L r S T ZA T. LESKO KILTU RO VOl ET Ljubljana, ponedeljek, 15. novembra 1965 — Cena 80 din številka 56 Leto XX. * l!pil!lll!lll!!ll!llflllllll!l!!l!llli!llllllllll!!lllllilill!ll!lllllli!lli!l!!lllll!llllliiilll!i!ll!llllllllllllllllll!lli!llllll!lllil!lilllilllillllllllllM g ' - I PREDSEDNIK REPUBLIKE TITO POKROVITELJ, IVAN I I MAČEK PREDSEDNIK ČASTNEGA KOMITEJA, ZA 1 SVETOVNO PRVENSTVO V VESLANJU 1966 Organizacijski komite II. svetovnega prvenstva v veslanju je sprejel obvestilo, da je predsednik republike Tito prevzel pokroviteljstvo nad svetovnim prvenstvom v veslanju, kj bo od 8. do 11. septembra 1966 na Bledu. Pred dnevi je predsednik Skupščine SR Slovenije Ivan Maček na prošnjo Organizacijskega komiteja za II. svetovno prvenstvo v veslanju prevzel predsedstvo častnega komiteja. V njem je 25 članov — predstavnikov družbeno-političnih skup- nosti, športnih in družbenih organizacij. Predsednik Ivan Maček se je z organizatorji II. svetovnega prvenstva v veslanju zadržal v daljšem pogovoru, v katerem so ga le-ti seznanili s potekom priprav za to veliko športno prireditev. SVETOVNO PRVENSTVO V ROKOMETU ZA ŽENSKE SREBRNA MEDALJA ZA JUGOSLOVANKE Finale: Madžarska : Jugoslavija 5:3 (3:2) Dortmund 14. nov. Sinočnje edini poraz prav v najvaž- jih. Svojo premoč v nekate-finalno srečanje III. svetov- nejšem, finalnem srečanju, rih delih igre so Madžark nega prvenstva v rokometu Finalno srečanje je bilo v uspešneje izrazile z goli ko za ženske je prineslo Jugo- glavnem enakopravno, z ma- pa ob podobnem stanju v ko-slovankam le drugo mesto, lenkostno prednostjo za Ma- rist Jugoslovank le-te. ker so doživele svoj prvi in džarke v določenih obdob- Nadaljevanje na 11. strani PRIDSMiK KRESE VODI DELFMCMG V PRAGO v kateri se bosta pomerili jugoslovanska reprezen-tamca in celovški KAC. 21. novembra bo v Hali Tivoli gostovala ekipa Kladna (CSSR), ki bo odigrala prijateljsko tekmo z jugoslovanska reprezentanco. Vse kaže, da bo proti koncu novembra gostovala v Ljubljani tudi mladinska reprezentanca ČSSR, vendar prihod tega moštva še niso dokončno potrdili. 26. novembra bo odpotovala v Prago delegacija Organizacijskega komiteja Hokej 66, ki jo bo vodil predsednik {.eopold Krese. Razen njega bosta odpotovala še dr. Gogala in inž. Luxa. Od 27. do 29. novembra bo namreč v Pragi zasedanje Direktori-ja Mednarodne hokejske federacije (LIHG); kjer se bodo dogovarjali predvsem o pripravah na svetovno prvenstvo v Jugoslaviji, o sporedu tekem in o vseh drugih podrobnostih prvenstva. Lahko sporočimo tudi to, da bo v bližnji prihodnosti v Ljubljani še nekaj drugih zanimivih hokejskih srečanj. 17. novembra bo v Hali Tivoli prvenstve. na tekma za Alpski pokal, MED N A R O D N E VES Tl Vratar Trešnjevke Mutak je imel mnogo dela, večkrat pa tudi precej sreče. Tako tudi tokrat, ko je šla žog tik mimo vratnice v kot. SMUČARSKI NAČRTI ZA VEČ LET Ljubljana, 14. nov. — Po pogovorih, ki so jih imeli smučarski funkcionarji v Radovljici in Mariboru, ko so dodobra spoznali, kakšne so možnosti za uspešen razvoj smučarskegašpor ta, je bila petek zvečer tiskovna konferenca, kjjer so predsednik Smučarske zveze Jugoslavije tov. Jože Malnarič, predsed- nik SZS Niko Belopavlovič in predsednik tehnične komisije pri SZJ Miloš Rutar, pojasnili, kakšni so načrti pri nadaljnjem razvoju smučarskega športa v naši domovini. Predvsem je bilo govora o kvalitetnem razvoju in o možnostih priprav naših vrhunskih smučarjev za pomembne nastope doma in v tujini. Zvedeli smo, da imajo smučarski delavci dolgoročni načrt do 1972. leta, ki ga bodo skušali v celoti uresničiti. Gre za tesno sodelovanje vseh merodajnih športnih forumov in tudi jugoslovanskega olimpijskega komiteja, da bi v čim krajšem času še bolj razvili - in razširili kvalitetno smučanje, tako da bi na Olimpijskih igrah 1972. leta, lahko poka zali sadove dolgoletnega trn da. Ov sem tem, kaj je po trebno organizirati, da hi b li smučarski obeti dobri ir da bi uresničili velikopotezne načrte, bomo obširjene poročali v prihodnji številki »Poleta«. Pariz — Delni rezultati četrtfinalnih ■ srečanj teniških reprezentanc za pokal Jtralja Gustava — Praga: 'švedska/— CSSR 2:0, Pa-Francija — ZR Nemčija 2:0, ^slo: Velika Britanija, — Norveška 2:0, Rim: Danska — Italija V ponedeljek seja 10 ZTKS Ljubljana, 14. tov. — Jutri, v Ponedeljek bo v Ljubljani seja IO ZTKS. Člani izvršnega odbora bodo razpravljali 0 letošnjih Bloudkovih nagrajencih in pripravah na re-feo konferenco Jugoslovanske zveze organizacij za telesno kulturo. Ta konferenca “o 20. nov. v Beogradu, na dnevnem redu pa bo razen Pregleda razvoja telesne kul-thre v zadnjih diveh letih, še razprava o nekaterih o snov-bih vprašanjih nadaljnjega Razvoja te dejavnosti, kakor dopolnitev statuta organizacije. 'Vlilano — Rezultati tekem evropskega košarkarskega pokala: Simmenthal (Milano) — Giessen 103:73, Vorwarts (Leipzig) — Han-delsmitiisterium (Dunaj) 79:64, Wisla (Krakow) — AEK (Atene) 79:81, Slavija (Praga) — Eftersleg-ten 87:39, Aldershot — Racing (Bruselj) 83:113, Benfica — Vi-dad 77:78, Dinamo (Bukarešta) — Penerbakče 75:58, ženske — Wis-senschaft (Leipzig) — Blakeberg 71:35, Mariahilf (Dunaj) — MTK 42:77, Amsterdam — La Gerbe 59:65. Ženeva — Nogometaši Servette so se z zmago s 4:1 nad AIK Stockholm uvrstili v tretje kolo pokala sejmskih mest. Rio de Janeiro — Košarkarji Sovjetske zveze so na gostovanju po Južni Ameriki premagali mo--štvo Brazilije z 78:73. San Juan — Bivši svetovni boksarski prvak lahke kategorije Carlos Ortiz (Portoriko) je ponovno osvojil naj višji naslov z zmago po točkah nad Panamcem Laguno. Flemail Rokometaši Rapida z Dunaja so premagali domačo ekipo ROK s 16:10 v prvem kolu pokala rokometnih prvakov. V drugo kolo istega pokala se je uvrstila ekipa Operatie Haag, ki je sicer izgubila povratno srečanje z Oportom s 17:22, vendar je zadostovala zmaga iz prve tekme - 19:10. flllllllllllllllllllllllifllillllllllllllllllllM IIIIIIIIIIIIIIIIMIlilillllllllilillllllllliillflllllNIillillUlllllItHillUllllllllllltflN I OLIMPIJA: TREŠNJEVKA I 5:1 (2:0) | LOKOMOTIVA : SLOVAN 5:2 (3:2) j I SEGESTA : MARIBOR 2:0 (1:0) j fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim ; SLOVENSKI ŠPORTNf MOZAIKSLOVENSKI ŠPORTNI MOZAIK - - :■ • • ' ____ —'V ■I' :/ . ODBOJKARJI NOVEGA MESTA V ČSSR AJDOVŠČINA (MT) ROKOMET — Rezultati VII. kola primorske conske lige — Iplas Koper : Partizan Do-renberk 26:23 (13:10), Luka Koper : P. Dobravlje 35:18 (17:7). Vodi Luka Koper z 10 točkami pred Novo Gorico, in Iplas Kbper 8 točk itd. V konkurenci mladincev je bila odigrana ponovljena tekma med P. Dorenberk in Ajdovščino, ki se je končala neodločeno 13:13. Jesenski del tekmovanja je s tem zaključen. Prvi so mladinci Dorenberka s 7 točkami pred Ajdovščino in N. Gorico 6, P. Dobravlje 5 itd. SEVNICA (MV) ROKOMET — Na turnirju v okviru občinskega praznika so zmagali rokometaši domačega Partizana pred Bostanjem in Brestanico. NOGOMET — Prijateljsko srečanje med igralci domačega Partizana in NK Papimičar iz Radeč je bilo prekinjeno v 85. minuti pri rezultatu 4:3 v korist Partizana. Gostje se niso strinjali z dosojeno 11 m in sodnik je tekmo prekinil. S AH — Na brzoturnirju v okviru prireditev ob občinskem prazniku je med 13 šahisti zmagal Maurer z 11 točkami pred To-merjem in Stparjame, ki sta zbrala po 7 točk itd. Ker je Maurer že drugič zapored zmagal na tem turnirju je osvojil prehodni pokal v trajno last. MURSKA SOBOTA (MF) NOGOMET: V prijatelj- ski tekmi je moštvo Mure iz Murske Sobote v Lendavi premagalo domačo Nafto z rezultatom 3:2 (3:1). V 11. kolu pomurske nogometne lige so bili doseženi naslednji rezultati: Brazda : Tehnostroj 2:3, Vrelec : Veržej 2:10, Puconci Bogojina 3:1, Dokležovje : Beltinci 2:4, Turnišče : Radgona 2:4. Vodi Radgona z 18 točkami pred Telinost rojem 15, Turniščem in Beltinci po 13, Bakovci 11, Veržej in Puconci po 9, Dokležovje 7, Brazda 6, Bogojina 5, Tišina in Vrelec po 2 točki. V 11. kolu pomurske mladinske nogometne lige sta bila dosežena tale rezultata: Brazda : Tehno- stroj 6:2 in Turnišče : Radgona 6:0. V vodstvu je Brazda z 10 točkami pred Muro B 9, Turniščem 8, Ragono 6, Bakovci 5, Grafičarjem 4 ter Veržejem in Tehnostrojem po 3 točke. ROKOMET: V predzadnjem kolu pomurske rokometne lige za člane so bili doseženi sledeči rezultati: ESŠ : Radenci 31:16, Sobota : Mladinec 27:17, Radgona : Beltinci 23:22, Krog : Enotnost 38:7. Lendava je bila prosta. Po predzadnjem kolu vodi ESŠ s 13 točkami pred Krogom 12, Soboto 10, Radgono 8, Lendavo 7, Radenci 6, Mladincem 4 ter Beltinci in Enotnostjo po 2 točki. KOŠARKA: V drugem kolu pomurske zimske košarkarske lige *,a. člane so bili doseženi naslednji rezultati: Rakičan : Sobota 3:89, ESŠ : Enotnost II. 73:44, kadenci : Enotnost I. 72:80. Tek-na med Puconci in Radgono je bila preložena. V vodstvu je Enotnost I. z 4 točkami pred Soboto, ESŠ, Radenci in Rakičanom, ki imajo po 2 točki ter Puconci in Enotnostjo II., ki s^a še brez točke. V prvem kolu pomurske košarkarske lige za članice sta bila dosežena naslednja rezultata: Enotnost I. : Rakičan 69:6 in ESŠ : Svit 71:8, medtem ko je bila ekipa Enotnosti II. prosta. HOKEJ NA TRAVI: V nada- ljevanju prvenstva v vzhodni republiški ligi v hokeju na travi so bili zabeleženi tile izidi: Kapela : Lipovci 0:3, Radgona : Tišina 0:1 in Lipovci : SŠTV 1:3. Vodi SŠTV z 8 točkami pred Radgono in Tišino po 6, Lipovci 4, Kapelo 2 ter Enotnostjo brez točke. RADOVLJICA (JJ) ODBOJICA — V zadnjem kolu občinske lige so bili doseženi naslednji rezultati — Bohinj : Kropa 1:3, Radovljica : Podnart 3:0, Ribno : Kamna gorica 2:3. Po še neodigrani tekmi Ba-hinj : Ribno je končni vrstni red jesenskega dela prvenstva naslednji: Radovljica 5 5 0 15:3 10 Kropa 5 4 1 12:4 8 Bohinj ' 4 2 2 9:6 4 K. gorica 5 2 3 7:11 4 Ribno 4 13 5:10 2 Podnart 5 0 5 1:15 0 Maribor (FJ) NAMIZNI TENIS — ObZTK Maribor-Tezno je priredila občinsko prvenstvo na katerem sodeluje 10 članskih in devet mladinskih ekip. Tekmujejo po ligaškem sistemu. Rezultati II. kola: člani — TAM I : P. Slivnica 0:5, TAM II : P. Pobrežje 2:5, TAM III : Sk. Tezno 5:0, P. Rače : Metalna 5:4, TAM IV : ObZTK 0:5. Vodita Partizan Rače in Pobrežje z 4. točkami. V konkurenci mladincev pa so na čelu lestvice po nepopolnem I. in II. kolu mladinci ŠC TAM, DUT in P. Pobrežje s 4 točkami. Ob ZTK Maribor-Tezno vodi tudi mariborsko ligo sindikalnih podružnic. Te tekmujejo v dveh sloipinah. V prvi (10 moštev) vo-d po drugem kolu TAM I z 1 točkami, v drugi (osem mo-tev) pa Boris Kidrič in Livarna z 4 točkami. je -dosegel Obid 23, za goste pa Buiat 14. NOGOMET — V prvenstveni tekmi primorske, lige je Tolmin premagal Jadran iz Dekanov s 5:2 (3:2). Strelci: Kanalec 3, Vu-košič 1 in Gruntar 1 za Tolmin ter Cocič 1 in Prašnikar 1 za Jadran. NOVO MESTO (MG) ŠAH — Na brzoturnirju za mesec november sta med 15 šahisti zmagala Penko in šunič z 10.5 točke, pred Picekom 8, Šporarjem 7 itd. V nadaljevanju turnirja četrto-kategornikov vodi po tretjem kolu Vidmar s 3,5 točke, pred Skan-dalijem 2,5 itd. KEGLJANJE — Zaključeno je bilo tekmovanje v obeh občinskih ligah. Naslov občinskega prvaka so si priborili tekmovalci Pionirja, pred železničarjem, Luknjo, Vseh devet in Iskro. V drugi ligi je bilo tekmovanje zelo izenačeno in je zmagalo moštvo Stari devet, pred Dol. Toplicami, Bolnico, Iskro (Nm), Elek-tro in Pionirjem (ženske). ROKOMET V prvenstveni tekmi ljubljanske conske lige so igralci Novega mesta doživeli katastrofalni poraz v Medvodah 21:8 (8:4). Za zaključek ostre kazni v ljubljanski nogometni podzvezi LJUBLJANA — Z devetim kolom je bil zaključen jesenski del tekmovanja v ljubljanski pod-zvezni nogometni ligi. Prav v zadnjem kolu članov smo zabeležili dve presenečenji, saj so nogometaši Litije okusili prvi poraz v srečanju z Zagorjem, Domžale pa so morale nepričakovano priznati premoč drugega moštva Rudarja (Trbovlje). Sicer je Disciplinsko sodišče NLP izreklo stroge kazni proti povzročiteljem neredov v VII. kolu tega tekmovanja. Tako so bili z večmesečno prepovedjo igranja kaznovani: Vogrinc in Koželj (Svoboda), Hri-braja (Ihan) pa so zaradi napada na sodnika kaznovali z enoletno prepovedjo nastopanja. S tako strogimi kaznimi želi NLP preprečiti nadaljnje izpade, ki so skalili sicer reden potek tekmovanja. REZULTATI: Rudar B : Domžale 5:2, Dob : Sava 2:6, Indu-plati :Ra kek 3:1, Zagorje : Litija 2:0, Ihan : Svoboda 3:0 p. f. PO LE ŠESTMESEČNEM DELU DO POKALNIH PRVAKINJ SRS MARIBOR — Slovenske odbojkarice so nas v letošnjem letu močno razočarale. Tu mislimo pred vsem na izstop odbojkaric Ljubljane in Maribora iz zvezne lige. Te so sredi tekmovanja zapustile ligo zaradi nenačrtnega dela. Torej bolj zaradi pomanjkanja igralk kot pa zaradi potrebnih finančnih sredstev. Zato je tem bolj razveseljiva ugotovitev, da so tekmovanja v republiškem merilu izredno uspela.- Da edino načrtno delo pripelje do rezultatov so dokazale odbojkarice Branika v Mariboru. Po le šestmesečnem načrtnem delu je nov mlad kolektiv belo črnih igralk osvojil naslov pokalnih prvakinj SRS za leto 1965. Ali bodo te mlade igralke začrtale novo pot mariborske ženske odbojke, ki je pred leti sodila med najboljše kolektive v državi in je imela v svoji sredi tudi igralke, ki so uspešno nastopale tudi v izbranem jugoslovanskem mo- štvu? V kolikor , bodo s takšnim delom nadaljevale, o tem ni nobenega dvoma. Pa poglejmo nekoliko po-bliže, kdo so pravzaprav te mlade igralke in v čem je skrivnost njihovega uspeha. Igralke je zbral in jih tudi vodi trener Vauhnik, ki je bolj znan z rokometnih igrišč kot pa iz obračunov ob odbojkarski mreži. Nje--gove varovanke so skoraj brez izjeme dijakinje Srednje šole za telesno vzgojo v Mariboru. To so mlade moči tako po stažu v odbojki kot po letih. Povprečna starost igralk je namreč 17 let, ki redno vadijo nič več kot le dobrih šest mesecev. To so igralke: Plesec, Pihler, Havlas, Žnidarič, Zamernik, Pogorelčnik, Kranjc, Ajt in Stipetič. Njihovo načrtno delo je bilo kronano z naslovom republiških pokalnih prvakinj. Torej posnemanja vreden zgled, ki upajmo ne bo ostal osamljen, saj je le takšno načrtno delo edina pot k uspehu. FJ NOVO MESTO — V četrtek so se vrnili s petdnevnega gostovanja v CSSR odbojkarji Novega mesta. Gostovali so v Bratislavi, kjer so odigrali tri prijateljske tekme." Dvakrat so bili poraženi, enkrat pa so zabeležili tudi zmago. Pomerili so se s prvoligašem Slavijo (Bratisl) ter z drugoligaše- Jesenska prvaka Steklar in Ljubno CELJE — Kljub temu, da še niso bile odigrane vse tekme zadnjega kola jesenskega dela tekmovanja v obeh celjskih nogometnih podzveznih ligah, sta jesenska prvaka že znana. To so nogometaši Ljubnega in Stekla' ja. Zaostale tekme bodo odigrane prihodnje dni. Rezultati zadnjega kola: I. SKUPINA — Zreče : Nazarje 4:3. Brežice : Steklar 0:5, Senovo : Vojnik 4:4, Šmartno ma Slavijo (Nitra) ter z moštvom podzemni stavbi. Kljub temu, da so Novome-ščani nastopali v dvorani, so ugodno presenetili dobre odbojkarje CSSR. REZULTATI: Slavija (B): Novo mesto, Slavija (N) : Novo mesto 3:0, Slavija(N) : sto : Podzemni stavbi 3:1. Gostovanje je izredno uspelo 'in bo mnogo doprineslo k nadaljnjemu razvoju odbojke v Novem mestu. Za barve Novega mesta so nastopili: Nusič, Penko, Potrč, Primc, Koprivnik, Berger, Golež, Lapanje. MG NA LOVU ZA MLADIMI DRSALCI Litija 9 7 11 31: 9 15 Zagorje 9 7 0 2 41:14 14 Sava 9 5 3 1 26:16 13 Domžale 9 6 0 3 26:11 12 Rudar B 9 4 14 28:18 9 Induplati 9 4 14 17:23 9 Rakek 8 2 15 15:31 5 Svoboda 9 2 0 7 17:31 4 Ihan 8 2 0 6 11:28 4 Dob 9 117 13:43 3 MLADINSKA LIGA — Rudar B : Domžale 0:3, Dob : Sava 2:4, Induplati : Litija 1:2. Rakek 2:3, Zagorje Domžale 8 8 0 0 21: 2 16 Litija 8 6 0 2 32:13 12 Zagorje 8 4 2 2 27: 9 10 Sava 8 4 13 22:14 9 Induplati 8 4 13 18:12 9 Rakek 8 4 0 4 22:27 8 Dob 8 2 0 6 9:31 4 Rudar B. 8 10 7 7:24 2 Svoboda 8 10 7 $:34 2 LJUBLJANA — Na občnem zboru HK Olimpija so se največ pogovarjali o vzgoji novega hokejskega rodu. Akcija kluba bo šla v dve smeri: »1.000 parov drsalk mladini« in hokejska šola. Umetna ledena ploskev v HT omogoča realizacijo obeh zamisli in če bodo klubski funkcionarji