* Na j t«£ j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah n VeUa leto . . . $6.00 | $3.00 D Za pol leta • -Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto GLAS IP" | The largest Slovenian Daily in the United States. List slovenskih delavcev v Ameriki« □ Itroed every day except Sundays and legal Holidays. -75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3-3878 ifo. 62. — ŠTEV. 62. Entered as Second Class Hatter, September 21, 19S3, at the Post Office at New York, N. I, under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea S—3871 NEW YORK, MONDAY, MARCH 16, 1931. — PONDELJEK, 16. MAR CA 1931 VOLUME — LETNIK "AMERIKANCI NE VEDO, KAKO DOBRO JIM JE" ZNANI INDUSTRIJALEC OBETA BOLJŠE ČASE IN PREROKUJE PONOVNO IZVOLITEV HOOVERJA Ameriško javnost je posvaril pred nepoštenim višanjem cen ter je prepričan, da sesedanja kriza ne bo ponovila.—Države ne smejo dobiti kontrole nad opojnimi pijačami. —* Volsteadovo postavo je odobril kongres, in vsledtega morajo biti njene določbe izvedene. FORT MEYERS, Fla., 14. marca. — Znani izdelovalec avtomobilov, Henry Ford, je rekel, da vlada navzlic visokim cenam v deželi prosperiteta, česar pa narod noče priznati. Nadalje je prerokoval, da bo prihodnje leto Herbert Hoover zopet izvoljen. Ljudje bodo znali šele tedaj ceniti dobre čase, ko bodo spoznali vzroke trgovske depresije. — V deželi so dobri časi, — je rekel/ — toda to le malokdo spoznava. Vsi bi se morali veseliti znižanja cen ter vpoštevati vzroke depresije. Da dokaže svojo trditev, je rekel, da je mogoče dandanes za en dolar kupiti toliko kot prej za dolar sedemdeset centov. Posebno presenetljiva je sledeča njegova ugotovitev: — V Ameriki je dosti dela, samo če bi hoteli ljudje delati. — Depresije so krivi tudi oni, ki se skušajo iz-nebiti blaga, katero so drago kupili pa ga nočejo ceneje prodajati. — Takozvano depresijo je povzročila nepoštenost. Cena delnicam se je umetno višala, kar pa seveda ni pošteno. Ljudje so kupovali take delnice, v namenu, da bodo obogateli na stroške drugega. Tudi to ni bilo pošteno. . — Vprašanje mezd, da se zadosti potrebam sedanjih časov, je treba rešiti z narodnega stališča. Jaz nisem imel v svojih tovarnah nobenih težkoč, V mojih tovarnah obratuje nad osemdeset tisoč mož, pa ni bila plača nikomur skrčena. Po Fordovem mnenju je prohibicija zelo uspešna. K izvedbi prohibicijskih postav pa zamorejo veleindustri-jalci dosti več prispevati kot pa vladne oblasti. — Industrija bo poskrbela, da bo prohibicija x>stala. Industrija bo izvedla določbe prohibicijskih p o-stav. Vlada si sicer dosti prizadeva, toda. brez pomoči industrije ne bo mogla veliko doseči. — Izdelovanje žganja je industriji istotako nevarno kakor vojna. Oboje prinaša dobiček le gotovi vrsti ljudi. Vojni dobičkarji, b^tlegarji in prodajalci umetno podraženih delnic so ljudje istega kova. — Kaj mislite o Wickershamovem poročilu? — so ga vprašali časniški poročevalci. — Wiskershamovo poročilo se je glasilo pro-hibiciji v prid. To je edino pravilno. — Kaj mislite o načrtih Raskoba, predsednika demokratskega narodnega odbora, ki je priporočil, naj zadobe posamezne države kontrolo nad izdelovanjem in prodajo opojnih pijači — O Raskobovih priporočilih se ne izplača razpravljati. Volsteadovo postavo je uveljavil kongres in vsledtega je njegova sveta dolžnost, da zadosti vsem njenim določbam. Po njegovem mnenju bilo za vlado dosti bolje, če bi izvajala prohibicijske določbe, kakor pa lastiti si kontrolo nad takimi zemljišči kot so Muscle Shoals. Muscle Shoals naprave naj bodo lastnina • privatnih elektrarn. — Vlada naj se drži vladanja, pa bo imela dosti opravka. Privatna trgovina je pa privatna trgovina. Tam, kjor hočejo biti vsi gospodarji, ni nihče gospodar. — Ford ni mogel prehvaliti Hoover j eve administracije, čes, da si predsednik na vse načine prizadeva, voditi administracijo, ne pa trgovine. ( — Predsednik* Hoover bo vsega skupaj v Beli hiši najmanj osem let, — je rekel smeje, ko je DEMOKRATJE NAJ VOLIJO PR0GRESIVCA Wheeler je zapretil z novo stranko, če demokrat je ne bodo nomini-rali naprednjaka z a predsedniškega kandidata. WASHIGTON, D. C., 14. marca. Demokratke so dobili danes zelo značilen ultimatum: ako ne bodo nomin.ira.li za prihodnje predsedniške volitve progresivnega kandidata, naj se-j.m niti ne sanja o kaki zmagi. * Ce demokratje ne bodo vpošte-vali tega ultimat, se oo osnovala tretja sti-xnka, ki bo skušala prodreti s svojim kandida.om, kar se jim tudi utegne posrečita. To je rekel danes demokratski senator Buron K. Wheeller iz Montane, ki je leta 1924 zapustil svojo stranko, ter kandidiral kot podpredsednik na tiketu pokojnega La Fol-leta iz Wiseonsim. Konference progresivcev, ki se je vršila ta 'teden v Washingtonu, se udeležil tudi senatoir Wheeler ter je odločno nasprotoval senatorju Norrisu, ki je bil proti ustanovitvi tretje stranke. Danes je pa rekel: — Če hoče demokratska stranka zmugati, mora imenovati progresivnega kandidata. Če tega ne bo storila, bo osnovana tretja stranka, ne oziraje se na Nor-risa in njegove pristaše. Po Wheelerjevtm mnenju se bo ponovilo isto, kar se je zgodilo leta 1924, ko je Le Fcllette osnoval tretjo stranko. NOV UPOR KAZNENCEV Kaznenci so se uprli v jolietski kaznilnici. — Eden mrtev, štiri ranjeni. — Jetniki so se obnašali kot divjaki. JOLJET, 111., 14. marcva. — Danes zvečer je postala tukajšnja jet-nišndca pozorišče vstaje, ki pa se je razlikovala od drugh vstaj v tem, da ni bilo nikakega orožja in da ni bil vprizorjen noben poskus tega. Pazniki so navalili na jetnike ter jih premagali. Ropar Kvoka, ki je bil poslan v jetnišnico oktobra lanskegu leta, pa se bori s smrtjo. Manj nevarno poškodovana sta bila: 24-letni teorge Jakovanis in 41. letni Mihael Kasseli. Na strani jetniških uradnikov je bil .poškodovan le en mož. TriinštirideseS kraznencev, ki so ijrali aktivno vlogo pri napadu, se vtaknili v posebne celice ter jih povezali na nogah in rokah. Upora se je udeležilo krog 1100 jetnkov. ANGLEŠKA RAZSTAVA V ARGENTINI Angleški prestolonaslednik je otvoril prvo angleško razstavo izven mej angleškega imperija. BUENOS AIRES, Argentina, 14. marca. — Angleški prestolonaslednik je otvoril tukaj angleško razstavo. ki je prva angleška razstava izven mej angleškega imperija. Njegov govor je bil broad^astan po Angliji, Združenih državah in angleških domini jih. Govor je zaključil 2 upanjem, da bo vdodoče Argentina kupovala več angleške robe, kar bo omogočilo Angliji, kupovati vež argentinskega mesa. Prestolonaslednik je prečita! tudi poslanico angleškega kralja, ki pravi, da so mu še .vedno živo v spominu lepi časi. ki jih de doživel, ko je pred petdesetimi leti obiskal Argentino Predsednik Tlrburu se je wale-škemu princu za govor iskreno z^t-hvalil ter poudarjal, da je angleški kapital dosti pripomogel k razvoju argentinske republike. POLOŽAJ V INDIJI