatelj, jezikoslovec, profesor i. t. d. ter P. F 1 o r e n 11 n Hrovat, znani mladinski pisatelj in ljudskošolski učitelj, oba rojaka tuhinjska, pač zaslužita, da se jima postavi v rojstvenem kraju skromen spomenik, oziroma spominska plošča. Zato sc podpisani odbor obrača do vseh čestilcev in prijateljev zaslužnih pokojnikov s prošnjo, da naj blagovolijo v ta namen po svoji volji in zmožnosti prispevati z denarnimi doneski, kateri naj se pošiljajo na naslov: Gdčna Pavlina Rusov a, učiteljica v Zg. Tuhinju, pošta Laze pri Kamniku. Imena darovalcev se bodo objavila po časopisih. Josip Štrukelj načelnik, Srečko M a 1 e n š e k, Josip Smolnikar, Jernej Hribar, Janez Z a v a š n i k in gdč. Pavlina R u s o v a, odborniki. Zlato poroko obhajala sta 10. maja g. Peter Majdič, veleposestnik in lastnik paromlina v Jaršah pri Mengšu, ter njegova gospa Marija Majdič. Cerkvena slavnost se je vršila v mengški farni cerkvi s krasnim nagovorom domačega g. župnika vpričo sinov, vnukov, sorodnikov in povabljenih gostov ter na stotine broječega ljudstva. Slovesnost je bila zelo ganljiva in gotovo je v tem trenotku kipela iz sto in sto src želja do Vsemogočnega, naj blagima dobrotnikoma fare podeli milost dočakati demantne poroke. Po cerkvenem obredu so se zbrali sorodniki in nekaj gostov na domu g. Petra Majdiča, kjer so v prijaznem družbinskem slavju med raznimi napit-nicami končali ta redki in pomenljivi domači praznik Pred izseljevanjem v Južno Ameriko svari nižje-avstrijsko namestništvo v posebnem razglasu, ker so tam obupne razmere, posebno v deželi Čile oziroma San Paulo. Nesreča v premogovniku. Pri razstreljevanju v trboveljskem premogovniku se jc pojavila eksplozija tako nenadno, da je velik kamen zadel bežečega delavca Josipa Judeža in ga na levi strani života nevarno ranil. Pravijo, da se je preveč dolgo zamudil pri spravljanju orodja. Odvetnik qo»p- dr Frančišek Pavletlč v Gorici jc j odpil to dm svojo odvetniško pisarno v ulici svete j Klare St. S \ l nadstropju. K gradnji i«l««lo« Vrhnika IdHJa se nam poroča u Kov t Koi sedaj merijo železnico .* Vrhnike j pioti Idriji. m ti soja tudi občina Kovte predlagati, vla bi bilo veliko boljše. ako bi so >ele.niona proga meril« Vihmke preti IVdlipi. št. Joštu, Smrečju m Kov ta h nKo.-i Sou\ O^stedok in Trato na Hote vU*u\\ Godovič m l.iino. Plemiča v tej smeri tekoča bi bila veliko w\vie k.m isti nego bo tam. kjer 10 naI.o motijo l V* b o b; ptv^a bila tudi kiajša, bi >v manami strelki dala napraviti tet premet bi bil \ oliko 1 Vstaja bi bila lahko v Osredku. k\ K' v>dJal>et\ koma- pe: mrv.:: od rov:atske cerkve, m s tem b; bilo n\l obvVnam Vtb. '':r\ :a Zavratcc tv'j ustrezno. IV um -aev.. kakot o s*\i.r a^njo. b' postaja V a več kot Cvttt v oddal.\rra osi Kv>\t v V »iv l ivjoi.: v ier š. š: «ča; J v. « Vi avr t evnarr .a i -icja u v tU -v J '.'i avMo v TV- ;un -ja. i.-^ca.s-i ». - >.1 \\"v a ■ '^It. iv^' - »e 32 mijimu* trm. s.' v v > - " » > i V ssura i Wjj- «hm ir*»i v ^ \ ? j; i -k. .^j >i.Mp>. S *!ii|i*»nr« tr» - n ^ c v ... . ti V A >u;.Tv'~ s . 11 i > > o i i v - •• - ac r iuu « S^-d-*? v -V t, iai.cn; ^ siati' i i, - it i . - ;; ' 1 > i * " . -j JJ i v i J E. N "T-Kn. Si... .t .-J ^ v » T i; is-) e mm! je »cnio VrihMt satetit «. .xdssr MMiiUtai NiVH-.. ri iVCKSS. r* i; . Jv T,- > » j ne kakor pri liberalnih bankah, kjer upravni svet-niki in drugi člani dobiček mej sabo delijo. Članov je imela ^Ljudska posojilnica" koncem upravnega leta 1467. In ti jamčijo nerazdelno vsi :a enega in eden za vse!) za vse posojilnične dolžnosti; osobito toraj za sigurnost hranilnih vlog. Vodstvo. Ljudske posojilnice" je v sledečih rokah: Načelnik je državni in deželni poslanec dr Ivan Šusteršič, podnaoelnik pa knezoškorijski kancelar los i p Šiška. Odborniki so gg.: Anton Belec, iupan v št Vidu nad Ljubljano. J o s i p 1 a r c. veleposestnik v Medvodah, dr. Andrej Karli n. stolni kanonik v Ljubljani. Karol Kav še k. veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar. župnik pn D. M.v Polji. Ivan Krega r. načelnik okrajne bolniške b!aga'ne v Ltubljin:. Franc Leskovic h:šni p> s^stn:k v Ljubljani. Karol Pollak tovapar in \eletr:«fcv L;_bljan\ Kranju itd_ Gregor ^hbar. jcpc.k u Rjdmku. :a dr Aleš L'šeniča:k. pro--asi.-: S-^-^slov-j v Ljubljani. Hnic-.lnrh kaj i-.c >e je izdalo do kocec ': '.9'<2 sš.-j- 9159 Hr»e-'ee vlose obrestoval« k ^ m «i>ii M 4' . . brej kikesri >>ib'.tka. uk ii je vsak vk\rrk iobr! od vsicih 100 gld čistih - s '.d v i : \ lik: :zziz .r a--- . i. ;ci i r Ticfe uko icfcro cbr^tonl. 7; :xr.ssr: .Lj.-diii poscj:'E:ca*. a: ai iisi.vm 2i i č k i r ijc ;« z irz. TdjKs. ar v-irčacis; ; - s ii r r.ir«j«t žizi: '.m: * --i ."iTvrs ' • ; jjrir z i'0 rjesi z* .* :cris::. ijrin raiesi- t^ z -ne .z u>oi srica ran-:« OTi !< JCTiTiiSUJC- cd v ji ; iZL. e- l.-si _ s. - sii iiii^i-i :c - Si ' • tu o: ^ : -«-r»-..-.iT m t. za si -iiisn1; brij ru. a ±£-1 . z s t; ; l U TCCU. — 'iCsia ra* Jia ff.-j« inou - .s-"*- * aai >.:ttsr~isa«iat rr; ' ■'tz- ' - T: lišu i saasz sa T jrdio*! ».T s^-iu .iluiaau - i zn-*ia ru .a*.-.imet e t z : • i a Za smeh in kratek fer! ■ A 1 r Besedne uganke. I. a soglasnik a a a glodavec b b c dotok Donave c č e del glave e e e e e R mesto na Koroškem i j j j k k sad 1 m m n n n sad n o 0 zver o o o žuželka o r r mesto na Kranjskem r s s s š mera š t t u v ž ž vas na Gorenjskem. i i k r s s t t u r r s u II (Sest. Z. A.) a a a a a č d g h i k k 1 I n n n o o o o o o o P r S š a a b e > j k i t k k n P r r s r s s t t t u v v v v v Soglasnik, pes, ptica, Bog in človek, število, se-savec, drevo ptica, rastlina, žensko krst. ime, dotok Donave, ptica, dotok Donave, trg na Kranjskem, dve jedili, školjka, žuželki. Zastavica. Dva pastirja imata na paši več oddelkov ovac in sicer prvi po 23. 13, 1, 5, 10, 14, 10, 18, drugi pa po 19, 21, 1, 15, 10, 19, 13,1, 23 ovac v vsakem oddelku. Kako je pastirjema ime? Rebus. Dob rak'gos jt h 'miši „°„ 'igle S Zgod 7 £ javlja 100' ke Ni' škot hrast" JO še breg ju ke. az a z a z az Rešitev ugank v zadnji številki Obelisk. Majnikova Kraljloa D e m a n t. Križev teden Besedna uganka. Aga - Praga - Draga Rebus. 1. Iglava je mesto na Moravskem. 2. Egipet. 3. Narodni gospodar. Vso so prav rcSili: Andrej Porenta v Virmniali; Feliks Luštrek, uientc v Ljubljani; Marija PetkovSek, dekla na Stari Vrhniki; Marok, Praprotnik H .liino. liabnik, Zae rec in Kržič. učit. kand.; F. Zalokar, Z. Krall. M. Knapif, J. Merhar, E. Scliott, P. Kosec, S. Z eg'er, M. Veselic in |. TauSek, učiteljske kandidatke II. I. Franc PetriC in Jurij Meden, cerkovnik iz Sel-Sčaka pri Cerknici, Franc Zore, Mat tia Sirnik in Jan<*'ič Anton, lantje v Dravljah; Vekoslav Levstik v J. pod Sv. Gregorijem; Radivoj Privšek, Franc Sorfiič, Alojzij Zbačnik,Ivan Žgur, Ivan Kete, Filip Merješ f, Anton Melik, dijaki v Ljubljani; Leopold Brus, učenec v Ljubljani; Ivan in Alojzij Brus, ministranta na Polici VABILO k občnemu zboru mlekarske zadruge v Škofji Loki registrovane zadruge z omejeno zavezo kiteri se bo vršil v nedeljo, dne 24. maja ob pol 4 popoludne v prostorih mlekarne Red zborovanju: 1. Odobritev letnih računov za leto 1902. 2. Volitev načelstva in nadzorstva 3. Slučajnosti. Načelatvo. V slučaju, da bi občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil ob pol 5. drugi občni zbor brez ozira na število navzočih. Mik flJUUi.*. . ■ -J*.*.-. Računski sklep »Ljudske posojilnice" registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Ljubljana, Kongresni trg štev. 2, za sedmo upravno leto 1902. __Denarni promet sa leto 1902 cn »T tu a G» C£> e | e ■»■ Kron vin. ar. «■ *«. M*. Ji. Kron vin. Račun glavnih deležev: Vplačila..............1.000 „ opravilnih deležev: Vplačila............804 hranilnih vlog: Vloge................3,453.953 „ tekoči A: Vloge, vzdignen naložen denar in vrnena posojila....................7,424.633 „ tekoči B: Vloge....................1,781.795 „ posojil: Vrnena posojila................827.898 „ tekočih posojil: Vrnena posojila..........962.057 , efektov: Prodani etekti................13.954 „ menic: Plačila......................961.931 „ nepremičnin: Sprejemki................15 618 * pro diversi: Razni sprejemki............399 913 „ pristopnine: Vplačila..................201 posojilnih obresti: Plačila..............199.263 „ obresti tekočih posojil: Plačila..........91.838 „ tekočih obresti A: Prejete obr. od nal. denarja 107.915 „ efektnih obresti: Prejete obresti..........2.572 „ zamudnih obresti: Prejete zamudne obresti . 2.935 „ meničnih obresti: Prejete obresti .... 18.327 „ upravnega prispevka: Prejemki..........7.339 Gotovina v blagajni začetkom leta 1902 .... 