dosledni, potem bomo lahko čez nekaj let govorili o velikih obetih HK Olimpija. Med drugim pa so se pogovorili tudi o letošnjih tekmah za državno prvenstvo In o prijateljskih srečanjih. Prihodno mednarodno srečanje bo odgirala Olimpija že 18. novembra v HT proti Villard-de-Lans iz Francije. Povejmo še to, da za pionirje in mladince, ki jih je okoli 50, skrbi in jih vodi veteran Aljančič, medtem, ko ima na skrbi prvo moštvo, kjer je 22 igralcev, tov. Volkar. Se naprej bo vodil HK Olimpijo tov. Miklavčič, za častnega predsednika pa so izvolili enega prvih jugoslovanskih trenerjev tov. Vodiška. ML Polzela 2:0, Rogatec Žalec 2:1. Steklar 9 7 0 2 49:12 14 Rogatec 9 7 0 2 32:17 14 Žalec 8 6 0 2 47:17 12 Senovo 8 5 1 2 36:22 11 Zreče 9 5 1 3 33:26 11 Vojnik 9 5 1 3 27:24 11 Polzela 9 2 0 7 14:29 4 Brežice 9 2 0 7 14:41 4 Nazarje 9 2 0 7 19:53 4 Šmartno 9 1 1 7 15:43 3 II. SKUPINA — Šentjur t Vransko 3:1, Ljubno : Štore 1 4:1, Laško : Krško 3:0, Šalek 2:1. Ponikva Ljubno 9 8 0 1 39:11 16 Gotovlje 8 6 1 1 45:12 13 Vransko 9 4 1 4 23:19 9 Laško 8 4 1 3 18:20 9 Krško 8 3 2 3 33:14 8 Kovinar 8 3 1 4 18:17 7 Sevnica 8 3 1 4 20:30 7 Šentjur 8 3 0 5 18:31 6 šalek 8 2 1 5 12:27 5 Ponikva 9 1 2 6 11:49 4 KROS ATLETOV RADOVLJIŠKE OBČINE 7 7 0 0 32: 2 14 7 6 0 1 25:11 12 7 5 0 2 16:10 10 7 2 2 3 11:17 6 7 1 3 3 10:13 5 7 2 1 4 8:15 5 7 1 2 4 10:27 4 7 0 0 7 7:25 0 Ljubljanska mladinska liga Ljubljana Slovan Svoboda Ilirija Kamnik Olimpija Usnjar Hrastnik Ljubljanska pionirska liga Olimpija A 7 6 0 1 21: 3 12 Slavija 7 5 2 0 14: 4 12 Ilirija 7 4 2 1 21: 6 10 Slovan A, 7 3 13 18:10 7 Ljubljana 7 1 4 2 17:22 6 Svoboda 7 2 1 4 12:17 S Olimpija B 7 12 4 11:17 4 Slovan B. 7 0 0 7 2:40 0 Zasavska pionirska liga Rudar Tr. I 6 6 0 0 18: 0 / 12 Hrastnik I 6 5 0 1 12: 5' 10 Zagorje I 6 3 1 2 8:12 6 Litija 6 2 1 3 13: 9 5 Rudar Tr. II 6 2 1 3 S: 8 5 Hrastnik II 6 1 0 5 6:19 2 Zagorje II 6 0 0 6 0:11 0 Kamniško-domžalska pionirska / liga Kamnik 4 2 1 1 11: 4 5 Svoboda 4 2 11 4: 1 5 Domžale 4 2 11 4: 2 5 Ihan 4 112 4:11 5 Dob 4 0 2 2 1: 6 2 Simultanka Parme v Tolminu RADOVLJICA — Na jesenskem krosu atletov radovljiške občane je nastopilo 99 tekmovalcev iz devetih društev in klubov. Največ tekmovalcev in tekmovalk je bilo iz Radovi j'ce in Bleda. Najbolj šitevilm so bili tekmovalci v kategoriji mladincev, pionirjev in ponirk. Zanimivo je, da za konkuirenco članic ni bila prijavljena niti ena tekmovalka, nasprotno pa je razveseljivo je, da so na koncu nastopli predstavniki tudi dveh šolskih športml} društev in sicer Radovljice in Bleda. V skupnem seštevku (spomladanski in jesenski kros) točk je zmagalo ŠD Radovljica pred TVD Partizanom Gorje itd. Rezultati: člani (2.100 m) — Kobilica (Gorje) 7:17,3 Sitar (Kam. gor.) 7:19,4; mladinci (1.400 m) — Hanžič (Rad.) 5.06,4 Jakopič (Gorje) 5:25,8; pionirji (800 m) — Faganel (Podnart) 2:45,5, Kuhar (Rad.) 2:49,8; mladinke (800 metrov) — Kokot (Gorje) 3:23,0, Grebli (Pode.) 3:28,9; pionirke (500 m) — Toler (Podn.) 1:50,8, Lombar (Be-gunjnje) 1:51,5 itd. Ekipno: Part zan Gorje 38 točk. Partizan Podnart 28, ŠD Radovljica 21, Partizan Kamna gorica 14, Partizan Bohinj 5, ŠD Ribno 3, Partizan Begunje in Partizan Ljubno. JJ MLADI MARLJIVI KEGLJAČI IZOLE TOLMIN (ZM) KOŠARKA — V prijatelj-i mednarodni ekmi so igralci -vlrnina premagali moštvo GRDA Monfalcona (Italija) 61:46 124:15). Največ točk za Tolmin TOLMIN — Velemojster Bruno Parma je v Domu JLA odigral simultanko proti 40 domačim šahi stom. Parma je zmagal na 33 deskah, v 7 igrah pa so domačini remizirali . (Leban, Roner, čeme, Bratina, Mrak, Taljat R., Taljat Z.). Za obisk mladega slovenskega velemojstra je bilo veliko zanimanje, saj je bila dvorana JLA polna do zadnjega kotička. ZM IZOLA — Kegljači Izole, ki so uspešno zaključili letošnjo sezono že sedaj mislijo in se ( načrtno pripravljajo za nastope v prihodnjem letu. Tako so pred dnevi zaključili z izbirnim klubskim tek-movnjem za sestavo moštva, ki bo zstopalo barve kluba v prihodnjem letu. Skupno je nastopilo 27 njboljših, tekmovalcev, ki so se pomerili v 600 lučajih (2 x 100 mešano in 2 x 200 lučajev). Doseženi rezultati so bili sicer le povprečni, zato pa tem bolj preseneča končni vrstni red izbirnega tekmovanja. Zmagal je namreč nepričakovano Lesjak z 2.406 podrtimi keglji pred Pečenkom 2.341, Siroti- čem 2.334, Funom 2.327, Mezgecem itd. Lesjak je član kluba šele eno leto in je izredno vesten ter je v disciplini vzor vsem številnim mladim tekmovalcem, ki v vedno večjem številu vstopajo v vrste kegljačev Izole. Klub ima sicer precejšnje težave s finančnimi sredstvi. Njihova največja želja je, da bi jim obnovili že precej iztrošene steze kegljišča, saj bi tako lahko dosegli še mnogo boljše rezultate. Sicer so večino sroškov za tekmovanja krili sami tekmovalci. Del sredstev pa . bodo sedaj pridobili iz klubskega bifeja na kegljišču. I. J. Mladina Tolmina primorski prvaki ILIRSKA BISTRICA — Tu je bilo zaključeno primorsko prvenstvo v košarki za mladince za leto 1965. Skupno je nastopilo osem moštev, kar je vsekakor rekord za takšna tekmovanja. Mladi igralci so prikazali zadovoljivo mero košarkarskega znanja. Najbolj so ugajali mladinci Tolmina in domačega Lesonita. Prav njihova medsebojna borba — Tolmin : Lesonit 45:30 je odločala o naslovu primorskega prvaka. V moštvu Tolmina so nastopili skoraj vsi igralci, ki tekmujejo v II. republiški ligi Mladinci Slovenjega Gradca najboljši CELJE — Zaključen je bil jesenski del tekmovanja v štajerski rokometni ligi za mladince. Največ uspeha so imei mladi igrači Slovenjgradca, ki so premagali vse svoje tekmece in zabeležili tudi rekordni količnik razmerja prejetih in doseženih go-Slov. Gradec 5 5 0 0 123:56 10 Ormož 5 4* 0 1 61:66 8 Celeje 5 3 0 2 53:49 6 Branik 4 1 0 3 24:53 2 Drava 4 1 0 3 28:45 2 Velenje 5 0 0 5 45:67 0 Občinska skupščina Kranj o telesni kulturi Kranj — V preteklem' tednu je Svet za telesno kulturo Občinske skupščine Kranj razpravljal o prioriteti športnih panog občine. Po daljši diskusiji so na osnovi tradicije in aktivnosti uvrstili med prioritetne panoge plavanje, smučanje in atletiko. O predlogu Sveta in o razvoju telesne kulture na območju občine bo prihodnji četrtek razpravljala še Občinska skupščina Kranj. V sodelovanju s Turistično zvezo bo namreč treba sprejeti še ustrezne sklepe o ureditvi smučišč na Krvavcu, Joštu in urediti skasalnico na Gorenji Savi. Treba pa je seveda rešiti še vprašanje ostalih športnih panog, kot na primer košarke in drugih, ki so prav v zadnjih sezonah dosegle vidne uspehe. STANE LAVRIČ 50 LET Te dni praznuje svoj življenjski jubilej — 50-let-nico življenja podpredsednik ZTKS tov. Stane Lavrič. Ob tej priložnosti je prav, če povemo, da je tovariš Lavrič znani športni devalec in junkcionar, ki je s svojimi nasveti in aktivnim delom veliko doprinesel razvoju našega vrhunskega športa in množične telesne kulture. Stane Lavrič je med drugim opravljal tudi funkcijo predsednika nogometne zveze Slovenije, bil je podpredsednik UO nogometne zveze Jugoslavije, dalje sekretar ZTKS, danes pa je podpredsednik ZTKS in član jugoslovanskega olim- pijskega komiteja. Prav je, da ob tem povemo tudi da ob tem povemo tudi tO' da je bil v času NOB borec slavne XIV. divizije, še danes pa je aktiven v družbenih in političnih organizacijah. Po osvoboditvi se je živo zanimal za novo rast naše telesne kulture in vrhunskega športa in se kaj kmalu pridružil funkcionarjem, ki so na novo organizirali to koristno družbeno aktivnost. Ob lepem življenjskem jubileju, ko mu številni prijatelji in znanci segajo v roke, se mnogim čestitkam pridružuje tudi uredništvo Poleta z željo: še na mnogd leta! PRIJATELJSKI HOKEJ JESENICE : ST. GERVAIS OLIMPIJA : ST. GERVAIS 6:2 (2:2, 2:0, 2:0) 5:2 2:1> 2:1) JESENICE — V prijatelj- LJUBLJANA — Tudi hoke- skem srečanju so domačini ^ Olimpije so sprejeli J . . goste francosko moštvo St. zasluzeno premagali gosta iz Gcrvaise. Zmaga je zasluže-Francije. Strelci: Beravs 2, na, igra pa ni bila tehnično Smolej II, Mlakar, Vaiemtax lepa in je bila le na trenutke in Vidmar. razburljiva. Izdaja založniški svet Polet — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Vlado Žlajpah - — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna ČP »Delo« v Ljubljani — Izhaja enkrat tedensko — Letna naročnina 4000 dinarjev, polletna 2000 dinarjev — Uredništvo in uprava, Ljubljana, Celovška 25 — Hala Tivoli, sobe št. 83, 84, 85, 86 in 8? — Poštni predal 377 — Čekovni račun: 501-608-63 — Telefoni: Uredništvo 314-840, 315-522, 315-734, uprava: 315-873. murni llllilllllllltliniHIHHIllll1K|lPi|l|lllllllllllll!lllltt INTERVJU TEDNA - INTERVJU TEDNA - INTERVJU TEDNA * INTERVJU MIHA ZUPANČIČ GOVORI O NOGOMETU IN HOKEJU VELIKA VZORNIKA: BEARA IN ALEKSANDROV športnik od rane mladosti s vsem srcem in željami — Nogomet mu veliko pomeni, hokej pa ga je vsega prevzel — Mladina ima vse možnosti, da doseže še lepše uspehe v hokeju na ledu Raj priporočate klubom, da bi dosegli hitrejši in kakovostni razvoj v hokeju na ledu? —' Paziti je treba na mladino! Ta ima zdaj druge želje in jo le težko spomnimo na pot samoza-taje in osebne discipline. Morda tole vpraašnje: ali bi raje sledili dogodkom A skupine v Ljubljani, ali igrali v reprezentanci Jugoslavije v Zagrebu? — Gledanje je eno, in to le za onega, ki je bil od nekdaj samo gledalec, nastopati pa drugo, če bi bil takšen, potem bi komaj čakal tekem A skupine v Ljubljani. Ker pa sem aktiven igralec in ker bi rad igral za barve Jugoslavije, potem je vsako vprašanje glede tega odveč. Povejte nam, kaj imata skupnega hokej in nogomet? — Samo eno: gol! Tu je sicer razlika, ker kot nogometaš občutim vso tragiko zadetka, kot hokejist pa vse veselje. Saj veste, nekje sem vratar, nekje pa strelec . . . Zaupajte nam še, kdo je vaš vzornik v hokeju in kdo v nogometu? — Ne bo težko reči. Pri nogometu legendami vratar Beara, pri hokeju pa osmica SZ, svetlolasi Aleksandrov. Sem in tja se pojavlja vprašanje, kaj menijo pri nogometnem klubu Olimpija o aktivnem sodelovanju Mihe Zupančiča v hokejskem dresu. Povedali so nam, da Zupančič lahko nastopa za hokejske barve Olimpije; glede nastopa v izdanem jugoslovanskem moštvu pa do danes selektorji za državno reprezentanco še niso uradno vprašali uprave NK Olimpija, če mu dovoli sodelovati na skupnih pripravah in tudi nastopati v času svetovnega prvenstva. V klubu so mnenja, da je Zupančič discipliniran član ligaškega moštva, da nanj računajo, da pa mu ne bi brez tehtnih vzrokov preprečili igrati še hokeja. Tako kot misli Miha Zupančič, naj bo tudi naša sklepna misel: Z dobro voljo bosta gotovo našli obe prizadeti strani skupni jezik, kar bo koristilo našemu kvalitetnemu športu in njemu samemu. M. L. Težko bi našli bolj zavzetega' in navdušenega športnika od Mihe Zupančiča. Poznamo ga že vrsto let, saj nas je navduševal na v hokejskih tekmah, večkrat pa pobral aplavz kar na odprti sceni, kotv nogometni vratar Ljubljane in danes ligaškega moštva Olimpije .Zupančič se je s pridnostjo in vzorno osebno disciplino povzpel do vrhunskega športnika. Kdor pozna simpatičnega Zupančiča, ve, da je pošten in odkritosrčen športni entuziast, vrhunski tekmovalec, z eno besedo, športnik v pravem pomenu besede ^ Zdaj, ko se bližajo veliki hokejski dogodki in ko na drugi strani vemo, da Zupančiča potrebujejo tudi pri NK Olimpiji, smo sklenili porazgovoriti se z' njim o teh dveh zanimivih šport-Uih panogah, ki ju Miha dobro pozna. Tako kot vselej, je tudi tokrat stopil v naše uredništvo dobro razpoložen, z iskreno željo odgovoriti na zastavljena vprašanja čim bolj odkritosrčno, pošteno, tako kot terja njegov kremenit značaje Gledalci, ki se navdušujejo nad vašo nogometno in hokejsko veščino, se večkrat sprašujejo, kaj vam je ljubše: hokej ali nogomet? —* Rad igram nogomet, hokej pa me bolj privlači. Obe panogi igram od rane mladosti, moram pa reči, da mi je hokej bolj pri srcu zato, ker je od vseh športnih disciplin najbolj dinamična igra. Pri nogometu kot vratar le bolj opazujem dogodke na'igrišču, pri hokeju pa sem sam nenehno v sredini dogajanja. Kako bi karakterizirali hokej na eni in nogomet na drugi strani? Do nedavnega sta bila hokej in nogomet sezonska športa. Poleti sem nastopal kot nogometaš, pozimi pa kot hokejist. Zdaj se sezone podaljšujejo, hočem reči, skoraj ne bo več mrtvih mesecev niti za hokej niti za nogomet. Na vaše vprašanje, kar ne norem določeno odgovoriti. Že na začetku sem povedal, kaj mi pomeni nogomet in kaj hokej. melapan ohihi J Pa pojdimo konkretno k nogometu. Se vam zdi, da je Olimpija pravo ligaško moštvo, enajsterica z vsemi potrebnimi odlikami homogene celote? — Vsekakor! Olimpija je že dokazala svojo vrednost. Včasih so’ govorili o Odredu, kot moštvu, kjer ni bilo skupnega duha in skupnih želja. No, Odreda nisem poznal, zato pa poznam toliko bolj Olimpijo. Kolektiv je resen, takšen, kot sem si ga zamišljal preden sem pristopil k temu ligašu. Tam skrbijo za vse in vsakogar! Pokazali so že tudi razumevanje za težave, ki jih imam v zasebnem življenju. Seveda p£ v tem klubu laže rešujejo takšno problematiko, kot v manjših kolektivih, kjer so na vrhu nenehno le finančni problemi. Katero moštvo v I. ligi najbolje cenite? — Partizan! Kaj je vzrok, da naš nogomet tako stagnira. Tu mislimo na kvalitetni jugoslovanski nogomet? — Na to vpraašnje bi odgovo- ril samo ik) tehnični strani. Zdi se mi, da naši vrhunski nogometaši, torej tudi reprezentanti, igrajo vse preveč zapleteno, premalo ostro in hitro. Opazil sem tudi, da nimajo pravega srca, borbenost jih je deveta skrb in če smem reči, ne pomislijo na škodo in posledice svoje mlačnosti. Seveda pa je še precej drugih napak, kar nam kaže afera Železničarja v Sarajevu. Zdaj šele vemo, kje so tudi naše druge bolne točke . . . Kako gledate na Olimpijo, na slovenskega ligaša, ki ima v svo-jenj sestavu precej nogometašev iz drugih republik? — Omenil sem že, da je Olimpija dober in zdrav kolektiv. Skupinic in skupin ni, vsi smo, ena družina! Katero mesto bo po vašem mnenju osvojila Olimpija na koncu prvenstva? v — Slovenski liga#* bo ostal v ligi, mislim pa, da bo obstal na 12. mestu. Pa pojdimo še hokeju. Ali mislite, da bi vam škodilo kot nogometašu aktivno sodelovati pri pripravah in nastopih hokejske reprezentance? —- Vseskozi že govorim, da bi rad nastopal pri nogometu in pri hokeju. Seveda pa neMrt hotel povzročiti nobenih skrbi niti enim niti drugim odgovornim funkcionarjem. Prepričan sem, in ste tudi že sami lahko videli, da mi pri nogometnem klubu ne delajo nobenih težav, saj nastopam za hokejski klub Olimpije kadarkoli hočem in Tudi lahko treniram tako kot zahtevajo od mene funkcionarji hokejskega kluba. Selektorji pri sestavi hokejske reprezentance resno računajo na vas. Kaj menite o tem? ^ — V čast si štejem, da računajo name! Vesel bi bil, če bi lahko oblekel dres z državnim grbom Kako ocenjujete trenutno formo naše reprezentance? — že danes so reprezentanti solidno pripravljeni, kar je pokazala tekma s KAC in Švicarji. Tako kot ima Zupančič svojega vzornika v hokeju na ledu, tako je tudi on vzornik mnogim mladim hokejistom, ki hočejo po njegovih stopinjah Emil Žurman - MARIBORSKA ŠPORTNA LEGENDA RAZGOVOR V VELIKI MARIBORSKI KAVARNI Po 18 letih uspešne aktivnosti v boksarskih ringih je pred tednom dal slovo rokavicam 31-Ietni Mariborčan Emil žurman. Odločil se je za terensko delo in če smo odkriti — ne zaman. V tej dolgi dobi, ko je kar 328 krat nastopil v ringu, si je nabral toliko izkušenj, da jih bo lahko podjetno prenesel na mlade, ki prihajajo in kažejo zanimanje za rokavice. Z Emilom Žurmanom smo poikirainLjali v mariborski Veliki kavami in dobili občutek, da mu je težko pri srcu, ko odhaja, da mu gledalci ne bodo več ploskali. Takole je povedal: »Fizično se še vedno čutim sposobnega, da bi lahko boksal vsaj še dve ali tri leta, toda-’ nova dolžnost je nujnejša za uspeh tega športa v mestu ob Dravi, kot pa moji nasto pi v ringu.