Gandhi je odklonil d e-nar trgovcev, ki so prodajali tuje blago. —Pozval je kmete, naj plačajo davke. NAVSARI, RARODA, Indija, 14. marca. — Mahatma Gandhi, ki je dospel danes semkaj tekom drugega pohoda k morju, se je branil sprejeti od nekaterih trgovcev denarno podporo, ker trgovci še vedno prodajajo tuje blago. Njegovo zanikanje je vzbudilo veliko pozornost. Mahatma je izjavil, da ni hotel žalita darilcev, da pa ne more sprejeti daru. dokler se tiče stvar inozemskega blaga. Mahatma je imel tekom sva j eg a prihoda nagovore na kmete, katere je pozval, naj vrnejo svoja zemljišča podkralju ali pa plačujejo davke. LONDON. Anglija, 14. marca. — j Harry Sneli, podtajnik delavske j stranke, je nastopil danes urad kot j državni podtujnik za Indijo. Vče-! raj ga je kralj povišal t* ibaronski stan. Tekom svojega, življenja je t imel vse mogoče poklice. Bil je dirkač, sluga in končno član parla-menljjL. NEVARNOST POSIPA JE ODSTRANJENA Prebivalci južnofranco-skih vasi so spravili i-metje na varno. — Nenavaden sneg v Srbiji. CHAMDERY, Francija, 14. marca. — Lepo vreme je danes nekoliko omililo nevarnost za slikovi.o vas Le Chatelard, ki je bila ogrožena od posipa. Dva nadaljna kraja sta že postala žrtev plazu, doclm bo tretja vas, Les Gangres, rešena le V3led čudeža. Vijaki s tovornimi avtombili a-o spravili lastnino prebivalcev na varno, dočim skušajo pionirji odvrniti maso zemlje, ki se še vedno pomika naprej. Vlada je izročila 20,000 frankov za pomoč naijbolj potrebnih. Posip je bil povzročen od dežja in snega. Masa zemlje se je pomikala z naglico 300 čevljev proti dolini, a zadnji čas je poslalo pomikanje bolj počasno. BEOGRAD, Jugoslavija, 14. marca. — Sava je stopila visled trajnega dežja za 21 čevljev nad nor-malo in prebivalci beže od brega pred deročimi valovi. Na jugu dežele, kjer se je pojavil pred kratkim potres, je bilo prebivalstvo zelo prestrašeno, ker je padel rjav sneg. Metereologi pojasnjujejo to prikazen s tem. da so peščeni viharji v severni Afriki povzročili to barvo snega. MLAD KOMISAR ZA AYUAT1KQ HARTFORD, Conn., 14. marca. — Včeraj je bil imenovan 22-letni C. L. Morris iz New Haven državnim komisarjem za avijaftiko. SAMOMOR BANKIRJA LOUDON, Team., 14. marca. — Včeraj se je tuknj ustrelil 53-leini podpredsednik Bank of Loudon, Hugh Thomas. Njqgovo banko so oblasti zaprle dne 28. februarja. NENAVADNO OBNAŠANJE GOSPE NIX0N Jetniški ravnatelj je opisal njeno obnašanje v jetnišnici.—Preiskovalni sodnik je noče izpustiti. NIZ ZA, Francija, 14. marca. — Kot je izjavil ravnatelj jetnišnice, v kateri sedi gospa Šarlota Nixon-Nirdlingen v preiskovalnem zaporu, odkar je v sredo umorila svojega moža, bogatega gledališkega podjetnika v Phiiadelphiji, hoče videli morilka svoja dva otroka. Ne čita knjig, ne dela telesnih vaj, temveč si vedno polira svoje nohte. Jetniški ravnatelj je označil njeno obnašanje kot povsem nenaravno. Preiskovalni sodnik je danes zanikal govorice, da je njen proces že določen za avgustovska zasedanje porote. Izjavil je tudi da morilka tudi ne bo izpuščena proti položitvi visoke jamščine, temveč mora biti v ječi do obravnave. Se da'j preiskuje policijski akt, ki se tiče umora, in pisma, katera je zaplenila policija v njenem stanovanju. V teku desetih dni jo bo aim natančno zaslišal. DEMOKRATJE 0 H00VERJEVI RAZSIPNOSTI Dovolitev milijonov' dolarjev je bila predmet izmenjave raznih " ljubeznivosti!'' — Vsaka družina je obremenje-nja. WASHINGTON, D. C., 14. marca. Sena.or Harris, demokrat iz Gaer-gije, najstarejši član senatnega odseka za izdatke je obsodil "republikansko ekstravaganco". Vsled tega naj zahteva narod kone^ tega zapravljanja. * ' Republikanski senator Jones, perdsednik istega komiteja je odvrnil nato, da mora vlada izdajati več denarja kot prej. Senator Harris je povdaril, da je bila vsled vladnih dcvolil obremenjna vsaka družina v deželi za nekako $450.00. Senator M^Kellar, demokrat iz Tennessee-j a, je istoiako ostro napadel vlado Hooverja in "Hoover-jev kongTesPo njegovem mnenju je nakazal mogočnim in vplivnim interesom darove v skupnem znesku letnih $675,000,000. McKellar je zahteval istočasno o'dpravlj en j e dr agocene la dij ske komisije ter "pomožne korporaci-je". PILSUDSKI IZGUBLJA SVOJ VPLIV Opozicija v poljskem senatu bo raje porabila denar za pomoč nezaposlenih. — Abstinen-čno gibanje na Poljskem. t VARŠAVA, Poljska, 14. marca.— j V poljskem senatu so predložile danes opozicijske stranke pro .est-proti nameravanemu odposlan ju petih milijonov brzojavnih česti.k maršalu Pilsudskemu na Madeiro, 0 priliki njegovega rojstnega dne. ! Protest izjavlja, da bi bilo bolje, če bi porabili denar za podpore nezaposlenih na Poljskem, j Nadalje je bila sprejeta vladna predloga, ki določa, naj ostanejo zaprte žganjarne ne le v soboto ponoči, temveč tudi v nedeljo, tekom božje službe. 1 Proti predlogu niso glasovale le opozicijske stranke, temveč tudi ženske v bloku vladnih strank. SMRTNA KOSA prerokoval, da bo Hoover pri prihodnjih volitvah ponovno izvoljen. Dolžnost ameriškega naroda je, da ga z vsemi silami podpira v njegovih prizadevanjih. — Ako bi načelnik kake velike tovarne ne dobil več podpore kot jo je dobil predsednik Hoover v zadnjem času, bi njegova tovarna že zdavnaj propadla. Predsednik Hoover je bil dozdaj še v vsem svojem delu skrajno uspešen. POLICIST STRELJAL NA DRŽAVNEGA PRAVDNKA HAMBURG, Nemčija, 14. marca. Prpti nekemu policartu se je vršil tukaj proces zaradi nekaka političnega predstopka. Naenkrat je potegnil policist revolver ter oddal dva strela v državnega pravdnika Lassalyja. Državni pravdnik Je smrinone varno ramjen. ADVERTISE in "GLAS NARODA' V hiši 352-89 Bay Rddge, Brooklyn, N. Y., je umrla Mrs. PAULINA FICCIOR, roj. ŠUŠTAR, doma iz Rodice pri Domžalah. Stara je bila 35 let. Zapušča soproga in tri sestre. Pcgreb se vrši v sredo dopol-ne na pokopališče sv. Trojice. Pr zadetim izrekamo naše iskreno sožalje! BOJNA LADJA NA STROŠKE BOGATINOV BERLIN, Nemčija, 13. marca. — Davčni odsek državnega zbora je sprejel danes predlog socijalistov, naj se podvoji dohodninski davek na vse dohodke, ki znašajo več kot ■dvajset tisoč mark. Socijalisti so dovolili, naj se du-voli prvo leto enajst milijonov mark za gradnjo velike moderne križar-ke. Ako bo križarka res zgrajena, bp zgrajena na stroške bajatinov, ne pa rervežev. NAD MILIJON LJUDI STRADA NA KITAJSKEM Dva milijona ljudi je u-mrlo vsled lakote v preteklem letu. — Žito iz Združenih držav. ŠANGHAJ, Kitajska. 