69.538 Račun opravilnih deležev: Vrncni deleži . . „ hranilnih vlog: Vzdignene hranilne vloge „ tek. A: Posoj., vzdig vi, nal. denar p. r.zavodih „ tekoči B: Vzdignene vloge...... posojil: Izplačana posojila...... „ tekočih posojil: Izplač. posojila v tek. računi „ efektov: Nakupljeni efekti ...... menic: Eskomptovane menice..... „ nepremičnin: Plačila in investicijski stroški „ pro diversi: Razna izplačila..... „ obresti hranilnih vlog: Izplačane obresti . „ posojilnih obresti: Vrnene obresti . . . obresti tekočih posojil: Vrnene obresti „ tekočih obresti A: Izplačane obresti . . „ tekočih obresti B: Izplačane obresti . . „ efektnih obresti: Izplačane obresti . . . „ zamudnih obresti: Povrnene obresti . . meničnih obresti: Povrnene obresti .... „ inventarja: Nakup inventarja..... „ davkov in prist: Plačani davki in pristojbine dividend: Izplačana dividenda .... „ upravnih stroškov: Izdatki...... „ razpoložnega zaklada: Vzdigneno . . . Gotovina v blagajni koncem leta 1902 .... 16,343.491 43 Denarni promet: Sprejemki.............K 16.273.95341 Izdatki...... ......., 16,322.92924 K 32,596.882-65 6S 2,606.761 10 7,887.227 97 1,368.477 17 2,288.456 49 j 655.332 08 l 60 708 92 1,03( )300 56 1 7.439 03 342 315 98 17.748 24 2.316 22 5.330 76 484 52 2.497 14 168 _ 8 66 194 64 321 52 5.247 94 292 50 30.231 80 1.000 — 20.562 19 16,343.491 j S 43 a o 3 2: c" a* C/> ■m Račun igube in dobička. 1 e *» «* « Kron vin. Kron vin. JBSZ «■ 1 t Kron vin. Kron vin. Račun obresti hran vlog: izpl. kapitalizovanih. . . „ tekočih obresti B: izpl.. kapitalizovanih . . „ inventarja: 10% odpisa „ davkov in pristojbin „ upravnih stroškov . . „ bilance: čisti dobiček . 17.748 283.642 24 38 301.390 83.128 5S9 5.247 30.231 27.240 62 41 95 i 94 i 80 ! 39 | Račun posojilnih obresti. . . „ obresti tekočih posojil . „ tekočih obresti A . . „ meničnih obresti . . . „ efektnih obresti . . . „ zamudnih obresti . . . „ upravnega prispevka „ pristopnine..... „ neprimičnin .... „ efektov, kurzna razlika 219.280 88.736 107.431 18.109 2.088 2.927 7.339 201 1.624 89 06 83 35 62 93 14 96 99 23 2.497 80.631 14 27 447.829 11 i 447.829 11 1 JO 3 Račun bilance s dne 31. decembra 1902. a o B C* ar S Od «5 lt» • Kron ! vin. Kron vin. X « Kron vin. Kron vin. Račun posojila: na vknjižbo . . na poroštvo in zastavo . „ tekočih posojil . . . „ tekoči A: naložen denar posojila..... „ menic...... „ efektov...... „ nepremičnin .... „ inventarja..... n pos. obr.: zaost. obresti od posojil na vknjižbo zaost obr. od posojil proti porošt. in zast. „ obresti tekočih posojil . „ efektnih obresti . . . „ blagajne ..... 3 944.121 875.363 81 09 763.597 1,635.708 51 99 64.669 9.319 63 28 4,819.484 1,723.353 2399.306 319.889 101.371 211.950 5.309 73.988 1.590 488 20.562 90 37 50 33 60 16 57 91 76 10 19 Račun glavnih deležev .... „ opravilnih deležev . . . „ hr. vlog: st. K 7,135.450 66 kapitalizov... 283 642 38 tekoči A...... tek. B: stanje K 1,988.354-18 kapit. obr. „ 80.631 27 9,677.295 39 pro diversi .... pos. obresti: predpl. obresti od posojil na vknjižbo predpl. obr. od pos. proti poroštvu in zastavo . obresti tekočih posojil meničnih obresti . . rezervnega zaklada . . razpoložnega zaklada . posebne rezerve za zgube zgube in dobička . . . 7,419.093 13.273 04 03 2.068.985 ! 45 13.339 1.871 69 95 5.200 — 5.868 9,501.351 52 47.631 15.211 1-917 2.471 7.595 30.931 31.875 27.240 34 64 94 07 74'/, 90 V 4 84'/« 39 9,677.295 39 C« St o* v£> »-u A ^ Ttf H Eli BA V - jov podfosfornftsto-kiali Ta že 33 let od mnogih zdravnikov priporočeni prani alrap raztaplja ales, nmlrl kaielj, pomanjinjo pAt daje alaat do Jedi, poapeinje prebavljanje in redil aoat. Železo, ki je v sirupu v lahko «• prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi -^topljive foaforno-apnene aoll, ki so v njem, pri slabotnih otroolb o-»peSujfjo narejeaje xoatlJ 194 12 Cena ateklanlol 1 gld 25 kr. - 2 K 50 h, po poitl 20 kr. — 40 b vež sa zavijanje. Ci7<)rj]Al Pred izdelki pod enakim JldlllU« ali podobnim imenom, iji/jl ki pa so po sestavi in po učinku vsa IiGi različna posnemanja naših Izvirnih preparatov že 33 let obstoječega podfosfornastega kislo - apnenega-železnega sirupa svarimo in toraj prosimo, zahtevati izrečno Her-babny-Jev ,,apneno - železni sirup" in gledati na to. če ima vsaka steklenica pristavljeno uradno vpisano varstv. znamko. Edina izdelovavnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzlgkeif Vn.l, Kalaeratraaaa 73—76, V iaia|l tker« v vaab lakaraak aa Daaaja, v Ljubljani la irii|il V zalogi je pri gospodih lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mar-detschlftger, G. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, J. Mayr; Celje: 0. Schwarzl d Co., M. Rauscher; Reka: F. Prodani G. Prodam, A. Schindler, A. Mizzan; Breze: G. Els&iser dediči, Seveden : F. Kordon; Caleveo: P. Haaser & J. Pichler, T. Birnbacber vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. v. Hillinger; Št. Vid: C. Schiebl, Trbiž: J. Siegl; Trat: C. Zanetti, A. Suttina. A. Filippi, dr. V. Serravailo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini dediči, M Ra-vasini; Beljak: Jobst d Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika; Velikovoo: J. Jobst; Velšperk: A. Huth. r Zobotrebce (klinčke) lepo izdelane, kupujeta v vsakej množini in plačujeta po • • v • « najvišji ceni ig® Hitzl & Kozina Ljubljana, Breg. št. 20. I. nadstr. Samo ga 3-2 j lepo blago se vsprejema! M«»<1. n»iv. 'V t. ■ :>- V/. "'M. -".v ■I/.V.--V,/. ---S'. Dr. FRANC D0L8AK o r d i n i r a na Starem trgu v hiši številka 1, — I. nadstropje = od 10. do 11. ure dopolnilne in od :{. do 4. ure ■ popoludne. = 72 2 iii ' ' sa* & .i- i j. Žiti ■ /V'. - -V.V.yi> i® M Mm m § >y/. ' /. [■<< >yi Vožnje karte in tovorni listi A3IEKIKO. Kraljevi belgijski postni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: 114 «* N t» r Xilnle Dunaj, IV., WiedenergUrtel 20 39 6 ali pa ANTON REBEK * Ljubljani, Kolodvorski ulice 34. manufakturna trgovina ŠKOF ?????? v Ljubljani. V veliki mestni hl*l Pojačarjev irg (sadni trg), kjer imajo novo zalogo volnenega blaga, kambrika, kotenine, vseh vrst rut, sukna hla- , Streže se po prav nizki ceni dobro trpežno blago. 37 6_3