« Kolikokrat ste pravzaprav zmagali od leta 1949, ko ste v Apatinu prvič stopili v ring kot 16-letni fantič? — Bilo Nje okrog 250 zmag, morda 25 porazov in nekaj neodločenih izidov. Začel sem sila hitro, s 13 leti, nekaj zatem pa sam že boksal v mušji kategoriji med člani. Včasih ni bilo tako strogo, kot je to danes in v Apatinu so me določili v moštvo, čeprav sem tehtal le 42 kilogramov. Seveda sem gladko izgubil. So zmage prišle na vrsto kasneje? . — Da, po letu 1950! Sčasoma sem skoraj pozabil, kaj je poraz. Med svojima najdragocenejšimi zmagoslavji se na primer spomnim dveh zmag proti Paunoviču, ko je bil ta na višku in je nastopil celo na igrah v Rimu. 1960 leta sem ga premagal v mariborski dvorani C, leto kasneje pa v Ljudskem vrtu. Obakrat je bilo veselje nepopisno, zato tega ne bom tako kmalu ali nikdar pozabil. Kaj bi želeli pozabiti? — Nesrečen primer, ko sem knockautiral Blčani-ča iz Slavonskega Broda v mariborskem Udarniku in ko je leto kasneje v bolnici umri. Menda se spominjate, da sem takrat prenehal boksati... Za eno leto, da. In potem? — Prijatelji m-i niso dali miru in tako sem spet začel. D0 danes, ko zares odhajam. Boks mi je oblikoval osebnost in brez nje. ga ne bom mogel nikoli.« Vaš specialni udarec? —Govorili so, da je to moj desni upercut, prepričan pa sem, da mora hiti dober boksar predvsem vsestranski, če želi uspeti. Mladi naj bodo vztrajni in prizadevni, kot smo bili nekoč mi, pa ne bo treba več moledovati za slovenskim boksom našega časa. Brez dvoma ste imeli vzornike? — Imel sem ga in ga imam še danes. Pavle šov-Ijanski je bil najboljši med najboljšimi in težko ga bo kdajkoli kdorkoli prekosil. Kot otrok sem bil nor nanj in na njegove udarce. Vaši vaditelji? — Predvsem trije so pripomogli ,da sem tako dolgo uspeval v boksarskih rokavicah in danes se jih spominjam bolj kot kdaj. To so: Rekberger, Loza-novič in Jezernik, Tako je povedal. Potem je dejal, da bo z boksom živel do konca; Emil Žurman, ki je 328-krat stopil med’ vrvi, od tega 32-krat v mednarodnih obračunih, 4-krat v republiški reprezentanci, 8-krat kot gost kakšnega drugega kluba dn 103-krat za Maribor. 170-krat je vihtel pesti v prvenstvenih srečanjih, 2-krat je bil drugi v Jugoslaviji in devetkrat najboljši v Sloveniji. FR. JAUK PLAVALNA PANORAMA - PLAVALNA PANORAMA i ^ PLAVALNA PANORAMA - PLAVALNA PANORAMA v MLADINA IMA BODOČNOST... Nič novega ne bomo povedali, če ponovimo ugotovitev, da je plavanje šport niladih. To načelo velja že nekaj let, potrjuje ga lestvica svetovnih rekordov, v kateri je nekaj plavalcev in plavalk, ki so stari 14 do 15 let. V znamenju večje aktivnosti naraščaja je minila tudi letošnja sezona med našimi plavalci. Letos poplave rekordov sicer ni bilo, pa vendar moramo biti zadovoljni tudi s tem, kar smo dosegli. Zakaj? Zato, ker se v ospredje prerivajo mlajši v taki meri, v kakršni tega nismo ugotavljali prejšnja leta. S povprečfct deseteric sloven sikih plavalcev in plavalk si- mlojši pionirji cer ne moremo teti povsem zadovoljni,.saj so od trinajstih olimpijskih disciplin zboljšani povprečki samo v šestih disciplinah. V sedmih opazimo stagnacijo ali pa poslabšanje. Primerjava z letom 1963 nam kaže, da so letošnji povprečki še vedno precej boljši kot pred dvema letoma. Morda nam lahko povzroča nekaj več skrbi le disciplina 200 m prsno pri moških, saj je letošnji po-vpreček enak onemu iz leta 1961. V tej d sciplini ne gre in ne gre naprej. Upajmo, da bo ta stagnacija v tej disciplini le prehodnega značaja, saj je mnogo govora o moder, nem prsnem plavanju, ki 400 m prosto: omogoča doseganje boljših rezultatov v tej plavalni tehniki. Pri dekletih je v tej disciplini letošnji povpreček boljši od lanskega, vendar še vedno slabši od onega v letu 1962. če smo že v uvodu omenili, da je letošnja sezona minila v znamenju mlajših, moramo to ugotovitev po>dikrepd-ti. Poglejmo letošnje pionirsko prvenstvo. Letos je bilo to prvenstvo že drugič deljeno in sicer za starejše in mlajše pionirje. Mlajših je bilo letos toliko, da je postala zahteva, naj bi imeli v bodoče svoje republiško prvenstvo popolnoma upravičena. Poglejmo ta napredek še v doseženih rezultatih: (do . 12 leta starosti): 4:42,8 m Vlado Brinovec 4:45.5 Peter Brinovec 41 TK 43 TK 50 m prosto 35,8 34,9 4:47,7 m Boris Orel 43 L 50 m hrbtno 44,9 42,9 4:54,8 Boris Vošnjak 48 L 50 m prsno 45,8 42,2 4:56,2 Daniel Vrbovšek 45 L 50 m metuljček 46,1 42,2 5:03,4 Bojan Danev 5:04,9 Andrej Švab 50 L 45 C mlajše pionirke (do 12 leta starosti): 42 TK 51 Ru 43 L 50 m prosto 40,0 35,6 50 m hrbtno 46,0 " 41,9 50 m prsno 47,8 45,0 50 m metuljček 51,5 45,1 K tej ugotovitvi moramo dodati še to, da so nastopili na letošnjem pionirskem prvenstvu tudi devet in desetletnih otroci, ki se doslej na tem prvenstvu še niso pojavljali. Brez dvoma lahko že letos ugotavljamo, kot smo že rekli, da so v klubih preusmerili delo na najmlajše, kar pa je tudi prav če želimo, da bomo sadove tega dela obirali čez štiri do pet let. Napredka pa ne opazimo samo med pionirji,: temveč tudi v širini. Odbor za plavanje PZS je sestavil tudi letos lestvice 25 najboljših plavaldev, ki kažejo, da je dosegel 25,- tekmovalec ali tekmovalka skoraj v vseh disciplinah boljši rezultat od lanskega na tem mestu. Izjemi sta le disciplini 200 m prsno in 200 m hrbtno pri moških, v katerih so dosegli lanski tekmovalci boljše rezultate. Občutno zboljšanje opažamo pri plavalkah, kar pa je tudi prav, saj plavalke kvalitetno zaostajajo že nekal let za plavalci. Poglejmo sedaj, kakšne rezultate so dosegli letos naši najboljši plavalci in plavalke. MOŠKI 100 m prosto: 59,1 Urban Dermastja 59.3 m Boris Orel 1:00,1 Sašo Košnik 1:00,4 Daniel Vrbovšek 1:00,8 m Boris Vošnjak 1:01,2 Franc Nadi žar , 1:02,9 Vito Dev 5:05,4 Jože Rebolj 5:09,1 PR Aleksander Kostanjšek 5:09,2 Borut Breskvar povpreček: 1964 — 4:56,1 1965 — 4:57,9 Letošnji povpreček je slabši od lanskega, kar pa je povsem razumljivo, saj v lestvici ni niti Švaba niti Jesenška iz Krškega, ki sta lani dosegla časa pod 5:00,0 minut žal so bili letos Krčani pred skoraj nepremostljivimi finančnimi težavami in zato tudi ni bilo napredka. Vlado Brinovec, ki je dal letos slovo plavalnemu športu, se je dostojno poslovil. Njegov rezultat je le za štiri desetinske slabši od republiškega rekorda, ki ga imata z bratom Petrom. 1500 m prosto: 18:50,5 m Vlado Brinovec 41 TK 19:29,8 Boris Orel 43 L 19:32,8 ' Peter Brinovec 43 TK 20:07,2 Bojan Danev 50 L 20:30,5 m Boris Gorjanc 42 Ra 2(1:43,8 Andrej Švab 45 C 20:46,7 Borut Breskvar 43 L 20:49,4 Vito Deu 48 L 20:57,9 Jože Rebolj 42 TK 21:09,2 Janez Nadižar 49 TK povpreček: 1964 — 20:20,6 1966 — 20:17,8 V, tej disciplini se povpreček popravlja iz leta v leto, saj je boljši od onega pred desetimi leti za celi dve minuti in devet sekund. 400 m mešano: 5:23,8 m Urban Dermastia 46 L 5:30,2 Peter Brinovec 43 TK 5:33,2 Vlado Brinovec 41 TK 45 L 5:35,6 Borut Breskvar 43 L 42 L 5:40,2 Daniel Vrbovšek 45 L 38 TK 5:48.1 Boris Vošnjak 48 L 45 L 5:48,8 Sandi Lileg 45 C 48 L 5:53,1 Peter Jesenšek 46 C s 44 TK 5:54,2 Aleksander Ko- 48 L stanjšek 51 Ru 3:01,0 Borut Breskvar 43 L 3:01,6 Jure Mikuž 49 L 3:01,8 Viktor Mohorič 49 TK 3:01,9 Bojan Vidmar 50 L 3:02,4 m Franci čeme 49 Ra povpreček: 1964 — 2:59,0 1965 — 2:59,7 V tej disciplini ne gre in ne gre naprej. V tolažbo naj nam bo ugotovitev, da smo prav v tej disciplini tudi v zveznem merilu slabi. Kaže, da bodo po--trebni koreniti posegi v delu, če bomo želeli v bodoče boljši povpreček. Mikuž, Mohorič in Vidmar so nova imena, od katerih lahko, vsaj' po njihovem letošnjem napredku, računamo na boljše čase v tej disciplini. Kaže, da boa Janez Pelc še nekaj časa obdržal s časom 2:47,2 republiški rekord, ki ga je dosegel leta 1959. 260 m hrbtna: 2:19,2 m RR Daniel Vrbovšek 45 L 2:23,2 m MR Bojan Danev 50 L 2:29,5 m Živko Devičnik 48 TK 2:32,9 Vito Deu 48 L 2:39,2 Peter Jesenšek 46 C 2:41,6 Janez Nadižar 48 TK 2:42,0 Jože Rebolj 42 TK 2:47,5 Bojan Vidmar 49 L 2:47,8 Sandi Lileg 45 C 2:48,0 Niko Potočnik 50 Sl povpreček: 1964 — 2:36,2 1965 — 2:37,1 Povpreček je sicer slabši od lanskega, vendar pa smo zabeležili prav v tej disciplini dva lepa uspeha. Vrbovšek se je v času novega članskega državnega rekorda uvrstil na štirinajsto mesto v evropski lestvici najboljših, Danev je zabeležil nov državni mladinski rekord. Za tega obetajočega plavalca je izjavil trener Horlbeck iz Vzh. Nemčije, da vidi v njem neizbrušen diamant, ki ima pred seboj še lepo bodočnost. Z doseženim rezultatom se je Danev uvrstil med evropskimi mladinci do 16. leta na drugo mesto. 200 m metuljček: 2:20,9 m RR Urban Dermastja 46 L 2:23,7 m Boris Vošnjak 48 L 2:42,8 Vlado Brinovec 41 TK 2:46,3 Borut Leskovar 43 L 2:51,4 Sandi Lileg 45 C KAJ NAM JE DALA LETOŠNJA PLAVALNA SEZONA? Mili[[|||[|||[IIIIIWIlllllllllllMflMIIIUIIIIMIMIWM^^^ 1:02,9 Peter Jesenšek 46 C 1:02,9 Bojan Danev 50 L 1:03,0 Ivan Tkavc 43 N povpreček 1964: 1:01,3 1965: 1:01,3 Med najboljše so se prerinili Nadižar, Dev, Danev in Tkavc, ki jih lani ni bilo v deseterici. Občutno je izboljšal svoj rezultat Orel, ki ga je popravil od lani skoraj za štiri sekunde. Kaže, da bo Kocmur še nekaj časa republiški rekorder, saj ni upanja, da bi se pojavil sprin-ter, ki bi zboljšal njegov rekord, star je že pet let. 6:06,4 Viktor Mohorič 49 TK povpreček: 1964 — 5:44,6 1965 — 5:42,4 - Disciplina, ki je uvrščena v mednarodni plavalni spored šele štiri leta, je iz leta v leto boljša, kar pa je povsem naravno, saj je še vedno v razvoju. 200 m prosto: 2:54,1 m Tomaž Ogrin 40 L 2:56,8 Peter Brinovec 43 TK 2:57,8 m Jernej Pavšič 45 L 2:59,4 Janez Sekovanič 44 Ra 3:00,0 Jaka Slevec 47 TK 2:55,3 Franc Petrnelj 40 TK 2:55,4 Aleksander Kostanj- šek 51 Ru 3:00,9 Jože Smrekar 44 Ra 3:05,4 Viktor Mohorič 49 TK 3:06,4 Jure Mikuž 49 L povpreček: 1964 — 2:44,9 1965 — 2:48,9 Dermastia je plaval letos v precej spremenljivi formi. Rezultat 1:00,2 v disciplini 100 m metuljček je dosegel meseca maja, novi republiški rekord na 200 m pa sredi avgusta. Rezultat 1:00,2 je mednarodne vrednosti in ga letos uvršča na sedmo mesto med najboljšimi evropskimi »me- tulj čkar ji«. Vošnjak, ki dosega vsako leto boljše rezultate, ima največ upanja, da se uvrsti kot stalni član v državno reprezentanco. Kostanjšek je edini pionir, ki se je letos uvrstil med 25 najboljših »metuljčkarjev«. ZENSKE 1GG m prosto ž: 1:05,1 m RR RM Zlata Trtnik 47 L 1:10,8 Miša Souvan 46 L 1:11,9 m Zdenka Roš 49 L 1:12,4 Jelka Jančar 48 TK 1:13,0 Lučka Vodišek 49 Ru 1:13,8 m Miša Holec 49 L 1:15,9 Silva Kostanjšek 49 Ru 1:16,0 Danica Bogataj 46 TK 1:17,2 Ida šiler 51 TK 1:17,4 m Olga Beravs 49 L povpreček: 1964 — 1:14,3 1965 — 1:12,9 Trtnikova, ki je bila odlična v drugih disciplinah, kakor bomo videli, letos ni mogla premagati magične meje 1:05,0 in je tako morala oddati naslov državne prvakinje Bobanovi iz Splita. Zanimivo je morda to, da je Trtnikova v vseh letošnjih dvobojih premagala Bobanovo in osvojila tudi naslov državne prvakinje. 400 m prosto ž: 5:16,2 m RR RM Zlata Trtnik 47 L 5:31,8 Miša Souvan 46 L 5:51,6 m Miša Holec ^ 49 L 5:56,8 Lučka Vodišek 49 Ru toviti moramo, da se je le Šilarjev! uspelo uvrstiti med najboljše. Počakati bomo morali na mlajše, ki niso brez upov, da kmalu zasedejo najboljša mesta. 200 m prsno ž: 3:08,3 m MR Vida Bašelj r 8. IX. 50 L 3:10,0 Milojka Peterman 1. IX. 46 L 3:15,0 Jana Rupnik 17. VII. 50 TK 3:16,8 m Varja Jansterle 15. VII. 47 Ra 3:18,4 Rajka Lužnik 1. IX. 48 11 3:18,9 Alenka Marter 1. IX. 50 II segle plavalke že leta 1956. in tako je na dlani, da je to naša kvalitetno najslabša disciplina. Souvanova se je letos specializirala v tej disciplini in rekord ni izostal. Ta rezultat je toliko pomembnejši, saj jo je uvrstil v finale na letošnji Univerziadi. Ob zaključku poglejmo še dve lestvici. V prvi so izvrednotene lestvice najboljših 25 letošnjih plavalcev in plavalk po ključu: prvo mesto 25, drugo 24 točk itd. Lestvice sestavil ing. Dušan Kit 3:22,5 Jelka Funduk 20. VIII. 52 II 3:22,8 Alenka Petrič 16. VIII. 48 Ru 3:24,1 Nena Drugovič 16. VIII. 51 C 3:28,2 m Majda Tomažinčič 15. VII. 50 L povpreček: 1964 — 3:19,0 1965 — 3:18,5 V tej disciplini sploh ni^ prišla do izraza odsotnost petih lanskih tekmovalk. Baši jeva je novo ime, ki še mnogo obeta,' saj je pričela plavati šele letošnjo zi- 1. Ljubljana 2. Triglav 3. Rudar 4. Celulozar 5. Ilirija 6. Koper 7. Slavija 8. Radovljica 9. Neptun 10. Bled 1.483 (1.378) 984 ( 440 ( 337 ( 313 ( 212 ( 187 ( 186 ( 82 ( 2 ( 898) 459) 615) 142) 204) 20) 346) 109) — ) V oklepajih je število točk, ki so jih po enakem ključu dosegli klubi lani. Poglejmo še vrstni red povpreč-ka deseteric, ocenjenega po lestvicah PZJ: / 1. 100 m prosto — m. 768 točk 2. 400 m mešano — m. 772 točk 3. 400 m prosto — m. 759 točk 4. 1500 m prosto — m. 751 točk 5. 200 m hrbtno — m. 740 točk 6. 200 m prsno — ž. 697 točk 7. 200 m prsno — m. 690 točk 8. 100 m prosto — ž. 679 točk 9. 100 m hrbtno — ž. 618 točk 10. 400 m prosto — ž. 616 točk 11. 400 m mešano — ž. 6l4 točk 12. 200 m metulj. —m. 550 točk 13. 100 m metulj. — ž. 410 točk Lestvica ne potrebuje nikakršnega komentarja, saj zgovorno Vida Bašelj, naša mlada obetajoča plavalka prsnega sloga 6:00,4 Ida šiler 51 TK 6:02,2 Jelka Jančar 48 TK 6:02,3 Silva Kostanjšek 49 Ru 6:14,1 Zdenka Roš 49 L 6:18,4 Nada Milovanovič 50 TK 6:21,7 Alenka Lileg 51 K povpreček: 1964 — 5:57,8 1965 — 5:57,5 Trtnikov! in Souvanov! se\mo ramo zahvaliti, da je letošnji povpreček nekoliko boljši od lanskega. Trtnikova je bila na državnem moštvenem prvenstvu odkritje letošnje sezone, saj se je takorekoč čez noč uvrstila na drugo mesto te discipline med vrstnicami v zveznem merilu, ši-larjeva se je tudi v tej disciplini uvrstila na vidna mesto in samo potrjuje ugotovitev, da je naša obetajoča tekmovalka. 400 m mešano ž: 6:14,2 Miša Souvan 46 L 6:39,0 Jelka Jančar 48 TK 6:48,0 Silva Kostanjšek 49 L o:49,0 Miša Holec 49 L 6:52,7 Ida Šiler 51 TK 6:53,0 Varja Jenstrle 47 Ra 7:04,7 Zdenka Roš 49 L 7:06,8 Milojka Petrman 46 L 7:09,0 Živka Melio 49 Sl 7:13,0 Branka Mihelič 47 TK povpreček: 1964 — 6:46,9 1965 — 6:52,9 V letošnji lestvici ni Breskvarjeve (TK), Bogatajeve (TK) in Kočarjeve (Ru), ko so lani vse dosegle čas pod 6:00,0 minut. Zato se seveda ne smemo čuditi slabemu- letošnjemu povprajku Kaže, da je v tej disciplinr nastopila menjava generacije. Ugo- 100 m hrbfno ž: 1:20,8 Miša Souvan 46 L 1:22,6 Zlata Trtnik 47 L 1:23,6 Franja Golob 49 Ru 1:24,2 m Miša Holec 49 L 1:25,4 PR Špela Gosak 52 Ru 1:26,8 Ida Šiler 51 TK 1:27,5 Lučka Pišer 48 II 1:29,4 Anka Golnar 42 TK 1:30,3 Metka Vanič 51 II 1:30.4 Varja Jemsterle 47 Ra povpreček: 1964 — 1:27,1 1965 — 1:26,1 V desetih letih so plavalke popravile povpreček. v tej disciplini skoraj za deset sekund. Omenimo naj Gosakovo, letošnjo pionirsko rekorderko, ki je lani ni bilo niti med 25 najboljšimi tekmovalkami. Med obetajoče tekmovalke moramo prišteti tudi šiler jevo, ki se bo verjetno z Gosakovo še mnogokrat spoprijela za boljšo uvrstitev. Da je bila Trtnikova letos v dobri formi dokazuje tudi njena visoka uvrstitev v tej disciplini, ki sicer ni njena »specialiteta«. kaže kvaliteto boljše ali slabše discipline. Ob tem pregledu ne smemo pozabiti tudi na one, ki se še niso uvrstili med najboljše pa so na najboljši poti, da to sčasoma dosežejo. To so tekmovalci Bleda, Jesenic, Fužinarja, Slo-venjgradca, Krope, Mežice, in Slatine Radenci, ki so letos nastopali še na manjših tekmovanjih. Zanje velja vsekakor pregovor: iz 'malega raste veliko. KRATICE POMENIJO: m — morska voda, RP — pionirski republiški rekord, RR — republiški članski rekord, MR — mladinski republiški rekord. B — Bled, C — Celulozar, II — Ilirija, K — Koper, L — Ljubljana, N — Neptun, Rad — Ra-dovljica< Ru — Rudar, Sl — Slavija, TK — Triglav. 