14. marca. L. V. Cummings, član mednarodnega odboa-a zoper lakoto, je izjavil, da bo v provincah Šensi, na severnem Kitajskem, umrlo še na-daljni milijon ljudi vsled lako:e. Dva milijona ljudi je umrlo v teku dvajsetih mesecev, je rekel. On vidi le malo upanj pa aa veliko večino preživelih. Kitajska vlada je storila, kar je metala, da mobilizira transportaci-jo za potrebni minmum živil, — je izjavil Mr. Cummings. — Vlada I pa ima vse roke polne dela, da se i bori z banditi in komunisti. Sedanje stradanje je direktna posledica suše ter kobilic. Mr. Cummings, ki je preživel poletje pri DTajenju cest s kitajskimi kmeti, namerava nakupiti žito v Združenih državah za kmete v prizadetih pokrajinah. JMeglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4 o/o s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, bra wood* £a*a. tore* nadaljoih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, u so opremljene • podpisom naslovljencev in fclgom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so selo potrebne sa posamesnlke v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v ramlh fla« čajih tudi na sodnljl t stari domovini. Sakser State Bank • 82 Cortlandt Street New York, N. Y, ——Telephone BArclay 7—0380 all 0381 _____ •G LAB If A B O D A1 NEW YORK, MONDAY, MARCH 16, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY ta U. 8. A. "Glas Naroda" Frank BaJcser, President Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedllc. Treat. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 W. 18th Street, Borougb of Manhattan. New York City. N. Y. GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ............................$6.00 Za pol leta .......................-.........$3.00 Za četrt leta .........................$1.50 Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta ---------------------$3.50 Za Inozemstvo za celo leto____.$7.00 'Za pol leta _________________________________.$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsald dan lzvzemffl nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj se blato v oil pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 MORNARIŠKI DOGOVOR Te dni jo bilo objavljeno besedilo mornariškega dogovora sklenjenega ined veliko Veliko Britanijo, Francijo in Italijo. Dogovor je jnarsikoga razočaral, ker ni dosti prispeval k londonskemu paktu, kojega namen je omejiti število takozvanili pomožnih ladij, posebno sub marin o v in torpcdiiili rušilcev. Dogovor je seveda le začasnega pomena ter bo veljal le do prihodnje razorožit vene. konference, na kateri bodo skušali rešiti vsa sporna vprašanja. Navzlic temu je pa treba smatrati sporazum med tremi velesilami za nekak napredek, ker je ustvaril o-z račje medsebojnega zaupanja ter je upati, da bodo na prihodnji razorožitvni konferenci doseženi boljši uspehi kot so bili na dosedanjih. Dogovor se direktno ne tiče niti Združenih držav niti »Japonske, pač pa samo treh evropskih velesil. Francija in Italija sta si izvojevali pravico, da sme-f a zgraditi nekaj več ladij kot jima dovoljuje wash in g-tonska pogodba. Do leta 193G bosta zgraklili vsaka p o eno t »klopno križarko, vsebujočo 2:»,000 ton. Nekoliko drugače je seveda s submarini. Franciji je dovoljeno zgraditi 82,000 ton submari-nov, in ta tonaža visoko prekaša tonažo, ki je dovoljena po londonski pogodbo Združenim državam in Japonski. Razen tega pa niso Združene države nikdar zahtevale s Francijo paritete glede submarinov. Italija bo zgradila toliko podmornic kot je določeno po kvoti londonske pogodbe. Istotako se bosta obe državi držali londonske kvote glede gradnje bojnih ladij, o-premljenih s šest in osempalčnimi topovi. Vseh pet velesil se je sporazumelo glede omejitve gotovih vrst bojnih ladij in s tem je že vsaj deloma odpravljena nevarnost tekmovanja v oboroževanju na morju. Novi dogovor bo pa naletel v bodočnosti na gotove težkoče, katere bo treba urediti. Med Francijo in Italijo ni paritete, in iz dogovora ni razvidno, kako bi jo bilo mogoče doseči/ Nadalje je Anglija že prijavila svoje pridržke napram submariiiski tonaži Francije ter si lasti pravico, povečati število svojih rušilcev če 'bi ne bilo na bodoči razorožit veni konferenci to vprašanje rešeno v oboje-stransko zadovoljstvo. Anglija je o tega koraka upravičena, in vse kaže, da tudi Amerika in Japonska ne bosta zaostajali za njo. V tem slučaju bi pa vse pri starem ostalo, in razorožit vene konference bi postale nekaka komedija, ki bi v • taktično ne zmanjšale oboroževanje, ampak nasprotno, še povečale bi era. Dopisu East Worcester, N. Y- ; Zimo imamo letos dolgo. Januarja ni bilo preveč zime in tudi ledu ne. Februarja je padel toplomer 4-krat ped ničlo in sicer zjutraj, naben-krat pa ni stal pod ničlo čez dan. Prejšnja leta je tukaj običajno februarja popustilo, letos pa še do-sedaj ne. Upajmo pa vsak dan da bo prišla, sprememba', da se bo začel sneg topiti. Zemlja ga je zmiraj, če ga ne bi spodaj jedlo, bi ga bilo čez glavo. Zd-aj kaže toplomer od 24 do 34 stopinj, pa si vseeno želimo bolj toplo, da bomo zopet prijeli za naše zarjavela orodje. Čitam v listih pritožbe, da ljudstva- nima dela in zaslužka. To tudi farmerji občutimo, pa dokler bomo imeli v Washington, D. C. take zastopnike za delavstvo, ne more biti nič drugače. Zadnje zasedanje kongresa ni naredilo nič. Sama politika jim ruje po glavi in časten stolec, dela vsa pa ne vidijo, ako-ravno na cesti že konec jemlje. Tako bo šlo še naprej, ker ljudstvo nima pravega vodstva. Še dolga bo tako, dokler ne pride čas, ko bo delavec spregovoril svojo besedo. Takrat bo pa tudi stalo delavca, ker današnja gospoda se ne bo udula z lepa. Njihovo gnezda je mečno, na strani pa še trdno zastraženo. Zato je pa naša dolžnost, da spodbujamo mlajše, posebno Ame-rikance, ker so glede te stvari najbolj nazadnjaški. Pozdraviljam vse čitatelje sirom Amerike! Anion Habinc. Chicago, 111. Mislili smo že, da bomo to zimo prestali v lepem vremenu, Dolgo ni bilo skoray nič snega in tudi hflde-dega mraza ne, ali prišel je marec in nam prinesel vsakovrstnih vremen in tudi mnogo snega. Je res, kakor so rekli včasih: Če sušeč ne vije z glavo, pa z repom. Kakor menda povsod, tako je tudi v Chicagi brezposelnost v pclnem tiru. Vse je nekako mirno in mrtvo. Mnogo tovarn, ki so še pred par leta obratovale s polno paro in je bilo v njih zaposlenih na stotine ljudi, je popolnom zaprtih že čez leto dni. Kjer pa še obratujejo, je ostalo komaj četrtina ljudi notri. Kdaj bo kaj bolje, nihče ne ve. To je tudi vzrok, da smo opustile idejo za zbiranje prispevkov za naše zasužnjene brate v Primorju. Dandanes so preslabi časi, da bi se začelo s kakimi kolektami. Taki časi so bili samo kmalu po vojni, ko so zbirali prispevke za milijon dolarski fend, pa so žal, denar popolnoma v svoje svrhe poraiboli. Zato so tudi ljudje postali nezaupni, kar jim ni zameriti. Edino kar bi bilo še priporočljivo je, da bi se še zbirali prispevki za Dom slepih v Ljubljani. Lepo bi bilo, če bi dali kar nas je tukaj, vsaj saj še po pet centov. To bi se nam v resnici nič ne poznalo. Z delom bi se pa gotovo lahko začelo. * Toliko sem napisala v vednost radi zadnjih dopisov, ki smo pisale, da bi se slovenske žene zavzele za zbiranje prispevov, kar je pa zaradi delavskih razmer nemogoče. Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam sirom Združenih eržav! Agnes Benčan. Iz Jug o slavije. Velikonočni Prazniki Čas pirhov, vstajenja narave in drugih sladkih spominov iz mladosti .... . se bližajo Prepričani smo, da se bo tudi letos kljub slabim razmeram večje število naših rojakov in rojakinj spominjalo svojih dragih v stari domovini, % večjim ali manjšim denarnim darilom la Velikonočne Pranuke. Pripravljeni smo popolnoma za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimp, ne pre. dolgo odlašati s pošiljatvami, da nam bo mogoče dostaviti nakazane zneske naalovljen-cem pravočasno. ., Sakser State Barik 82 Cortlandt Street New York KDOR ŠE NIMA SLOVENSKO-AMER1KANSK1H KOLEDAR za LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje. BLAZNKOVE PRATIKE Va teto 1931 cmzmcmm Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi. Preiskava glede smrti narednika Brodnika. i Pred meseci smo poročali o zagonetni smrti Slovenca narednika Brodnika, ki je bil komandant orož-niške postaje v Bosanski Krupi. Pozneje so našli njegovo truplo v nekem igozdii pri £ihaču. in uvedli preiskavo, da gutove ali je narednik Brodnik žrtev zločina ali je iz-j vrdšil samomor. Narednik 'je nena-[ domu izginil v petek 10. oktobra lani. Po dveh in pol meseca so ga na-Išli v neki goščavi. Prvi je opazil i njegovo truplo pastir in prijavi^ najdbo orožnikom. Sodna zdravniška komisija iz Bihača je odšla 'na lice mesta in u-go-ovila, da vse | kaže, da si je Brodnik sam vzel življenje. Po tem so pa izsledili, da je Brodnik padel kot žrtev zločina. Po mnenju zdravnika, ki je preiskal mjegcvo itruplo, je Brodnik podlegel poškodbi na spodnjem delu glave. Njegovo truplo so pa naSli sedeče. Bil je oblečen In držal puško v roki. Nekaj metrov za truplom so našli njegove golenice in tonbo. Vse to je bilo pokrito z mahom. Niso pa našli samokresa. Poškodba, ki jo je imel na glavi je izvirali od ši-ber. Narednikova puška je bila popolnoma čista, dokaz, du ni streljal z njo. Nokaj dni po najdbi trupla so našli tudi Brodnikov kontrolni list in legitimacijo. Fotografija v legitimaciji je bila na več mestih poškodovana. Komisija je tudi mnenja, da ni megoče, da je v kraju, kjer so ga našli, truplo ležalo več ko dva meseca. Domneva se, da je bil Brodnik umorjen. Neke njegove predmete so poslali v kemično preiskavo. Od rezultatov, ki jih bodo pri preiskavi ugotovili, je odvisen nadaljni potek zasledovanja tega zločina. Zanimivo pa je, da je preiskovalni sodnik dobil že več anonimnih pisem, v katerih neznani ljudje iz okolice Bihača navajajo sumljivce, ki naj bi bili Brodnikovi morilci. Aretiran trgovec z dekleti. Nedavno smo poročali o dekletih iz Banata in Bačke, ki so čez neč brez sledu, izginila in padla v reke trgovcem z dekleti Policija je ugotovila, da je bil neki Jovan Mo-holj, ki se je pečal s prodaja i jem deklet v javne hiše. Živel je v Bana tu in men j a vol bivališče, da so mu prav težko prišli na sled. Pred dnevi so objavili beograjski listi oglas, da se iščeta dve strojepiski za neko večje .podjetje. Ponudntee naj se javijo na naslov, ki je oma?ače, ki bi mu' gove žrtve, ki so dokazale, da je vnavčili njegovo žntev. Dekle je še | skopuh zahteval od 14—24 odstot-pravoiasno spoznalo, kaj namerava kav obresti za izposojene vsote, lažni tovarnar z njo in je pobegnilo j Mncgi so mu pa plačali tudi 24 ter Moholja -ovadilo oblastem. Mo- do 150 odstotkov in neki trgovec hol ja so aretirali in izročili sod- j celo 259 odstotkov obresti za poso-niji. ; jeno vsoto. TRAGEDIJA NA RUMUNSKI MEJI Na sovjetsko-rumunski meji blizu Kopanke nad Dnjest.rom se je od_ igrala 13. februarja pretresljiva tragedija. Dva sovjetska drža vi j a_ na, Laurentij Černičenko in njegov sin Trohim sta hotela pobegniti v Rumunijo. V ta namen sta naje'la dva tihotapca, ki naj bi ju proti primerni nagradi prepeljala na ru_ munski breg Dnjestra. Ob določenem čaisu sta prišla oče in sin k •reki, plačala sta tihotapcema na_ grado in sedla s svojo skromno pr_ ti j ago v čoln. Tihotapca sta odve, slala proti rumunski strani reke, sredi reke sta pa nenadoma napadla begunca, ju oropala in vrgla v vodo, sama sta se pa vrnila na ukrajinski breg. Oče in sin sta hotela plavati do mmunskega brega, pa ju je opazi_ la sovjetska obmejna straža in za_ čela streljati za njima. Ena krogla je smrtno ranila očeta, ki je takoj utonil. Sina so pa ranili samo lahko v nogo in imel je še toliko moči, da je priplaval do brega, kjer so ga rumunski obmejni stražniki prijeli in prepeljali v zapore v Kišinjev. POZIV! j nilri i" 1! n' • ■ il tll^mnH'iir^. f j I lit I 'lilli Utl**Tl! t illiti LIHllt' I i! lIMlI!l£lUiLli'. ill! - f* 11' IHU I' 1 lil tU liliH^ ItJ!! ijjl ? ^LiJJd^Cntžl-BilUIIl^^inUIIIIiilllj iL li^liiijU^ rr^i: Fj JifTmi; > .r^Tf If Mali Oglasi a a > 3 1 1 imajo velik uspeh Vai naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, ao naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G> N." ZAVARUJTE SE PROTI IZGUBI VSIED POŽARA! Nihče, pa naj je še take. previs den, ne more biti. siguren, da ne bo izgubil svoje pohištvo In imetje ▼sled požara. —FIRE INSURANCE— vam bo nadomestila Izgubo in ško_ do, povzročeno vsled požara. FIRE INSURANCE tako malo stene, da bi nihče ne smel biti brez te po_ trebite zaščite. Mr. Edward Poppel je edini naš Ucenxiran Insurance Broker v mp. stu New lorin« ki posreduje pri zavarovanju pohištva. Ko potrebujete katerokoli zava. rovanje mu pišite za navodila, v svojem jeziku. Naslov: EDWARD POPPEL 51* Conrtl—4 Naw- Ywk, M. Y. O MRTVIH IN ŽIVIH. Prijatelj mi je pripovedoval: — Saj se menda spominjaš, kako se je bilo pred leti pričelo priseljevanje Slovencev iz Downtowna v Ridgewood. Vse je drlo v Ridge-wood, kot da bi bila tam obljubljena dežela. Prej je bila slovenska centrala nekje med prvo in trinajsta cesto ter drugo Avenue in Avenue A. Če s:a šla dva po Prvi Avenue, že nista smela kaj intimnega na glas govoriti. Če si pa slučajno naglas mislil kako stvar, to je ob slehernem koraku poslušalo najmanj četvero ali šestero ušes. Naenkrat se je pa načelo prisa-ljevanje preko Djubljance, — k:t pravimo newyorski Slovenci East Riverju, kri leži New York od Brook-lyna. Zdaj jih je v New Yorku le še malo, malo. Navzlic temu pa dobiš med njimi našega človeka, ki se je pojavil sam Bog ve odkod, pa. pa je nekak naturni inš:inkt prignal v središče nekdanje slovenske naselbine. Nekoi sem iskal v društvenih zadevah rojaka. Imel sem njegov naslov. kjer je stanoval pred petimi leti, teda tam ga ni bilo. Povedali so mi, hm približno S2 je preselil. Iskal sem in iskal, in v vsakem kraju so mi kazali dalje. Ko takole trkam ni neka vrata v petem nads.ropju, se odpro sosednja vrata, in na pragu se pojavi ženska pri tridesetih letih, vi-jsoka. bujna, naravnost zapeljiva, kat&ri je tristo pcrednLh hudičev gledalo iz velikih, črnih oči. Kar obstal sem pred to nenavadno pojavo, nevedeš, če bi vprašal, prožil -ali se opravičil. Pa mi sama priskoči na pomoč in pravi: — Zas.onj trkate. Tisti ljudje so že pred tremi tedni mufali. — Ali ve^.e. kam? — Nak. tega pa ne vem. Take- je je dala beseda besedo, in par minut kasnt-je sem že sedel v njeni čedno opremljeni kuhinji. Trije otrožički, stari, po tri štiri in pet let, so s/ali sredi kuhinje in me prijazno gledali. In kot na komando so me vsi trije pozdravili: " Hallo uncle!" Ona je bila medtem ste pila v spalnico in se po par trenutkih vrnila skrbneje počesana in malce napudi-ana, zavita v pisano haljo. Še danes se mi zdi čudno, kako naglo se je bil razpletel pogovor o vseh mcigcčih stvareh. Tako udobnega in domačega sem se čutil, kot da bi bil pri nji že par let na boardu. Povedala mi je, da je prišla iz Chciage, kjer ima daljno žlahto, da v slovensko družbo ne- zahaja, ker ne ve, kije žive naši rojaki, da je letos z delom izredno slabo in povedala mi je še več drugih takih reči. Naenkrat je vstala izza mize, odšla v prednjo sobo in se vrnila s tre-bušasto steklenico. Napolnila mi je čašico rekoč: — Pokusite, take robe je človek le redko deležen v teh težkih, žalostnih dneh. Še enkrat sem pokusil, še dvakrat ( in trikrat, pa tudi ona se ni branila dobre in opojne žganj ice. Tako sva kramljala skoro dve url o vsem mogočen in kar žalostno mi je bilo ob misli, da se bo treba ločiti. Izza napol zaprtih trepalnic ji je sijala čudno, luč, rože so ji vzcvetele na mehkem licu, in njene bujne rdeče ustnice so bile slične raz-c vita j očem u se poplču. — Škoda da nimam, vina — je dejala — vino bolj razveseli'človeka. Toda, odkar mi je mož umrl, ne delamo več vina. — Ali ste vdova — sem jo začudeno vprašal. — O, seveda, >— se je zasmejala. — Jeseni bo že deset let, odkar mi je umrl mož. — Potem ste se pa zopet poročili, kaj ne? — Jgodilo? — Da, da, Senta si je že ,večkrat mislila, da mora biti go_ spod tiha voda. Ali je bil vso noč z doma? — Kaj bo rekla uboga, DEMONSTRACIJA RUSKE AKADEMIJE ZNANOSTI Fie, ki 5:e je vselej zbudila, je1 dobra gospa?! dejala, da pojde v sosedno sobo; f pat, če ne bo miru. Buis ni mogel razumeti te brez.! .srčnesti. Ko je, utrujen od nenavadnih j nočnih naporov, padel v globoko .spanje, je začela budilka na umi. I vam ku neusmiljeno zvonti. O pol devetih, pri zajtrku, rekla Fie: — Zakaj tako malo ješ? Samo tri kruhe? Ali nimaš teka? — O ne, — je odgovoril Buis n počasi vstal. — Zdaj poj dem na delp. Celo uro je sedel potem zgoraj Leningrajska Akademija znanosti J je edina institucija v Sovjetski zve. je • zi, ki si je tudi pod novim režimom Trajalo je nekaj časa, preden je v svoji delovni sobi pred belo polo Buis razumel, zakaj gre. Z muko papirja. Nič mu ni prišlo na um, se je vlekel iz portelje do umival- kar bi mogel zapisati. Kakorkoli nika in ustavi} budilko. Glava mu se je trudil, delati danes ni mogel, je bia težka, v tilniku ga je nekaj Buisa se je lotil obup! ■t i .alo in zbadalo in počasi se je j O poli enajstih je rekla Fie mla-spcmnil svojega včerajšnjega skle.! di Senti: — Nesi gospodu koearec pa. Bilo je nečloveško, kar si je bil mleka, danes je tako malo jedel, včeraj vtepel v glavo. Toda zdaj je 1 Senta je šla v drugo nadstropje ohranila stari privilegij, da glasu, jejo nje člani pri sprejemu novega akademika tajno. Akademija ima pravico dvakrat javno glasovati, tretje in odločilno glasovanje pa se vrši z belimi in črnimi kroglicami. Kdor dobi dve tretjini belih kroglic, postane član akademije.. pod geslom; Svobodna Indija. deči usedi Indije v Londonu pri: b-rskih bojevnikov z največjim spo_ "okrogli mi-.i" mogočni angleški §to van jem, čeprav kažejo po vaških lord in bogati indijski knezi < ma. j kabaretih svojo umetnost, ki je sta_ ra že' več sto let. O berbersklh de. kletih je znano, da zapuščajo svoje gore samo, čla bi zaslužile s plesom toliko denarja, da bi mogle kupiti po povratku^a moža pravega bor-berskega bojevnika. Mnoga pokole., nja uče berberske matere svoje hčere plesa na "roko, ki je najdraž. jo deta vsakega be-rber. dekleta. Ples na roko je sicer serijezer, počasen ples, ki pa navzlic: umer jenim kretnjam navduši in ra?-vname vsakega moškega. Namesto godb? spremlja ples bobnanje. — naprej. Zate so se takoj po konfe. renči pri "okrogli mizi" v Londonu začeli znova pogajati z Ghandijem. Tega ječa ni izpremenila, kajti | cn zahttfva za Indijo še vedno to. i kar je zahteval prej. Ko so mu J svetovali, naj sprejme angleške predloge, češ, da je boljši vrabec v roki kakor golob na strehi, je rekel: — Jaz ssm še vedno več dobil kakor sem zahteval! Bos, gole glav in samo s pred. pašnikom opasan, ki mu sega do kolen — 'tako sedi na blazini v stanovanju svojega prijatelja Ri_ vašankarja. Okrog njega pa se zmirajo zastopniki vseh ras v In. diji, ki jih je znal združiti Ghandi Uradni podatki zadnje čsl. ljud. skega štetja sicer še niso podrobno obdelani, vendar poročajo češki listi, da bi štetje prebivalstva po verski pripadnosti močno razočara, lo pristaše rimske cerkve. L. 1921. so v čsl. republiki našteli 525.000 vernikov češkoslovaške narodne cerkve. V Pragi sami se je število vernikov nove cerkve v desetih le. tih zvišalo od 86,000 na 134,000. V zadnjih treh mesecih prošlega leta je pristopilo cerkvi okoli 20,000 no. vih vernikov. Tik pred ljudskem štetjem je tedaj nastopil velik beg iz rimske cerkve. Celo v nekaterih občinah na kmetih imajo verniki narodne cerkve že večno. V Hudo-vicah je izmed 844 kmetskih prebi. valcev 427 v narodni cerkvi in le 353 jih je ostalo pri prejšnjem ka_ toliškem veijoizpovedajyu. Teši j a po osvoboditvi izpod rimske cerkve, ne oblasti se širi po vsem Češkem z veliko silo in bo morda dosegla značaj vsenarodnega gibanja. POZOR ROJAKI, Is naslova na listo, prejemate, je razvidna, Vam Je naročnina poila. Ha te* kajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnina ali direktno, ali pa pri člh naših zastopnikov. CALIFORNIA Fontana. A. Hochevaz San Francisco, Jacob | COLORADO Denver, J. bchutte Puebio, Peter Cullg. A. Satttft, Salida, Louis costello. Walsenburg, M J. Bayuk. IN DIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verblcn Chicago. Joseph Bliah. J. BertU; Mrs. F. Laurich, Andrew Splllar. Cicero, J. FablP"a. Joliet, A. Anzelc, Mary BamtaAcn, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spellch. Mascoutah, Frank Augustan North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborlcfr. Waukegan. Jože Zeisnc. KANSAS Glrard, Agnes MofinlfiL Kansas City, Frank 2agar. Maryland V nekem glasilu ruskih beguncev Steyer. J. Černe. pripoveduje nekdanji dober prija. Kitzmiller. Fr. Vodoplveo tclj Leninov Jurij Salomom prav MICHIGAN " ranimivo. kako je sodil Lenin o svo.' Calumet, M. F. Kobe jih scirudnikih. j Detroit, Frank Stular. Ani. Ja- Lenin predvssm n: mogel nikdar nezich. posebno trpeti komisarja za pro., sveto Lunačarskega. "Lenin," tako pravi Salomon, "je bil moralno zelo LENIN 0 SVOJIH SOTRUD-NIKIH bilo vsako kesanje prepolno. Fie je v polsnu nekaj zamrmra. la, češ, da ne prevzame nobene od. govornosti. Nesramno zgodaj je bilo še. Buis je stopil k oknu in odriniJf zastor. V soeedščini in povsod na okoli je bilo še vse tiho in mirno. Seveda, pametni ljudje so se spali. Zazehal je; pri tem bi bil skoro padel čez stol in z nogo je udaril ob ostri rob mize. — Saj ni čudo, jo je soba tako majhna! — Ko se bo Fie prebudila, ji bo predlagal, da si uredita stanovanje tako, da blsta imela vsak svojo spalnioo. Toda ko je zapazil, da si že drugič umiva zebe, je izprevidel, da je tu. di sam kriv, če si db vsakem vogalu pctolče kosti. Nu, koncem kon. cev je bilo vse le rianrada. Treba je premagati težki začetek! Sam ni vedel, kako je prišel v kuhinjo. Tudi tukaj je bilo vse mračno. Hotel je postaviti vodo za čaj na plinski štedilnik. S trudnimi očmi je iskal po vseh omarah uži_ galic in naposled našel premočeno škatlico v skledi za umivanje po. sode. Zaklel je, a zdajci se je ne_ in potrgala na vrata gospodove delovne sdbe. Nobenega odgovora. Potrkala je še enkrat in še en. krat. Potem je počasi odprla vra. ta spalnice. Da. tako je bilo, kakor POMANJKANJE ŽIVINO ZDRAVNIKOV Vsaj v eni stroki pomanjkuje delavcev: namreč v veteranski. — Vodja federalnega urada za ži. vinsko industrijo, Dr. Mohler, tr. di, da ne bo zadosti živinozdrav-nikov še za nekoliko let, ker je v živinozdravniških šolah manj dija. kov ket poprej in ker potreba po živinozdravnikih stalno raste. Ena izmed najbolj obetajočih prilik živinotzdravnika je na po. lju paraš:tologije. Paraš: ti so ve. dno in povsod prisotni v živini. Veterinarski iparasitolog ima zato obč širno polje že pri zdravljenju na. vadnlh domačih živali in ptic, ali to polje postane dim dalje bolj ob. sežno. Pri zadnji volit vi je bil uradni kan. ididat vlade židovski agitator Rot. stein. V prvih dveh javnih volit, v ah je bil Rotstein izvoljen s ogla. .sno, pri tretji tajni volitvi pa je doživel neljubo razočaranje in poraz. V žari so namreč našteli dva. najst belih in sedem črnih kroglic. Razume se, da je zavoljo tega na. stalo v vladnih krogih veliko raz. bur j en je. Tajnik akademije Vlogin in Limačarski sta sestavili goreč protest proti temu 'podlemu napa. du izza plota' ter 3 protestom obšla vse člane akademije. Vsi so se. veda brez oklevanja podpisali pro. test in tako izjalovili poskus Lu_ načarskega, da odkrije onih sedem članov, ki so Rotsteina počastili s črnimi kroglicami. Ko so vsi pod. pisali protest, je bila sklicana Seja akademije, na kateri je nekoliko komunističnih govornikov ostro bičalo "zahrbtno" demonstracijo čla. nov akademije proti sovjetski via. di. Učenjaki so seveda molčali na vse te napade, vedeč; da bi jih pri najmanjšem ugovoru doletela uso. da zaprtih profesorjev Platonova, Lihačeva in Ljul^avskerga. Volitev s kroglicami je edini način, za ka. terega se lahko skrijejo ruski učenjaki, da lahko volijo po svoji ve. sti in vednosti. Special Interest Accounts Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VABNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vhge obrestujemo po *fc in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. Sakser State Bank , », depository op thk state of new york 92 COK>'lul(Bf SnftBET. NEW TOgS, H. Tudi časnikarjev je vedno dosti pri njem. Govori angleško, toda vsako besedo tehta in premisli, go. vori pa zelo mirno in tiho. Ima tudi smisla za humor. Z domačini pa se pogovarja v domačem jeziku. Pisem, brzojavk, cvetja in drugih daril kar dežuje iz cele Indije. Pc ulici, kjer Ghandi stanuje, ne more peljati noben voz. Ljudje se gnetejo nafulici noč in dan. Kedar pa se Ghandi pokaže množici na balkonu, ni pozdravljgmja ne kon. ca ne kraja, Ghandi pa ljudem vselej pokaže — kolovrat, da jih spominja na bojkot angleškega blaga. Njegova žena Kasturbei mu je zvesta in udana družica že 45 let. O njej pravijo ljudje. To je pokor, na žena! To je najvišja pohvala za ženo v Indiji. SEZNAM KONCERTOV BANOVEC-ŠUBELJ. 22. marca: Chicago, 111. 29. marca: Detroit, Mich. Muzikanti razbijajo po majnih o. i kroglih boben čkih. Komaj se ples prične, se občinstvo razvname in spremlja plesalke z ritmičnim plo. skanjem. Za primerno nagrado so berberska dekleta pripravljena- ple . sati pred ženami puščave in pred ■turistkami na£a, toda pri tem ple_ su se morajo muzikanti obrniti s hrbtom proti plesišču, ka^ti po tradicijah berberskega plemena zade. ne prekletstvo vsakega moškega, ki vidi nago telo dekleta. Nasprotno je pa moškim dovoljeno gleda, ti nage žene. Berberska dekl&ta se pa iie orne. jujejo samo na zaslužek s plesom. Vedo tudi dobro, kako se da denar koristno naložiti in zato ne mirujejo, dokler ne izpremene svojega zaslužka v zlato. Često morajo po. šil jati sle na konjih iz daljnih va_ sic v puščavi daleč tja v Alžir, da zamenjajo svoj'zaslužek za zlatni. ke, ki jih potem nosijo ponosno o. krog vratu. Posebno vrednost ima v očeh berberskih deklet zbirka raznovrstnih zlatnikov. Kadar je zlat. nikov okrog vratu že dovolj, se vr_ ne jo, dekleta v gore, kjer s kupijo može. Mož vzame zlatnike in kupi velblode, ovce in arabske konje. Tudi potovanje v Pariz si zamišlja, jo lepe berberske plesalke v prvi vrsti kot trgovsko podjetje in med njmi je huda konkurenca; o Ev. ropcih sicer nimajo najboljšega mnenja vendar si pa obetajo od močan in ni mogel gledati poha_j ja^ev in pijancev. Lunačarskl pa je bil znan veseljak. Ko je živel' Lunačarski še kot begunec v Bru. j s]ju, je prihajal vsako aoč pijan; domov in se nespodobno obnašal. "Lunačarski," je rekel Lenin, je pravi slepar. On je mnenja, da je J MINNESOTA Chlshclmn. Frank Uoute, Frank Pucelj. Ely, Joa. J. P*shei. Fr Sekula. Eveleth, Louis Gouis. Gilbert, Lo>ila Veseel Hibblng. John Povšc Virginia, Fraiik Hrvmucn i MISSOURI St. Louis, A. Nabrso) kakšna burka višek vse umetnosti, j MONTANA Meni je ta človek naravnost zo_ I pern; to je pohajač, pijanec in j ba»bjek. Prikupuje se Gorkomu, ki1 Klein, John R. rtom. Roundup, M. M. P oni an Washoe. L. ohampa. mu poje čisto navadne pesmi na t NEBRASKA čast, samo da lahko pri njem za. stonj stanuje." Tudi o Makslmu Gorkem ni imel Lenin posebno visokega mnenja, čeprav je Gorki največji pesnik ru. skega proletariat a. "Gorki je tič posebne vrste," je rekel Lenin, <:cn je zvit in silno za. ljubljen v denar. On si je znal po. iskati dobre zveze, da je zlezel kvi. šku, sedaj pa, ko je na višku, plju. je na vse, kar doseže. On je vslik slepar in farizej." O Trockem pa pravi Lenin: — "Trocki je sej mar in možic. Čeprav pravi, de je velik revolucijo, nar, je velik figar." Najslebše pa je sodil Lenin o Litvinovu, sedanjem komisarju za zunanje zadeve. — To je pristen j špekulant in igralec, ni pa borzni magnat. On je silno prekanjena' žival in ne bo nikdar velik držav, j nik. On se bo lovil samo za milijo, ni in bo vsakogar prodal. To je či_ potovanja v Pariz mnogo cekinov, j sto navaden človek in nič več! m /m POZOR Nekateri nam še ved "jo na nas stari , no n v -— 82 Cortkuidt 3treet, cesar posledica so zamude in včasi ae tudi kako pismo izgubi. Nas sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West l&h St., New York, K Y. kar naj blagovolijo vsi vpošbevatL Kdor ima Se stare zalepke, naj, na nji popravi nasloy* pre-dno pismo odpošlje*. Uprava. SEDEM KNJIG DEDEK JE PRAVIL.. MjeSUA —---------——-— Knjiga- *a mladino, lcl vsebuje dve ljubki pravljici. _ Knjiga je bogato okrašena s slikami Razprava verske vsebine, katera je spisal bivši ljub- ljanski kneankof. To je'eno njegovih najboljših del. Morda se noben slovenski pisatelj ne zna tako poglo. :biti v otrokovo dušo, kot se zna Ksaver Meško. Knjigo je bogato ilustriral Saša Šantel. a slovensko ljudstvo, v kateri so opisani raz. burijlvi doživljaji mladega mornarja. Skrajno zanimiva zgodovinska povest iz dobe franco. kralja Ludovika XIV. Izšla je v treh natisih, kar znači, da je bilo po nji veliko povpraševanje. ^l. . A _ _ ___ 4 181 strani debela Imjfga s slikami. V nji je natančno an h K. AWD&O-TU R&KA VOJNAopisana vojna, ki je bila predhodnica našega osvoboje- nja. SLOVENSKO PARTftKT KOLEDAR zanimive članke, povesti, zanimivosti, pesmi, .šalo, itd. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. Omana. P. Brodeilcit NEW YORK Gov;anda, Karl 8wroun» Little Falls. Frank Maala. OHIO Barber ton. Jonn Bamnt, Joa HltL Cleveland. Anton Bobek, Chaa Karlinger, Jacob Resnik. M^th. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Girard. Anton Nagode. Lorain, Louis Balant In 1. KumJt Nlles, Frank KogovSek. Warren, Mrs. F. Raciiar Youngstown, Anton Kike!]. OREGON Oregon City, 1. Kcblar. PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank Jaato. Bessemer, Mary Hribar Fraddock, J. A. Germ. Bridgeville, W. R. Jakobeck Brougliton, Anton Ipavoa. Claridge. A. Yerlna Conemaugh, J. Brezovoc. V. Ro-vanSek. Grafton, Fr. Macbek. Export, G. Prsvlč. Louis jopaiH A. SkerlJ. Farrell, Jerry Okorn. Forest City. Math. Kamin Greensburg, Frank Novak. Homer City m okolico, Frank Fa-renchack. Irwin, kfike Panahek. Johnstown, John Polane, Korosheta. Krayn, Ant. Tanflel}: Luzerne, Frank BaHoch. Manor, Fr. Derimhar. Meadow Lands, J. TToprtviak. Midway John 2ust. Moon F^n, Fr. Podmllftek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Viae. Alh J Poga&ar. Presto. F. B. Demahar. Reading J. rcul'ro. Btetiton, A. Hren. Unity Bta. In okolico. J. Fr. Schlfrer. West Newton, Joseph Wlllock. J PetammL UTAH Helper, Fr. Kreha. WX8T VIRGINIA: Wllliama River. Antoa WISCONSIN MUwankea. Joseph Trainnr la Joa. Bom. Sheboygan. John Tihiii— WBST ALUS: k Frank Skok. Rock Sprlnga. ixndi Diamondville, Joe NEW YORK, MONDAY, MARCH 1«, 1931 LARGEST SLOVENK DAILY Ia V. B. SKRIVNOST NEZNANKE ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. IZLETI S PARNIH CUNARD LINE 24 (Nadaljevanje.) TRINAJSTO POGLAVJE. Že mesece je živela Dagmar kot gospodinja na gradu Taxemburg. In v tem času je bila dosti bolj sama, kot kdaj preje v svojem življenju. Njen mož, ki je čutil, da je zapostavljen v njenem obnašanju ter hladu, se je z unemo vrgel na svoje delo. Tekom poletja ter jeseni je bilo treba opraviti še marsikatero gospodarsko deio. , Bil je dosti v gozdu. Odkar pa je padel prvi sneg, je pričel nadaljevati svoje znanstveno delo. Gostov je bilo v tem času malo na gradu. Niso hoteli motiti zakoncev v domnevanih medenih tednih. Dagmar se je zadovoljila s tem, da je kazala napram možu prijaznost in cm i stota ko. Čeprav je pogosto čutil, da bi se lahko vzbudili napram nji gorkejii občutki, jih vendar ni pokazal, da ji ne postane nadležen. Čudno se mu je zdelo, čim dalj časa sta živela skupaj, tem bolj mu j? ugajalo njeno reservirano vedenje. Delalo pa ga je nervoznim. Pogosto jo je hotel predramiti iz tega stanja in pasivnega odpora. Kadarkoli je vstalo v njem hrepenenje, si ni mogel dati nobenega odgovora. Vedno si je zatrjeval, da je povsem zadovoljen, kajti on ima, kar Je zahteval vedno, namreč treznocutečo žensko, od katere ne zahteva ljubezni. Vsled tega se ji je izogibal čim več mogoče. Raditega sta se videla le pri obedih. On se je posvetil delu, in ona je mislila, da je povsem zadovoljen s tem, ker ga ne moti s svojo navzočnostjo. Dagmar pa je trpela vsled tega čudnega obnašanja svojega moža bolj kot je pričakovala. Vedno težja ji je postajala ta maska, in iz stiahu, da ne bi izdala fvoje ljubezni se je kazala bolj hladno kot je bilo to potreba. Večkrat Je čutila, d& je on razžaljen. Kadar pa je (Aleftovec) ILL Korejca brata, povest la mlsijo- nov v Koreji ............................JO Kitna osveta ....................................JU Kuhinja pri kraljici gosji notici JU Kal m Je Markaru sanjala............Jt .98 M Kriiev pot Kaj se je Izmislil Kraljevi« bera« . Levstikovi L sv. Soaetje — legend« — Tetami (Levstik) ...7* t sv. Otročje igre v >Miwwh — Različne poezije — Zabavljlco in puSico — Jeza na Parnaa, — Ljudski Gals t- KraljedvorsU rokopis — Tolma« (Levstik) .. .10 Trdo vezano..........L— S. zv. Slika Lotstfta to njegova kritike tn pdearifco............ M Hitel Trgtfvec, Kupčljskt stražnik. U-radnlk, Jezični doktor. Gostilničar, Klepetuljo, Natakarca. Do. bomik. Itd. ................ (Cretanje Parnikov — Shipping Niwi — Darovana, zgodovinska povest .. .50 Dekle Eliza .................... .40 Dalmatinske povesti ............ .35 Dolga roka .................... .50 Do Ohrida in Bitolja...........70 Doli z orožjem ..........'...... .50 Don Ki šot iz La Manhe...........40 Dve sliki. — Njiva, Starka — < MeSko > .i.................. .60 Devica Orleanska .............. JM! Duhovni boj ................... .50 Dedek je pravil: Mariaka in ikra- teljiki....................... .40 Elizabeta ...................... J5 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ............. .35 Filozofska zgodba ...............60 Fra Diavolo.................... .50 Gozdovnik (2 zvezka) ...........1.20 Gospodarica sveta..................40 Godtevski katekizem............ Jt5 Gostilne v stari LjnbUanl.......«0 GrSi m Mytologfja .............. 1__ Gusarji ........................ .75 Gusar v oblakih ............................ .80 Hadii Morat (Tolstoj) ........ .60 Hči papeža, vez. ...........................1.— broš............................. .75 Hektorjev meč.....-............. J»01 Hedvika ...........................................40; Hudi časi. Blage duie. veseloigra .75' Helena (Kmetova) ............ .40 Hudo Bregdno (II. i»,J ....i... J5 Humoreske, Groteske la Satire, ▼Mano ..................... M broAirsno .................. .66 Izlet g. BronČka................1.20 Vsbranl spisi dr. H. Dolenca.....fit Iz tajnosti prirode.............. .50 Iz modernega sveta, trdo t«. 1.00 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka _________________________________1.50 Igratke broširano ..........................M Igralec ...........................75 Jagnje ........................ JI Janko in Metka (za otroke) .... .31) Jeraai Zmagovat, Bled plazovi.. .50 Jutri (Strug) trd. v............. .15 broft. ....................... J> Jurčičevi spisi: Popolna lsdaja vseh lO svesko*. lepo vezanih..................10.— 18. marca: Albert B^Ilin, Cherbourg, Hamburg 19. marca; Berlin. Boulogne sur Mer, Bremen 20. marca: Aquiiania, Cherbourg-Milwaukee. Cherbourg, Hamburg Pennland, Cherbourg, Antwerpea Augustus. Xapoll, Genova 24. marca: Lafayette, Havre Statendam, Boulogne sur Mer, Rot* terdam 25. marca: President Harding, Cherbourg, Hamburg 26. marca: Dresden, Cherbourg, Bremen 27. marca: Majestic, Cherbourg Saturnia, Trsjt He de France, Havre 28. marca: Cleveland. Cherbourg, Hamburg Leviathan. Cherbourg Minneionka, Cherbourg 29. marca: Baltic, Liverpool 30. marca: Euro pa, Cherbourg, Bremen | 31. marca: Berengaria, t^nerbourg New Amsterdam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 1. apri'a: President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg Deutschland, Cherbourg. Hamburg 2. aprila: . General von Steuben, Boulogne sur Mer. Bremen Olpmpic, Cherbourg Westernland, Cherbourg, Antwerpen 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih oarnikih: lie de France 27. marca; 25. aprila (4.30 P. (1 P. M.) PARIS ' 10. aprila; 30. aprila (3.30. P. M.) (6 P. M.) Najkrajša pot po železnlrl. Vsakdo Je v p«is«-bhi kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vpra&ajte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 19 SVATE STREET NEW YORK. N. Y. 4. aprila: Minnekahda, Boulogne Sur Mer 7. aprila: De Grasse, Havre 8. aprila: Mauretan!&.. Cherbourg George Washington, Cherbourg. Bremen Uremen, Cherbourg, Bremen New York, Cherbourg. Hamburg 9. apri'a: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 10. aprila: Paris, Havre Homeric, Cherbourg Iioma, Napoli, Genova 11. aprila: Minnewaska, Cherbourg Lapiand, Cherbourg, Antwerpen 14. aprila: Vulcania, Trst (IZLET) Aquitania, Cherbourg 15. aprila: Leviathan Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg Europa, Cherbourg, Bremen Albert Bailin, Cherbourg. Hamburg 16. aprila: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 17. aprila: Majestic, Cherbourg St. Louis, Cherbourg, Hamburg Reliance. Cherbourg, Hamburg Pennland, Cherbourg, Antwerpen 21. 'aprila: Berenparia. Cherbourg Lafayette, Havre 22. aprila: President Harding, Cherbourg. Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 23. aprila: Dresden, Cherbourg. Bremen La Bourdunnais, Havre ; 24. aprila: j O'ymplc, Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen Statendam Boulogne Sur Mer Rot-! terdanrf Augustus, Napoli. Genova 25. aprila: He de France Havre (I7.I..KT) Minneionka. Cherbourg 29. aprila: Man Tetania. Cherbourg President Roosevelt Cherbourg. Hamburg Deutschland, Cherbourg, Hamburg 30. aprila: Paris. Havre Republic, Cherbourg Hnmburg Oetieral von Steuben, Boulogne sur Mer, Bremen Lev na Materina žrtev Meje OHM* ... I3 R V I IZLET v staro domovino priredi KRJMJSKO-SLDVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA na 8vetovno«nanem, modernem brzoparniku CUNARD LINIJE BERENGARIA--- dne 20. junija Izletniki se bodo ustavili v "Lisieux" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke Sv. Terezije". Bodo si ogledali Pariz in druge znamenitosti na Francoskem. V Ljubljani bodo počastili grob Slovenskega pionirja in ustanovitelja K. S. K. J. pok. F. S. Susteršiča, itd. Glede potnih likov, permitov, voznih listkov itd. pišite na — JOSIP ZALAR (ali K.S.KJT.), 1004 No. Chicago St., Joliet, lil. ali na sledeče agente: SAKSER STATE BANK MIDTOWN BANK 82 Cortlandt Street, (Leo Zakrajiek) New York, N. Y. 630 Ninth Ave., New York MIHALJEVIC BROS. JOHN L. MIHJ5LICH CO. 6201 St. Clair Avenue (August KoMander) Cleveland, Ohio 6419 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio CUNARD LINE 25 Broadway New York Miljonar brez denarja .......... Malo iivlhnje ................ Muron, krSčanskl deček la Libanona ..................... ' Mladih sanikeraeftov lastni iivo- topis ........................ Mlinarjev Janes ................ Musolin* ...................... Mrtvi Gaata* .................. Mali Kiatd ................... Mesija ........*................. Malenkosti (Iran Albrecht) .... ■Mladim srcem. Zbirka povesti aa slovenska mladino ........... Misterija, roman ................ Morski razbojnik....................... Možje ................................................ Na različnih potih ............ Notar jv nos, humoreska Narod, ki izmira .............. Naša vas, IL del. 0 povesti .... Sova Erotika, trdo ves. ........ Vate leta. trd. ves. ............ brofiirano .................. Na Indijskih otokih ............ Nafti ljudje .................... Nekaj Is ruske zgodovin Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote s bojnih pohodov bi Tiers slovenskega polka ........ Novo življenje ................. Ob M letnici Dr. Janeza L. Kreka Onkraj pragozda ............... Odkritje Amerike, trdo vezano .. mehko vezana...... Praprečanove zgodbe ______________ Tasti in zanki ................ Pater Kajetan .......... ....... .75 M .75 M .49 JU .70 JS% .25 ..25 1.— .50 1.25 .4« , ..55 .ti .v .50 .40 JS5 13» j69 ja M M JB9 , 35 Jt5 Pariški zlatar .................. .35 Prihaja«, Dovest ...............«0 Požlgalec ...................... .25 Povesti, pesmi v prod (Baudelaire) trdo vezano .................. 1.— Plat zvona ................... .40 Pri stricu ...................... JI Prst božji .................... JO Patri a, povest la irske JunaSke doti obe ........................ .30 Po gorah In dolinah ........m.. .80 Pol Uta« vipavea .............. .60 Poslednji Mehlkanos .......... 30 Pravljico H. Majar ............ M Predtržanl, Pieftern in drugI svetniki v gramofonu .............25 riigodbe čebelice Maje. trda t«...L— Ptice selivke, trda res.......... 75 Pred nevihto .................. Jfl Prva ljubezen .................................. .50 Popotniki •••••••••••••»•••••••s »tt Poznava Bop .................. JI P^rhl ••••••tstssiaavtsassssssss PovodenJ ...................... it Praftki Jodek .................. JM Prisega H tiranskega glavarja . ...58 Pravljice In pripovedko (KoSutnlk) L . svesek .....................40 2. avesek .................. jM Pravica kladiva ......... Pabhki la Bote (Albrecht) Prvi« Preganjanje Indijanskih J« .......................... JO Potop. L zv.....................S— Potop, IL «v........... i........ (Oba zvezka skikpaj) ..........5JO Razkrinkani Hanobnrfsnl ...... JO Roman treh src .......................... Roman zadnjega cesarja Kabs-buržana v--------------1J0