100 m metuljček ž: HCtfSffVl DOfS l O T3T3 TVT; -- /IC T ______________***_- - - -_ 1:19,2 RR Miša Souvan 46 L 1:29,4 m Zdenka Roš 49 L 1:30,0 Jelka Jančar 48 TK 1:35,8 Zdenka Lorbek 49 Sl 1:36,6 Nevenka Zlatič 50 C 1:37,2 Marina Lenarčič 49 Ru 1:37,9 Lička Bežek 49 L 1:38.8 Andreja Lampert 52 TK 1:39,0 Branka Mihelič 47 TK 1:39,0 Miša Holec 49 L povpreček: 1964 — 1:30,1 1965 — 1:34,3 še ena disciplina, kjer predka. Letošnji povpreček PRIREJA AVTOBUSNE IZLETE po lUGosuvm ni našo do- SVETOVNA IN EVROPSKA PRVENSTVA - SVETOVNA IN EVROPSKA PRVENSTVA RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM KOMISIJE ZA UREDITEV DVORANE HOKEJ 66 TOV. VIKTORJEM POLAKOM ORGANIZATORJI SO ZA HOKEJSKO MATINEJO V dvorani bo prostora za 11.700 gledalcev — Treba bo funkcionalno urediti dohode in izhode v Hali Tivoli — Posebno skrb posvečajo TV napravam, PTT službi in drugim komunikacijam za brezhibno delo novinarjev in komentatorjev čim bolj se bližamo slovesni otvoritvi svetovnega prvenstva v hokeju na ledu, tem večje so skrbi organizatorjev in različnih komisij, ki delajo v okviru ' pripravljalnega odbora Hokej 66. — Ena od najbolj pomembnih komisij je prav gotovo ona za ureditev dvorane, ki'‘jo-vodi Viktor Pol&k. Ta ima na skrbi vse zahtevne probleme okrog ureditve notranjosti velike športne dvorane, pa tudi zunanjosti, dohodov in izhodov za gledalce, parkiranje avtomobilov jn tako dalje. \ Ker vemo, da ta komisija opravlja zahtevno delo in ker bo verjetno od vseh komisij najprej in najbolj na rešetu javnega mnenja, saj gre za zunanji in notranji videz te velike prireditve, smo povabili predsednika Viktorja Polaka v naše uredništvo, s prošnjo, da nam odgovori in pojasni nekatere probleme in zadeve, s katerimi se ukvarja ta komisija. Dvorana bo morala biti urejena okusno in tehnično popolno. Ali že danes ukrepate v tej smeri? — Ne samo naša komisija, ampak ves sekretariat komiteja 66 se. poglablja v to problematiko Po sedanjih razgovorih vseh merodajnih v sekretariatu, sem prepričan, da bo dvorana okusno in tehnično zadovoljila igralce in obiskovalce. . Dovolite, da naštejem sodelavce v komisiji za ureditev dvorane: Albin Šinkovec, Polde Jezovšek, Miklavž Sever, Ivo Brezovnik, inž. Marjan Božič, Tomaž Savnik, Milan Košir, Milan Vrhovec ter predstavnika Zagreba in Jesenic. Komisija bo organizirala še dodatne skupi- ne, ki bodo opravljale različna dela pri posameznih organizacij- skih vprašanjih. Našo športno javnost gotovo najbolj zanima, koliko ljudi bo lahko sprejela športna dvorana v Ljubljani? — Izračunali smo, da bo v dvorani prostora za okoli 11.700 gledalcev O stojiščih in sedišči!^, za gledalce,o sektorjih za igralce, ki bodo gledali tekme v prostem času, novinarje, fotorepor- terje, za funkcionarje dežurnih služb in vseh ostalih kot so gostje Mednarodne hokejske federacije za zdaj še ni rešeno. Sekretariat Hokej 66 stremi, da bi zmanjšal na minimum službene dovolilnice in tako omogočil vstop v areno čim večjemu številu gle: dalcev. Slišali smo, da organizacijski komite Hokej 66 misli na to, da bi bila ena tekma v hali _ Tivoli tudi kako dopoldne. Kaže. da imajo organizatorji polno razumevanje tudi za šolsko mladino, ki bi dopoldne napolnila veliko dvorano. Ali prav sklepamo? — Vse to, kar ste pravkar povedali, ustreza resnici. Sekretariat je razpravljal o času tekem. ne more pa o tem učinkovito sklepati. O vsem tem bo tekla razprava na direktoriju v Pragi 29. novembra. Tam bodo Leo-polu Krese, dr. Gogala in inž. Luxa razložili naše želje in prepričan sem, da bo direktorij ta predlog tudi sprejel, tako, da bomo imeli, kakor omenjate vi, hokejsko matinejo, kjer bo lahko prišla na svoj račun tudi šolska mladina, pripadniki JLA in tudi drugi, ki imajo sicer službčfie dolžnosti v popoldanskem času Ali nam lahko opišete, kako bodo gledalci sledili velikim dogodkom. Med drugim bi želeli slišati kaj več o tribunah, koliko bo sedežev in koliko stojišč? — Menim, da je vprašanje prihodov in izhodov, pa tudi gibanje gledalcev v dvorani in izven nje, eno najtežjih' problemov naše komisije Za zdaj lahko rečem, da bomo pravočasno obveščali našo športno javnost o sistemu dohodov in izhodov, notranje razporeditve sedišč in stojišč, dalje o uporabi sanitarij, nakupa časopisov, spominkov in podobno. Naša želja je, da bi se vse odvijalo brez zastojev in nezaželenih izpadov, saj mora biti vsakomur jasno, da prihod 12.000 ljudi na en kraj, torej v dvorano, terja zelo dobro organizacijo, po drugi strani pa tudi disciplino gledalcev, koristnikov vseh teh prostorov v športni dvorani, želimo kpeljati organizacijo tako daleč, da ne bi bilo pri sami dvorani nepotrebne gneče, da bi gledalci že pri spodnjih dohodih v športni park prišli z vstopnicami in nemoteno zasedli svoja mesta v dvorani. Jasno je, da je takšnemu sistemu podrejeno tudi • več drugih služb, od parkiranja avtomobilov pa do blagajniške službe. V dvorani je že danes več okrepčevalnic. Ali bo tam poskrbljeno za vsakogar in za vsak okus? — To vprašanje bomo reševali skupaj s komisijo za trgovino in gostinstvo ter turizem. Skušali bomo z dodatnimi okrepčevalnicami dopolniti sedanjo mrežo bifejev in organizirati še letečo prodajo. Omenjena komisija pripravlja še druge oblike prodaje, mi pa ji bomo trudili vsestransko pomoč pri opremi dvorane. Ali bo semafor v dvorani še v pomoč gledalcem? — Prav gotovo je semafor sredstvo, ker lahko z njegovo pomočjo izpolnimo vrsto pomembnih nalog. Kako bo opravljal svojo nalogo in kakšna je zamisel njegove funkcije, pa bo gotovo v najkrajšem Času povedala tehnična komisija, ki je že sredi velikega dela. Kot slišimo, ima vaša komisija odgovorno nalogo. Ali bi nam lahko zaupali, kateri problem je trenutno najtežji — Problemov je več! Ko rešuješ enega, se pojavita kar dva nova. Prav zdaj imamo dve največ ji težavi, in ,sicer: gre za dodatno opremo dvorane s kabinami za radijske reporterje, s tribuno na južni strani za 5000 stojišč, funkcioniranje TV stolpa in ureditev prostorov za celotno funkcioniranje novinarske službe. Kdor pozna organizacijo vseh prenosov Evrovizije in zahtev svetovnih novinarskih agencij PTT službe in njenih prenosov, ve, da so potrebni prostori, ki so tudi funkcionalno opremljeni in pripravljeni za nemoten potek dela sedme sile. Dobro vemo, da lahko nastane pri najmanjših napakah in nervozi izmaličeno poročilo, ki nam lahko samo škodi. O drugih težavah sem spregovoril že prej, in sicer o dohodih in izhodih za gledalce, izpraznitvi dvorane ter ostalih komunikacijah v dvorani. Če bodo našli funkcionarji in gledalci skupni jezik in mesebojno razumevanje, bo vse v naj lepšem1" redu. Razgovor vodil MARJAN LIPAR Viktor Polak se je izkazal kot odlični organizator na SPENT. Zdaj se poslužuje svojih velikih izkušenj tudi pri organizaciji Hokej 66 GRENOBLE HOKEJ 66 — HOKEJ 66 — HOKEJ 66 — HOKEJ 66 — HOKEJ 66 HOKEJ 66 — HOKEJ 66 — HOKEJ 66 — HOKEJ 66 — HOKEJ 66 ŠTIRI ODLIČNE EKIPE NA LJUBLJANSKEM LEDU V HALI TIVOLI Na turnirju v čast Dneva republike bodo sodelovale hokejske ekipe Jugoslavije, Gortine, Bolzana in Kitzbiihla — Jugoslovanska reprezentanca se bo še pred tem turnirjem spet zbrala na skupnih pripravah — Tekme bodo na sporedu 29. in 30. novembra ter 1. decembra — Organizatorji svetovnega prvenstva bodo ta turnir izrabili za preizkušnjo svojih služb ELAN - znak kvalitete - ELAN Najbrž bi bilo napak, če bi trdili, da bo hokej ski turnir v čast Dneva republike, ki bo obenem tudi turnir za Alpski pokal, prava generalka za svetovno prvenstvo. Dvorana namreč še ne bo tako opremljena kot bo takrat, ko bodo v njej tekme za svetovno prvenstvo, najbrž ne bo tolikšnega števila novinarjev in tudi ne takega turističnega prometa. Kljub temu pa je treba povedat', da bo to turnir zadnja tako velika in kvalitetna hokejska prireditev pred svetovnim prvenstvom in da bo prav zaradi tega služla kot resna preskušnja organizacijskih sposobnosti posameznih komisij ig tudi celotnega Organizacijskega komiteja za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Tekmovanje, ki ga bomo gledati v Ljubljani 29. in 30. novembra ter 1. decembra bo seveda velikega pomena, tako za jugoslovansko reprezentanco, ki prehaja v najpomembnejšo obdobje priprav za svetovno prvenstvo, kakor tudi za gledalce, ki bodo lahko videli hokejske tekme na najvišji ravni. Prav zaradi tega je selektorska komisija poklicala jugoslovanske reprezentante na ski^ pne priprave, ki bodo v Ljubljani od 15. novembra do 1. decembra. Na pripravah bodo sodelovali naslednji kandidati za reprezentanco — vratarji: Gale, Korantar, šemšedinovič; branilci: Ravnik, Kristan, Jan Ivo, Rataj, Krmelj, Jug: napadalci: Renaud, Jan Bogo, Mlakar Janez, T šler, Felc, Smolej Franc, Hiti Rudi, Smolej Roman, Beravs, Aljančič Jani, Gojanovič, Perovič. Vodja teh priprav bo tov. Albert Kerkoš. Spored tega pomembnega hokejskega tekmovanja je naslednji: 29. november ob 16. uri Gortina : Bolzano; ob 19 30 Jugoslavija : Ktzbiihl; ob 19.30 Jugoslavija : Bolzano. 1. december ob 16. uri Kitz-btihl : Bolzano; ob 19.30 Jugoslavija : Gortina. Prireditelj je določi! zelo popularne cene vstopnic, ki bodo naslednje: za pionirje 100 din, stojišča 300 din, se deži 500 ddn. Naš komentar * » OLIMPIJA: TREŠNJEVKA 5:1 ld 0:2, bantam Petrič — Zan-gerweig 2:0, peresna Čopič — Drgala 0:2, lahka Škorič — Seifert 0:2, polvelter Zupančič — Guse 2:0, velte* Belič — Danne 0:2, polsrednja Kahriman — Filauer 0:2, noltežka Milivojevič — Schle-rel 0:2, težka Baošič — De-genhardt 0:2. • PRVA ZVEZNA NOGOMETNA LIGA OLIMPIJA: Žabjek 6, Somboiac 7, Jovičevič 7, Kuleno-vič 8, šoškič 7, Kokot 7, Frančeškin 7, Ceh 6 (Škufca 7), Nikolič 8, Arslanaigič 8, Oorn 7. TREŠNJEVKA: Mutak 6, Gramc 5, Kovač 5, Brnčič 6, Kasumovič 6, Baščan 5, Bjelica 5, (Stojanovič 6), Brajko-vič 6, Gašič 5, Garov 6, Pavlica 6. STRELCI: Arslanagič v 14., 43, in 63. minuti, Škufca v 52. in Frančeškin v 82. min. za Olimpijo ter Stojanovič v 87. min. za Trešnjevko. SODNIK: Zečevič ter mejna Buiatovič in Mladenovič, vsi iz Beograda. GLEDALCEV: 4.000. Vardar : Sarajevo 2:1 (0:1) streljanje kota, je sodnik odveč pa je bil gol, ki so ga Zečevič dosodil indirektni domači prejeli v 87. minuti, strel. Streljal ga je Corn in Nekaj po krivdi vratarja Sarajvo: Sirčo (Bedjakovič) Faz- klovi6 Nsov n., živadinovič Arslanagič je bil najspretnej- Žabjeka, nekaj pa po krivdi lagid, Bojič, Jasenkovič, Biograd- (Kovači. Georgi jev IX., Spa- ši ter je povišal vodstvo na obrambe, je Stojanovič lab- bč, Vujovič (Siljkut), Prodanovič, sovski. ---------J^ j UA/, v Uljw v rc vua.ajaa.uu/, a. a v/vactiavj v av^ ko Z glavo poslal žogo V Ristič, Ferhatovič, Prljača, Blaže-mrežo. Marjan Gogala IZJAVE PO TEKMI BRANKO ELSNER (Tre- vič. Vardar: Atanasovski '(Milošev- ski), Drobac, Mojsov I., Georgd-jev I., Dojčanovski, Popovski, So- Ljubljana, 14. nov. — Več je znašel Arslanagič in jo kot 10 cm snega je še bolj zapletlo pro- prej, so igralci Olimpije pri-gnoze pred današnjim srečanjem. Trešnjevka je napovedovala pred prihodom v Ljubljano, da bi bila zadovoljna ^udi s točko, pri Olimpi- bodo domači igralci zdržali ji pa so bili mnenja, da jih tekmo do konca ob takšnem lahko le zmaga uvrsti v sre- tempu. Pri napadih so so- 2:0. TUDI V DRUGEM DELU ODLIČNA IGRA DOMAČIH Domači so z odlično igro nadaljevali tudi v drugem delu. Že v 50. minuti je Corn ner Olimpije): Mislim, da odlično prodrl po krilu in smo danes lahko več kot za-nato na sredino igrišča, po- dovoljni saj je zmaga na dal žogo Nikoliču in ta je z takšnem igrišču res dobro- Milovanovjči nakič, Krivoku- izrednim volej udarcem sko- dosla. Prav na igrišču, ka- ^ n,ltrlta vmč san- raj dosegel gol. Vratar Mu- kršno je bilo danes, bi lah-tak je z zadnjimi močmi od- ko doživeli tudi kaj drugega, bil žogo v kot. Dve minuti BOGDAN ZUPAN (predsed-za tem je Corn spet ušel po nik tehnične komisije Olim-levem krilu, podal Škufci, ki pije): je brez oklevanja povišal na tistem, kar smo videli 3;0- _ danes na igr išču, rezultat po- Razpoloženi napadalec Ar- p0inoma ustreza in kaže. da slanagič se je že v 63. mirni- je znala Olimpija bolje izko- Strtl^ Pijača v 21. min. za Sarajei® let popovski v 66. in Georgii1* v 70 min. za Vardar. Pred gledalci je sodil Bajič iz ^fada. SEGESTA: Vego 7, Bobič 6, Beran 6, Držaj 7, Nemet7, Perkovič 6, Šprajc 5, (Roksandič 6), Pavetič 7, Herceg 6, živkovič 6, Pavletič 6. MARIBOR: Vabič 6, Simeunovič 6, Pletikosič 6, Sizgo-reo 6, Grubišič 7, Breznik 5, (Balent 5), Košak 5, Prosen 5, Šober 5, Pirc 5, Klančnik 5. STRELCI: V 31. min. Pavetič in v 90. min. Roksandič za S«gesto. SODNIK: Zrnič, iz Sombora, gledalcev 1000. Vreme hladno, teren pokrit s snegom. renu. če omenimo, da tudi drugi zvezni igralec Breznik (kasneje ga je zaxenjal Ba-lent)- ni igral tako kot zna, potem je jasen poraz in skromno število priložnosti. Srečanje je bilo sicer za oko lepo, saj so se igralci bori- Po odmoru se je slika na igrišču povsem spremenila. Slovenski drugoligaš je zaigral na vse ali na nič in v 45 minutah dobesedno oblegal nasprotnikova vrata. Po- Beograd : Rijeka ^ (2:0) vili igre kot tedaj kc, so v Beograd: Djordjevič, Vukažano- Lukarič^tjanovič, Gulin, Petro- kvalifikacijah za II. ligo kar vič (Tedč), Vukoje, SISAK, 14. nov. — Po šti- vendar je po današnji zmagi v drugem polčasu skoraj ne-rih letih so Mariborčani spet njena uvrsitev v jesenskem nehno oblegali vrata odhcne-gostovali v Sisku. Niso pono- delu kar solidna. li na težkem terenu, bolj se- sebno do 70. minute so ime-veda domačini kot gostje, ki ^ napadalci vijoličastih nič so prav zavoljo tega tudi iz- koliko priložnosti za izenače-gubili srečanje. Zmaga Šege- nje, vendar so bili to nedeljo ste je povsem zaslužena, na- zelo nesrečni, saj niso znali vzlic temu pa so vijoličasti celo z nekaj metrov zadeti na pravo mesto. Segesta se je očitno branila z namenom, da Vojvodina 10 7 .1 2 18:10 15 Beograd 10 4 4 2 21:16 12 Vardar 10 5 2 3 13:10 12 Sarajevo 10 6 3 1 15:16 11 Crvena zvezda 10 4 2 4 20:14 10 Partizan 10 3 4 3 16:14 10 Olimpija 10 5 0 5 18:20 10 Velež 10 3 3 4 10:13 9 Rijeka 10 4 1 5 11:15 9 Radnički Bgd. 10 3 3 4 8:16 9 Radnički Niš 10 3 2 5 18:14 8 Dinamo 10 . 2 4 4 13:15 8 Zagreb 10 3 2 5 11:18 8 Hajduk 10 4 3 3 21:14 6 Trešnjevka 10 3 3 4 14:21 4 Željezniččar 10 3 3 4 11:12 3 V NASLEDNJEM KOLU z 10:0 premagali drugo mo- ča, Guglta, Samardžič, Mitič, San-trač. Skodlar, Banovič. Rijeka: Jantoljak, Milevoj, Bm-jac, Brankovič, šangulin, Rabac, Strek' S«lSardjič v 23. min. ter štvo iz . Siska, Metalca. Gle- Banovi1- * 57. jn 60 .minuti Beogr9^ Sodni11 Rostovski jz Skopja. dalci, ki jih je kljub izredno neprijaznemu vremenu prišlo na stadion kar lepo število NAJVEČ ZANIMANJA ZA PROSENA V središču pozornosti je bil Prosen, ki je pred leti še kot mladinec zapustil • DRUGA ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Željezničar : VojvodinM;2 (1:1) Takač, pi, Pavlič, Krivdč, Pu, željezničar: Krsmanovič, Jova- pe-!al„v ;mn;ž0-ie.b0!j kot mi%pTsea\ji med dstnrefceji Ta rIstiti7nenorma{no igrišče kot gnoze pred današnjim sreča- čeli prevladovati na igrišču robu 16 m prostora je dobil Tre*ni&v*ca' Bukal, Kalaba, Bratič. in vj£jejj smo cej0 vrs{0 je. žogo, odlično preigral ob-pih in smiselnih kombinacij rambnega igralca in poslal in spraševali smo se, kako žogo v mrežo. Tudi v 71. minuti sreča ni spremljala Nikoliča. Z izredno močnim volej udarcem, ki je bil usmerjen v , levi zgornji kot, je zadel le vratnico in žoga se je odbila na- zato pred tekmo dajali to mesto in sedaJ' P°stal znan več upanja vijoličastim. De- nogometaš. Pokazal je dovolj jali pa so, da se njihova nogometnih sposobnosti, ven-enajsterica ne bo predala že dar je bilo vsem kmalu jasno, vnaprej, saj potrebuje točke da igra bolj za gledalce, kot v korist svojega moštva, kar se je očitno poznalo na te- dino lestvice. IZREDNA KONDICIJA OLIMPIJE Domači so dane nastopili v nekoliko spremenjeni postavi. Po solidni igri v Sarajevu je vodstvo Olimpije uvrstilo v moštvo Kulenoviča s tem, da je šel Ceh med napadalce, Srbu pa zaradi slabe igre v zadnjem času na klop za rezervne igralce. Izredno težko igrišče po katerem so se igralci lahko premikali le z velikim naporom, žoga pa je neprestano ostajala v snegu, so se do- delovali vsi igralci, pomagali so tudi igralci iz obrambe, ki so prodirali po krilih in tako pomagali napadalcem, da so bile akcije na res težkem igrišču lahko uspešneje. zaj v polje. Minuto zatem je spremlja smola pri zaključ- Trešnjevka. Dr. ŠEF (klubski zdravnik Olimpije): Ker je Som- Vojvodina: Pantelič, Stamenski, bolac preveč iztegnil ,desno Vučinič, Sekereš, Brzic, Nikolič, nogo, je pretegnil stegenski živec. Težko je. že zdaj reči, kakšna je poškodba, vendar upam, da ne bo posledic za dalj časa. / NIKOLIČ: Še vedno me bolj kot gostje. Segesta je sirek'1 Bratje v 10. za žel jez- namreč v nevarnem položaju mčar ^viič v 28. in Krivic v 57. nš11^ Vojvodino. —---------------------------------- Pred to gledalci je sodil dr. Guguč ?®«ograda. Segesta je že takoj v ku močno pritisnila, tako da Dinamo : Velelo igrišče zapustil Somboiac zaradi poškodbe na nogi. nih akcijah, vendar sem <, igro našega moštva in tudi s svojo zares zadovoljen. Nisem pričakoval, da bomo OLIMPIJA TRENER ELSNER ZAGREB. 14. nov. - Sta- igraJeSMeža je bila vratar Horvaff- OlUAtO; gkorič, Cvek, Lonča?’ Fuijčan, Markovič namo je bil favorit srečanja, vendar je Velezu kljub od- _ ’ ’ sotnostd Mujiča uspelo, da je dion Dinama v Maksdmiru, gledalcev okoli 4.000, sodnik Djordjevič iz Beograda. Di- Horvatič, Primo- TRENER: GLAZER TREŠNJEVKA padali in v tem delu lahko Podobno kot v prvem de-padali in vt em delu lahko lu, je Olimpija tudi v dru- ““ “r,M pre“‘b0'* ~ S Tp bil zaradi izredne P°žrtvo- rac, Selimotič, Benco, zultatom. P es n j valnost4 igralcev povsem ena- Handi^ Cerkič, Glavovič, igra Kasumovica, ki je oster, , , XT ...... srT..’„___. toda fair igralec kovreden tekmec. Najboljši Oruce . Šestič, Kordič. ŠKUFCA* Menil sem, da ^mTid“ijeie “ Radnički Niš : Radnički&gd 0:1 (0:1) tekma ... Radnički N.: Kneževič, Jo- FRANJO GLASER (trener vanovski. Veljkovič, Holcer, Trešnjevke): V zadnjem ča- v. Nikolič, Jocič, Kijevski, su nas spremlja smola. Ce- Andjelkovič (Cekiči, Janko- šli. Le 4.000 gledalcev je da- Šeremetovič, nes prisostvovalo odlični igri pred Žabjekom, vendar mu polnoma razumljivo, saj je še moštvo in je zmagala po- Kaličanin" Rogič Žlatič,'Dju-’ bil tempo igre zares izreden. vsem zasluženo. Naši igralci' Olimpije, ki je dokazala, da je streljal v roke. se zna boriti, da lahko odlič- kič, ^kovič, Popovič, Vladanimi i^bšev, čabrinovič, Jovan«. glreK: Ctja^jnjč v n, min. za (B). Sooi*. Varaždinac iz Zagreb®' . - čeprav je obramba Olim i£ijuk temu so domači v tem so igrali slabo vsi po vrsti, no zaigra tudi na slabem pije danes igrala solidno, je - - - s H -- igrišču in je zato povsem Jovičevič napravil v 29. mi-upravičeno osvojila obe toč- Tako žive in zanimive tek- vratarju Žabjeku, vendar je delu dosegli še en gol. Coni miti nrerpi hudo nanakn 3e z levega krila ušel na sre- žogo je hotel podati naz£/d®°x^a’ ^ “riti za barve svojega Pri Olimpiji so se vsi borili in pokazali, kako se je tre- Hajduk : Partizan4* (2:2) me v Ljubljani že dolgo nismo videli in Olimpija je iiViela pobudo ves čas v svojih rokah, že začetek je obetal, da so domači trdno odločeni zmagati, saj je Trešnjevka neposredni tekmec,in točke iz takšnega dvoboja-»štejejo dvojno«. Že v 2. minuti je imel Arslanagič lepo priložnost, ven- robu kazenskega Sel rezultat 5:0-v snegu. Gašič je ostala na prostora že prehitel Jovičeviča in se približeval žogi, vendar je-po-sredoval Žabjek in z nogo odbil žogo v polje. ŠKUFCA ZAMENJA CEHA V zadnjih 15. minutah se je igralcem le poznalo, da je igrišče pretežko za igro in počasi so začeli popuščati. Marjan Gogala HAJDUK: Vukasovde, Cuzzi, Bonačič, Sliškovič, Tomič, Boškovič (Kovačič). Hlev- % %eza, Kozlina, Ma- KAJ NAMERAVA BINKOVSKI? roma, kjer mora urediti nekatere družinske probleme. Kolikor je bilo v tem kaj dar ga je branilec prehitel, igralci Trešnjevke so uprizo- Takoj za tem je obramba zenskem prostoru, medtem je Kokot podal žogo Arsla-gostov zrušila Nikoliča v ka-nagiču, ki bi kmalu dosegel gol. Sodnik je pri tem morda upošteval prednost, vendar ne najbolj posrečeno. V prvih minutah je šele drugič zapiskal zaradi prekrškov. V tej minuti je Olim-ija dosegla tudi svoj prvi kot. rili nekaj napadov, vendar so bili pri tem domači še vedno nevarnejši s protinapadi. To pa je na takšnem igrišču tudi najboljše orožje. Tri minute pred koncem prvega dela je Ceh zapustil igrišče in v igro je vstopil Škufca. Nadaljnji potek na igrišču je pokazal, da je bila menjava upravičena, saj se je mladi Škufca dobro Levo krilo Maribora Bin-kovski, ki je prišel v mesto ob Dravi iz celjskega Kladi-varja, potem ko je le-ta izpadel iz II. lige, je v vijoličastem dresu mnogo obetal. Nekateri so bili celo mnenja, mudil le za nekaj ur, da bi — Nisem atlet, da bi tre n:ral kot neumen. Na treningih bi naj le tekel in tekel. njak,, "uv tijaI»ovid- P Šoškič, Jusofi, Mjladinovič, Ra-šov*. .^ovič, Kovačevič, HasaiFat Bečajac,- Firma 1 iSč* Hievnia^ v3-in 54. Sliškovič v 14. in K°y® jJU m) v 58. minuti za b za Partizan • pa ii-6 8). da bosta s Košakom (desno krilo) najnevarnejša napadalca in gonilni sili petorke v ofenzivi. Upi pa so se žal izjalovili. Po nekaj zares izrednih igrah teh dveh igralcev, sta oba začela vse bolj klavrneje in brez haska tekati po igrišču, izgubljela sta uporabne žoge in sploh sta — razočarala. Zatem sta izgubila svoji mesti v moštvu. Ni minilo nekaj tednov, ko je Binkovski zapustil Maribor in »izginil«. Izvedelo se je, da je odšel v mesto °h Sa- vživel v moštvo. Takoj po Kljub temu, da je Nikolič zamenjavi je Corn oviral Gra- danes odlično zaigral in si niča in tau ni dovolil, da bi zaslužil tudi visoko oceno, žogo poslal v polje. Ker pa ga smola pri zaključnih ak- je hranilec Trešnjevke le cijah še vedno spremlja. Pr- preveč zadrževal žogo, v pro- vinji, kjer da bo dokončno vo priložnost je imel danes štoru, ki je namenjen za premislil nastalo situacijo oei- v 11. minuti. Corn je na levem krilu odlično preigral branilca, podal na sredo Ar-slanagiču, ki jo je še lepše podal Nikoliču. Morda se je nekoliko prehitro odločil za strel ali pa je bil pri tem premalo spreten in žoga je zletela za kak meter od vratnice. resnice, je težko reči, kajti ne da bi vedel, zakaj. Kondi-Bonkovskega smo te dni sre- cije imam že od prej dovolj, čali v Mariboru, kjer se je da pa jo očuvam, ni potrebno tolikšno forsiranje. Vodstvo naj bi mi raje pokazalo, kaj z žogo, ne pa da nas neprestano podi po igrišču. Ko je beseda nanesla o njegovih načrtih, ni hotel povedati nič -konkretnega. Dejal je ie, da bo prejkone po-iskušal dokončati študij. Kje? — td je bila že njegova druga skrivnost. Predvsem pa je dejal, da v Mariboru ne bo več igral. Lahko bd mu rekli, da je amfant terrible mariborskega nogometa — pa raje ne. Nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha, pravijo. F. J. Bal1 in 43. minuti. pozdravil prijatelje. Dejal nam je naslednje: Kompca^ PRIREJA AVTOBUSNE IZLETE PO JUG0SLAV 131 LJUBLJANA MT »ji ■ ga Vega, ki je rešil svojemu bi osvojila obe točki ali pa moštvu prav gotovo točko. v najslabšem primeru vsaj eno. Toda izkazalo y se je, da NEPOTREBEN ZADETEK je to pot naletela na brez-za-e). voljnega nasprotnika, ki je kombiniral po sredini igri-, šča, napadalci pa niso izvedli Ije moral Vabič večkrat res- takorekoč niti ene reSnejše no posredovati Domačim so akcij saj je rišlo do gne. streljali tn kote, vendar je če pred domačimi vrati ie po ostalo pri 0:0. Maribor se je visokih predložkih v kazen-»ujel« po približno desetih skj prostor. Pritisk je proti minutah,ko sta^ Prosen in koncu tekme vse bolj in bolj Pirc izvedla več lepih akcij, pojemal in ko je prešel v na-vendar Pirc težke žoge ni pad tudi Sizgoreo, je Segesta mogel z vso močjo pošiljati - nekajkrat prišla pred Vabiča, proti nasprotnikovemu vrata- vendar povsem nenevarno. V ju. Dokaj točne, toda rahle zadnjih petih minutah je bi-strele je Vego zanesljivo kro- lo razburjenja še kar dovolj, til kljub temu, da je bila žo- Najprej je Šober sam prišel ga spolzka in nasploh zelo v kazenski prostor in ko so muhasta. Ko so gledalci naj- vsi pričakovali, da je zadetek manj pričakovali, je Segesta neizbežen, je okleval toliko prišla v vodstvo. V 30. min. časa, dokler se Vego ni vlegel je Pavletič streljal prosti na žogo. V zadnji minuti pa strel z desne strani. Dokaj ie prišlo še do drugega gola, nevarno žogo je Vabič izbil ko so se gostje že spoprijaz- BODO IGRALI BEOGRAD - Partizan : Radnički BEOGRAD - Radnički B. : Beograd RIJEKA - Rijeka : Cr. zvezda ZAGREB - Zagreb : Olimpija ZAGREB - Trešnjevka : Vardar SARAJEVO - Sarajevo : Dinamo NOVI SAD - Vojvodina : Hajduk MOSTAR - Velež : Željezničar ZVEZNA LIGA - ZAHOD REZULTATI Famos — Sloboda 4:2 (3:1) Lokomotiva — Slovan 5:2 (3:2) Čelik — Šibenik 5:2 (2:0) Segesta — Maribor 2:0 (1:0) Borovo — Bosna 3:2 Zadar — Istra 2:0 (2:0) Slavonija — Leotar 4:1 (1:0) Rudar — Varteks 2:1 (l:lj Split — Borac 1:1 (0:1) v kot, ki ga je izvedel Bobič, žoga je padla morda dva ali tri metre pred vrati na tla, potem ko se je odbijala od nili s porazom in ko je Roksandič od daleč streljal diagonalno pod prečko. Vabič, ki je stal malce izven vrat, nekaj igralcev. Trije Mari- sploh ni poskušal posredova-borčani so stali okoli nje, ^ bl ™ v Pnmeru najbližji je bil Breznik, ven- Parade Piekratek. dar je spretni Pavletič prite- pri domačinih zasluži po-kel od zadaj in spravil žogo hvalo vsa enajsterica za eno-pod Vabičem v mrežo. Temu stavno in borbeno igro, pri golu je očitno botrovala ob- Mariboru pa morda le Va-ramba, tako da je bilo raz- bič, Simeunovič in Grubišič, burjanje Vabiča povsem medtem ko je napad povsem umestno. Do t konca polčasa odpovedal. Sodnik Zrnič je je imela Segesta še eno pri- solidno opravil svojo nalogo, ložnost, vendar sta Breznik in čeprav se nekajkrat ni naj-Vabič složno posredovala bolje znašel pri ostrih star- pred levim krilom, ki je nato izvajalo kot. Lepo priložnost za izenačenje je imel Maribor v 40. minuti. Zdelo se nam je, da je zadetek neizbežen, potem ko je Prič sam prodrl v kazenski prostor, vendar ga je od zadaj zrušil Nemet. Sodnik pa ni zapiskal, približno tako kot še pri nekaterih drugih podobnih položajih v enem in tih. IZJAVA Čelik 12 10 2 0 33:8 22 Borovo 12 10 1 1 32:11 21 Lokomotiva 12 8 1 3 34:17 17 Šibenik 12 6 3 3 24:18 15 Slavonija 12 5 4 3 20:12 14 Sloboda 12 .5 4 3 19:16 14 Borac 12 4 4 4 23:19 12 Rudar 12 5 2 5 18:18 12 Bosna 12 4 4 4 16:17 12 Zadar 12 5 1 6 16:31 11 Maribor 12 4 2 6 14:14 10 Famos 12 3 4 5 14:17 10 Segesta 12 3 3 6 14:23 9 Istra 12 4 4 4 12:13 8 Leotar 12 2 4 6 9:23 8 Varteks 12 3 1 8 14:20 7 Split 12 1 3 8 13:23 5 Slovan 12 1 3 8 6:30 5 V NASLEDNJEM KOLU Tehnični vodja, dr. Vele je mrko gledal predse in v slačilnici, kjer je vladafa grobna* tišina, dejal: — Razen dveh ali treh, so igrali vsi pod vsako kritiko. Segesta se je borila in nas premagala z orožjem, ki smo se ga včasih že sami poslu- drugem prostoru. Zavoljo ževali. Ne morem pa prek spolzkega terena je torej da- Prosena, ki se je takorekoc To je bil četrti gol za Olimpijo. Najprej je žogo izpustil jal pre(jnost obrambi ko ni vse.h 90 minut, izživljal na vratar Trešnjevke, nakar je šla Še Brnčiču med nogami vedel, ali napadalci ’ padajo igrišču in bil le statist v »ko-in je obtičala v mreži. Strelec je bil Arslanagič. zavoljo blata ali pa zavoljo rist naše enajsterice«. ^ _________________________ prekrškov. B. S. LOKOMOTIVA: SLOVAN 5:2 (:2) • »»Vli IN INOZEMSTVU nov. — Slovan je daO^T^l svojo vei sta* ■omotive prvo prv-Zagrebu na NASLEDNJI NASPROTNIK OLIMPIJE: ZAGREB V prihodnjem kolu 21. no-, zmagah z visokim rezultatom, za Zagreb pa Vaba v 63. mi- je odliaio delil žoge in tako vembra bo Olimpija gosto- Da bi ljubitelji nogometa kaj nuti (11 m). omogočil Kosticu, da je dose- - ' • - • Sodnik: Petrošič iz Splita; gel svoj drugi gol. Samo mi- minutah igre videli kar štiri gole. Lokomotiva je prišla v vodstvo že v 10. sekundi. Sodnikov žreb je določil Slovanu stran igrišča, domačinom pa začetni v. ^icei patrovi z-v udarec. Petrunič je takoj po za- Padal tudi met tekmo, četnem sodnikovem žvižgu hitro • v Dfch 0m( riC1’S^jeVem zimskem vrerrie- Kajze- . .s hH ’e Pričel padati že vče- vala v Zagrebu. Njen nasprotnik bo moštvo Zagreba, več zvedeli o trenutni formi in odlikah nogometašev Za- gledalcev okoli 18.000. nuto kasneje pa je Kostič še V 14. MINUTI PRVI GOL ZA OLIMPIJO Odlična igra domačih je že ✓ v 14. minuti prinesla tudi prvi uspeh. Frančeškin ni najbolje izvedel strela iz kota in branilec je žogo odbil do Sombolca, ki se je znašel na robu 16m prostora. 10- ^ ki je v desetem kolu nastopi- greba, sd oglejmo kako je Zagreb je bil v prvem delu enkrat potresel vrata Zagreba, lo proti Crveni zvezdi v Beo- potekala borba v Beogradu .igre,, enakovreden nasprotnik, kar je strlo moralo gostov, gradu. Zagreb ni bil kos med Crveno zvezo in Zagre- Crvena zvezda pa je kljub Zagreb je zmanjšal razliko igralcem Crvene zvezde, ki so bom. * temu dosegla dva gola. Po tudi iz kazenskega strela»miel krivdi Čepelje je Kostič v 19. pa je priložnost doseči še en minuti dosegel vodstvo iz 11 gol, toda Vaba je iz neposred-Crvena zvezda : Zagreb 4:1 (2:0) - metrovke. V29. mi nuti je'Mi- ne bližine streljal čez vrata. loševič dosegel še drugi gol Zmaga Crvene zvezde je po-Crvena zvezda: Dujkovič, Čepelja, Klobučar, Ilič, Sušp, zaradi mlahave obrambe go- polnoma zaslužena, pohvaliti Stojanovič, Jeftič, Klenkovski Kralj (Nedov), Bubanj, V aha, stov. V nadaljevanju je bila moramo zlasti Kostiča in še- vi%o ie rfdr^MOTIVA: Radočaj 5, Starman 6, Sumor 6, viiHi t6> Sobočan 6, Milanovic^, (Jurašič 7), Tan-k0 gj ’ ^etrunič 6, Zuban 7, Remete 8, Rod 7. ^AN: šuler 4, Ugrenovič 5, Pa-šič 5, Klaus 5, ijfiaa,: Velkavrh 6, Faganel 5, Vavpetič 6, Virant fi. o « 7 n____« 6N, ^ Popivoda 5. S* Remete v 1, in 77. minuti, Petrunič v 54 in Udovič (avtogol) v 3. minuti za Lo-imJti ' za Slovan pa Oblak v 9. in Vavpetič v 26. /*%] '^IK: Rukavina iz Varaždina, gledalcev^ 00. Markovič, Bekič, Djajič, Ste- Dračič, Azinovič. igra zelo lepa in pred vrati Branilec Olimpije ni prav bič, Miloševič, Šekularac, Ko- Strelci: Kostič v 19. (11 m), enega in drugega moštva je v moštvu Zagreba igralca, ki moramo ziasti mostiča m »e- ,aK.« a £ bilo .grišče precej podaJ Eeraeteju, ki je prodrl sam kularca, med tem ko ni bilo vej' zahtevalo od vseh v kazenski prostor gostov in s nič okleval in je poslal nizko žogo pred vrata, kjer se stič. 60. in 61. minuti ter Miloše- bilo več dramatičnih zapletov, hi posebej zaslužil priznanje Zagreb: Mišič, Galekovič, vič v 29. minuti za C. zvezdo, Odlikoval se je Šekularac, ki in pohvalo. . \ACe, vEliu ‘ k, naporov. Prav ta kakšnih štirih metrov premagal °dvsf> igriva za negotovost, ~ ...................... obramb v prvih da smo že po 10. bil tako rezultat že 3:1. Drugi kotu, vendar Klavs ni opazil, da je tudi šuler zapustil vrata in je zato žogo poslal v sredino točno na nogo Rodu, ki jo je brez oklevanja poslav v prazna vrata. Končni rezultat je Lokomotiva rri[ t ___ _________ ______ ^_______ . dosegla v 77. minuti. Jurašic, ki pak obrambe gostov poceni pri- so napravili zamenjave, saj prav- je v drugem delu igral v obram- šla do svojih prvih dveh golov, zaprav niti nimajo boljših rezerv- bi izredno dobro, je prodrl po nih igralcev. Do konca prvega desnem krilu vse do kota, se polčasa so igralci obeh enajsteric osvobodil branilca gostov in rie- popustili, težko igrišče jih je utru- po podal Remete ju, ta pa Je dilo in igra ni bila več tako za- prisebno streljal Šuler se je si- nimiva. cer vrgel v pravo smer, se s prsti j dotaknil žoge, venndar mu ni OSTREJŠA IGRA V DRUGEM uspelo, da bi jo odbil v kot ali POLČASU nazaJ Y PObe- ?o\konca igra m bila vec zanimiva. Obe Po odmoru je bilo na igrišču moštvi sta bili zadovoljni z re- ______ ^ _____ precej manj negotovosti in napak, zultatom in vsi skupaj smo sa- vič zgrešil žogo in do "nje se je Obe moštvi sta se že navadili mo še čakali na zaključni žvižg dokopal Oblak. Kljub temu, da na sneg, obrambi sta delali manj sodnika. je bil še vedno daleč od Rado- napak, zato je bilo tudi manj Pri Lokomotivi moramo pohva-šaja, mu je uspela akcija. Pre- golov. Nasploh je postala igra liti v obrambi Jurašiča, veznega ~ on ^ ostrejša, igralci so startali na igralca Zubana, v napadu pa sta prvo žogo, obrambi sta z ostrimi bila najboljša Remete in Rod. starti razbijali akcije napadalcev, Pri Slovanu je bil najboljši Ob- tako da tudi kakšnih lepših pri- lak, pripomniti pa moramo, da ložnosti za dosego gola nismo je bil vratar $uler zelo nezanes- videli več Kljub temu pa je Ijiv. Sodnik je sodil z napakami, Lokomotivi 'uspelo še dvakrat po- enako je oškodoval obe moštvi, ............ " “ tako da to ni vplivalo na končni rezultat. ico Kerhin desnem krilu, podal žogo v sre- ~ -------— - dino pred vrata, -tu pa je Udo- Slovanov gol je v 26. minuti z vič hotel žogo odhiti v polje, glavo dosegel Vavpetič. Pred kon-vendar ga spolzka žoga ni ubo- cem prvega dela igre se je vod-gala, spremenil ji je samo smer stvo domačega ligaša odločilo, da in jo mimo presenečenega šuler- slabega Milanoviča zamenja z Ju-ja poslav v svojo mrežo. Tako rašičem, kar se je pokazalo kot je Lokomotiva zaradi dveh na- izredno dobra poteza. Gostje ni- PO DOLGEM ČASU GOL SLOVANA Slovan se dosedaj ni mogel pohvaliti, da bi bili njegovi napadalci prisebni in da bi vsako nedeljo kdo izmed njih premagal kakšnega vratarja. Danes pa so po dolgem času vendarle dosegli tudi gol. V 9. minuti je Milano- BODO IGRALI BANJA LUKA - Borac : Famos VARAŽDIN - Varteks : Split TREBINJE - Leotar : Rudar PULA - Istra : Slavonija VISOKO - Bosna : Zadar MARIBOR - Maribor : Borovo LJUBLJANA - Slovan : Segesta ŠIBENIK - Šibenik : Lokomotiva TUZLA - Sloboda : Čelik ZVEZNA LIGA-VZHOD REZULTATI Voždovački — Radnički 3:1 (3:1) Borac — Srem 3:0 Priština — Sutjeska 2:1 (2:0) Novi Sad — željezničar 0:1 (0:1) Budučnost — Lovčen 1:2 (0:0) Bor — Trepča 0:0 Pobeda — Sloboda 2:1 tekel je z žogo, še kakih 20 m in nato poslal nizko žogo v domačo mrežo. Takoj po tem pa je bila razlika v golih spet večja. Remete je pobegnil po desnem krilu. izredno lepo našel v sredini pro- —.kw, w^ --------------- -------- -------stega Petrimiča, kateremu s kakš- --------------------- — ------------- * _ ■^iva za negotovost, šulerja. že dve minuti za tem nih šestih metrov ni bilo težko tresti šulerjevo mrežo. Za četrti ih ------^ --------je bil rezultat 2:0 v korist Loko- premagati danes nezanesljivega gol nosi krivdo Klavs. Oba s šu- motive. Tankovič je prodrl po šulerja. Po prvih 10 minutah je lerjem sta stekla za žogo proti Spartak — Sloga 2:1 (1:1) Budučnost 12 7 3 2 22:12 Bor 12 7 2 3 20:8 Trepča 12 6 4 2? 25:15 Lovčen 12 7 1 4 25:17 Priština 12 5 4 3 19:12 Sutjeska 12 5 3 4 23:19 Pobeda 12 5 3 4 21:17 Radnički 12 5 3 4 20:26 Proleter 12 3 6 3 17:18 Spartak 12 5- 1 6 18:21 Voždovački 12 5 1 6 19:26 Srem ' 12 4 2 6 19:22 Borac 11 3 4 4 9:13 Železničar 11 4 2 5 20:21 Bačka 12 3 1 8 19:26 Sloga 11 3 4 4 16:16 Sloboda 11 3 3 5 11:12 Novi Sad 12 2 1 9 14:26 j V zadnjih dneh so na slanem jezeru pri Bonevillu v ZDA kar trikrat izboljšali absolutni svetovni rekord za avtomobile. Najprej je bil dvakrat uspešen Breedlove na »Duhu Amerike« za tem pa je Art Arfons na »Zeleni pošasti« vozil kar 927.846 km na uro! SANTANA PRVI TENIŠKI ' LOPAR NA SVETU Znana ameriška teniška revija Word iennis je nedavno objavila svoje razvrstitve najboljših teniških igralcev in igralk za sezono 1965. Obe deseterici sta sestavljeni takole: Moški: 1. Manuet Santana (Španija) 2. Roy Emerson (Avstralija) 3. Fred Stolle . (Avstralija) 4. Cliff Drysdale (J. Afrika) 5. Dennis Ralston (ZDA) 6. Arthur Ashe (ZDA) 7. Jan Erič Lundquist (Šved.) 8. Rafael Osuna (Mehika) 9. Ramanathan Krishnan (Indija) 10. Martin Mulligan (Avstralija) Zenske L. Margareth Smith (Avstralija) 2. Maria Eesther Bueno (Braz.) 3 Nancy Richev (ZDA) 4. Billie Jean Moffitt (ZDA) 5. Lesley Turner. (Avstralija) 6. Annette van Žyl (J. Afrika) 7. Christine Truman (VB) 8. Ann Haydon (VB) 9. Carole Grabner (ZDA) 10 Francoise Durr (Francija) Revija v svojem komentarju ugotavlja, da je Španec Santana popolnoma zasluženo prvi saj je zabeležil proti lanski deseterici na svetu rezultat 39:5, medtem ko je ista primerjava pri Emer sonu na prijner le 23:13. K prvemu mestu Santane je seveda pripomogel tudi uspeh Španije v evropskem finalu Davisovega po kala in zmaga proti ZDA v med ionskem finalu Pri ženskah ni bilo nobenih težav postaviti Avstralko Smith na vrh lestvice, saj je njen rezultat proti lanski deseterici celo 36:6. v V letošnjih razvrstitvah seveda ni ne duha ne sluha o Jugoslo vanih Jovanoviču in Piliču. ki nista ponovila uspehov iz pretek lih sezon, ko sta bila v nekaterih razvrstitvah blizu deseterice, če že ne na svetu, pa vsaj v Ev-‘ropi. OD TEDNA B NOGOMET PARIZ — Kvalifikacijske tekme za svetovno nogometno prvenstvo — Ciper : švedska 0:5, Škotska : Italija 1:0, Izrael : Belgija 0:5, Španija : Irska 1:0 (Španija kvalificirana) ZURICH — Pokal evropskih prvakov — Partizan (Beograd) : Werder (Bremen) 3:0, Lev-ski • Benfika 2:2, Ferencvaros : Panatheriaikos 0:0, pokal pokalnih zmagovalcev — Dukla : Honved 2:3 in .2:1, Aarhus : Celtic 0:1, Borussia (Dortmund) : červeno zname 0:0, pokal sejemskih mest — Doz-sa Ujspest : Everton 3:0, Dun-fermline : Bold klub Koben-havn 5:0, Valencia : Hiberni-ans 3:0, AIK ^Stockholm) : Servette 2:1, Milan : Racing (Strasbourg) 1:1, Hannover : Opor to 5:0. B TENIS BARCELONA — Reprezentanca Španije je v tekmovanju za Davisov pokal premagala Indijo s. 3:2 in tako postala izzivalec lanskega zmagovalca Avstralije. BRISBANE - Temnopolti ameriški igralec Ashe je v finalu mednarodnega turnirja premagal Avstralca Emersona s 3:6, 6:2, 6:3, 3:6 in 6:1. S KOŠARKA RIM — V italijanskem prvenstvu. letos je posebej zanimivo za nas zaradi igranja Djuriča in morebiti Djer-dje ter treniranjem Ace Nikoliča, so doslej odigrali tri kola Djuričev Reyer iz Benetk je na prvem mestu s 6 točkami, Nikoličeva Petrarca iz Padove pa na četrtem tudi s 6 točkami, kolikor jih imata še Ignis in Simmenthal. Oransoda Cantu, morebitni bodoči klub Djerdje pa je na zadnjem mestu brez točke a cio LAUSANNE —* Poročajo, da namerava olimpijski komite Južni Afrike tožiti mednarodni olimpijski komite, ker je preprečil Južni Afriki udeležbo na olimpijskih igrah v Tokiu DO TEDNA SVETOVNO DVIGANJE UTEŽI ANTON GEESINK JE SLEKEL KIMONO Jsponski judoisti so si oddahnili — »Lev« iz Utrechta« je premagal Japonca z močjo in vztrajnostjo — V »preostalem« svetu nima naslednika AFRIKA AMERIKA AVSTRALIJA AZIJA EVROPA Po osvojitvi zlate olimpijske medalje, dveh naslovov svetovnega prvaka in 22 evropskih lovorikah se je dokončno od mednarodnega juda poslovil Anton Geesink. Nedavno je v Utrechtu odprl že svojo drugo šolo za judo in v bodoče se bo boril samo še za svoj klub. 31-letni Nizozemec je svoj prvi evropski naslov osvojil že 1952, vendar je njegov veliki dan prišel šele 2. decembra 1961 v Parizu ko je z zmago nad japonskim tekmovalcem So-nejem osvojil prvi nejaponski naslov svetovnega prvaka. Od tega dne .je bil Geesink strah in trepet Japoncev, dotlej popolnih gospodarjev tega športa. Ko je bil judo lani prvič uvrščen v spored olimpijskih iger, so hoteli gostitelji iger, Japonci, pred svojim navdušenim občinstvom povrniti svoje prvenstvo. Želeli so osvojiti vse zlate medalje, še posebej pa so pazljivo pripravljali kandidate v težki kategoriji. Geslo »premagati Geesin-ka« je bilo njihov vsakdanji kruh. Inokuma, Kaminaga, Sakaguchi in Murai so se morali boriti dnevno s 15 ali celo 20 nasprotniki, da bi si pridobili <|oyolj sil za končni obračun z nizozemskim velikanom. Za nastop so nazadnje izbrali Akia Kaminago, ki je izjavljal vsak dan posebej, da mu bo uspelo povrniti izgubljeno slavo Japonske v judu. »Z Geesinkom zame ne sme_ biti drugega kot zmaga, pa čeprav bom na pol mrtev zajmstil blazino.« Nič čudnega ni, da so imeli zaradi vsega tega finalno borbo med Geesinkom in Kamina go res za nekakšno borbo stoletja. Po 9 minutah in 22 sekun dah je bil bol velikanov juda odločen — Geesink ni več spustil Kaminage iz zmagovitega prijema. Japonci so bili presenečeni in mnogi med njimi so jokali kot otroci. Nedavno je Geesink zopet brez posebnih težav osvojil na svetovnem prvenstvu v Rio de Ja- neiru naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji. S posebnim zanimanjem so pričakovali še njegov nastop v splošni kategoriji, kjer se je hotel Japonec Inoku-ma maščevati. Geesink pa je svoj nastop odpovedal. Japonci so bili sicer nevoljni, toda več je verjeti prav Isau Inokumi, prvaku v konkurenci brez Geesinka, ki je govoril takole: »Nihče ne more premagati Geesinka, čeprav je ta že čez športni vrhunec. Slo veš, ki ga dviga nad vse ostale judoiste sveta, napravlja njegove nasprotnike nezanesljive, to pa v judu pomeni že prav toliko kot poraz.« Anton Geesink je bil torej prvi in edini, ki je od leta 1382 uspel prodreti japonsko falango v judo. Japonci so bili in so učitelji vsega sveta v judo, toda ta Geesink se je doslej naučil toliko, da jih je premagal z njihovim orožjem. Dvakrat je bil dalj časa na Japonskem in si pridobival znanje v slavni šoli Kodokan. Spoznal je, da Japon cev ne more prekositi in premagati s tehniko, prožnostjo in obvladovanjem telesa, zato je usmeril svojo glavno pozornost na piljenje svoje že itak velikanske telesne moči in vztrajnosti. V tem je 192 cm visoki in okoli 110 kg težki športnik tudi popolnoma uspel. Lev iz Utrechta, tako ga včasih tudi imenujejo, je dobil od kraljice Julijane za svoje velike uspehe viteški naslov, čast, ki so je doslej bili deležni le nekateri nizozemski športniki. Tega najbrž bivši zidar, ki je pred 14 leti prvič oblekel kimono, ni pričakoval. Danes ima v lasti dve šoli za judo in tudi sicer ima tudi v denarju zvenečo slavo. Po olimpijski zmagi so ga »odkrili« tudi filmski producenti in igral je svetopisemskega silaka Samsona. V legendo judo športa, predvsem pa pri Japoncih bo Geesinkyama, tako so ga imenovali tam, pa bo Anton nedvomno prišel. Odstopil je nepremagan. PORTRETI ASOV UŽIVALEC HITROSTI MIKE HAILVVOOD (VB) Kaj je napravilo Mike Hailw6oda za nepremagljivega v dirkanju z motorji kategorije 500 ccm? Nekateri trdijo, da ni drugega vzroka za to kot odlični stroji italijanskega konstruktorja in proizvajalca hitrih motorjev Aguste. Drugi, še zlobnejši, pla celo trdijo, da je le očetov denar napravil Mika za najboljšega. Kje je torej resnica? Res je Mike imel mnogo sreče že po rojstvu, ker se je rodil kot sin milijonarja iz (Morda, ki je pozneje pokazal dovolj razumevanja za najrazličnejše konjičke svojega sina, predvsem pa za vse, kar je v zvezi z motorji. Nek angleški novinar je zapisal, da se je Mike rodil s srebrno sklopko v rokah, že pri sedmih letih je smel zasesti svojega prvega bencinskega konjička in drveti z zmerno hitrostjo po domači posesti. Oče je bil pred vojno, v mladih letih, velik navdušenec za dirkanje z motorji in Se je sam tudi poskušal, vendar je imel premalo možnosti, da bi dosegel ustrezne uspehe. Prav zato je od prvega trenutka goreče podpiral sinove želje po motorjih in ga ni odvračal od nevarnega poklica. Mike je namreč profesionalni dirkač. Leta 1961 je Mike prvič osvojil svetovno prvenstvo, in sicer v kategoriji 250 ccm, v naslednjih letih pa je bil vedno svetovni prvak najtežje solo kategorije — 500 ccm. Že leta 1961 pa je zabeležil uspeh, ki mu je v Veliki Britaniji prinesel več slave kot svetovna prvenstva V eni najtežjih tradicionalnih motodirk na svetu, Tourist Trophy na otoku Man, je zmagal v treh kategorijah od štirih. l!li!ll!in!l!llll!ll!!lllllllillllllllilll!!!illllWIIIMI!l!il!!HI!'llilll!«l!!IH!ll^^ MTke Hailwood se je tako kot nekateri drugi dirkači na motorjih že poizkusil tudi v dirkalnem avtomobilu. Za zdaj se še ni odločil, če bo morda zamenjal svoj dirkalni objekt POLJSKA DOHITELA SOVJETSKO ZVEZO I Nedavno je bilo v Teheranu letošnje svetovno prvenstvo v dviganju uteži. Tekmovanje ni prineslo mnogo svetovnih in drugih rekordov, pač pa je bilo izredno zanimivo po tem, da je v uradni ekipni razvrstitvi zmagala Poljska pred favoritdzrano Sovjetsko zvezo in tako potrdila isti uspeh i letošnjega evropskega prvenstva, za katerega so nekateri trdili, da je bil posledica slabše sestave sovjetskega moštva. Po prvenstvu pa so močni možje zabeležili še nekaj rekordnih dosežkov, ki jih skupaj z dosedanjimi rekordi objavljamo v razpredelnica. V seznamu smo upoštevali uradno priznane dvige do 10. oktobra 1965, medtem ko smo novejše dosežke označili z znakom +. Dodajamo še pregled zmagovalcev ekipnih razvrstitev na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. V letih olimpijskih iger namreč ni svetovnih prvenstev v dviganju uteži. Neuradno ozl uradno so naslov najboljše ekipe osvajali: 1936—1938 Nemčija, 1946 SZ, 1947—1948 ZDA, 1949 Egipt, 1950—1952 ZDA, 1953—1955 SZ, 1956 ZDA, 1957—1964 SZ, 1965 Poljska. s Kategorija Troboj Tezno Poteg Sunek bantam peresna lahka srednja lahka težka srednja težka težka + 365 Fdldi (Madž) 397.5 Miyake (Jap) 432.5 Baszanowski (Polj 450 Kurencov (SZ) 477.5 Veres (Madž) 487.5 Ljah (SZ) + 487.5 Martin (VB) 580 Vlasov (SZ) + 120 Foldi (Madž) 128 Fdldi (Madž) 143.5 Kazura (Polj) 148.5 Kozlov (SZ) 160 Veres (Madž) 168 Golovonaov (SZ) 198.5 Andrejev (SZ) 112.5 lehinoseki (Jap) 123 Miyake (Jap) 133 Lopatin (SZ) 141 Beljajev (SZ) + 148 Ozimek (Polj) + 150 Koliničenko (SZ) 172.5 Vlasov (SZ) + 141 Vahonin (SZ) 152.5 Berger (ZDA) + 168.5 Kaphunov (SZ) 178 Kurencov (SZ) 187.5 Veres (Madž) -f 190.5 Martin (VB). 217.5 Žabotinski (SZ) Haihvood ima vse kvalitete vrhunskega športnika, še posebej pa dirkača. Odlično usposobljen v spoznavanju vseh vrst motorjev, hladnokrven, hitrih reakcij, pogumen prav toliko kot je treba ob odličnem stroju za zmage in naslove svetovnih prvakov. V vsej svoji dirkalni karieri ni imel nevarnejših padcev in le eden bi se lahko tragično končal. Leta 1962 ga je v Tampereju na Finskem vrglo z dirkalne steze in že je mislil, da je po njem, vendar se je končalo z manjšimi praskami in buškarrp v veliki bali slame. O svojem poklicu pravi da je sicer lep, da pa organizatorji izigravajo in odirajo dirkače. Za start na nekaterih največjih dirkah na primer ne dobijo dirkači več kot 50.000 dinarjev. Potrebna je torej vsaj osvojitev enega najboljših mest, da bi bilo vsaj za pokritje stroškov bivanja,vožnje in pa vzdrževanje motorja in mehanikov, če nisi vezan s kajko tovarno, ki p revirne stroške mehanikov in stroja. Večji dohodek so pravzaprav le podpisa pogodb s tovarnami za leto ali več. V glavnem pa si kakega posebnega bogastva ni mogoče pridirkati, tudi ob vseh naslovih svetovnih prvakov in velikem tveganju, pravi 25-letni Mike Hailwood. ■iiiiiiiiinnuH STROKOVNO - AKTUALNO - STROKOVNO - AKTUALNO - STROKOVNO - AKTUALNO _____________- ______ ■ ^ . . , - _____ <■ ■ - " - . 0 PREJEMKIH m LJUBLJANSKE OLIMPU Poseben pravilnik ureja dohodke - Navišji povprečni dohodek je 110.000 dinarjev - Start na 12. mesto ob zaključku prvenstva - 2,5 milijona dinarjev dajatev z ene tekme - 10.000 prodanih vstopnic rentabilna vstopnina? - Več kvalitetnih prijateljskih tekem Nogomet je brez dvoma igra, kd še vedno sodi med biste panoge z največ gledaJ-ci in največ razprav. Letos se je tudi Ljubljana uvrstila med jugoslovanska nogometna središča in vsak0 prvenstveno tekmo I. zvezne nogometne lige obišče 15 tisoč in več gledalcev. Skok od obiska v II. zvezni ligi je torej -občuten, saj je zdaj še enkrat več gledalcev. Nogomet je torej našel svoje mesto in pes-misti, ki so trdili, da v Ljubljani za no-. goiftet ni zanimanja, so dobili odgovor. Seveda pa je to povezano z uspehi nogometašev Olimpije. Za zdaj so g ;dalci zado-voljn'. In, če bodo igralci nadaljevali vsaj s takšno igro, bo gledalcev še vedno več. KOLIKO ZASLUŽIJO NOGOMETAŠI?, Pri razgovoru o nogometu je seveda ena pogostih tem, koliko zaslužijo nogometaši. Pred kratkim smo obiskali upravo ANK Olimpija in dobili nekaj več podatkov o tem, kolikšni so prejemki nogometašev tega kluba, zdaj, ko nastopajo v I. zvezni ligi. V klubu imajo pravilnik o nagrajevanju.ki ga je sprejel , Upravni odbor in z njim, urejajo notranje življenje v klubu. Tak0 kot v gospodarskih organizacijah in ustanovah, je tudi pri Olimpiji težnja, d-' so nogometaši plačani po hčinku. - Tako so njihovi prejemki sestavljeni iz stalnega in gibljivega dela. Nagrajevanje je izključno po doseženem uspehu v tekmovanju. Igralci so razdeljeni v štiri kategorije, v katerih je .stalni del dohodka naslednji: II. kategorija 60.000 dinarjev, IV. kategorija 10.000 din. I. kategorija služi le za osnovo pri igralcih iz nižjih kategorij, če le ti nastopajo na prvenstvenih tekmah, če se n. pr. igralec IV. kategorije iuvrsti v ligaško moštvo ima [tako možnost, c!a tudi za enkratni nastop dobi nekoliko [večji prejemek. VII. kategoriji so vsi igralci prvega moštva, v III. rezervni igralca in v IV. vsi ostali. Gibljivi del dohodkov pa je odvisen-- od uspehov, kd jih 'nogometaši dosežejo v prvenstvenih tekmah. Tudi pri tem ne gre za številka, kot mnogi mislijo, in že podatek, da v petih mesecih (julij, avgust, september, oktober, novem-be)r n hče od igralcev ni dobil povprečno na mesed več kot 110.000 din skupnih prejemkov, to tudi potrjuje. Najmanjši povprečni dohodki pa so 25.000, dinarjev. Rezervni igralci dobijo 50 odstotkov prem-j. Pri tem pa povejmo še to, da je klubski pravilnik o nagrajevanju prirejen tako,, da naj bi Olimpija ob zaključku sezone osvojila 12. mest^ na lestvici. Pri tem dob jo igralci 30 odstotkov manj gibljivega dela osebnih dohodkov, ki jih bodo izplačali šele po zaključku tekmovanja, če bodo igrale, osvojili 13. ali 14. mesto, ki še zagotavlja obstoj v zvezni ligi, bodo za vsako nižje osvojeno mesto prejeli 10 odstotkov manj. Če pa bi nogometaši Olimpije osvojil boljše- mesto, kot je 12., bodo za vsako višje mesto na lestvici dobili p0 10 odstotkov več gibljivega dela prejemkov. V istem pravilniku so zajete tudi ostre kazni za neiz-polnje -anje pogodbe. Sem sodijo disciplinski prekrški na treningu, na tekmah in slabo izpopolnjevanje nalog. Kazni so mandatne in jih izreka trener y težjih primerih pa tehnična komisija. V denarju je to od 5.000 do 10.000 dinarjev, Z nogometašem ki nastopa v I. zvezni ligi je seveda povezano tud: solidno življenje, odreči se morajo marsičemu in biti vsak dan ob 9. uri zvečer v postelji. Igralec, ki ni v formi seveda ne more igrati in‘je tako najbolj prikrajšan. 40 ODSTOTKOV DAJATEV Letošnji brutjo proračun ANK Olimpija je 130 milijonov dinarjev. Računajo, da bodo od vstopnine zbrali približno 80 milijonov, 24 milijonov pričakujejo, da jim bo dal Mestni svet, razliko pa bi morali ustvariti z dodatnimi dejavnostmi, razni oglasi, reklame 'im podobno. Res je, da je obisk na letošnji prvenstvenih tekmah tolikšen, da šo dohodki od prodanih vstopnic povprečno 6 -milijonov dinarjev. Seveda pa ta denar ne ostane v celoti klubu, ampak gre od tega 15 odstokov Upravi stadiona za vzdrževanje'igrišča, 2 odstotka Nogometni zvezi Jugoslavije, 4 odstotke Nogometni zvezd Slovenije, 4 odstotke Nogometni psrdzvezi Ljubljana, in če k temu prištejemo še organizacijske stroške, so vsi ibitki 40 odstotkov, kar je v denarju 2,5 milijiana dinarjev! KDAJ LAHKO BREZ DOTACIJE? Klub bi se verjetno vzdrževal z minimalnimi dotacijami družbe, če bi bilo ob sedanjih cenah vstopnic pov-prečnq prodanih 10.000 vstopnic na tekmi, seveda le brez dajatev ki sedaj bremenijo brutto dohodek s tekme. Razen teh dajatev, pa plačuje klub vsak mesec še vse dajatve od osebnih dohodkov kot vse gospodarske organizacije oziroma ustanove. Torej pri tem le ne gre povsem za 130 milijonov dinarjev, saj družba dobi precej sredstev, ki jih daje, nazaj v obliki raznih dajatev. KJE SO ŠE REZERVE? Razumljivo je, da tudi pri Olimpiji razmišljajo,, kje bi lahko ustvarili dodatna sredstva..Ker so tekme osnova za zaslužek bo razumljivo treba organizirati več prijateljskih tekem. Nogometaši bodo morali na leto odigrati vsaj 60 tekem in s tem odpreti nove možnosti za priliv sredstev. V naši republiki je mogoče na tekmi s klubi SNL dobiti le. 50.000 dinarjev na vstopnini. To je le majhen del, ven-dar pr: Olimpiji računajo tudi na to. Precej možnosti je tudi v raznih mednarodnih srečanjih, seveda si\ je prej treba ustvariti ugled na »mednarodnem nogometnem tržišču«. Pri Olimp ji računa; jo, da je v bližnji Italiji, pa tudi v Avstriji, precej možnosti za razne aranžmaje prijateljskih tekem, ki bi lahko bile vir dodatnih sredstev. To tembolj, ker bodo januarja ukinjeni na železnici vsi popusti in bodo s tem stroški potovanja še znatno višji. 200 AKTIVNIH ČLANOV če že govorimo o nogometaših Olimpije, pa ne bd bilo prav, da ne omenimo, da pri tem ne gre. samo za nogometaše prvega moštva, ampak, da imajo v klubu še mlado, dve mladinski in dve pionirski moštvi in vsako od njih vsako nedelje tekmuje. Torej sredstva ne gredo za tekmovanje v I. zvezni ligi. Pri Olimpiji imajo zdaj 200 aktivnih članov, vsak od njih potrebuje svojo opremo. Povejmo še, da stane ena majipa 2.940,— din, hlače .1.400 din, nogometne nogavice 1500. — čevlji 6000 in copati 1200 dinarjev. Vsako leto porabijo pri Olimpiji približno 50 žog, vsaka pa stane od 8000 do 10.000 dinarjev. Vidimo torej, da je vodstvo nogometnega kluba, ki tekmuje v 1. zvezni ligi, dokaj zahtevna zadeva. Zvezana je z mnogimi problemi in večkrat se člani uprave znajdejo pred oviram-:, ki jih ni mogoče premostita. Pa tudi ocenjevanje, da nogometaša v eni uri in pol, kolikor traja tekma, zaslužijo mnogo denarja, ni povsem upravičena, saj je treba k temu dodati vestno in prizadevno treniranje vsak dan. MARJAN GOr.OLA /• OBŠIRNE RAZPRAVE O SLOVENSKEM SMUČANJU LJUBLJANA, 14. nov. V preteklih dneh so bili v Sloveniji predstavniki Smučarske zveze Jugoslavije s predsednikom Jožetom Malnaričem in generalni sekretar Jugoslovanske zveze organizacij za telesno kulturo Milan Erce-gan. S predsednikom Smučarske zveze Slovenije Nikom Belopavlovičerp so si, ogledali tovarno športnega orodja Elan v Begunjah, novo žičnico na Zelenico ter smučarske terene in naprave na Pohorju. Mimo tega so imeli s predstavniki Zveze za telesno kulturo Slovenije, Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani in zastopniki družbe-no-političnih skupnosti iz Maribora in Radovljico pogovor o velikih smučarskih prireditvah v prihodnji sezoni (FIS A na Po. horju, mednarodni tek v Bohinju) ter o pripravi kvalitetnih tekmovalcev, še posebej z VSTK, pa o bolj programiranem in znanstvenem delu v smučanju. ŠPORTNI ZDRAVNIK SVETUJE j prof. dr. Alojzij Šef Delo trenerja in športnega zdravnika je tesno povezano, ter se dopolnjuje. Sodelovati morata pri treningu in pri tekmovanju. Kakor mora trener mnogo vedeti iz bioloških ved, mora tudi -športni zdravnik poznati športno panogo s tehnične in tak- tične plati. Po značaju morata biti oba krepka in energična, s športnim kolektive mpa v tovariških odnosih. Trener in športnik določata. način življenja, prehrane in ostale pogoje, ki sodijo v režim športnikovega — športnega življenja. Oba se borita in tudi odgovarjata, da se športniki vzdržijo alkohola, nikotina in drugih dražil. Trener in klubski zdrav-nk ne smeta osnovnega programa treninga spre-njati brez Važnejših razlogov. Po nasvetu športnega zdravnika je mogoče osnovne vaje nadome-sttti z določenimi fizioterapevtskim; ukrepi - ter športno masažo, tako da to izpolnjuje vrzeli, ki nastanejo zaradi manjših poškodb. V takih primerih, ki pa jih je v raznih športnih panogah vedno dovolj, omogoča timsko delo, da športnih obirži težko pridobljeno kondicijo. Po zaslugi medic inske vede in znanstvenega raziskovanja treninga, lahko danes nadaljujemo s treningom tudi pri poškodbah, kjer mora športnik nositi mavčno obvezo. Trener mora doseči z izbiro raznovrstnih vaj in načina dela, da je trening vedno zanimiv. Klubski zdravnik skupaj s trenerjem ocenjuje trening in opazuje prirojene sposobnosti pri' posamez- nih športnikih. Športni zdravnik mora-opozarjati trenerja , o. zdravstvenem stanjp šport, nikov in ustreznih ukrepih Pri prvih znakih utrujenosti mora trener, skupaj s športnim zdravnikom,. menjat: vsebino športnikovega treninga. Posebno pri manjših začetnih in težje spoznavnih znakih utrujenosti športnika, je važno sodelovanje (Zdravnika, k lahko ob pravem času to Opazi in seveda opozori trenerja. Največja naloga klubskega zdravnika pa je takrat, ko nastopi obolelost ali poškodba. Poškodb je v določenih športnih panogah lahko več in bomo o njih še precej slišali. Zdravljenje športnika vodi športni zdravnik sam ali pa posreduje pri zdra- vniku športne ambulante, zdravstvenega doma, poliklinike ali bolnišnice, kadar je potrebno zdravljenje pri specialistu. O poteku zdravljenja klubski zdravnik redno obvešča trenerja in določa, kdaj bo i športnik spet sposoben za trening. Lahko smo se torej prepričali, da le stalno sodelovanje - rAed trenerjem in zdravnikom lahko omogoči večje zmogljivosti športnikov ter doseganje boljših rezulta^ tov. Le, če bosta trener in klubski zdravnik avtoritativna, vztrajna in dosledna, jima bodo športniki zaupali ter delili z njima svoje vesele in žalostne trenutke. Lahko s« bosta spoznala tudi z intimno platjo življenja športnika, ki je za uspeh timskega dela odločilnega pomena. S REZERVIRANO ZA 8RALCE VIDEL SEM TEKMO Imel sem priložnost videti košarkarsko tekmo Zadar : Olimpija, ki je odločala, kdo bo državni prvak. Olimpija je na tej, tekmi dokazala, da je ,velik košarkarski kolektiv in da je trenutno najboljši klub v državi. Igra je bila zelo dramatična in borbena. Mislim, da bi Olimpija z malo več sreče lahka tudi zmagala. Toda gledalci so pri- | spevali svoje in Zadar je moral zmagati! ^ Izredno me je presenetil odlični Logar, ki je bil najboljši igralec Olimpije. Na drugi strani pa je bil za mene zelo slab Daneu. Zelo me je razočaral! Ne vem, kako, Ijil Kujan. Domačini so pri- Ljubljana, 14. nov. — Celjani so prišli dapes v Ljubljano prepričani, da bodo osvojili obe točki in še nadalje ostali ria vrhu lestvice SNL. Istega mnenja so bili pravzaprav tudi gledalci, ki pa se jih v hladnem vremfe-nu ni zbralo največ. Že v prvih sekundah bi skoraj bili priče zadetku gostov. Takoj ko so krenili s sVedine, je Kuder pobegnil po levem krilu in Delja, ki je danes odlično opravil svoje delo, je s padcem pod noge rešil nevarno situacijo. Prvih deset minut domačinov skoraj ni bilo videti na igrišču. Celjani so igrali tehnično zrelo, hitro, kljub temu, da je snežna odeja debela 10 cm, precej otežkočala igro. Pd vsem videli v teh minutah, smo se lahko prepričali, da so Celjani trenutno res v dobri formi in zasluženo vodijo med najboljšimi slovenskimi moštvi. Pričakovali smo, da danes tudi v Ljubljani ne bodo ostali praznih rok, toda končalo se je drugače. V 10. minuti je Ljubljana dosegla edini gol. V nevarnem protinapadu je daleč od vrat prejel žogo Djaferovič, ki se je otresel svojega čuvarja, Bauman je okleval, nazadnje le stekel iz vrat, vendar je Djaferovič prisebno streljal preko njega in žoga je obsedela v mreži. Do konca prvega polčasa je bila igra enakovredna, vendar je tempo vse bolj popuščal. Celjani so v odmoru začeli z velikim poletom, vsekakor so hoteli popraviti . rezultat, toda njihove akcije so se končale že pred kazenskim prostorom domačih. Videti ALUMINIJ: NOVA GORICA 5:0 (24) Kidričevo, 14. nov.— Igralci Aluminija so ves čas tekme gospodarili na igrišču. Gostje se lahko zahvalijo le naključju, da ni so zapustili igrišča še z višjim porazom. Kljub težkemu terenu, ki je je bilo, da so se igralci LW ^ preferit s snegom, je Alu-bljane bolje znašli na snegu.. minij prikazal zelo lepo bo .njihov recept pri- jgr0 ALUMINIJ: Bračič, Gereč-nik, Mesa/ič, Loboda, Vodušek, Murčec, Milosavljevič, špehonja, , Krnič, Artenjak (Tkalec), 'Markovič, NOVA GORICA: Brezav- šček, Pon, Pejovič, Mozetič, Vranješ, Lipinger, Uršič, Hlede, Ušaj (Jug), Černič, Mi-' lič. ^ STRELCI: Špehonja v 14. in 53. min.. Krnic v 38. in 87. in v 64. min. za Aluminij, min. za Aluminij. Pred 500 gledalci je sodil Vodnik iz Maribora. Lestvica SNL tem, kar smo prvih in da nesel tudi uspeh. Redki, toda hitri protinapadi, so vedno predstavljali precejšnjo nevarnost za Baumana, ki je danes stalno ugovarjal sodniku, ki ga je nazadnje tudi zapisal v svojo beležnico. Do konca -tekme sta imeli obe moštvi še nekaj priložnosti, toda Celjani, ki so se zelo trudili, niso mogli uspeti, saj so v kazenskem prostoru kombinirali, kot je v navadi pri jugoslovanski reprezentanci in 'tako so tudi oni ostali praznih rok. Sodnik Tauzes je danes sodil slabo, slabše kot smo ga vajeni videti. LJUBLJANA: Delja, Belan-tič, šoštar, Dolenc, Vrhunc, Skušak, Daneu, Stipčič, Mestek, Djaferovič, Hrastnik. CELJE: Bauman, Kompan, Reberšak I, Letner, Reberšak II, Ubovič, Regner, Ma-uricius, Dvornik, žavski, Kuder. STRELEC: Djaferovič v 10. minuti za Ljubljano. Sodnik: Tauzes iz Ljubljane, gledalcev 300. S. Trbovc Celje, 10 8 0 2 29:8 16 Triglav 10 7 2 1 26:14 16 Aluminij 10 7 1 2 24:10 15 Ljublajna 10 7 0 3 .14:10 14 Rudar (T) 10 4 3 3 18:15 U N. Norica ia 4 1 5 17:20 i železničar 10 4 1 5 11:20 9 Branik 10 3 2 5 21:27 8 Mura 10 2 3 5 18:23 7 Rudar (V) 10 3 1 6 14:24 T Kladivar 10 2 2 6 13:19 6 Koper 10 0 2 8 10:25 2 SCNL - zahod IZOLA : TRŽIČ 3:1 (2:0) Izola — Srečanje je imelo dva povsem različna dela V prvem delu so bili boljši domačini, v nadaljevanju pa so bili boljši tekmec gostje iz Tržiča. Pri cfomači-nih se je poznala odsotnost kaznovanega Markezana in Sosiča Gostje so najavili protest, ker je sodnik v drugem delu spregledal očitno 11-metrovko. Vse tri gole za Izolo je dosegel Gregorič (34, 44. in 81. min.) za go-ste pa Puška-rovič v 72 minuti. Pred okoli 250 gledalci je sodil Bertok iz Kopra na zelo težkem razmočenem igrišču. Pred pričetkom tekme se je vodstvu kluba Izole s šopkom cvetja poslovilo od igralca Gabrijel- pol. Veselje domačih gledalcev je bilo ob tem nepopisno in so med drugi mtudi na ramenih odnesli igralce iz igrišča. Tekmo je vodil šuškovič iz Zagreba, ki je dejal, da tako lepega in težkega srečanja v zveznem merdu še ni -sodil. FUŽINAR : PARTIZAN (B) 3:2 (13:15: 13:15, 15:1,15:13, 15:13) MLADOST : BRANIK — HOČE 3:1 (18:16, 15:8, 11:15, 15:6) CRVENA ZVEZDA : SLAVONIJA 2:3 JEDINSTVO: ŽELJEZNIČAR NISMO PREJELI PARTIZAN (K) : LJUBLJANA 3:0 W.O. Nogomet na 12 cm debeli snežni odeji — na tekmi Ljubljana : Celje Čiča, ki je danes odigral svojo zadnjo tekmo. SVOBODA : KAMNIK 6:0 (2:0) Ljubljana, 14. nov. — Na zasneženem igrišču so fizično bolj« pripravljeni Ljubljančani premagali moštvo Kamnika, ki ni nudilo posebnega odpora. Igrali so v glavnem pred golom Kamnika in- gostje se imajo zahvaliti le nespretnosti domačinov, da niso prejeli še več golov. Strelci: Kotar 1, Zupančič 2, Strmetsky 2, Lunar 1. SCNL - vzhod FUŽINAR : NAFTA 4:2 (1:1) Ravne — Tekma je bila odigrana na težkem zasneženem igrišču. Kljub temu pa so se igralci zelo trudili in je bilo srečanje zelo zanimivo. Pred okoli 300 gledalci je vratar Fužinarja v 81. minuti v 70. minuti igre zaradi ugovarjanja izključil iz igre igralca Nafte Perifa. Zanimivo je tudi, j vratar Fužinarja v 81. minuti ubranil 11-metrovko. Strelci: VaU-če v kO. in 51., Novkovič v 59. i11 Med voz v 83. min. za Fužinar tef Prša I. v 5. in Balantič v 57. min« za Nafto. OLIMP : DRAVA 2:2 (0:1) Xelje, 14 .nov. — V derbi srečanju je Olimp dosegi dragoceno t0* čko. Moštvi sta bili enakovredni* Kljub vodstvu 2:0 za goste so Celjani le uspeli izenačiti. Za goste sta bila uspešna Korošec v 16. & Zmazek v 46. (11-m), za Olimp pa Kvastič v 47. in Koštomaj 7 55 minuti. Sodil je Fink iz Slovenskih Konjic. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA Kladivar : Maribor 2:4 (D-J Rudar (T) : Slavija 6:0 (2:0“ Olimpija : Celje 6:1 Mura : Triglav 3:0 W. 0. SCNL — ZAHOD Ločan : Hrastnik odloženo Primorska liga Piran : Anhovo 4:1 Postojna : Tolmin 4:3 Popolna premoč Zagrebčanov in naslov jesenskega prvaka za Medve- Partizan Bj. : železničar 5:3 ščak - Nepričakovan poraz Cr. zvezde v Sarajevu - Rudar se je reši! iz (4:3) nevarne cone na dnu lestvice Zagreb : Bosna v. 19:9 (8:2) RUDAR : BORAC 21:16 (11:8) Trbovlje 14. nov. — V današnjem zadnjem kolu jesenskega dela zvezne rokometne lige je rokometno moštvo Rudarja pred približno 2.000 gledalci premagalo Borca iz Banje Luke-. Začetek srečanja domačinov ni mnogo obetal, saj so gostje že v tretji minuti vodili s 3:0! Rudar je kmalu uredil svoje vrste in z goli Ačkuna in Škrinjarja izenačil na 6:6. Do konca prvega dela igre je nato Rudar zaigral res odlično in uspešni so še bili Berdnik, Bašič in Ačkun. V nadaljevanju je bila igra mnogo bolj zanimiva in igralci Rudarja so v 47. minuti vodili že z sedmimi goli razlike. Kljub temu pa gostje niso popustili in skušali za vsako ceno zmanjšati rezultat. To jim je tudi uspelo, saj so kmalu znižali razliko na 18:16. V teh kritičnih trenutkih je prišla do izraza borbenost domačih napadalcev, ki so v ostrem finišu s tremi zaporednimi zadetki odločili 'tekmo v svojo korist. Omembe vreden je še kazenski strel Karadje tik pred koncem tekme, ki ga je vratar Marguč sijajno ubranil. V današnjem srečanju sta posebno izkazala Škrinjar in Ačkun, saj sta od skupno 21 zadetkov sama 'dosegla kar 17!! Ačkun je dokazal, da je upravičeno na seznamu kandidatov za državno reprezentanco, kamor bi sodil po prikazani igri tudi Škrinjar, vsaj kot rezerva. Mladima Berdniku in Kmetiču danes očitno ni šlo od rok, saj sta vsak po dvakrat zapravila odlični priložnosti za dosego gola, ko sta bila sama iz oči v oči z nasprotnim vratarjem. Vratar Marguč sicer ni bil ravno najbolje razpoložen, čeprav mu je uspelo obraniti nekaj ne- Zrnaga rokometašev Celja Celje, 14. nov. — V polfinalu za republiški rokometni pokal, so rokometaši Celja premagali Slovenjgra-dec s 15:11 (5j7). Gostje so bili boljši v prvem delu in tudi v drugem, vse do stanja 9:9. Nato so prevzeli pobudo Celjani in s hitrimi protinapadi nadigrali goste. Za Celje sta dosegla največ golov Snedič in Coršič po 4, za goste pa Kranjc in Ocepek po 3. Sodil je Mavrič iz Ljubljane. Oslo, — Reprezentanca NDR v hokeju na ledu je v prijateljski tekmi premagala Norveško s 7:3 12:0. 2:2, 3:1). varnih strelov in kazenski strel Karadje. Veterana Bašič in Dogan sta bila s svo-' jo mimo in solidno igro pobudnika vseh akcij igralcev Rudarja. Rudar: Marguč, Dogan 1, Jelen, Zgomba, Škrinjar 7, Kmetič, Berdnik 1, Ačkun 10, Juvan, Bašič 2, Kern. Borac: Kekerpvič, Bezrod-nik, Stanivukovič, Koretič 4, Karadja 4, Popovič 4, Zorič, Petrovič, Galič, Janjič 4. Sodnik Domazet iz ijeke. Rudar : Borac 21:16 (11:8) Crvenka : Dinamo 14:9 (6:4) Partizan Bgd. : Ml. Bosna 11:9 (8:6) Bosna S. : Cr. zvezda 8:6 (4:4) Rabotnički : Medveščak 11:20 (5:8) Medveščak 13 10 2 1 198:136 22 Zagreb 13 9 0 4 215:167 18 Partizan Bj. 13 8 2 3 210:166 18 Cr. zvezda 13 8 1 4 181:156 17 Partizan Bgd. 13 8 1 4 205:195 17 Železničar 13 7 1 5 186:166 15 Ml. Bosna 13 6 0 7 167:179 12 Borac 13 5 1 7 201:202 11 Rudar 13 5 1 7 190:203 11 Bosna V. 13 4 2 7 164:173 10 Dinamo 13 4 2 7 182:198 10 Bosna 13 4 1 8 192:217 9 Crvenka 13 4 0 9 202:251 8 Rabotnički 13 2 0 11 164:243 4 SKUPŠČINA STRELSKE ZVEZE SLOVENIJE m POZORNOST DELO DRUŽIN Ljubljana, 14. nov. — Danes dopoldne je bila v veliki dvorani sodišča v Ljubljani redna skupščina, že štirinajsta po Vrsti, Strelske zveze Slovenije. Prisostvovalo Je 63 predstavnikov te organizacije vse Slovenije. Skupščina je dobro uspela, čeprav se je zavlekla v popoldanske ure. Iz statističnih podatkov in poročil je bilo razvidno, da je zanimanje za strelstvo vedno manjše. Ugotovili so, da je temu vzrok v slabem delu družin, oziroma v nedelavnosti občinskih strelskih odborov, ki bi morali biti nosilci vse aktivnosti. Tako v več kot eni tretjini OBSO ne moremo več govoriti o aktivno.? ti sploh, s čemer so zamrla tudi celotna področja. Čeprav se SZS trudi tudi pri vzgoji kadrov, so seminarji slabo obiskani in udeleženci teh so nato le v zelo majhnem številu nato tudi aktivni. Vse. to terja vso pozornost utrjevanju dela družin in ObSO. Največje težave so seveda potrebna sredstva, od tod sledi tudi slab izbor preciznega orožja in sploh vzdrževanja tega. Skupščina je sprejela sklep o enotni višji članarini ter da se v spomin pokojnega predsednika uvede tradicionalno tekmovanje z, MK puško serijske proizvodnje, in sicer za memorial Jožeta Klanjška-Vas-je. Ob zaključku je skupščina izvolila 13-članski IO ter sprejela predloge za dopolnitev in spremembo statuta SZS. NAMIZNOTENIŠKI EKIPNI POLFINALE SRS I CELJU: FU2IUM, MARIBOU M t. DAVKE Celje, 14. nov. — Na polfinalnem turnirju za republiški ekipni finale je -včeraj in danes sodelovalo 9 namiznoteniških ekip — 5 moških in 4 ženske. Najboljši so bili igralci Z Raven v moški in ženski konkurenci, saj so dosegli dve zmagi. Med moškimi sta se odi'ko vala Bauče in Jamšek, pri ženskah pa Kraigherjeva in Ačkova, vsi člani' Pužinarja. Pomembnejši rezpltati — moški — Fužinar : Maribor 5:3, Fuž nar : Celje 5:1, Maribor ': Celje 5:2; Vrstni red: Fužinar 4, Maribor 3, Partizan Celje 2, Gojenec (M. S) 1, in Partizan Laško 0. Ženske — Fužinar : Partizan Ravne 3:0, Fužinar : Celje 3:0, Partizan Ravne : Gojenec 3:1; Vrstni red: Fužinar 3, Partizan Ravne 2, Gojenec 1, Partizan Celje 0. KEGLJAŠKO PREGLEDNO TEKMOVANJE Domžale, 14. nov. — Na novem. štiristeznem kegljišču v Domžalah je bilo v soboto in nedeljo pregledno tekmovanje za sestavo državne reprezentance, ki bo 4. decembra nastopila proti Romuniji. Sodelovalo je nad 80 članov in članic iz vseh republik. V ča- V LJUBLJANI : ILIPMA II KRANJ Ljubljana, 14. nov. — Na polfinalnem turnirju zahodnega dela Slovenije za ekipno namiznoteniško prvenstvo SRS so se danes zbrale v domu Ilirije v ciški ekipe Kemičarja, Kranja, Zaloga, Logatca, Ribnice, Litije, Idrije in Ilirije, da bi med-seboj rešile vprašanje - -uvrstitve v finale SRS, ki bo decembra v Kranju, čeprav so ekipe iz manjših krajev pomenile prijetno osvežitev pa je glavna borba le potekala med Ilirijo, Kranjem, Idrijo Jugoslavija v najtežji skupini Ziirich, 14. nov. — V sedežu evropske nogometne zveze — UEFA je bil sestanek mladinske komisije na kateri so določili skupine za tur-hi, ki bo od 21. do 29. maja v Jugoslaviji. Jugoslavija se je uvrstila v najtežjo skupino, saj je v njej še lanski zmagovalec NDR ter Portugalska in Bolgarija. Skupina A — škotska, špa-hija Zah. Nemčija, Belgija ali Nizozemska. Skupina B NDR, Bolgarija, Jugoslavija, Portugalska. Skupina C —- Anglija, Francija, Italija, 6SSR ali Poljska. Skupine f* — Švica, Turčija, A vstri-Ja ali Madžarska, SZ ali Ro-biunija. Po dogovoru bo na turnirju sodelovalo le 6 reprezentanc, zaradi tega bodo sporedu tudi kvalifikacije. in Kemičarjem. Končno so Ljubljančani in Kranjčani odrinili vse ostale in osvojili najboljši mesti. Medtem ko je bil Kranj v postavi brata Frelih in Bevk med moškimi ekipami premočen pa se je razvila med ženskami ogorčena borba. Ko je vse kazalo, da bodo Hrastničanke zmešale štrene Kranju in Iliriji, pa so gladko izgubile z Uirjankami in odpadle iz borbe za prvi dve mesti. Tako sta si v ljubljanskem delu polfinala (vzhodna Slovenija ima zastopnike na tekmovanju v Celju) pri- borila vstop v finale ekipi Kranja in Ilirije tako pri moških kot pri ženskah. Nekaj naslednjih ekip bo tekmovalo v drugi skupini finala, katere ekipe pa to bodo, bo odločil Sekretariat NTZS po številu prijav. Vrstni red — moški: 1. Kranj 6 zmag (30:1), 2. Ilirija 5 (25:7), 3. Idrija 4 (20:14), 4. Logatec, 5. Kemi-čar, 6. Ribnica, 7. Zalog. Ženske: 1. Ilirija 3 zmage :11:3), 2. -Kranj 3 (11:5), 3. Kemičar 3 (9:5), 4. Litija, 5. Zalog. -van- MEDDRŽAVNI DVOBOJ MLADIH REPREZENTANC V GIMNASTIKI DVE ZMAGI ZA JUGOSLAVIJO Zrenjanin, 14. nov. — Vče- Kersnič (Ju) 57.05, Kosiriu raj in danes je bil v športni (Rom) 55.50, Gadji (Rom) dvorani meddržavni dvoboj 54.85, Šrot (Ju) 53.60, Ranič mladih reprezentanc v gimna- (Ju) 53.30. stiki med Jugoslavijo in Ro- _______________ munijo. Mladi jugoslovanski telovadci so, tako pri mla-dancdh, kot pri mladinkah zmagali. Pri mladinkah je bil rezultat 177.25:175.05, pri mladincih pa 271,70:267,60 Med posameznicami je zmagala Šljepsca 37.50, Kirita (Rom) 37.30, Apateamu (Rom) 36.90, Kovač (Ju) 36.30, Popes-cu (Rom) 34.90; mladinci — vitergin su poročanja tekmovanje še traja. Rezultati: Legat (Grrno-ščica Zgb.) 901 kegelj, Farkaš (Gradis Lj) '896, Stržaj (Branik) 878, Mlakar (Branik) 877, Kordež (Triglav) 873. Do konca tekmovanja bodo nastopili med ostalim, še Smo-. jaaovič in Poleš, ke jše lahko precej spremenijo vrstni red. Vsi tekmovalci so navdušeni nad novim kegljaškim objektom. Sklenjeno je tudi bilo, da bo kegljaški dvoboj rancija : Jugoslavija v Domžalah. T oje vsekakor lepo priznanje prizadevnim domžalskim športnim delavcem. Srebrna medalja za Jugoslovanke Nadaljevanje s 1. strani Madžarska: Rothermel, Schmidt 1, Balogh, Csenki, Rohmanyi 1, Iona, Ignatz, Hanus, Janya, Hajek 1, Len-gyel 2. Jugoslavija: Ištvanovie, Ja-sič 1, Radunovič, Ninkovič, Rebernjak 2, Bart, Samardji-ja, Tomašek, Vejnovič, Vučkovič. V predtekmovanju je Jugoslavija premagala v Berlinu Dansko z 11:6 v Hannovru ZR Nemčijo z 8:4 in v Bo-chumu Japonsko z 9:5 in tako osvojila v svoji, B, skupini mesto s 6 točkami pred ZR Nemčijo, Dansko in Japonsko. V drugi skupini je bila prva Madžarska s 6 točkami pred ČSSR, Romunijo in Poljsko. Ostala finalna srečanja so se končala takole: ZR Nemčija — ČSSR 11:10 (7:7,3:4), Danska — Romunija 10:9 (6:4) in Japonska — Poljska 6:5 (4:1). Končna razvrstitev III. svetovnega prvenstva: 1. Madžarska, 2. Jugoslavija, 3. ZR Nemčija, 4. ČSSR, 5. Danska, 6. Romunija, 7. Japonska, 8. Poljska. ŠA H O V S Kf KOMEN TAR - L1 - : SIMULTANKE, SIMULTANKE... Večina šahovskih organ.za-cij, zlasti v manjših krajih, ima v svojem vsakoletnem programu dela vsaj eno simultanko, vidnejšega, močnej šega igralca. To šahovsko vzvalovi teren, vzbudi zanimanje za to igro ne le v samih organizacijah, ampak tudi okoli njih. Isto velja potem še za šahovske .ekcije po nekaterih delovnih kolektivih in ne nazadnje za to ali ono šolo, zlasti, če. ima svoj šahovski krožek. No, in prav te dni smo bili priče veliki turneji simultank velemojstra Bruna Parme, organizirani v glavnem mimo republiške zveze in centra za napredek šaha. V pičlih' štirih tednih je obiskal šahiste kar na 14 različnih krajih, od Slovenskih Konjic do Nove Gorice, od Tržiča dio Kočevja. Dobršen del šahovske Slovenije, organiziranih in neorganiziranih šahistov, je imel priložnost igrati vsaj v simultani produkciji proti velemojstru Parmi še veliko več pa jih je te nastope spremljalo in potem z zanimanjem sledilo pogovorom o raznih šahovskih dogodkih in problemih. Tako je bilo v šahovskih organizacijah, tako v šolah in enako v delovnih kolektiv h. Kje vse je igral Parma, kako se je drezal on :n Itako njegovi številni nasprotniki? Odgovor naj nudi naslednji pregled (prva številka število nasprotnikov, druga so zmage, tretja remiji in četrta porazi): osnovna šola »Jože potre«, — Ljubljana 44 42 2 — šahovsko društvo Celje \ 44 34 10 — kartonažna tovarna Ljubljana 25 23 2 — šahovsko društvo Kranj 45 33 93 osnovna šala »Albin Grajzer« — Tržič 33 29 3 1 šahovsko društvo Kočevje - 31 25 6 — šahovsko društvo Hrastnik 40 34 51 šahovsko društvo Idrija 25 21 3 1 ZVEZNA ROKOBORSKA šahovsko društvo Domžale 34 24 91 šahovsko društvo Slovenjske Konjice 30 24 6 — šahovsko društvo Nova Gorica 37 31 6 — šahovsko društvo Tolmin 40 33 7 — šahovsko društvo Trbovlje 40 24 15 1 tobačna tovarna Ljubljana 20 16 31 skupno 448 393 86 9 Najmočnejši odpor so našemu mlademu velemojstru nudili v Trbovljah, Kranju in Domžalah in v teh krajih je bila tudi sicer kvaliteta najvišja. Toda to niti najmanj ne pomeni, da ni Parma povsod drugod prav tako naletel na kvalitetne igralce, starejše in mlajše, ki lahko še precej napredujejo. Je pa pričakoval Parma še večji interes za šah med mladino, kot ga je ugotovil. Dokler so to še pionirji in piomrke, zelo veliko šahirajo (o tem priča tudi vsakoletna šahovska akcija po vsej Sloveniji v počastitev dneva mladosti, ki zajame na desettsoče najmlašjih), potem ko odrastejo v mladn-ce in mladinke, pa se nena-dotna porazgubijo. Včarih se jih je vključilo več in smo imeli zato v Sloveniji prav med osemnajstletniki, devetnajstletniki in dvajsetletniki največ najkvalitetnejših šahistov, morje mojstrskih kandidatov. To je nrav "Otovo problem, ki mu morajo šahov sike organizacije posvetiti kar največjo pozornost. Sicer pa so tu že standardna vprašanja, kot pomanjkanje prostorov, dokaj neurejeno financiranje (bolje je tam, kjer stoji v ozadju tudi samo posredno kaka delovna organizacija), pomanjkanje (slovenske) šahovske literature, zdaj pa začnejo organizacije na terenu navajati kot problem določeno osamljenost, premalo tekmovanj in sploh prireditev in podobno. Zato ne bi bilo narobe, če bi sedanjo plimo zrabdli. pa z obiski republiških organizatorjev utrdili enote na terenu. Franček BRGLEZ LIGA MARIBOR : RADNIK (PETRINJA) 12:12 MARIBOR, 14. nov. — Domači rokoborci so si danes zagotovili eno najpomembnejših točk v letošnjem prvenstvu. Zadovoljili so-v borbi s tretjim moštvom na lestvi«, lahko pa bi tudi zmagah, če ne bi Verčič v srednji kategoriji predal borbe zaradi poškodbe. Najboljši so bili danes pri domačinih Avdič, Šauperl, Maraš in Orel. Orel je prav v zadnji borbi premagal 7 kg. težjega Kašlerja in s tem zagotovil neodločen rezultat. Rezultati: mušja — Kranjc : D. Sačer 0:3 tuš v drugi rundi; bantam — Avdič : Beberoč 3:0; peresna — Šauperl ; Beloševič 3:0; lahka — Pintarič; M. Sačer 0:3; wel-ter — Koprivnik : Dukič 0:3, tuš v prvi rundi; sednja — Verčič : V. Nedanič 0:3 w. o.; poltežka — Maraš : L. Me-danič 3:0, tuš v drugi rundi; težka — Orel : Kašner 3:0, tuš v drugi rundi. F. J. OBISK SMUČARSKIH STROKOVNJAKOV NA POHORJU TUDI V NOVI SEZONI FIS A TEKMA MARIBOR, 14. nov. — V hotelu Bellevue na Pohorju so se zbrali jugoslovanski smučarski strokovnjaki in prerešetali možnosti in pogoje naših smučarjev v letošnji sezoni. Zasedanja so se udeležili tudi generalni sekretar SOFK Jugoslavije Milan Ercegan, predsednik Smučarske zveze Jugoslavije Jože Malnarič, razen njega pa še podpredsednik ZTKS Stane Lavrič, predsednik SZS Niko Belopavlovič in zvezni kapetan alpskih disciplin Dušan Senčar. Največ pozornosti so seveda posvetili svetovnemu prvenstvu v Oslu in Čilu ter FIS-A tekmovanju za ženske na Pohorju, Predsednik občinske skupščine Maribor-Center je obljubil potrebna sredstva za organizacijo tega tekmovanja taio, da bomo tudi v nbvi sezoni videli najboljše smučarke na mariborskih smučiščih. Organizator tekmovanja na Pohorju smučarski klub Branik bo po zagotovilu dobil tudi milijon dinarjev od Smučarske zveze Jugoslavije. OBISK NAŠEGA FOTO- „ REPORTERJA NA VISOKI ŠOLI ZA TELESNO KULTURO j Marlenka Kovač lahko seveda pokaže vse svoje znanje ' na telovadnem orodju, čeprav tudi drugje ne zaostaja mm mi wmim - - -m... Tudi ta posnetek je z Visoke šole za telesno kulturo. Naš fotoreporter je nameril svoj objektiv v znanega sabljača in člana IO Sabljaške zveze Slovenije Rudolfa Cvetka. Le ta bo namreč prihodnji teden praznoval svoj 85 rojstni dan. Cvetko še vedno aktivno sablja, njegova »najnovejša« želja pa je, da bi se lotil vodnega smučanja. Cvetko je sedaj knjižničar na Visoki šoli za telesno kulturo in je pravi ljubljenec vseh študentov. Odličnemu športniku in športnemu delavcu tudi mi čestitamo k njegovemu častitljivemu jubileju Smučarski skakalec Ludvik Zajc je sicer mojster smučarskih poletov, vendar se dobro počuti tudi v vodi VRHUNSKI ŠPORTNIKI IN NIJHOV STUDU Mnogo je takih športnikov/ki jim šport pomeni življenje v pravem pomenu besede. Nekateri se ne morejo ločiti od smuči, drugi od plavalnega bazena, tretji od atletske steze ali telovadnice. Prav zato ni nobeno naključje, če si marsikateri vrhunski športnik izbere šport tudi za svoj življenjski poklic. Nekdo je postal profesor, drugi trener .. . Tako je povsod po svetu, tako je tudi pri nas. Mnogokrat lahko opazujemo, kako naši reprezentanti Zajc, Cerar, Oman, Ankeletova, Lakota, Kovačeva, Ceh in še mnogi drugi, stopajo skozi šolska vrata Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani. Tam izpopolnjujejo svoje znanje, se učijo iz knjig ter nabirajo praktične izkušnje na orodjih, v telovadnici, v bazenu ... Naš fotoreporter Dušan Škerlep je, oborožen s svojo kamera, skušal pogledati v študentsko življenje športnikov, katerih imena so dobro znana vsem prijateljem športa. Skakalec Miro Oman — tokrat pri preizkusu svojih mišic na kolesu s stojali Postala sta prijatelja — skakalec Zajc in nogometaš Čeh. Ne samo prijatelja, marveč tudi sošolca, ki morata okusiti vse prijetne in neprijetne trenutke zahtevnega šolskega pouka na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani