OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P. 126 66001 KOPER
Primorski
‘Ninini, piačana v goiuvun	v

itevmk
Abb. postale i gruppo Cena 300 lir
Leto XXXVI. St. 139 (10.659)
TRST, nedelja, 15. junija 1980
'G!?nHrDNEVNlK le -ZaČei !Z0ha'at! V Irstu 13- maia 1945' niegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. — pri norenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnieni Evropi
NAVZLIC NEKATERIM KRITIKAM ZARADI PREMAJHNE ODLOČNOSTI
IZJAVA EGS 0 BLIŽNJEM VZHODU DELEŽNA ZMERNO POZITIVNE OCENE
Glasnik palestinske PLO jo označuje za «korak naprej», čeprav ni dovolj Okretna in jasna - Besna reakcija izraelskega premiera Begina
.BENETKE — Odmevi sklepov zaključenega vrha državnih
glavarjev in ministrskih pred-j™kov devetih držav Evropske "Marske skupnosti so po vsem odraz velikega zanimanja, . Je zanje veljalo že med zase-rpjem, zlasti glede bolj ali manj J^omnih stališč, ki bi jih bila “peterica voljna sprejeti do med-k!rne politike. Znano je, da posebno avtonomni vlogi

v sp’ >šnem mednarodnem po-
dogajanju odločno na-J5°tujejo ZDA, ki hočejo ohraniti »ari ne^ako pokroviteljstvo ^evropskimi zavezniki.
fj;,11 tem se zlasti odlikuje sinejo1 Predsednik Carter, ki igra tii ° ?• ishanjem uspehov v zuna-. Politiki glavno karto v bitki l^novno izvolitev. Najbolj koč-lo ^ašanje je prav gotovo bi-Jpptelišče, ki naj bi ga države hhftriJiavzele do rešitve bližnje-p.tene krize in pa konkretne » ki bi jih s tem v zvezi 1^, b‘ti sprejele. Carterjevi pri-mu evroPska skupnost Ugodila v resnici na ljubo že J skisano zelje sporazumov k- ^P Davida, so očitno morali kav Precei odločni, saj je bilo
^ b,v?ra^anje novih pobud za mir konjem vzhodu glavni kamen
^*nn
spotike med voditelji EGS.
Toda prevladalo je vendar stališče, da je treba zastoju pri uresničevanju sporazumov med ZDA, Egiptom in Izraelom napraviti konec ter da ni nobene stvarne perspektive za resničen mir brez pravične rešitve osnovnega vprašanja usode Palestincev. Besedilo sklepne deklaracije EGS je seveda, kot sad kompromisa, zelo previdno, ponekod celo dvoumno, tako da je o posameznih točkah možna tudi različna razlaga. Temu primemo so tudi različne o-cene, ki jih je deklaracija deležna v posameznih prizadetih državah in v samih krogih in organizacijah Palestincev'.
Po prvem precej ostrem posrednem komentarju najvišjega voditelja organizacije palestinskih o-svobodilnih gibanj Arafata, ki je dejal, da si bodo Palestinci priborili svobodo in narodno ozemlje s puško, je včeraj uradni glasnik PLO Labidi izrazil bolj pozitivno oceno deklaracije EGS, čeprav ne vsebuje izrecno uradnega priznanja PLO in ne omenja ustanovitve palestinske države. Sklep EGS vsekakor predstavlja «majhen korak naprej*, saj priznava Palestince kot narod, ne pa zgolj kot begunce, priznava PLO kot njihovo
■■Ulliiiiiiii||||||||||||l|l,|lmm|,l,limlll„Hll||||(||m||||(|||||||(|||||||||||||m|||||U|m|||||||||||||
ko se nadaljujejo oboroženi spopadi
Zelo protislovne vesti o bojih v Afganistanu
e
iotfetski tisk prvič omenja vojaške izgube v tej državi
^UL
Iz Afganistana pri-v teh dneh zelo protislovne togu0 Poteku spopadov med redno ki jo podpirajo moderno o-jC, tene sovjetske čete, in islam-RjP-nikL V državi ni tujih fcjuj /)®v in zato se uporniki po-
[ft, •	“	'	oaiu ac	mrva
Pat-0 ^kovnih agencij v Indiji :vj °^lstanu. Prav ti viri so vče-red°vali vest, da je upor-,v°3ska v severnem predelu * satena dobesedno obkolila ze-jjjVUno in dobro oboroženo so-1^° divizijo. V deželi so, ved-
v, spopadi
jHjl? Mnenju teh virov, v teku Lj ^Popadi, v katere naj bi io tudi civilno prebi-že od začetka sovjet-JJdora množično beži v so-akistan. Kot smo že omeje treba te vesti, ki pri-1 pr'l,2,afSanistanske fronte ze-
ir*>n° ocen't'. s®! je °tide
% A e® so islamski uporniki oboroženi v primeri s % četami, ki prejemajo °krepitve iz domovine.
t^kakoj. t_ucjj sovjetski tisk po-v zadnjih dneh precej več w i krizi v Afganistanu, če-°li ne specifično omenja črf in velikih protisovjetskih i ^tecij v Kabulu. Ugledni ča-aj emsomoiskaja Pravda* je ■nJ Soja vil neko pismo, v ka-te Prvič omenjajo sovjetske v Afganistanu. Doslej so časopisi objavljali le pis-'V;80 Prihajala tudi iz tujine soglasno obsojala vpliv ia arneriškega imperializm: ^ Predelu Azije.
Ejj ?! Popolna blokada infor-£’. kai-lStveno °vira spoznanje te-,%j te resnično dogaja v tej T^vi, Temu priča tudi bU** razpolagajo tudi islam-ftikj ®Ve z zelo skopimi informa-^jim° dog°tikih v Afganistanu, , H; a Preprečuje pobudo za za i1 v;„,iVarnih pogajanj s sovjet-0 'n z režimom v Kabulu pltj n°r teliko trajno rešitev kripto mir v svetu.
S zamejci *15. zboru Nrjev v Lipici
jlj.^A'— V Lipici je bil vče-i^iča r Pionirjev Jugoslavije. ,> ;,?sfne manifestacije mladih S (Oteklo več kot 6.000 pio-Sji_?‘ vseh naših republik in % i ’ PUsotni pa so bili tudi Nev Zame.istva in otroci naših [•L na začasnem delu v tu-<Semkru’ ki so ga svetili
^ftjLjtenejšim obletnicam jugo-narodov in narodnosti, Ponovno dokazali, da so ločeni stopati po Titovi
poti naprej, po poti miru, bratstva, prijateljstva in dobrih sosedskih odnosov.
Na zboru so tudi zaključili pohod po poteh osvoboditve, v katerem je sodelovalo 20.000 slovenskih in hrvatskih pionirjev, ki so skupaj prehodili 2.500 kilometrov poti skozi vse primorske vasi in zaselke, znane iz narodnoosvobodilnega boja. O tem so tudi danes podali poročilo generalpolkovniku Stanetu Potočarju, raport o kurirčkovi pošti pa generalu Mihi Butari. Udeleženci zbora so prikorakali na prireditveni prostor postrojem v legendarni IX. korpus. Veličasten je bil pogled na mladi rod, ki je z zastavami in transparenti in pionirskimi simboli, izražal moč in enotnost, prijateljstvo in srečo.
Prireditvi so prisostvovali tudi številni predstavniki družbenopolitičnega življenja republike, Krasa in obale. Med njimi je bil predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Mitja Ribičič. Slavnostni govornik pa je bil predsednik republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije Boris Bavdek, ki je med drugim izrazil pripadnost mlade generacije tradicijam našega narodnoosvobodilnega boja in revolucije.
Mladi, ki so se danes zbrali v Lipici, so izpričali, da so pripravljeni nadaljevati to delo, se boriti za boljše življenje, za graditev socialističnega samoupravljanja in še naprej krepiti vezi med narodi in narodnostmi in tako prispevati svoj delež k poglabljanju tradicij narodnoosvobodilnega boja.
L. O.
zastopnico, ki mora biti prisotna na pogajanjih in zavrača vsako samovoljno spremembo statuta Jeruzalema.
PLO pa je pričakovala, da bo EGS sprejela konkretno pobudo za mirovna pogajanja v okviru OZN in varnostnega sveta ali da bo vsaj točneje opredelila posredovalno pobudo, ki jo omenja deklaracija (govori se o bližnjem obisku na Bližnjem vzhodu ožje delegacije, ki naj bi jo vodila predsednik vlade ali zunanji minister Luksemburga, ki b0 julija prevzel predsedstvo evropskega sveta). Naravnost besna je reakcija izraelskega ministrskega predsednika Begina, ki je označil pobudo EGS za »sramoto*, češ da pomeni uvod v novi genocid Judov in je zavrnil pogoj, da se mora Izrael umakniti na meje izpred leta 1967, da se lahko vzpostavi mir.
V	evropskih državah, ki so članice EGS, prevladujejoo tako v poiitičnih krogih kot v tisku u-gcdni komentarji ki upoštevajo predvsem pomembnost dejstva, da so se kljub vsemu voditelji deveterice dogovorili o skupni pobudi na Bližnjem vzhodu. Negativne o-cene prihajajo pa po eni strani od francoske KP, češ da je deklaracija s sklicevanjem na jamstva OZN «brez potrebe odpira pot vmešavanju SZ na tem področju*.
V	Sovjetski zvezi ocenjujejo pobudo EGS kot premalo odločno, češ da se evropske države niso hotele zameriti ZDA, ki ne mara vmešavanja. Tako piše «Pravda», uradna agencija TASS pa ugotavlja, da Carterjeva svarila niso preprečila EGS, da izreče za podporo Palestincem in se zavzame za njihovo pravico do samoodločbe, da ne prizna nobenega novega statusa za Jeruzalem in da izjavi, da so izraelska naselja na zasedenem ozemlju huda ovira za mir na Bližnjem vzhodu. Graja pa evropske voditelje, ker so le «z meglenimi izrazi* priznali PLO. Zelo pozitivno je ocenil deklaracijo EGS japonski zunanji minister Ohira, medtem ko je ameriški predsednik Carter ponovno pribil, da se ZDA ne bodo pogajale s PLO, dokler palestinska organizacija ne bo priznala pravice do obstoja Izraelu.
TALCI NA SVOBODI ROPARJI V ZAPORU
Soglasna obsodba Južno Afrike v varnostnem svetu
NEW YORK — Varnostni svet OZN je predsinočnjim z neobičajnim soglasjem izrekel odločno obsodbo južnoafriške vlade zaradi «masovne represije proti nasprotnikom apartheida in uboja udeležencev mirnih manifestacij in političnih jetnikov*. Resolucija nato zahteva, naj vlada Južne Afrike takoj prekine take nasilne ukrepe, naj osvobodi politične zapornike in preneha vojaške akcije in prevratniške pobude proti neodvisnim afriškim državam. Varnostni svet nazadnje poziva vse članice OZN, naj poskrbijo za strogo izvajanje embarga za vojaške dobave Južnoafriški republiki, z o-dobritvijo ustreznih državnih zakonov, ki naj onemogočijo dobavo orožja po stranskih poteh.
V nasprotju s pozivi OZN pa je vlada v Pretoriji še zaostrila represivne ukrepe. Ravno pred šti-riletnico pokola črnskih demonstrantov v Sowetu je s posebnim ukazom prepovedala vsak shod «političnega značaja* na vsem o-zemlju Južne Afrike.
SEMINAR O MANJŠINSKIH VPRAŠANJIH V SASSARIJU
Bandit Armando Bertello takoj po predaji policistom (Telefoto AP)
Etnocid■ premišljeno uničevanje kulturnih značilnosti manjšin
Referata o pravnih aspektih manjšinske problematike sta podala prof. Alessandro Pizzorusso in prof. Paolo Fois
SASSARI — Včeraj se je na univerzi v Sassariju končalo dvodnevno zasedanje o pravnih aspektih manjšinske zaščite z vidika notranjega in mednarodnega prava. Univerza tega sardinskega mesta je zelo aktivna s preučevanjem manjšinske problematike. Pred poldrugim letom je namreč filozofska fakulteta pripravila zasedanje o jezikovnih aspektih manjšinske problematike. Sedanji seminar pa je bil sklepno dejanje celotnega seminarja, ki ga je pripravila pravna fakulteta v okviru pričevanja mednarodnega prava.
Vladno poročilo na tem referatu je podal prefekt ustavnega prava na univerzi v Piši Alessandro Pizzorusso, ki je. s posebnim ozirom na stanje v Italiji, poudaril težave, ki nastajajo, v državah, ki se istovetijo z večinskim narodom in kjer pogostoma državne oblasti ne poznajo razlike med državo in narodom. Pri vsem tem ni pomembno, kako številna je manjšina; tudi na področjih, kjer je prisotnost manjšine številčnejša od večine, je manjšina v podrejenem položaju. Število je torej nebistveno, bistveni so odnosi, ki morajo obstajati med obema skup-nostima. Pizzorusso je le bežno omenil stanje v nekaterih drugih državah in še zlasti poudaril primer Francije, kjer oblasti odločno na-
sprotujejo vsakršnemu uveljavljanju manjšin.
Seveda je Pizzorusso posvetil o-srednji del svojega govora stanju v Italiji. Poudaril je, da država ne izvaja 6. člena ustave in da ravna z različnimi manjšinami na različne načine. Omenil je zlasti stanje Nemcev na Južnem Tirolskem in vprašanja, ki bodo nastala prihodnje leto, ko se bo moral vsak prebivalec ob popisu izreči o tem, kateri narodnosti pripada. Pizzorusso je še zlasti opozoril na nevarnosti vsakega ugotavljanja manjšin, oziroma na dejstvo, da je ugotavljanje lahko neresnično ali vsaj neverodostojno, tudi zato, ker je konec koncev namen oblasti, da z ugotavljanjem dokažejo, kako majhna in šibka je manjšina. Tudi sicer je italijanska zakonodaja, kar zadeva manjšine, izredno pomanjkljiva, pač pa je po mnenju Pizzorussa pozitivno dejstvo, da so nekatere dežele pripravile oziroma pripravljajo zakonske ukrepe za ovrednotenje jezikovnih skupnosti.
O mednarodnih aspektih manjšinske zaščite je govoril docent mednarodnega prava na rimski univerzi prof. Paolo Fois, ki je uvodoma navedel najpomembnejše listine mednarodnih organizacij, predvsem u-stanovno listino OZN in listino o
iiiiiiiiinuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ni n iii iiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 11111111111111111111111111! iii ii im iiiiiiiiiiii in Milin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii iiiii tulili min iiiiuiii iiiiiiiimiiiiiiiiimuiiiiiii
SREČEN KONEC POSKUSA ROPA V OSREDNJEM SEDEŽU BflNCO Dl ROMA V MILANU
Oboroženi banditi so se predali policiji in izpustili ugrabljene bančne uradnike
Nihče izmed talcev ni bil ranjen -vzeti življenje in sedaj leži ranjen
Bandit Alberto Manfrin si je pred predajo skušal v bolnišnici - Napeta pogajanja so trajala 17 ur
MILAN — Po sedemnajstih urah napetih pogajanj so se včeraj zjutraj trije banditi, ki so med poskusom ropa v zavodu Banco di Roma ugrabili 37 ljudi, predali policiji. Nihče izmed talcev ni bil ranjen, le en bandit si je malo pred predajo skušal vzeti življenje in sedaj leži ranjen v neki milanski bolnici. Konec koncev sta se poskus ropa v enem najpomembnejših bančnih zavodov v Milanu in ugrabitev velikega števila u-radnikov srečno končala, celotna zadeva pa bi imela lahko tragične posledice. Zabarikadirani roparji so namreč ponoči celo zahtevali večjo vsoto denarja in helikopter za beg in v, primeru, da jim oblasti ne bi ugodile, so grozili s pokolom. Policisti in sodniki, ki so vodili dolga pogajanja z banditi, pa so ubrali nevarno, a v tistem trenutku tudi edino možno taktiko: zavlačevati pogajanja, utruditi zločince, ki so tako razumeli, da jim preostaja lahko le predaja.
Vse se je začelo v petek popoldne, ko so trije oboroženi banditi v še nepojasnjenih okoliščinah vdrli do močno zastraženih podt zemskih blagajn osrednjega sede-ža Banco di Roma v Milanu. Pri tem pa se jim je gotovo nekaj zataknilo in alarmne naprave, ki so neposredno povezane s kvesturo, so sprožile veliko policijsko akcijo. Čez nekaj minut so karabinjerji in policija obkolili poslopje, kjer ima sedež banka in roparji niso imeli več nobenega izhoda za beg. V tem brezizhodnem položaju so pod grožnjo orožja ugrabili 37 bančnih uradnikov in lahko po-
skušali še zadnjo, brezupno možnost za beg. Začela so se tako dolga in napeta pogajanja s preiskovalci, ki pa sd niso bili na jasnem, kdo so v resnici zločinci in kakšne namere imajo, saj so sprva krožile tudi govorice, da gre morda za teroriste.
Nekaj po osmi uri zjutraj pa se je vse srečno končalo. Prvi se je policiji predal 33-letni Claudio Ber-telli, ki je privedel za sabo vse ugrabljene uradnike, čez nekaj minut mu je sledil še 38-letni brat Armando, kot zadnji pa se je silam javnega reda predal 35-letni Alberto Manfrin, ki si je malo prej s strelom v srce skušal vzeti življenje. Hudo ranjenega so ga pripeljali v neko milansko bolnišnico in v večernih urah se je njegovo zdravstveno stanje rahlo izboljšalo.
Vodja zločinske tolpe je bil po mnenju policije prav Manfrin, ki je imel v preteklosti večkrat o-pravka s sodstvom zaradi tatvin. Tudi Claudio Bertelli je bil pred leti obsojen na nekajmesečno zaporno kazen zaradi ropa, njegov brat Armando pa ni imel nikoli o-pravka s sodnimi oblastmi.
ZKJ pa, da uspešno nadaljuje vodenje jugoslovanskih narodov pri razvijanju socialističnega samoupravnega sistema*. Hua Guo-ferig izraža nadalje najboljše želje za utrditev bratske enotnosti in ljubezni med vsemi jugoslovanskimi narodi, v borbi za zaščito neodvisnosti in načel neuvrščenosti.
Voščila Hua Guofenga novemu predsedniku ZKJ
PEKING — Predsednik kitajske KP Hua Guofeng je poslal novoizvoljenemu predsedniku Zveze komunistov Jugoslavije Stevanu Doronjskemu brzojavko, v kateri mu želi cnovih uspehov pri delu.
................
«Dobri gospodje Schwarzenbachi...»
V deželi za devetimi gorami in devetimi vodami se je nekoč oblikovalo gibanje, ki se je proglašalo za zaščitnika starih, domačih vred not: poštenosti, čistoče, reda. Z velikim nezaupanjem .da ne rečem sovraštvom, je gledalo na vsakega *drugorodca», češ da že s svojo prisotnostjo kvarno vpliva na starodavne navade in običaje. Tako stališče je bilo povsem a-nahronistično, saj ic bila ona izbrana dežela etnično zelo raznolika in je v glavnem živela od trgovanja s tujci. A patriolKviga gibanja to dejstvo ni motilo. V trdnem prepričanju v svoj prav, se je pgstgvilo tako rekoč proti celemu svetu in se proglašalo za edinega resničnega predstavnika malega človeka in njegovih inte resov. Svoje pristaše je našlo v
vseh strankah, od levice do desnice, in na njihovo grozo se je v nekaj letih napihnilo Kakor gumijast balon. Ko se je do skrajnosti razmahnilo, je pod pritiskom svoje lastne praznine tudi počilo m se razblinilo v nič.
Zaključek te zgodbice vam je že povedal, da nisem govoril o «Listi za Trst*. V mislih sem i mel gibanje, ki ga je ustanovil sredi šestdesetih let. v prvi vrsti iz protesta proti vedno številne] šim italijanskim delavcem, Švicar ski advokat Schivarzenhach. Ta človek izbranih manir in populi stičnih besed je celo zahteval in dosegel, da so proti tujcem razpisali referendum, ki se je. na srečo za dobri ugled Švicarjev v svetu, končal z njegovim porazom. Za nekaj časa pa mu je
vendarle uspelo zmešati štrene švicarskega političnega življenja in dokaj zgovorno tolmačiti zbeganost, negotovost, ksenofobijo nekaterih švicarskih meščanskih slojev.
Kot vidite, iLista za Trst» ni e dinstven pojav: izraz je globoke krize, ki več ali manj povsod tare evropskega malomeščana. Pred izzivanjem sodobnega sveta, nje gove dinamike, odprtosti, razve janosti, pritiska v svoji ideološki in kulturni nebogljenosti ta «dobri gospod Schmarzenbach» kot noj glavo v pesek, v prepričanju, da nevarnosti ni, če je ne vidi. «švi ca za Švicarje», je bila parola, ki jo je bilo pred leti slišati v bhž nji alpski konfederaciji, kakor je danes pri nas v zraku geslo *Trst za Tržačape». Seveda za prave
ki govore pravi in pravilno mislijo
Tržačane, one, tržaški jezik po tržaško.
Prof. Urs Altermatt s freiburške univerze, ki nam je pred kratkim na posvetovanju o fašizmu v E-vropi govoril o tem švicarskem pojavu, nas je vprašal, ali je mogoče Schivarzenbachovo gibanje smatrati za fašistično. Rekli smo, da ne povsem: fašizem je imel še nekatere druge značilnosti (terorizem, militarizem, imperializem), ki jih gibanja kot je bilo Schutar zenbachovo ali kot je *Lista za Trst*, nimajo. Vendar smo bili vsi mnenja, da so taki pojavi nadvse nevarni, ker nakazujejo smer. v katero se v Evropi podajajo mnogi *dobri gospodje Schivarzen bachi*. Kaj pa če je to fašizem našega časa? JOŽE PIRJEVEC
LA PAZ — Bolivijska vojska je včeraj nepričakovano sprejela 29. junij za datum predsedniških volitev. Pred dnevi so namreč najvišji vojaški poveljniki, ki jih podpirajo reakcionarne sile, zahtevali od parlamenta in od začasne predsednice Guieilerjeve odložitev omenjenih .volitev ter pri tej zahtevi grozili z državnim udarom. Parlament pa je odločno zavrnil to ilegalno zahtevo in vojska se mu je morala podrediti. Kljub temu. pa je položaj v Boliviji napet in ni zaključiti nepremišljenih potez s strani vojske.
PRED SEJO CK KPI
Različne ocene Berlinguerja in Napolitana
RIM — Vsedržavno vodstvo KPI je sklenilo sklicati centralni Lomite stranke 24. t.m., da opravi dokončno oceno volilnih izidov, razpravlja o oblikovanju odborov v krajevnih upravah in s tem v zvezi o odnosih s PSI. Prav v zvezi s temi vprašanji so nekateri najvišji voditelji KPI že izrazili svoje mnenje v intervjujih in izjavah. Današnje strankino glasilo objavlja dolg intervju z Ber-linguerjem, ki se izraža precej ostro do PSI, češ da se je pied-stavil na volitvah z različnim in kdaj tudi protislovnim licem, da pograbi glasove povsod.
Glede splošnejše teme enotnosti levice je tajnik KPI zatrdil, da gre predvsem za enotnost ljudskih množic, ne pa za kompromise med strankami. Skupen načrt je možen, je poudaril Berlinguer, ne sme pa biti recept, ki ga narekujejo «glavni štabi* po dogovoru ob mizi. Berlinguer zanikuje, da bi izid volitev okrepil vlado, saj so stranke, ki jo sestavljajo povečale svoje glasove le od 51 do 52 odstotkov, obžaluje pa. da se je povečala razdvojenost države, z naprednim severom in nazadnja škim jugoom.
Drugačen je ton voditelja KPI
NapoUtona v intorjuju nekemu ted niku. Zavzema se za obnovitev
dobrih odnosov s PSI in Craxijem in zatrjuje, da stranki ni več vodilo zgodovinski kompromis, ampak «enotnost levice*, pri čemer se sklicuje na stališča Amendole iz leta 1964, ko je zagovarjal «e-notno stranko delavskega razre-da», v bistvu združitev med KPI in PSI. Spričo tega je pričakovati, da bo razprava v centralnem komiteju KPI bogata, odprta in bržkone ne preveč diplomatska.
P. P.
] človekovih pravicah ter poudaril, da imajo članice OZN dolžnost, da spoštujejo te listine, in jih na svojem ozemlju izvajajo. Foiš je nato podal pregled in kratek oris vsebine mednarodnih dogovorov in sporazumov, ki zadevajo manjšine, med katere je vključil tudi osimski sporazum.
Najzanimivejše pa je bilo nedvomno predavanje asistentke na pravni fakulteti v Ženevi Marianne Wil-helm, ki je govorila o pomenu pojma «etnocid». Tudi ona je dejala, da je pojem narodnostne manjšine nastal, ko so bile ustanovljene države, ki so se istovetile z večinskim narodom. Manjšine se pojavljajo ponekod samo kot skupnost kulturnih značilnosti, drugod pa s potrebami višje stopnje: družbenimi, gospodarskimi in kulturnimi. Sila, ki se upira manjšinam, teži k »poenostavljanju* stanja, izogiba se «partikularizmov» in torej uravnava življenje celotne skupnosti :x> svojem modelu.
Drugi skupnosti vsiljuje večina svojo kulturo, pojmovano kot seštevek vrednot neke skupine ljudi in njihov način življenja. Tako prihajo do kulturne dominacije, ko večina prisili manjšino, da osvoji njeno kulturo. S časom pa se dominacija spremeni v «etnocid», ko večina izpelje postopek kulturne dominacije do take stopnje, da se manjšina odpoveduje svoji kulturi. Kulturna dominacija je torej enostranski prenos nekega kulturnega modela na zunanjo skupnost, »etnocid* pa je, kot zadnja stopnja kulturne dominacije, sistematično uničevanje mišljenja drugih oseb. Medtem' ko je genocid fizično uničevanje neke skupnosti, je etnocid uničevanje kulture. V obeh pojmih pa je skupni dejavnik uničevanje različnosti. Pri genocidu se ta različnost običajno odraža s fizičnimi značilnostmi in je torej »odprava* različnosti v fizičnem uničevanju. Pri etnocidu pa sq ta različnost odraža drugače, z notranjimi vrednotami neke skupnosti, ki jih je mogoče odpraviti. Zato gre tu za dolgoročno in široko zasnovano u-ničevanje kulture, ki jo je treba pojmovati kod seštevek vrednot neke skupine in kot zunanji izraz človeka v okviru skupnosti, v kateri živi. Ta popolna dominacija, ki jo predstavlja etnocid, pa ni nič manj nevarna od genocida: razlika je v tem, da je navzven ne opazimo, vendar pa vodi — kot politika genocida — v uničenje »različnosti* in v utrjevanje centrali' stičnega sistema.
nilllMIIIIIIIIIIII|||||||||||l|||||M|||||||||||||||tii|||uii||imil|||||||||,||,m,||,|||m,||||||||||||||||||||||||||||||||tf4|
Uradni rojstni dan britanske kraljice
Britanska kraljica Elizabeta H. Je včeraj praznovala svoj »uradni* 54. rojstni dan. Ob tem prazniku, ki ne sovpada z dejanskim kraljičinim rojstnim dnem, je podelila vrsto odlikovanj. Na sliki kraljica Elizabeta in princ Filip pregledujeta častno stražo
TRŽAŠKI DNEVNIK
POLITIČNI POLOŽAJ EN TEDEN PO VOLITVAH
v
Se vedno v začetni fazi pogovori o bodočem upravljanju pokrajino
Jutri sestanek medLpTin KD ■ Nabrežinska sekcija KPIo volilnih izidih ■ SSk pred razpravo v občinskem svetu o razlastitvah na Kolonkovcu in na Opčinah
Politično življenje v tržaški pokrajini še vedno poteka v znamenju ocenjevanja volilnih rezultatov in «preizkušanja terena* v pričakovanju začetka pravih pogajanj za sestavo novih uprav na pokrajini in v okoliških občinah. Kar se tiče pokrajine, ima seveda giavno besedo Lista za Trst, kateri pritiče naloga
—	kot stranki relativne večine — da sproži pobude in predloge /a bodoče upravljanje pokrajine. Toda vse je še v začetni fazi, ki se bo zaključila jutri s sestanki delegacije LpT s predstavniki PR, MIT, PSDI, SSk, PRI, KD in MSI.
Prav zato, ker gre šele za začetno fazo, ni čudno, da postavljajo predstavniki liste maksimalne zahteve: volilni rezultati naj bi poverili cme-lonarjem» nalogo, da upravljajo ne samo pokrajino in tržaško občino, pač pa celo nekatere okoliške občine — Milje in Nabrežino — kjer je LpT dosegla zelo pičle rezultate. To maksimalistično zahtevo sta tako KPI kot PSI že zavrnili na sestankih, ki so bili na vrsti v petek, glavni problem pa obstaja vpraša nje upravljanja tržaške pokrajine. V tem pogledu bo velike važnosti prav jutrišnji sestanek med KD in LpT glede na to, da se veliko govori o takem ali drugačnem sporazumu med obema strankama. Kot smo že pisali, bi se morali prvi rezultati morebitnega sporazuma videti čez slaba dva tedna, ko bo tržaški občinski svet spet razpravljal o proračunu. Tokrat so listarski u-pravitelji vključili v proračun to-di posojila za javna dela, kar pa pomeni, da je treba proračun odobriti z absolutno večino glasov. Posledica tega pa je. da ne zadostuje več, da se demokrščanski svetovalci vzdržijo glasovanja, kot so storili lani, ko so na ta način omogočili odobritev proračuna, ampak morajo direktno glasovati za proračun, ki bi v nasprotnem primeru bil zavrnjen, kar bi odprlo vrata komisarski upravi.
Iz raznih uradnih ali poluradnih i-zjav demokrščanskih predstavnikov bi se dalo sklepati o določeni pripravljenosti KD, da podpre proračun Cecovinijeve uprave, vprašanje pa je, kaj je pripravljena lista ponuditi v zameno. To pa še posebno, ko demokrščanski voditelji s pokrajinskim tajnikom Coslovichem na čelu ne kažejo nobenega navdušenja, da bi upravljali pokrajino skupaj z listo, sami pa je ne morejo
—	niti ko bi jim lista ponudila zunanjo podporo — ker ne razpolagajo 7 zadostnim številom odbornikov (K D ima v pokrajinskem svetu 7 predstavnikov, odbor pa sestavlja 9 članov).
Glede okoliških občin je gotovo, da bo miljsko občino še naprej vodila koalicija med KPI in PSI, prav tako ni pričakovati sprememb v Dolini, Zgoniku in na Repentabru. V Na brežini bi po pričakovanjih moralo priti do vstopa predstavnikov Slovenske skupnosti v odbor, saj so se v tem smislu že pred volitvami i-zrekle KPI in PSI ter sama SSk. Pogajanja za sestavo občinskega odbora pa se za sedaj še niso začela, pač pa se bodo v prihodnjih dneh, kot je rečeno v tiskovnem poročilu nabrežinske sekcije KPI.
Tajništvo KPI Devin - Nabrežina, pravi še poročilo, se zahvaljuje občanom, ki so s svojim glasom o-mogočili, da je bila KPI potrjena kot najmočnejša politična sila v občini.
Izid volitev dokazuje, se nadalju-
je poročilo, da volivci cenijo delovanje levičarske uprave in prispevek Slovenske skupnosti, ki je posredno omogočila upravljanje. Potrditev in uspehi KPI, PSI in Slovenske skupnosti dovoljujejo, da z zaupanjem gledamo na bodoče perspektive.
Zelo pozitiven je tudi odgovor, ki ga je ljudstvo dalo KD in Listi za Devin Nabrežino, ki sta doživeli velik poraz; tako se ni uresničil predlog posl. Tombesija, ki je nameraval sestaviti občinsko upravo z demokristjani in predstavniki Liste za Devin . Nabrežino.
Tajništvo KPI je sklenilo sklicati partijski aktiv v ponedeljek, 16. junija, ob 20.30 v čitalnici občinske knjižnice v Nabrežini z namenom, da analizira volilne izide in bodoče perspektive, se zaključuje tiskovno poročilo devinsko - nabrežinske sekcije KPI.
Volilne izide in politični položaj v tržaški pokrajini je proučil tudi pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti, ki je po seji objavil poročilo, ki pa je posvečeno izključno vprašanju razlastitev na Kolonkovcu in na Opčinah.
Tržaški občinski odbor je namreč za 20. junij sklical sejo občinskega sveta, na dnevni red katere je postavil razne sklepe o ljudskih gradenj na Kolonkovcu in na Opčinah. To dejstvo toliko bolj preseneča, pravi poročilo SSk, ker je občinska uprava pred volitvami zatrjevala, da bo ponovno preučila vse načrte ljudskih gradenj, tako da bi prenehala socialno krivična in za Slovence tudi narodnostno škodljiva praksa razlaščanja malih posestni? kov.
Izvršni odbor SSk je novo nastali položaj ocenil za zelo resnega in zaskrbljujočega, ker po nekaterih znakih sodeč obstajajo možnosti, da bi tudi nekatere stranke, ki so v opoziciji proti Cecovinijevemu odboru, v eni ali drugi obliki omogočile odobritev omenjenih sklepov občinskega odbora.
Slovenska skupnosti izjavlja svojo globoko zaskrbljenost nad to možnostjo, a obenem zagotavlja vsem prizadetim, da se bo do zadnjega borila proti nadaljnjim razlastitvam naših ljudi. V teku so zato priprave za sklicanje krajevnih sestankov z neposredno prizadetimi.
Zaključni izidi na naših višjih srednjih šolah
Licej
«France Prešeren»
I.	A
Izdelali so Martina Armani, Dana Bertocchi, Riccardo Callin, Klena Cerqueni, Alenka Dobrila, Daniela Duic, Aljoša Gašperlin, Erika Košuta, Tamara Pahor, Katja Palčič, Peter Paoli, Roberto Reale, Bojana Spacal, Edi Albi-Starc, Ivo Tuli, Mitja Vekjet. 6 dijakov ima popravne izpite. 3 dijaki so bili odklonjeni.
II.	A
Izdelali so Livia Corossez, Uroš Cossutta, Miloš Crismancich, Martina Kofol, Luka Furlan, Veronika Lokar, Ada Močnik, Neva Obersnel; Cinzia Ostrouška, Patrizda Orel, Sara Pertot, Magda Samec, Evgen Sancin, Stefano Schillani, Sara Su-perina, Peter Volk, Barbara Zetko, Peter Zupančič. 1 dijak ima popravne izpite.
III.	A
Izdelali so Vesna Bajc, Roberto Covaccio, Roberto Devetak, Peter Gerdol, Boris Gruden, Erika Junc, Igor Scherl, Dario Švara, Vera Ves-sel. Norma Zoch, Irene Zubalič. 3 dijakom niso izročili izidov, 2 dijaka imata popravne izpite.
IV.	A
Izdelali so Neva Bachi, Borut Bajc, Nadia Benolič, Silvia Callin, Vesna Danieli, Nadja Furlan, Barbara Gruden, Andrej Merku, Elizabeta Načinovi, Rajko Pertot, Andrej Prašelj, Erika Slama, Marko Štavar,
iiiiiiiiiiMiiifiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
OB NAPOVEDI ODPRTJA NOVIH KAMNOLOMOV PRI BAZOVICI
Kmečka zveza zahteva od dežele da spoštuje mnenje prebivalstva
Pismo odborništvu za industrijo doslej brez odziva ■ Kaj menijo Bazovci?
Kmečka zveza je 17. aprila letos naslovila na deželno odborništvo za industrijo sledeče pismo: «Dalj časa se že v naši pokrajini širijo vesti ,da bo za potrebe v pokrajini nujno odpreti nove kamnolome. Iz ne uradnih vpsti smo 2vedeli, da se pripravljajo dokončne rešitve temu problemu in da so bile že preučene možnosti za nove lokacije. Naša zveza je mnenja, da bi pristojno od. borništvo moralo smatrati za nujno in potrebno, da se pri takih odločitvah posvetuje tudi z neposredno prizadetim prebivalstvom in njihovimi organizacijami. Večkrat srno namreč imeli priliko opozoriti pristojne oblasti, da se ne bo smel nihče čuditi, če se bodo kmetje z vsemi zakonskimi sredstvi upirali odločitvam, ki jim bodo gotovo v škodo, ker bodo sprejete brez njihove vednosti in možnosti soodločanja. Pričakujemo si zato, če je naša zaskrbljenost s tem v zvezi upravičena, da nas seznanite z zadevo in s tem omogočite boljše u-sklajevanje raznih družbenih in gospodarskih potreb na teritoriju.* Upravičeno smo pričakovali, da bo pristojno deželno odborništvo u-poštevalo našo prošnjo in naš predlog in to ne samo zaradi obvez in dolžnosti, ki jih ima in mora imeti vsak javni upravitelj do slehernega občana, ampak tudi in predvsem zaradi svečanih obvez in izjav, po katerih naj bi bila tužive-cemu avtohtonemu prebivalstvu o-mogočena in priznana pravica do soodločanja pri vseh pobudah, ki ga neposredno prizadevajo. Po zad njih še neuradnih vesteh pa smo kljub vsemu prisiljeni dvomiti v
HuiiimmimimiiiiiiiniiiiiHiiMiHiiuiitiiHiiinMiiiiHHiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiMmiiiiiminiiMiiiuiMiiiiii
NA ŠKEDENJSKEM POKOPALIŠČU
SLOVO OD DRAGA PAHORJA
Svojci, prijatelji in znanci so včeraj pospremili na zadnjo pot tovariša Draga Pahorja. Z nemo bolečino v srcu so se poslovili od zvestega prijatelja in neutrudnega delavca; šolnika, vzgojitelja, prosvetnega in družbenopolitičnega aktivista, ki se je vztrajno boril za pravice zamejskih Slovencev v Italiji, raziskovalca in zgodovinopisca, ki je veliko pozornosti posvetil predvsem mladini. Mladino je seznanjal s preteklostjo svojega naroda, saj se je globoko zavedal, da morajo mladi rodovi prav iz spoznanj preteklosti graditi svojo sedanjost in bodočnost.
Pred grobom v rodnem škednju, iz katerega ga je življenje odpeljalo v svet, da bi ga vmilo kot predanega aktivista v boju za pravico, je v imenu krajanov spregovoril Dezi-dertj Švara, v imenu prosvetnih delavcev pa se je od tovariša in dolgoletnega sodelavca poslovil predsednik ZSKD Klavdij Palčič, ki je o-njegov lik in življenje ter po
udaril, da ostajajo njegove besede in zgledno življenje dragocena oporoka, iz katere bomo še dolga leta črpali.
Načelnik tabornikov Rodu Modrega vala in ravnatelj zgodovinskega odseka pri NŠK Milan Pahor se je Draga Pahorja spomnil v zvezi z njegovim delom z mladino in njegovim znanstveno - raziskovalnim delom. Orisal je lik človeka, ki ga je vpeljal v delo z mladino, to je v taborniško organizacijo in mu je bil učitelj pri delu na znanstveno - raziskovalnemu polju.
Kot partizanski soborec, šolnik in prijatelj se je od Pahorja poslovil Oskar Venturini, zbor »Tabor* z Opčin pa mu je v slovo zapel žalostin-ki »Vigred* in »Smrt v Brdih*. Tudi mladi taborniki so se hoteli oddolžiti spominu svojega vzornika in mentorja in so na častni straži ob grobu še enkrat potrdili globoko spoštovanje in ljubezen do človeka, ki jih je vzgajal in dolgo let tudi vodil.
resnično demokratičnost in odprtost tudi novo sestavljene deželne vlade, ki na skrivaj hoče postaviti pred izvršeno dejstvo prebivalce, kmete in lastnike iz Bazovice. Tem namreč grozi večna nevarnost, da bo dežela v kratkem izdala odlok za odpiranje novih kamnolomov na področju, ki gre od ovinka pri ključu proti Pesku, oziroma na področju za javo Italcementi in javo Scoria.
Kolikor je znano, mora glede te izbire deželne uprave izraziti svoje mnenje samo še tržaška občinska uprava, v kolikor zadeva ta pobuda njeno teritorialno pristojnost. Ni znano, kakšno stališče bo zavzela
V torek odprtje tržaškega velesejma
V torek, ob 16. uri bo pri Montebelu uradno odprtje 32. mednarodnega tržaškega velesejma. Sejem b' odprl predstavnik osrednje vlade — govori se, da bo to minister za zunanjo trgovino Manca — vendar do sinoči vodstvo velesejma ni prejelo ustreznega zagotovila. Na letošnji prireditvi nastopa s svojimi izdelki in proizvodi okrog 30 držav, uradno pa so prisotne Jugoslavija, Avstrija, Brazilija, Kamerun, Srednjeafriško cesarstvo, Kongo, Etiopija, Filipini, Gabon, Zahodna Nemčija, Gana, Indija, Indonezija, Ruanda, Togo in Ljudska republika Kitajska (slednja bo letos prvič prisotna na naši osrednji gospodarski prireditvi).
Sejemski koledar je razčlenjen takole:
Torek, 17. junija — Dan Zahodne Nemčije
Sreda, 18. junija — Dan Jugoslavije
Četrtek, 19. junija — Dan kave Petek, 20. junija — Dan kave (nad.)
Sobota, 21. junija — Posvet o senčni energiji
Ponedeljek, 23. junija — Dan LR Kitajske
Torek, 24. junija — Dan Indonezije
Sreda, 25. junija — Predstavitev celovškega sejma Četrtek, 26. junija — Dan Avstrije
Petek, 27. junija — Dan lesa Sobota, 28. junija — Dan lesa (nadaljevanje).
tržaška občina, upoštevajoč velike interese, ki pritiskajo na tako rešitev. Kaj pa menijo o vsej zadevi domačini iz Bazovice, če upoštevamo posledice, ki jih prinašajo tovrstni kamnolomi za drobljenje ka-mnja (prah in ropot)? To vprašanje si morajo nujno postaviti tudi pristojne oblasti, nanj pa morajo seveda odgovoriti neposredno prizadeti Bazovici.	Edi Bukavec
Razstava vin v Zgoniku
V okviru 16. občinske razstave vin v Zgoniku je bil včeraj mednarodni balinarski turnir za sedmi kraški pokal, ki se je zaključil z zmago Kobje glave pred Komnom in Rijeko. Popoldan se je na reviji »Zaplešimo, zapojmo* zvrstilo 6 o-troških folklornih skupin, kot gost pa je nastopil otroški pevski zbor PD Prosek - Kontovel.
Prvo nagrado za najboljše belo vino je prejel Ivan Milič iz Zgonika, drugo nagrado Stojan Stubelj iz Saleža, tretjo pa Karlo Štolfa iz Saleža. Za najboljši teran je prvo nagrado dobil Marčelo Doljak iz Samatorce, drugo nagrado Stojan Stubelj iz Saleža, tretjo Boris Milič iz Saleža.
Razstava se bo danes zaključila s turnirjem v briškoli, ki bo ob 10. uri, in kulturnim programom (s pričetkom ob 17. uri), ki bo obsegal koncert ansambla Lojzeta Hledeta iz števerjana, koncert godbe na pihala Breg iz Doline in nastop gimnastične skupine iz Ljubljane. Ob 21. uri bo tombola z dobitki v višini 160.000 lir, nakar ples z ansamblom Supergroup. Organizatorji so za ljubitelje nogometa preskrbeli tudi barvni televizor, da bodo lahko sledili tekmi Italiji - Anglija, (bs)
IPPZ na prazniku komunističnega tiska
t
n,T¥Vr;> 3
V nadaljevanju praznika komunističnega tiska na igrišču pri Val-mauri je sinoči nastopil Tržaški partizanski pevski zbor, s čimer so prireditelji praznika hoteli pomenljivo praznovati 35. letnico osvoboditve. Koncert je kakor običajno navdušil izredno množico ljudi, ki je kljub nogometni tekmi do zadnjega kotička natrpala prostore na igrišču. Po uvodnih besedah Boruta Kodriča in Claudia Zacchaia sta spregovorila Dušan Kodrič in Arturo Calabria, ki sta po orisu mednarodno političnega položaja seveda še posebno pozornost posvetila krajevnim političnim raz-
Tatjana Stefani, Michela Vassallo, Ingrid Vigini, Boris Vitez, Ivo Vol-pi, Pavel Zobec. 1 dijak ima popravne izpite.
V. A
Enajst izmed 12 dijakov je bilo pripuščenih k maturi.
l.	B
Izdelali so: Pietro Furlan, Tatjana Gregori, Alenka Jeric, Maja Milič, Ivan Pangos, Martina Pertot, Rossana Pertot, Elena Počkaj, Mirtam Rebula, Aleš Roncelli, Valentina Škabar, Alessandra Škerk, Daniela Stocca, Magda Švara, Massi-mo Vecchiet. 4 dijaki imajo popravne izpite, 1 dijak je bil odklonjen.
n. b
Izdelali so: Viviana Bukavez, Lo-redana Celea, Liana Drašček, Na-sta Gori, Kajetan Kravos, Damiana Ota, Dinora Peric, Cristina Spetič, Pavel Starec, Marco Stocca, Mitja Terčon, Ivan Visentin, David Vassallo, Franka Zeriali. 6 dijakov ima popravne izpite.
m.	b
Izdelali so:	Maria Grazia De
Matteis, Ksenia Canziani, Davide Čok, Franco Guštin, Marco Hussu, Martina Kakes, Gianni Pecchiar, Vasilij Pertot, Marco Pisani, Aleksander Sedmak, Andrej Škrinjar, Katja Starc, Edi Zobec. 2 dijaka imata popravne izpite.
IV. B
Izdelali so: Davide Bencina, Carli Damiana, Maria Valeria Chemelli, Mirta Čok, Andra Gulič, Paolo Guštin, Sandra Kjuder, Dejan Malalan, Laura Maver, Lorenza Mervič, Ma-
ria Cristina Milič, Dario Olenik,
Nadia Pangos, Boris Salvi, Ksenia Slavec, Robert Starec, Mojca Švab. 1 dijakinja je neocenjena, 8 dijakov ima popravne izpite.
V. B
Vseh 17 dijakov je bilo pripuščenih k maturi.
IV.	v. g.
Izdelali so Cristina Guštin, Martina Leghissa, Fabio Malalan, Tamara Petaros, Alessandro Semen, Tanja Starc, Tatjana Zaccaria, Ingrid Zorn. 3 dijaki imaio popravne izpite, 1 dijaku niso izročili izidov.
V.	v. g.
Izdelali so Gabriella Bezin, Sara Milič, Caterina Modic, Franca Po-ropat, Ines Škabar, Susanna Škabar, Martina Slokar. 10 dijakov ima popravne izpite.
I.	klasični licej
Izdelali so: Dario Ravbar, Anna Sossi, Rada Zergol.
II.	klasični licej
Izdelala sta: Bruna Ciani in Luigi Cossutta.
ID. klasični licej
Vseh 10 dijakov je bilo pripuščenih k maturi.
Trgovski zavod «Ž. Zois»
I. A
Izdelali so: Vilma Canziani, Sonja Guštin, Alenka Krizmančič, Enrico Mauri, Sabina Salvi, Sonja Škerla-vaj, Dorjan Smotlak, Ester Smot-lak, Aleš Stefani, Franka Tul, Damjan Vodopivec; 7 dijakov ima popravne izpite, 1 dijak je bil odklonjen.
I. B
Izdelali so: Suzanna Briscak, Sonja Bucavelli, Tamara Danieli, An-dreina Menegatti, Nadja Pertot, Liljana Petelin, Katja Skerk, Franka Slavec, Emanuela Trampuž; 6 dijakov ima popravne izpite, štirje so bili odklonjeni.
I. C
Izdelali so: Annamaria Apollonio, Kristina Baldini, Sara Cok, Lucia Ciac, Aleksander Gruden, Anasta-
zija Koršič, Katja Kuk, Igor Meden, Giuliano Pelizon, Elena Puric, De-lia Sivitz, Andrej Stecca, Vera Sto-per, Sergij Zettin; 6 dijakov ima popravne izpite, eden je bil odklonjen.
II. A
Izdelali so: Suzana Bandi, Sido-nija Berdon, Igor Ciacchi, Donatella Crisma, Rosana Klun, Eleonora Kocijančič, Caterina Leghissa, Elena Maver, Gabriella Pahor, Gabriella Pecarich, Andrea Pupis, Nadia Puzzer, Annamaria Suber, Paolo Vi-dali, Peter de Walderstein, Dario Zobec; 6 dijakov ima popravne izpite.
II. B
Izdelali so: Paolo Calzi, Ana Čepar, Marko Grahonia, Edvin Gustin-cich, Nataša Kalin, Rita Milazzi, Enzo Pecchiar, Vanda Purich, Aleksander Rauber, Tatiana Sabadin, Davide Sedmak, David Vidali; 6 dijakov ima popravne izpite, eden je bil odklonjen.
n. c
Izdelali so:	Damiana Bencina,
Clara Cemoli, Daniela Cok-Petiros-so, Branko Crovatin, Dejan Gregori, Maruška Gregori, Valter Gruden, Irena Petaros, David Poljšak, Alessandra Živec; 5 dijakov ima popravne izpite, eden je bil odklonjen.
m. a
Izdelali so: Sadko Briscich, Neva Caris, Igor Corbatti, Leonora Crova-tini, Elena Gruden, Valentina Guštin, Katja Kjuder, Mitja Kravanja, Mariagrazia Leghissa, Kristina Logar, Annamaria Pahor, Damjana Strain, Magdalena Sturman, Igor Tuli, Ivan Vogrich, Vera Volpi; en dijak ima popravni izpit, dvema niso sporočili izidov.
m. b
Izdelali so: Livio Collerig, Pavel Curri, Luciana Ianezic, Walter Kalc, Andrea Kosovel, Mirko Sardo, Marjan Skerlavaj, Alda Sossi, Marisa Sossi, Tatiana Sossi, Mitja Terčon, Tanja Vecchiet, Sonja Zupančič; 1 dijak je bil odklonjen, 7 jih ima popravne izpite.
IV. A
Izdelali so: Walter Ban, David Blasina, Vanja Cemjava, Igor Co-rossi, Dario Crociati, Samo Ferlu-ga, Egon Fonda, Pavel Godnič, Vladimir Kosmač, Sara Košuta, Adriana Kuret, Aleks Milič, Darko Pa-cor, Romana Pecchiari, Bogdan Ra-Sergij Stancich, Nadja Tre-
Pecenik, Giorgina Pisani, Caterina Rebula, Daria Samar. Štiri dijakinje imajo popravne izpite, šest pa je bilo odklonjenih.
II.	letnik
Izdelale so: Gabriella Caharija, Sonia Doljak, Lucia Krismancic, Sonja Levstik, Maria Petrincich, Ro-sanna Raubar, Nataša Scuha, Tanja Skerlavaj, Danjela Sossi, Dunja Švab, Nataša Štoka. Devet dijakinj ima izpite, pet je odklonjenih.
III.	letnik
Izdelale so: Caterina Arcioni, Barbara Campana, Juliana Černuta, Damiana Kralj, Irena Kralj, Alessandra Montanari, Daniela Slepnik, Olga Tavčar. Tri dijakinje imajo popravne izpite.
IV.	letnik
Vse dijakinje so bile pripuščene k zrelostnemu izpitu.
I.	r. - vrtnarice
Izdelale so: Antonella Cergol, Rosita Ferluga, Elisabetta Jazbec, Nataša Paric, Nadja Žerjali. Dvanajst dijakinj ima popravne izpite. Osem je bilo odklonjenih.
II.	r. - vrtnarice
Izdelale so: Adriana Margon, Magda Milic, Damiana Sedmach. Tri dijakinje imajo popravne izpite, ena je odklonjena.
III.	r. - vrtnarice
Vse dijakinje so bile pripuščene k zrelostnemu izpitu.
Ob izgubi svojega dolgoletnega člana Mira Lorenzija izreka kolesarski klub Adria svojcem globoko
sožalje.
tjak, Maria Ussai. 1 dijak je bil neocenjen, 3 dijaki imajo popravne izpite in dvema niso izročili izidov.
IV. B
Izdelali so: Ksenja Berdon, Na- j dja Frandoli, Natalia Gabrovec, Kri- 1 stina Gornik, Loredana Guštin, Wal-ter Labiani, Radi voj Leghissa, A-strid Marsetti, Laura Negrini, Marko Perčič, Romano Pernarčič, Alba Rebula, Michele Scroccaro, Susanna Skerlavai, Cinzia Skerlavaj, Marina Stepancich, Mira Štor, Giorgio Sa
kar, Nevenka Zerial. Trije dijaki
imajo popravne izpite.
V. A	*- -
K maturi je bilo pripuščenih 22 dijakov, 1 ni bil pripuščen, dvema niso sporočili izidov.
V. B
17 dijakov je bilo pripuščenih k maturi, 2 nista bila pripuščena, še stim pa niso sporočili izidov.
Učiteljišče «A. M. $lomšek»
I. letnik
Izdelale so: Tatjana Deklic, Marina Gruden, Tanja Gruden, Elena Kocjancic, Majda Legiša, Tatjana Legiša, Margherita Luisa, Susanna
iiiiiiiiinniirniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiniiKiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
RAZVESELJIVA NOVOST LETOŠNJE TRADICIONALNE PRIREDITVE
Pari «Ohceti v Ljubljani ’80» v nedeljo na obisku v Repnu
Prišli bodo okrog 12. ure - Sprejem v Kraški hiši z narodnimi nošami, folkloro «Stu ledi» in dosedanjimi pari «Kraške ohceti* - Pogosti, tev s teranom in žvacetom . Prihod ho snemalo več evropskih televizij
Ljubljana bo tudi letos prizorišče že tradicionalne mednarodne kul turno-turistične «Ohceti ’80». Značilnost letošnje prireditve pa bo tudi ta, da bodo vsi poročni pari s svojimi spremljevalci prvič prestopili našo mejo in prišli na sicer kratek, zato pa nič manj pomenljiv obisk k nam na Tržaško. In kam? Seveda na Repenlabor oziroma v Repen v našo Kraško hišo, kjer jim bodo pripravili prav po kraško prisrčen sprejem. Sicer pa pojdimo po vrsti.
Osrednja prireditev tOhceti v L ju bljani» bo v soboto, 21., in v nedeljo, 22. t.m., toda programi se bodo začeli že jutri in se potem nadaljevali skozi ves teden. V soboto, 21. t.m., se bo po primorskih šegah in navadah poročilo na ljubljanskem Magistratu predvidoma 17 parov iz Včiesbadena in Lever-kusena v ZR Nemčiji, iz Parme in Pesara v Italiji, iz Tbilisija v Gruziji (SZ), iz Karl-Marx Stadta v DR Nemčiji, iz Bratislave v ČSSR, iz Švice, iz avstrijske Koroške, dalje iz Beograda, Novega Sada, Reke, Titograda, Struge in Čapljine, pa seveda tudi primorski par in par iz osrednje Slovenije. Poleg domačih folklornih skupin bodo na prireditvi «:Ohcet v Ljubljani '80» nastopile tudi folklorne skupine in instrumentalni ansambli iz Pesara, Parme, San Marina, Tbilisija, Titograda, čapljine, Reke, Beograda in Švice ter naša zamejska folklorna skupina Stu ledi iz Trsta. Naša skupina bo na primer sodelovala na slavnostnem večeru slovenske folklore v Križankah v petek, 20. t.m., skupno s skupinami Emona, France Marolt in Tine Rožanc, Pri-
sotni bodo tudi poročni pari.
Kot že rečeno, bo poročni obred na Magistratu v soboto ob 12 uri, kamor bodo pari prišli v slavnostni svatovski povorki. Svatovanje se bo nadaljevalo ob 14. uri na Gospodarskem razstavišču. (Vse doslej navedene ure so po jugoslovanskem času.)
Drugi del Ohceti pa se bo odvijal v nedeljo, 22. t.m., s prihodom poročnih parov, na poti v Lipico, k nam čez mejo v Repen. Prihod in sprejem parov o Repnu je pred-
VABILO
NARODNIM NOŠAM
Odbor »Kraške ohceti* prosi vse, ki imajo narodne noše, da se v čimvečjem številu udeležijo, oblečeni v noše, sprejema parov mednarodne »Ohceti v Ljubljani 80» v nedeljo, 22. t.m., v Repnu.
Zberejo naj se na repenskem trgu ob 11.30.
viden za 12, uro (po našem času) pred Kraško hišo. Ker je prav, da bo ta sprejem čim bolj slovesen in v skladu z običaji *Kraške ohceti», jih bomo pričakali z našimi narod nimi nošami, s folklorno skupino »Stu ledi* in seveda pogostili s teranom in žvacetom, prav tako pa bodo prisotni vsi dosedanji poročni pari na rKraških ohcetih*.
Da bo sprejem res tak, kot se spodobi, so vabljene vse narodne noše, da se ■ nekaj pred prihodom gostov in poročnih parov iz Liju-
bljane, zberejo na repenskem trgu. Naj povemo še to, da ima vsak poročni par iz Ljubljane s seboj posebnega novinarja in fotografa vse skupaj pa spremljajo tudi šte vilne televizijske ekipe kar pome ni, da bodo prihod ohcetarjev in parov potem predvajali na mnogih evropskih televizijah in tako po nesli v svet tudi ime in sloves na šega Repna, Kraške hiše in naših kraških poročnih običajev.
Iz Repna bodo poročni pari <iOh cel v Ljubljani '80» okrog 13.30 od šli v Lipico, kjer bo veliko javno svatovanje s kullurno-zabavnim pro gramom.
Rezervirajte si torej prihodnjo nedeljo za opoldanski skok v Repen in še enkrat: pridite v čimvečjem številu v narodnih nošah, (jk)
Dve prireditvi za mir v svetu
Rajonski komite za mir od Sv. Jakoba, s Pončane in od Madalene prireja danes dve javni manifestociji. Prva je športnega značaja in se bo odvijala na igrišču pri Sv. Alojziju, kjer bo ob 10. uri nogometna tekma med najmlajšimi igralci društev «Ponziana» in «Campanelle». Druga pa bo pri Sv. Jakobu, prav tako ob 10. uri, in sicer v kinodvorani »Moderno*, kjer bo tudi kratka razprava na temo miru v svetu. Naj povemo, da so v komiteju za mir zastopani tudi razni športni, kulturni in trgovski krožki, poleg njih pa seveda demokratične politične sile in verske ustanove,
Jutri, v ponedeljek, 16. t.m., bodo po drugem televizijskem omrežju RAI ob 17.30 v rubriki Spazio dispari predvajali posnetke z letošnje Majence v Dolini.
Odsek za staro glasbo pri Glasbeni matici izreka iskreno sožalje svoj cem ob smrti Draga Pahorja.
ZAHVALA
Silvana z otroki se zahvaljuj* vsem, ki so ji pomagali v težke® trenutku. Posebej se zahvaljuje dru žinam iz Padrič.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Angele Pischianz roj. Pascolat
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki z nami sočustvovali.	,r,
svojci
Trst, 15. junij 1980 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Zapustila nas je naša draga
REPKA LEGIŠA vd. GUŠTIN
Pogreb bo danes, 15. junija, ob 17. uri iz hiše žalosti, Prosek 142.
Žalujoči sin in hči z družinam8 ter drugo sorodstvo
Prosek, Trst, 15. junija 1980
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
STANE MARC
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so kakorkoli počastili spomin.
MARIJA in ŽIVKA
Sešljan, 15. junija 1980 ^ I *»:

ZAHVALA
Ob hudi izgubi naše drage
METODE PAHOR roj. GREGORIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali počastili njen spomin. Posebna zahvala pevskemu zboru Rd**' zvezda in godbi iz Prvačine.
SVOJCI
Zgonik, 15. junija 1980
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
RENATA TOFFOUNIJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili f>a nji poti in počastili njegov spomin.
Žalujoči žena Tončka in hčerka Lo®811
Trst, 15. junija 1980
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo J'*1 deležni, ko je umrl naš dragi
EMERIC0 LORENZI (MIRO)
in ker nam je nemogoče, da bi to storili osebno, se n«, mestu toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob str* tem težkem trenutku.
SVOJCI
Trst, 15. junija 1980 (Občinsko pogrebno podjetje)
iz 6 i<m;
6, 198°
Ob 2. obletnici smrti naše žene, mame in none
drfče
KARLE LORENZI roj. MIHALIČ
sc je spominjajo z ljubezni!1' id Ernest, hčeri Elda in Adri.iaJ ’§|c Alfred in Vojko, vnuki Rober,'dšlk1 fano in Andrea ter drugi so
Ricmanje, 15. junija 1980
fflZ/ TROJANEINSA VINJSKO DOLINO DO MARIBORA
LEP DVODNEVNI IZLET SLOVENSKIH UPOKOJENCEV IZ TRSTA IN GORICE
Vrnili so se s hvaležnimi vtisi - V prihodnje izleti se ''Beneško Slovenijo>, Begunje, Kranjsko goro in Lipico
Slovenski upokojenci iz Trsta in £?rJce se zelo radi udeležujemo I ~®ov v matično domovino. Se et*no nas mikajo naravne lepote “Venskih krajev in razne zanimi-I« i. ki jih tam ni malo: zgodo-^'mski spomeniki in tudi pomniki, i, feseni vsepovsod po slovenski ^®lji, ki pričajo o bojih sloven-i naroda proti tujim zavoje-i valcem.
Udoben avtobus nas je v soboto I ' m®-’ Peljal po Krasu, skozi Poljano in dalje po Črnem grab ?• v^ozil> smo se po isti cesti, ki i * ze od nekdaj bila glavna pro-
ttn., peljal po Krasu, skozi
I ?• tVozili smo se po isti cesti, ki ^ nekdaj bila glavna propana žila med Trstom in srednjo vropo. po njej so -vozili vse bla * ’ je prišlo po morju do Trsta, a®enjeno v zaledna mesta.
, Od daleč smo videli Brdo, kjer i stojijo razvaline gradu, v kate-,® je živel slovenski pisatelj i fr- Kersnik. Potem pa so se Pr>jazne vasice, ki so bile etoc prizorišče drznih akcij rokov. ' Jacev- ki so napadali francoske , opatorje. Nobeno znamenje ne jih*6 -a *:o' s0 OlU v tistih kra-, včasih prav krvavi boji med ^roškimi vojaki in rokovnjači,
] Jhhrž rokovnjačev ni pri njiho ■ ® početju vodilo zgolj domoljub cjj So Pa s številnimi držnimi ak jami pokazali francoskemu oku i ju■ da v naših krajih ni za • Ha ■' y zadnji vojni so se skoraj Jr t*St'*1 mestih bojevali partizani
4
Po
nemškemu okupatorju, klanca so Trojane s Kon-v° gostilno, ki je znana menda
■ j, Vsem svetu, saj slovi posebno £;adi svojih okusnih krofov. Na Vo°lanah je bila v rimskih časili Jaška postojanka, ker je bila tam j Ja med Italijo in Norikom, za |,Ja Napoleona pa je bila prav meja med Ilirijo in Avstrijo, ^Pozneje med Kranjsko in Štajer-.l°' Škoda, da nismo mogli obi-Medijskih Toplic, ki so 6 kilometrov oddaljene
.stno se spustili na štajerski t ani po cesti navzdol, se je do-
ko-
od
lina tam
se je
Polagoma širila in kmalu se d'" Je odprl pogled na obširne ^ ade hmelja. Zlasti Žalec je že n. nekdaj znan kot središče hme lin iva- Tu Je tudi sedež agrokom-]ja ata Hmezad in inštitut za hme-sty°. že po zunanjosti samega ieSe ia pa se vidi, da je bil Žalec j) °d nekdaj gospodarsko trden.
Nova
prav zaradi hmelja, avtomobilska cesta nekoli-obide Celje, ki je največji kraj jjjji^injski dolini. Od daleč se še Iti lJ°v razvaline celjskega gradu, Ikih^ 0 nekdanji yeUčim peli. grofov. Lepo bi di1o7 ko 01 ogledati vse zanimivosti ^jskega mesta, ki ima poleg te-se močno razvito industrijo, tj- Maribor, ki je bil glavni cilj e®a izleta, smo prišli ob doio-Vtem času. Tam je bilo namreč jf. Ječanje pevskih zborov upoko-fai';ev Slovenije, ki ga je organizi Sia ^veza društev upokojencev Kenije.
i^fečanje je v zej0 prostorni ®kustični dvorani mariborskega lf! .a- Tam so bili že zbrani pevci tahrV^6, hi so čakali na nastop, ifef ,trchm, da je bilo to pevsko anje nadvse veličastna priredi ib-' Saj je nastopilo kar 50 pevskih we.0V' .Poslušalci smo bili prijetno ^brene^®nh ko smo poslušali tako ,° Pripravljene in uvežbane pev u, ln Pevke. Na koncertnem odru to® zvrstili najprej moški zbori jj Jeznih regij, ki so zapeli po Die. he.smi. Za njimi so nastopili to|jan* zbori, ki so prav tako za-I P° tri pesmi, tem pa so sle-Hjj^oPski zbori tudi s tremi pes-
tern so se vrn*h na koncertni Ijj . vsi moški zbori skupaj, na-i>»aJe Pa so se zgrnili na oder ta-VS’ pevci- Bi*0 jih je tisoč. Siji, . so mogočno skladbo Rada %r'ait.ija Pesem o Titu. ki jo je skr -r 1 mariborski pihalni orke da h., {ako mogočnega zbora men ' fj ce °h °as še nikdar ni slišal ^naslednjega dne smo se odpra Pr°ti Rogaški Slatini kjer nas Wakal° kosilo. Spotoma smo si Cravali ogledati še baročni grad Stp0 Poerg in freske v njem. pa tr,.; ZVedeli, da so ga le nekaj dni <ZapHi, ker ga nameravajo re-,lrati. Zato smo se ob povrat W‘z Rogaške Slatine ustavili v '"Hleri c v Savinjski dolini in si oali rimsko nekropolo.
' >.rriov sm° se vrnili polni vtisov ‘Všanirnivega dvodnevnega izleta. p4l V0(lnica nam je pozneje za-» 3 da namerava organizirati Društva slovenskih upo-itljPev še izlete v Beneško Slo-Ki°' y Begunje na Gorenjskem, iti0f ?Pjsko goro in v Lipico, ka-fp ; ,1 morda lahko šli tudi peš. ItjhjL et bi bil ob priložnosti jubi-Proslav kobilarne v Lipici.
STANKO ANDOLŠEK
^ natečaja nagrado
<<(Ir- Frane !ončič»
■fiS Slovenskega visokošolskega m a	Tončič* sporoča, da
V \?ra'	zbor odložiti na je-
kiH-^PPdar želi seznaniti javnost z
za nagrado «dr.
VaJ*adu z razpisom so bila pra-
l^asn	su una [.
' Naa” °ddana naslednja dela: l9iuW Maganja: »Trieste 1945-^jNascita del movimento poli-
autonomo sloveno*.
2.	Gdorgio Oualizza: «Proverbi e detti sloveni nelle Valli del Na-tisonei.
3.	Maria Peterlin: «11 ruolo del ro-manzo Senčni ples nella narrati-va di Alojz Rebula*.
Komisija, ki jo določa razpis, se je sestala 6. junija 1979; ugotovila je, da vsa poslana dela odgovarjajo pogojem, ki jih postavlja razpis; da so vsa resni znanstveni prispevki ; in je priznala nagrado disertaciji «Trieste 1945 - 1949: Nascita del mo-vimento politdco autonomo sloveno* Nadje Maganje s to utemeljitvijo: Študija je tehtna razprava, ki s prozorno in dokumentirano analizo skuša ustvariti tudi sintetičen pregled o zanimivem trenutku v zgodovini tržaških Slovencev; dokumentacija prinaša številne še neobjavljene priče.
V skladu s sedmim členom razpisa bo odbor Sklada priporočil kaki slovenski založbi v objavo nagrajeno disertacijo ter osrednji del disertacije Giorgia Oualizza o Slovenskih pregovorih in rekih v Nadiških dolinah.
Obvestilo Kmečke zveze
Dne 20.6. zapade rok za predložitev prošenj za prejem nizkoobrest-nih posojil v smislu zakona št. 25/80.
Omenjeni zakon predvideva dodelitev posojila po znižani obrestni meri za gradnjo novih stanovanjskih hiš, ali za nakup že obstoječih. Maksimalna višina posojil znaša 30 milijonov lir.
Dne 28.6. pa zapade rok za predstavitev prošenj za dosego posojil v skladu z zakonom št. 457/78. Z razliko od prejšnjega predvideva ta zakon finansiranje popravil že obstoječih stanovanjskih hiš. Posojila znašajo lahko največ 16 milijonov lir.
Člen 26 zakona 457 predvideva za kmetovalce še nadaljnje olajšave (nižjo obrestno mero), vendar pa do sedaj ni finansiran. Pristojni deželni organi so nam zagotovili, da bi moralo priti v kratkem tudi do finansiranja tega specifičnega člena zakona 457, tako da bodo imeli kmetje možnost prejeti posojila za gradnjo hiš po nižjih obrestnih merah kot ostali delovni sloji.
Možno je tudi, da dežela ponovno finansira zakon št. 1, po katerem je v preteklih letih že več kmetovalcev prejelo posojilo za gradnjo.
Kmečka zveza vabi torej vse zainteresirane, da se zglasijo v njenih uradih za nadaljnje informacije. O-pozarjamo zlasti vse tiste, ki so v januarju 1979 že predstavili prošnjo za dosego posojila v skladu z zakonom 457, vendar so jim pristojne deželne oblasti prošnjo zavrnile, da ponovno zaprosijo za posojilo.
Tajništvo Kmečke zveze
V Zgoniku poslednje slovo od Metode Gregorič por. Pahor
V sredo je velika množica pospremila 72-letno Metodo Gregorič por. Pahor na njeni zadnji poti na zgo-niško pokopališče. Pri odprtem grobu je prof. Bratina orisal lik mirne, skrbne in zgledne žene in matere, predane v celoti svetlim idealom svobode narodov v nečloveški in krvavi borbi za socialno revolucijo ter zmago nad nacifašizmom.
«Draga Metoda - Zala, še enkrat ti izražamo vse priznanje, občudovanje in svoj ponos za tvoje nesebično humano in junaško delo med zadnjo vojno. Vedno si našla toli-
niiiiiniiiimiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiuniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiu
V PETEK ZVEČER V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH
Jubilejni koncert ob 10-letnici Tabora
v
V imenu pevcev spregovoril predsednik zbora M. Cebulec - Podelitev bronastih in srebrnih Gallusovih odličij ■ Topel pozdrav gostov iz Trbovelj in Prevalj Retrospektivna razstava o delovanju zbora
Petkov jubilejni koncert moškega pevskega zbora Tabor je počastilo številno občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo prosvetni dom in pevce nagradilo in sproti bodrilo s toplim ploskanjem. Vzdušje je bilo nadvse slovesna, kajti 10-letni jubilej, glede na pogoje, v katerih delujejo naše ljubiteljske skupine, je prav tako pomemben kot katerakoli častitljivejša obletnica.
Zbor je pod vodstvom pevovodje Svetka Grgiča predstavil širok izbor pesmi, od večglasne renesanse do čitalniške in partizanske dobe. Posebno mesto pa zavzema v zborovski koncertni politiki domača, narečna pesem.
V imenu pevcev je spregovoril predsednik zbora Milko Čebulec, ki je na kratko preletel vseh deset, oz. enajst let zborovskega delovanja od 9. aprila 1969, ko je bil zbor ustanovljen, pa do danes, ko ima za sa-
millfllHHIIfllMIItlifltllllltllllltMllllllllllllllllllllUla
f Čestitke
Danes praznuje v Križu rojstni dan OSKAR KOŠUTA. Vse najboljše mu voščijo žena Marija in sinova Boris in Ljubo.
Danes slavi na Kontovelu NORMA svoj rojstni dan. še mnogo dravih in srečnih let ji želijo mož Klavdij, sin David, hči Doris z možem Adri-janom ter vnučka Ivo in Danjel, ki pošiljata noni zvrhan' koš poljubčkov.
Jutri praznuje svoj 16. rojstni dan ANASTAZIJA PURIČ. Zdravje in srečo ji želijo mama, oče, nono in nona.
Moškemu pevskemu zboru TABOR z Opčin
iskrene čestitke za 10 letno u-spešno delovanje.
PD Rdeča zvezda
KLAVDIJI KOCJAN in
MAURU ŽERJALU
želi mnogo sreče v skupnem življenju
PD F. Venturini
bo preko 200 koncertov in nastopov, vrsto snemanj za radio in televizijo ter uspelih gostovanj v Sloveniji, Beneški Sloveniji in celo v SR Makedoniji, kjer so openske pevce gostili člani zbora Kočo Racin.
Na petkovem jubilejnem koncertu so svoje pozdrave in čestitke prinesli tudi predstavniki prijateljskega zbora Zarja iz Trbovelj in Vres s Prevalj na Koroškem. S Korošci in Štajerci vežejo openske pevce globoke bratske vezi.
V petek zvečer so mnogi pevci dobili tudi Gallusova priznanja. Predstavnik Z KO Slovenije Janez Lotrič je za petletno delovanje v zboru izročil bronasto odličje 21 pevcem, za petnajstletno delovanje oa je pet pevcev dobilo srebrno odličje. Ignacij Ota za ZSKD ter mnogi predstavniki zamejskih prijateljskih društev so openskemu zboru zaželeli še dolaa desetletja ubranega petja.
Petkov celovečerni koncert je izpolnil še ženski zbor Tabor, v mešani zasedbi va so prizadevni Onenci zaveli Karola Pahorja Pa se sliš.
Na stenah Prosvetnega doma visi kronološki pregled desetletnega delovanja zbora, dokumentiran s članki, plakati, letaki, slikami in drugim materialom, ki se je z leti nabral v zborovi listnici.
Bazovci pripravljajo proslavo 35-Ietnice osvoboditve
V	Bazovici se že dalj časa pripravljajo na proslavo 35-letnice o-svcboditve. Zaradi važnosti dogodka sodelujejo s prosvetnim društvom Lipa vse vaške organizacije s sedežem v Bazoviškem domu. Letos poteka tudi 10-letnica obstoja tega važnega objekta. Prav je, da se ob tej priložnosti spomnimo tudi tega jubileja, saj se prav v tem domu utrjujejo izročila, ki so izšla iz o-svobodilnega boja ter se vzgajamo v narodnostno dorasle člane naše manjšine.
Proslava bo y soboto, 21. junija, ob 20.30 v Bazoviškem domu. Nastopili bodo recitatorji, osnovnošolski otroci z recitacijami in petjem in mešani pevski zbor Lipa.
V	soboto zjutraj bo od 9. ure dalje slikarski ex tempore za osnovnošolske otroke ter otroški vrtec. Otroci naj prinesejo s seboj barvice. List papirja dobijo ob prijavi v Bazovi-
škem domu. Prvi trije najboljši izdelki (po kategorijah) bodo nagrajeni po kulturnem programu v soboto zvečer.
s. k.
Konec junija v Križu razstava-domačih vin
Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine prireja od petka, 27., do nedelje, 29. junija, v Križu že tradicionalno razstavo in pokušnjo domačih vin in to v sodelovanju s PD Vesna, ŠD Mladina in ŠD Vesna. Prireditelji so za to priliko pripravili v nedeljo bogat kulturni spored z nastopom dekliškega zbora Vesna in otroških folklornih skupin, v soboto pa bosta na programu otroški ex tempore in turnir v briškoli. Vse ,tri večere bo v večernih urah na sporedu ples. _
»	v
Črtomir Siškovič diplomiral z odliko na Akademiji v Koelnu
Na visoki Akademiji za glasbo v Koelnu v Zahodni Nemčiji je v petek, 13. t.m., diplomiral z najvišjo oceno naš tržaški violinist Črtomir šiškovič. Izpit je delal pri prof. Igorju Osimu in njegovem asistentu prof. Gorjanu Košuti. S tem si je Črtomir šiškovič pridobil tudi pravico do tako imenovanega koncertant-nega izpita.
Našemu mlademu umetniku iskreno čestitamo v upanju, da bo v prihodnji sezoni gost našega koncertnega abonmaja.
ko moči in poguma v nečloveški borbi proti skupnemu sovražniku, da so bile tvoje zasluge neprecenljive vrednosti za našo zmago. Vedno aktivna in marljiva, si pomagala tudi pri obnovi porušene domovine in pustila vidne sledove svojega dela, predvsem na kulturnem področju*, je naglasil govornik.
Pokojna Metoda je bila dana iz Prvačine in se je že mlada izučila šiviljskega poklica. Zaradi prezgodnje smrti matere in očeta jo je pot vodila v Egipt, kjer je našla zaposlitev in pošiljala domov sredstva za vzdrževanje štirih mlajših sester in brata. Med narodnoosvobodilno borbo je bila Metoda, kot sploh cela njena družina, izredno aktivna in je plačala visok davek, saj je en brat padel pri partizanih, drugi je ostal invalid, Metoda sama pa je zaradi svoje pomoči presedela dalj časa v zaporih v Gorici in Trstu. Med vojno so moža Rudija, ki je bil mornar, zajeli na Daljnem vzhodu in je bil kar 7 let ujetnik na Kitajskem. V tem času je morala sama preživljati svojo družino in je svoja dva otroka vzgojila v vzorna in zavedna člana družbe. Leta 1950 se je družina preselila k Sv. Ivanu v Trstu, kjer ;e bila dobro poznana med slovenskim življem, pred nekaj meseci, pa je dobila stalno bivališče pri hčerki Sonji v Zgoniku. Pred tremi leti je pričela imeti težave z zdravjem in zahrbtna bolezen jo je kruto iztrgala iz družinskega kroga.
Težko prizadetim svojcem izrekamo iskreno sožalje, pokojnica pa naj mimo počiva v domači grudi.
B. S.
Jutri ustanovitev mednarodnega tržaškega sklada
Pri Tržaški hranilnici bodo jutri ustanovili «Tržaški mednarodni sklad*, ki se bo po statutu ukvarjal prvenstveno z razvojem znanstvenega in tehnološkega delovanja visokošolskih in raziskovalnih ustanov v naši pokrajini v tesni povezavi s proizvodnimi obrati. Sklad se bo nadalje zavzemal za vzpostavitev sodelovanja s sorodnimi organizacijami v Italiji in tujini. Skladu naj bi predsedoval prof. Abdus Salam, ravnatelj Mednarodnega centra za teoretsko fizdko pri Miramaru
Mladinci s Proseka in Kontovela pri vrstnikih iz Sežane
V petek so mladinci s Proseka in Kontovela bili gostje OK ZSMS v Sežani. Srečanje je bilo športnega značaja, •'Prosečani in ■ Kontovelci so se pomerili v malem nogometu in košarki. Vsaka ekipa je imela po 2 tekmi. Pomerili so se s srednjo šolo iz Sežane in MDA iz Brkinov. Mladi Prosečani in Kontovelci so se posebno izkazali v košarki, medtem ko so zabeležili kar dva poraza v nogometu. Namen srečanja pa je bil, da bi se mladinci med seboj boljše spoznali in da bi imeli še naprej čimplodnejše stike.
Zahvala dolinske sekcije PSI
V sredo se je sestala sekcija PSI iz Doline. Prisotni so pregledali volilne rezultate in z zadovoljstvom ugotovili, da se je število glasov skoraj podvojilo, da sta bila izvoljena dva svetovalca, ter da za pičlih šest glasov ni bil izvoljen še tretji.
Sekcija se toplo zahvaljuje vsem, ki so dali svoj glas PSI, posebno pa aktivistom in tistim, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu stranke. Na seji so nadalje izdelali načrt za bodoče delo in med drugim sklenili, da bo festival »Avanti* in «Naprej* v dolinski občini v dneh 30. in 31. avgusta in 1. septembra.
MELONARJADA
melonarska šagra s petjem Scena in kostumi:	A. Kralj
Glasb, oprema: A. Vodopivec Napisal in režiral: D. Gorjup
Sobota, 21. junija, ob 20.30 Nedelja, 22. junija, ponovitev ob 17.30
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, P.le Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30)
Danes, NEDELJA, 15. junija VID
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 — Dolžina dneva 15.41 — Luna vzide ob 7.52 in zatone ob 13.02
Jutri, PONEDELJEK, 16. junija
JOŠT
Vreme včeraj: ob 13. uri 25,4 stopinje, zračni tlak 1019,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 75-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 21,2 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Liliana Stojanovič, Antoine Gallardo, Daniel Žerjal.
UMRLI SO: 61-letni Raffaele Du goni, 78-letna Maria Sponza vd. Bri vonese, 87-letni Giuseppe Delnet, 74-letni Drago Pahor, 69-letni Vitto-rio Marino, 95-letna Genoveffa Neu-
Včeraj - danes
U Takojšnji in brezplačni pregled vida
J Recepti za nove leče pri ob novitvi vozniškega dovoljenja mi Očala za branje barvanji leč in popravila naočnikov
POPUSTI
FOTO - KINO - OPTIKA
MARUŠIČ
Ulica S. Nicold 33. tel. 6022-/
vvirth vd. Giani, 75-letna Anna Vu-sconi por. Varisco.
OKLICI: kemik Mario Zilli in biologinja Maria Grazia Drobinz, študent Claudio Bianco in učiteljica Maria Polonio, delavec Leo Crociati in uradnica Rossella Golini, specializirani delavec Angelo Peric in uradnica Lucia Borzaghini, bolničar Piero Dal Grande in uradnica Maria Pia Mattiussi, Francesco Riccardo Illy in Anna Maria Buner, zemljemerec Claudio Sossi in učiteljica Donatella Musumarra, obrtnik Claudio Curti in obrtnica Patrizia German, strugar Gianfranco Parovel in trg. prodajalka Liliana Mannini, u-radnik Sergio Sdraule in študentka Gabriella Hirsch, uradnik Gianni Guercio in uradnica Marilena Cat-tunar, trgovec Giancarlo Alberti in univerzitetna študentka Onelia Oc-coni, kuhar Domenico Abbate in trg. prodajalka Rossana Pischedda, mehanik Mauro Declich in trg. proda jalka Giuliana Codiglia, uradnik Li-vio Rossi Mel in trg. prodajalka Olga Vodopivec, uradnik Guido Fri-so in uradnica Elena Durante, delovodja Pietro Giuseppe Tampleniz-za in bolničarka Ada Mansutti, zo-botehnik Mauro Cumani in fizioterapevtka Eleonora Sponza. delavec Giuseppe Fontanarosa in uradnica Patrizia Guštin, pristaniški delavec Dario Furlani in uradnica Gabriella
Battista, uradnik Fabio Cuzzot in uradnica Cinzia Lasorella, smetar Diego Cattaruzza in uradnica Car-men Di Pasquale, trgovec Roberto Barresi in uradnica Anna Tiberio, uradnik Dario Kosmina in učiteljica Nada Bradetich, finančni stražnik Luigi Braidotti in profesorica telesne vzgoje Patrizia Panciera, bančni uslužbenec Paolo Ingrassia in bančna uslužbenka Sonia Narder, potapljač Claudio Marzan in uradnica Laura Spangaro, špediterski pomočnik Luciano Orsini in uradnica Adriana Mian.

ItinototoB «
jSfegulin
ul. max*inl 51
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
UL Rossetti 33, Ul. Roma 16.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od " do 20. ire tel. 68441.
LEKARNF V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tol. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209197, Žavlje: tel 213-137; Milic: tel. 271-124.
LOTERIJA BARI	32 18			44	5	58
CAGLIARI	72	42	26	8	81
FIRENCE	22	82	86	54	28
GENOVA	31	46	25	56	88
MILAN	15	82	50	69	46
NEAPELJ	46	57	6	51	10
PALERMO	69	13	53	14	67
RIM	51	88	70	27	46
TURIN	43	35	49	70	61
BENETKE	34	89	87	38	42
ENALOTTO X 2 1 XIX 2 X X				X X 2	
KVOTE 12 - 8.209.000 lir 11 — 321.000 lir 10 -	33.500 Ur
Gledališča
VERDI
V torek, 17. t.m., ob 20.30 (red A) in sredo ob isti uri (red B) bosta na sporedu zadnja dva koncerta letošnje spomladanske simfonične sezone. Mlada pianistka Chaterine Vickers - Steiert, ki se je lansko leto uveljavila na Busonijevem natečaju v Bocnu, bo izvajala Schubertovo skladbo «1 Quattro improvvisi* op. 142, nekaj Chopinovih skladb, med njimi Tretjo sonato, ter Ravelo-vo suito «Gaspard de la nuit».
Za navedena koncerta je pri blagajni gledališča na razpolago še omejeno število vstopnic od jutri dalje.
Kino
Aldebaran 16.30 «Rust never sleeps* Koncert Neil Young.
Nazionale 15.45—22.15 «Sweet sa-vage* (Dolce porno selvaggia).
Ariston 16.30—21.30 «11 lenzuolo viola*. T. Rassel, H. Keitel. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30—22.15 «Baltimore bullet*. O. Shariff.
Eden 16.00—22.15 «Action». L. Me-renda, A. Asti. Prepovedan mladini pod 18. letom.
ExceIsior 17.00 «Alien n. sulla ter-ra*. Barvni film.
Grattacielo 17.00 «Bruce Lee il cam-pione*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 17.00 «Oggetti smarriti*. Ma-riangela Melato. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 15.00 »American graffiti*. Barvni film.
Filodrammatico 15.30—22.00 «Crocie-re erotiche*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Un sacco bello». C. Verdone, V. Miriel.
Moderno 16.00 «Un uomo da mareia-piede*. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «D ladrone*. E. Mon-tesano, E. Fenech.
Capitol 16.30 »Profezia*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 15.00 «11 laureato*. D. Hoffman.
Šolske vesti
Na osnovni šoU v Borštu bo raz- i stava ročnih in likovnih izdelkov odprta danes, 15. t.m., od 9. do 12. in od 17. do 19.30 in jutri, 16. t.m., od 9. do 12. ure.
Na osnovni šoli pri Briščikih bo odprta razstava likovnih izdelkov in raznih pobud še danes od 10. do 12. ure.
Na osnovni šoli v Barkovljah bo
razstava likovnih izdelkov in razrednih pobud (noš. risb, fotografij itd.) od danes, 15., do srede, 18. t.m., od 9.00 do 12.30. Vljudno vabljeni!
V osnovni šoli «Bazoviški junaki* v Rojanu bo zaključna šolska razstava danes, 15., in jutri, 16. t.m., v dopoldanskih urah. Vljudno vabljeni!
Osnovna šola Alojz Gradnik - Re-pentabor obvešča, da bo danes, 15 junija, odprta razstava ročnih de! in risb od 9. do 12. ure m od 16. do 20. ure.
Razna obvestila
Predsedstvo pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti sporoča vsem članom, da je za v petek, 20. junija, ob 20.30 sklicana seja sveta za razpravo o volilnih izidih in o političnem položaju na Tržaškem po zadnjih upravnih volitvah.
PIKNIK osnovnih šol Karel Širok in Dragotin Kette danes v Živčevi dolini odpade.
Ravnateljstvo državnega poklicnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da se kvalifikacijski izpiti začnejo v četrtek, 19. junija, ob 8. uri s pismeno nalogo iz slovenščine.
PD F. VENTURINI ln MLADINA OD DOMJA IN S KRMENKE se zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način prispevali k uspehu LETOŠNJE ŠAGRE kljub slabemu vremenu.	ZADRUGA NAŠ KRAS vabi na KONCERT ki bo v četrtek, 19. junija, ob 21. uri v Kraški hiši v Repnu.
	
	Podružnica Glasbene matice
	
V	galeriji 11 Mandracchio je odprl razstavo svojih del Ferfoglia. Razstava bo trajala do 27. junija. V	pokrajinski umetnostni dvorani na Trgu Vittorio Veneto so odprli razstavo del Massimiliana Rossija in Enza Salvadorija. Razstava bo odprta do 20. junija vsak dan od 17. do 20. ure.	v Nabrežini ^kStisit« pd Igo Gruden Jutri, 16. junija, ob 20.30 v prosvetni dvorani Igo Gruden v Nabrežini NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE Vabljeni 1
	
SPD TABOR - OPČINE	pod pokroviteljstvom PD RDEČA ZVEZDA - SALEŽ	Zveze slovenskih kulturnih društev ' • Zaplešimo, zapojmo... 3. revija otroških folklornih skupin DANES, 15. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah	
GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI
PRIREDI
LJUDSKI PRAZNIK
NA ZADRUŽNEM VRTU V BAZOVICI DANES, 15. JUNIJA
Poskrbljeno za pijačo in jedačo — Lahko se boste zavrteli ob zvokih ansambla POMLAD.
DANES, 15. junija, ob 18.30 bo na prostem pred domom JAKOBA UKMARJA
6. ŠKEDENJSKA POLETNA PRIREDITEV
NASTOPALI BODO:
Ansambel Lojze Hlede iz Števerjana, škedenjski otroci s folkloro in petjem, mladinski pevski zbor pod vodstvom Tomaža Simčiča in škedenjski pevski zbor.
Delovali bodo dobro založeni kioski.
VABLJENI!
Išče se slovenska družina za dolgotrajen rejniški odnos za dva otroka (6 in 7 let stara bratca). Interesenti se za vse podrobnosti lahko obrnejo na naše uredništvo, Ul. Montecchi 6 (tel. 794672).
Družina
DAVORINA SCROCCARA
se iskreno zahvaljuje vsem u-čencem, staršem in učiteljem osnovnih šol dolinskega ravnateljstva za izkazano nesebično pomoč hčerki ESTER.
FESTIVAL DELA IN UNITA V DOLINI
DANES, 15. junija, ob 18.30 — mladinska godba na pihala od Korošcev — skupina «IL CANZONIERE TRIESTINO* — govorila bosta: posL ANTONINO CUFFARO in EDVIN ŠVAB
«d ,21. do 1. ure ples z ansamblom «THE LORDS*
JUTRI, 16. junija, ob 20.30 — nastop pevskega zbora «FRANCE PREŠEREN* iz Boljunca
sledi ples ob zvokih «VESELIH GODCEV* iz Boljunca.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na
8. SKLEPNO PREDAVANJE IZ CIKLUSA
Politična in kulturna zgodovina Slovencev skozi stoletja.
Univerzitetni profesor dr. Tone Ferenc bo predaval na temo: SLOVENSKO VPRAŠANJE V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU (1941 - 1945) IN PREOBRAZBA JUGOSLAVIJE V SFRJ.
Predavanje bo v sredo, 18. junija 1980, ob 18.30 v prostorih odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ulica Petronio št. 4.
ZA SOLIDARNOSTNI SKLAD
SKGZ
Mira Sardoč daruje 10.000 lir. Duša Kosmina 10.000, odborniki ŠD Polet 94.000 in Milko Križman 10.000 lir.
V spomin na Metodo Pahor daruje Albina Bavčar 20.000 lir.
Ob 30. obletnici smrti drage mame Zore daruje sin Ugo Margon 30.000 lir.
» « *
Justina Daneu daruje 10.000 lir za Titov sklad za štipendiranje delavcev in njihovih otrok v Jugoslaviji.
ŠAGRA V PRAPROTU 21., 22., 23. junija 1980
VI. RAZSTAVA VAŠKIH VIN
SOBOTA, 21. JUNIJA
ob 15. uri odprtje kioskov — tekma v briškoli — ex tempore ob 20. uri nagrajevanje briškole in ex tempore ob 20.30 ples z ansamblom ARIES
NEDELJA, 22. JUNIJA
ob 10. uri odprtje kioskov ob 13. uri tekmovanje v skrlah ob 16. uri zabavne otroške igre ob 17.30 tekmovanje v košnji ob 19. uri koncert nabrežinske godbe ob 20.30 ples z ansamblom ARIES
PONEDELJEK, 23. JUNIJA
ob 17. uri odprtje kiosko
ob 20.30 ples z ansamblom MOKAMBO — kresovanje sv. Ivana — tekmovanje v valčku — vlečenje vrvi.
VABLJENI!
DANES
ŠPORTNI PRAZNIK
V KRIŽU
V
Šport, kultura in zvečer ples
M? - •

©v'

-T-9: a*


	

GORIŠKI DNEVNIK
15. junija 1980
ZARADI STAVKE AVTONOMNIH SINDIKATOV
Do četrtka odloženi zaključni izpiti tudi na šolah v goriški pokrajini
Odlok o odložitvi izpitov je izdal minister Sarti • Jutri se prične vpisovanje v slovenske osnovne šole • Šolski izidi na nižji srednji šoli <Trinko» m na trgovskem zavodu «Cankar»
Dijaki nižje srednje šole »Ivan Trinko* so si včeraj ogledovali rezultate letošnjega šolskega leta
Skoro ng mine leto, da ne bi bilo »nemirov* v italijanski šoli in to prav ob koncu šolskega leta. Že več let zapored so v tem letnem času volitve in tako se morajo iz šolskih stavb začasno izseliti šolniki in šolarji in tako izgubijo nekaj dni pouka, zgodi pa se tudi, kot je bilo letos, da se šolsko leto zaključi predčasno. A ne za vse, kajti v šolske stavbe se morajo vrniti po nekajdnevnih nepredvidenih počitnicah poleg profesorjev in učiteljev tudi vsi tisti dijaki in učenci, ki imajo razne zaključne i/.pile, male mature ali usposobljenostne izpite in seveda, čez nekaj tednov, v začetku julija, pa vsi maturanti.
Letos smo vrh vsega dobili še nekaj posebnega. Zaradi stavk v vsedržavnem merilu, ki so jih napovedali takozvani samostojni sindikati šolnikov, ki so grozili da bodo bojkotirali izpite, ki bi se morali pričeti jutri, je v petek zvečer minister za šolstvo Sarti enostavno odložil za nekaj dni začetek izpitov. To velja za vse izpite. Vsi izpiti, ki ,bi se morali pričeti jutri, so odloženi na četrtek, 19. junija, ob 8.30. Vršili se bodo od četrtka dalje po istem razporedu, ki je bil že vnaprej določen. Upajmo, da ne pride do nadaljnjih odložitev in da doseže v teh dnph minister s šolniki sporazum.
VPIS V PRVE RAZREDE OSNOVNIH ŠOL
V	vseh slovenskih osnovnih šolah na Goriškem se bo vpisovanje v prvi razred teh šol pričelo jutri, u-čiteljicp bodo v vseh šolah od 9. do 12. ure, in to do 26. junija. Vpisujejo se otroci rojeni v letu 1974, za vpis sta potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju. Učenci ostalih razredov bodo uradno vpisani v naslednje razrede, starši m >rajo sa mo javiti morebitne spremembe.
Odveč bi bilo poudarjati važnost, da se v naše šole vpiše čimveč o-trok. Apeliramo s tega mesta na vse slovenske starše in družine, da vpišejo svoje otroke v slovensko šolo. S tem ne bodo napravili samo svoje narodne dolžnosti, marveč bodo tudi koristili otroku, aaj vidimo, kako ni med slovensko mladino danes nezaposlenosti, natdiem ko je je precej med italijansko. To, ker dobijo ljudje z znanjem slovenščine takoj delovno mesto, tako v trgovini na drobno kot v mednarodni trgovini in tudi v obrtnih dejavnostih.
ŠOLSKI IZIDI NA SREDNJI ŠOLI
«1. TRINKO«
Včeraj so na oglasni deski nižje srednje šole »Ivan Trinko* v Ulici Alviano objavili zaključne izide za dijake prvih in drugih ra/redov. Dijaki tretjih razredov imajo namreč zaključni izpit. Samo trije med dijaki vseh petih paralelk niso bili pripuščeni k nižjemu tečajnemu izpitu.
V	drugih razredih pa so rezultati naslednji:
I. A. razred: izdelali so Katja Brajnik, Michela Baldan, Patricija Caudek, Manuela Černigoj, Cinzia Cotič, Licia Cragnaz, Alenka De-vetta, Romina Devetak, Milojka Ju-ren, Diana Mulič, Verena Pisk, Svetlana Primožič, Kristina Sturma, Gianmarko Cijan, Robert Kocjančič, Rihard Primožič, Robert Semoli, Damijan Visentin, Nevjo Zavadlal. 6 dijakov ni bilo pripuščenih.
I. B. razred: izdelali so Damjana Cescutti, Samantha Degenhart, Pavla Devetti, Nataša Florenin, Fanika Klanjšček, Albina Komic, Bogdana Maraž, Lilijana Matelli, Mirela Ra-detič, Marija Terčič, Maksim Ber-nardis, Vojko Bratina, Štefan Černič, Marko Čubrillo, Emanuel Fer-foglia, Mirko Pelicon, Fabio Lavrenčič, Diego Marcosig, Rudi Pin tar, Ferruccio Porta. Aleksandra Rinelli, Ivo Spazzapan, Peter Srebrnič, Marko Zniderčič. 1 dijak ni bil pripuščen.
/, C. razred: izdelali so Lara Bensa, Roberta Burgnich, Hplena Co-ciancic, Kristina Degrassi, Kateri-na Devetak, Marina Ferfoglia, Karmen Frandolič, Kristina Kovic, Lo redana Olivo, Luana Roner, Marija Vicchi, David Cibini. Boris Frandolič, Damijan Jarc. Ivano Lavrenčič, Mirjan Likar. David Medvedich, I-
gor Ožbot, Mitja Ožbot, Marko Pri-mozig. 4 dijaki nišb bili pripuščeni.
I. D. razred: Marisa Alt, Nadja Beučar, Emilia Carli, Lucija Ci-glič, Flavia Culot, Sabina Grahek, Marina Leghissa, Darja Makuc, Vida Mermolja, Marta Primosig, Anita Zotti, Alessandro Contin, Gerar-do Falcicchia, Marko Humar, Igor Kobal, Albert Kovic, Franko Ma-rassi, Andrej Paulin, Walter Pe-teani, Pavel Štekar, Silvan Zava-
Mavricij Peric, Darja Visintin, Pavel Visdntin; 5 dijakov ima popravne izpite, en dijak je zavrnjen.
II. razred: izdelali so Tamara Bo-netta, Ivana Butkovič, Patricija Cin-gerli, Boris Frandolič, Renzo Ger-golet, Mirjam Kavčič, Gianna Marsom Aleksandra Marvin. Mariza Pe-lesson, Hadrijan Peric, Katarina Princi: 4 dijaki imajo popravne izpite. eden je zavrnjen.
IV. razred: izdelali so David De-
V PRIREDBI SPD GORICA
PLANINSKO SREČANJE DANES V ŠTEVERJANU
Prihod planincev iz vseh slovenskih dežel Na sporedu tudi nastop pevskih zborov
Napovedano je, da pride danes v Števerjan skoro tisoč planincev iz raznih krajev zamejstva, Goriške, Tržaške, Benečije in Koroške ter Slovenije, ki bodo sodelovali na 9. prijateljskem srečanju med zamejskimi planinci in onimi iz matične domovine. Srečanja se vršijo vsako leto, tokrat je skrb za organizacijo prevzelo Slovensko planinsko društvo v Gorici in izbralo lep kraj v naših Brdih, kjer se bodo planinci in tudi drugi, ki bodo sem gori prišli, prav dobro počutili. Napovedanih je precej avtobusov, ki bodo parkirali na prostoru pri županstvu in na glavnem trgu, zaradi tega naše bravce avtomobiliste naprošamo, da parkirajo svoja osebna vozila ob šte-verjanskih poteh in ne na dveh o-menjenih prostorih, kjer naj prostor ostane za avtobuse.
Tako srečanje ne more seveda brez ustreznega programa. Uradni del prireditve se bo pričel ob 11.30 (italijanski čas). Poleg priložnostnega pozdrava bomo lahko poslušali petje Sovodenjskega noneta, moškega zbora «Briški grič* iz števerjana in mladinskega zbora Glasbene matice iz Trsta.
Seveda ne bo manjkalo sproščenega petja planincev iz raznih slovenskih dežel. Na dvorišču Dvora, kjer bo prireditev, pa bo na razpolago vsem dovolj jedače na žaru in dobre briške pijače.
diav. 3 dijaki niso bili pripuščeni. ;vetak Uvijana	Darij Ger_
r r r t ‘^ela’1 ,S0: ^[golet, Anastazija Grillo, Adrijana Corsi, Gabrijela Frandolič, Katja jj* '» Ig	p A	Mir' Vižintin
Frandolič, Dunja Grillo, Irma Hu- MaTaZ' lgor anor' Mlran Vlzintin-
mar, Nives Lakovič, Alenka Pahor, Vlasta Terpin, Serena Zorn, Davorin Bensa, Damijan Klanjšček, Jurij Kovic, Klavdij Ferfolja, Branko Oklobdžija, Guido Pahor, Igor Pahor, Sandro Peric, Albert Sosol, Mario Vižintin. 4 dijaki niso bili pripuščeni, šolski izid ene dijakinje ni bil objavljen.
II. A. razred: izdelali so Martina Baldan, Viviana Cijan, Karmen Cociancig, Sabina Fabbro, Marija Lavrenčič, Barbara Marassi, Barba ra Nanut, Tereza Predan, Gerlina Tedoldi, Iztok Devetak, Mitja Frandolič, Danijel Gergolet, David Gri-novero, Jožef Jarc, Fabrizio Lakovič, Livij Mucci, Martin Nanut, Damijan Podveršič, Dario Zanier, Mar, jan Zavadlav. 2 dijaka nista bila pripuščena.
II. B. razred: izdelali so Mirijam Ccnzuttu, Manuela Doliani, Helena Humar, Loretta Jarz, Manuela Komic. Livija Lutman, Erika Zotti, Andrej Bolčina, Igor Ciglič, Mauro Cociancig, Igor Cotič, David Corsi, Marko Corsi, Zdenko Černič, Otta-vio Feri, Florijan Gravnar, Romano Komjanc, Marko Kovic, Romeo Ni-colosi, David Orzan, Pavel Paolet-ti, Gianni Petrussa, Matijaž Terčič.
II. C. razred: Helena Cociancig, Mariza Florenin, Sandra Gergolet, Valentina Jarc, Marta Pahor, Helena Persoglia, Linda Peteani, Da mla Petejan. Orietta Skok, Jožef Bertolini, Andrej Blasig, Mauro Ge-rin, Aleš Markovič, Vojko Pahor, Ivan Pintar, Igor Primosig, Boris Rebec, Dimitri Roner, Adriano Juc, Marko Vrtovec. 4 dijaki niso bili pripuščeni.
I/, D. razred: izdelali so Sabina Antoni, Barbara Cerv, Nadja Devetti, Nevenka Pintar, Marta Vicchi, Sonja Volk, Danije’a Zalateu, Boris Čaudek, Marijan Ciiak, Ivan Contin, Aleksander Gorkič. Peter Grusovin, Robert Kerpan, Diego Makuc, Marino Malič, Luka Onesti, Dino Paulin, Alojz Poretti. 4 dijaki niso bili pripuščeni, rezultat e-nega dijaka ni bil objavljen.
II. E. razred: izdelali so Graziel-la Colja, Luiza Gergolet, Martina Gergolet, Ma.ida Klanjšček, Silva na Marušič, Nadja Sfiligoj, Erika Tabai, Sabrina Tabai, Tiziana Zavadlav, Erik Bensa, Boris Bonetta, Valter Bric. Marko Cotič, Simon Kovic, Robert Tabaj, Marko Visintin. 6 dijakov ni pripuščenih, izid enega ni znan, en dijak je izstopil med šolskim letom.
ZAKLJUČNI IZIDI NA ZAVODU «1. CANKAR*
I. A. razred: izdelali so Robert Cossutta, Mojca Grahek, Vida Grav-ner, Aleš Šuligoj, Helena Vogrič, Nadja Žnideršič, Igor VValtritsch; 10 dijakov ima popravne izpite, ena di jakinia je zavrnjena.
I. B. razred: izdelali so Pavel Bagon, Nevija Černič. Andrej Fajt, Marko Ferfolja, Edi Kobal, Igor Kovic, Darja Lavrenčič, Flavij Mosetti,
Dijaki tretjega in petega razreda morajo delati zaključne izpite.
Jutri pričetek poletnega središča
Jutri bo začelo v prostorih dijaškega doma v Gorici Slovensko poletno središče. Starši bodo svoje otroke lahko pripeljali v središče cd 7. ure dalje, kjer bodo nato v varstvu do 18. ure.
Jutri ob 17. uri bo tudi na sporedu razgovor s starši, ki ga odbor za vodenje središča prireja z namenom, da dobijo starši vtis o življenju v centru. Srečanje bo koristno tudi za otroke, ki so se letos prvič prijavili in za one, ki so se prijavili za poznejši vstop.
Ostale informacije bodo starši lahko dobili na jutrišnjem sestanku, pa tudi neposredno iz razgovora z animatorji, ko pripeljejo ali odpeljejo otroke iz središča.
Potrjeni novi občinski svetovalci
V prvi volilni sekciji goriške občine v Ulici Cappuccini so v petek zaključili pregled vseh zapisnikov volitev za občinski svet in potrdili že znani seznam izvoljenih svetovalcev. Obstajali so nekateri dvomi o izvoljivosti dveh svetovalcev, in sicer socialdemokrata dr. Luciana Gentileja in komunistke Liliane Ar-dit-Ulian. Gentile ima en preferenčni glas več kot prvi neizvoljeni prof. Salvatore Bancheri, Uhanova pa dva preferenčna glasova kot prvi neizvoljeni arh. Roberto Buso-lini.
AVGUSTA V ČEDADU
Mednarodni kongres o začetkih polifonije
Proti koncu avgusta (22., 23. in 24.) prireja združenje za razvoj zgodovinopisja in umetnosti v Čedadu mednarodni kongres o začetkih polifonije v Furlaniji in v Evropi. Na manifestaciji, ki bo pod pokroviteljstvom dežele Furlanije Julijske krajine, si bo kakšnih 40 znanstvenikov iz domala vseh evropskih držav ter iz Amerike, izmenjalo informacije o področju glasbene ustvarjalnosti, ki je bistvenega pomena za razumevanje evropske umetnosti v poznem srednjem vgku in v 16. stoletju.
O namenih tega kongresa bodo spregovorili na tiskovni konferenci, ki bo 23. junija ob 11.30 v Ambasador hotelu v Vidmu. Na njej bosta sodelovala deželni odbornik za kulturne dejavnosti Dario Barnaba ter prof. Pierluigi Petrbelli z univerze v Londonu.
SKUPŠČINA ČLANOV ITE
Želja po stikih s tovarno Iskra
Na sedežu FLM, federacije kovinarjev, v Tržiču so imeli včeraj skupščino zadruge ITE (Impianti telefonici elettrici) ter se pogovorili o poslovanju ter o novi pogodbi. Zadruga je nastala 1949. leta, vendar se je zaradi težav, ki so nastajale ob pomanjkanju zadružnega gibanja okoli 1955. 1., ko je imela sedem članov, skoraj razpustila. Potem so prišla leta konjunkture in zadruga, ki deluje na območju celotne dežele, zaposluje danes 340 oseb, povečini zadružnikov. Opremljena je z dobrim avtomobilskim parkom, stroji za kopanje jarkov ter vsem potrebnim za postavljanje telefonskega omrežja na račun družbe SIP.
Na skupščini so odobrili proračun, ki znaša za letos sedem milijard lir, prav tako pa so podpisali delovno pogodbo, ki določa delovni čas, nove osebne dohodke itd.
Kakor so nam povedali predstavniki zadruge, obstaja pri njih želja, da bi se s sorodno tovarno Iskre, ki ima svoj obrat v Šempetru, povezah ter ugotovili, če obstajajo možnosti sodelovanja.
Razna obvestila
Republiški zavod za vzgojo in izobraževanje SRS prireja od 7. do 13. septembra v Podvinu blizu Bleda seminar slovenskega jezika in kulture za slovenske šolnike iz Italije. V programu imajo spoznavanje kulturnih, ekonomskih, zemljepisnih in drugih značilnosti Gorenjske, o-benem pa tudi novosti v učni pedagoški praksi. Goriškim šolnikom je na razpolago 10 mest. Vpisujejo na šolskem sindikatu.
Razstave
V	galeriji II Torchio v Mamelije-vi ulici v Gorici je do 27. junija odprta razstava Rudolfa Sakside. Ob praznikih je odprta od 10.30 do 13. ure, ob delavnikih od 10.30 do 13. ure in od 16.30 do 19.30, ob ponedeljkih zaprto.
V	obnovljenem stražnem stolpu v Šmartnem v Brdih je v teh dneh odprta razstava slikarke Milene Stepančič iz Dobrovega. Prikazuje predvsem motive briškega področja. V vabilu na razstavo je oceno napisal prof. Milko Rener.
************®**********************,**,*,***********,******,********,ii**ii*iiiii*iii*nii*iiHiniii*i*i*im>*mnni*<f*<i*t>M*miin**ii*i*iMtiMntniiiiniiittnMiiiiimitfttiiiiiiimi*i*n«*ifiiii!nnnininii*iinuiiii*(iiiiniiiniiiiiimi(iii(nuiiiB
DRAGOCENA ZAKLADNICA
V NOVI GORICI RAZSTAVA 0 DELU EDVARDA KARDELJA
Odkrili so tudi spomenik Borisu Kidriču
Mesto Nova Gorica preživlja te dni v prazničnem vzdušju: 13. junij je namreč praznik mesta Nova Gorica ter so ga proslavili s slavnostno sejo predsedstva krajevnih skupnosti tgr z otvoritvijo razstav in s prireditvami, ki trajajo vse do danes. Med najpomembnejše sodi o-tvoritev razstave z naslovom »Življenje in delo Edvarda Kardelja*. Ob tei priložnosti so se v prostorih skupščine zbrali ugledni predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije dr. Marran Brecelj, Savin Jogan, Peter Toč ter vsi najvidnejši predstavniki ob’asti ter političnega življenja iz Nove Gorice. Po Kardelju so poimenovali tudi mesto, kjer se je 15. septembra 1968. le'a zbra’o 100 600 oseb na proslavi obletnice vstaje na Primorskem in kier je imel Kardelj svoj zgodovinski govor, v katerem je zlasti o-predplil italijansko . jugoslovanske odnose ter jim nakazal trajno smer.
Poleg Kardeljeve razstave so v ponedeljek na ploščadi pred Ljubljansko banko v Novi Gorici od krili spomenik revolucionarju Borisu Kidriču, predsedniku prve slovenske vlade, ki je skupno s Kardeljem postavil temelje osvobodi1 nega boja ter rasti in zmage ljudske oblasti
Član predsedstva CK ZKS dr Bo ris Majer je osvetlil življenje in delo teh dveh velikanov slovenske revolucije. «V otvoritvi razstave E-dvarda Kardelja, ter kipa Borisa Kidriča — je dejal Majer — je mnogo simbolike. Simbolično je že mesto samo. Nova Gorica, mesto ob najbolj odprti meji na svetu. To mesto je dokaz, da je v sodobnem svetu, ki ga obremenjujejo mnoga protislovja in v katerem postajajo vse glasnejši pristaši urejanja nerešenih mednarodnih nrobiemov z ergumenti sile in vmešavanja v notranje zadeve neodvisnih, suverenih, zlasti še neuvrščenih držav — možna tudi drugačna alternativa: pot dobrososedskih odnosov, pot aktivne miroljubne koeksistence med različnimi družbenimi in političnimi sistemi, ko manjšine niso več jabolko spora, temveč postajajo živa vez obojestranske plodne kulturne in gospodarske menjave *
OBRAČUN OBČINSKE LEKARNE
Lanski prebitek: 3 milijoni lir
Upravni svet občinske lekarne je na svoji seji v petek odobril obračun za leto 1979. O njem bo razpravljal prihodnji občinski svet. Leto je občinska lekarna zaključila s dobičkom nekaj nad tri milijone lir. Aktivo je lekarna imela kljub namestitvi nove delovne moči, ki je postala potrebna zaradi povečanja poslovanja. Komisija je nato sprejela tudi nekaj upravnih ukrepov.
Seji je prisostvoval župan De Simone, kateremu so izročili simbolično darilo v znak priznanja za pomoč, ki jo je občina vedno nudila lekarni. V zahvali za darilo je župan poudaril uspešnost poslovanja lekarne ki si je v šestih letih delovanja zagotovila številne kliente in zadostila zelo občutenim družbenim potrebam.
NAJBRŽ JIH BO NEKAJ TISOČ
Mednarodno zborovanje kolesarjev danes v Gorici
Prevozili bodo 75 kilometrov po italijanskem in jugoslovanskem ozem-lju - V poštnem uradu poseben žig
Nekaj tisoč kolesarjev, toliko jih je napovedanih, pride danes v Gorico na mednarodni kolesarsko-tu-ristični zbor jugoslovanskih in italijanskih kolesarjev. Prireja ga G. S. Pedale v Gorici. Zbrali se bodo na Trgu Julia, kjer bodo delovale okrepčevalnice in tam b' tudi poštni urad, ki bo žigosal pisma s priložnostnim žigom Vpisovanje bo na tem trgu že od sedme ure dalje, zaključilo se bo ob 9. uri, ob 9.30 bo odhod kolesarjev na pot dolgo 75 kilometrov, ki bo speljana tako na italijanskem kot na jug-slovanskem ozemlju.
Pot bo kolesarje vodila po glavnih goriških ulicah do Oslavja, zatem gredo ti v Podgoro, Ločnik, Majnico, Sovodnje, Zagraj, Martin-ščino, Dol, potem bodo šli preko državne meje po mirenskem bloku v Miren, Renče, Dornberk, Ozeljan, Ajševico, Novo Gorico, naprej po novogoriških cestah (pri Park hotelu bo tratko postajališče) in se

ANKETA LI0NS CLUBA
ZAKAJ UŽIVAJO MAMILA DIJAKI VIŠJIH ŠOL
Odgovore so zbrali med 3.200 dijaki v Gorici - Modni krik na prvem mestu - Namen ankete: z informacijo preprečevati pojav
V okviru Lions cluba ter ob finančni pomoči hranilnice iz Gorice so izdelali anketo med dijaki italijanskih višjih srednjih šol, ki jih obiskujejo tudi dijaki z območja Tržiča, da bi izvedeli, kaj dijaki vedo o mamilih, zakaj jih uporabljajo in v kakšni meri. Na osnovi okoli 3.200 vprašalnih pol so pobudniki te akcije izvedeli, da največ dijakov u-živa mamila zaradi mode. V veliko manjših odstotkih je vzrok naveličanost, stiska, odtujenost, upor o-četovi ali družinski avtoriteti, posledice kontestacije, pomanjkanje vred-
	v
lllt	KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909
	GORICA • Ulica Morelli 14
	Tel. 2206 ■ 2207
	TELEX 460412 AGRBANK I
ip	VSE BANČNE USLUGE - MENJALNICA
not, navezovanje na vzhodne kulture in religije itd. Po teh podatkih naj bi leta 1972 kar 10 odstotkov mladih vsaj enkrat zaužilo kakšno mamilo.
Akcija si ni zadala naloge, da kaj konkretnega stori v boju proti u-živanju mamil, ampak hoče z informiranjem opozoriti družbo na ta nevaren pojav, ki je dobesedno eksplo diral v svetu po drugi svetovni vojni, da bi mladino, ki je prva in naivečja žrtev mamil, zavaroval pred boleznijo, ki uničuje telo in duha.
O poročilih se ni razvila razpra va: morda je pobudniki ankete, objavljene v brušuri in razdeljene med občinstvo — predstavnike oblasti, vzgojitelje in dijake — niti niso želeli. Hoteli so dati svoj prispevek k popularizaciji vprašanja, njegovo reševanje pa sodi v pristojnost ti stih, ki so dolžni spremljati in izva jati zakone, da se ta pojav omejuje, oa vzgojnih zavodov in celotne družbe, da zavaruje svoj najbolj občut Ijiv del: mlado generacijo.
Mali oglasi
teMori (040) 7946 72
bodo po prehodu na Gabrijelovi ulici vrnili v Italijo.
Kino
Gorico
VERDI 15.30 — 22.00 «Quadrophe-nia*. P. Daniels in L. Ash. Barvni film.
CORSO 16.00—22.CO »Provaci ancora Sam*. W. Allen. Barvni film.
VITTORIA 15.30-22.00 «La liceale, il diavolo e l’acquasanta». G. Gui-da in L. Banfi. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 «Fog».
PRINCIPE 14.00-22.00 «L’insegnan-te al mare con tutta la classe*.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves Im. in ponoči je > Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 2972.
V1ŠJESOLKA iz Gorice išče delo kot prodajalka, baby-sitter ali u-radnica za cel mesec avgust. Ponudb« pod šifro »Avgust*.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72341.
Včeraj-danes
k guriškega matičnega urada
ROJSTVA: Matej Leopoli, Gaia Favaro, Letizia Macorini, Federico Ahrens, Marco Sutto, Manuela Tur šič, Riccardo Minca, Elisa lansig, Dennis Porcari, Luca Favero, Paolo Tonin, Sara Visintim.
SMRTI: 76-letni upokojenec Franc Jakončič, 78-letna gospodinja Maria Bressan vd. Bressan, 03-ietna gospodinja Emilija Slokar vd. Giaco ni, 81-letna upokojenka Clementina Olivatti vd. Marangotto, 91-letna u pokojenka Maria Medeot vd. Bre gant, 91-letna gospodinja Jožefa Bandelj, 80-letni upokojenec Luigi Grilli, 85-letni upokojenec Tommaso Percipiano, 72-letni upokojenka As sunta Calligaris, 75-letni gostilničar Adolfo Blanch 63 letni uslužbenec Carlo Stugni.
POROKE: orožnik Oliviero Boni-fazi in delavka Giuliana Fedel, u-službencc Mauro Favari in zdrav stvena pomočnika Angela De Simo ne, uslužbenec Enzo Mosetti in u-službcnka Sandra Pituelli, profesor Alfonz Koršič in gospodinja Adrijana Velenik, upokojenec Nicola DelI'A glio in gospodinja Antonia Creanza.
OKLICI: delavec Antonio Bergan tino in gospodinja Santa Polisi, obrtnik Roberto Ustulin in profesorica Sonja Kucler, industrijski izvedenec Ermanno Devecchi in računovodja Gabriella Di Stasio, delavec Vito Antonio Filograno in prodajalka Ro-sangela Pacoric, podjetniški tajnik Giancarlo Sartini in profesorica Maria Grazia Bradasehia, gozdar Gian-franco Krašček in vzgojiteljica Marie Noelle Wilmouth, agronom Gian-paolo Lante in študentka Sandra Palazzi.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v juniju in juliju prireja vrsto visokogorskih izletov. 29. junija se bodo planinci povzpeli na Zermulo v Kar-niji, 5. in 6. julija je napovedan izlet na Raduho, 20. julija pa na Viš. Pojasnila na sedežu SPD, Ul. Mal ta 2 v Gorici.
TRGOVINA JESTVIN
JORDAN SEMOLIČ
v RAŠTELU 49
v Gorici išče vajenca za poln delovni urnik. Telefonirati na številko 81-113.
AUTO SACCHETTI
servis za
jfeudi
VOLKSNVAGEN
GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069
Avtomobilske dobave — Delavnico — Oprema in potrebščin*
URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14 do 18. ur* ob sobotah od 8. do 12. ure
LESTAN NICOLO
GORICA-ULGARZAROLU 105-TEL. 81801
STEREOFONIJA HI-FI: M««nu AR.-®«"*
R*n Indiana lin« Caleatium Akai Vamaha. S*4*
RADIO TV COLORNord Mand« Blaupul*' Schaub loranž-ITT.GrundH) Lo«w« Opta-IM** MarelN Zoppaa
«Espobianc0’
GORICA- Ul. Cossar 23 Tel. 83823
GOSPODINJSKI STROJI BoafhMi«**1'«* Smog-Ariston Siltal-NAJBOLJŠIH ZNAW*
MATERIAL ZA OJAČEVALNE NAPELJAVE
GORICA, Korzo Italija /6 tel. 81-032
nJ
EKNOMEC
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
TRGOVINI
INTER CENTRO ŠPORT
GORICA, Tržaška cesta (nasproti letališča, v bližini mirenskega mejnega prehoda) tel. 30910
TUTTO ŠPORT
v GORICI, na Korzu Italia 21 Tel. 83476
se vam priporočata z njuno, v Gorici največjo izbiro‘raznovrstnih športnih izdelkov po najugodnejših cenah.
POMLAD IN POLETJE ZARES «IN» S TEMI CENAMI ZARES	« I N »
Moške in ženske majičke	2.500	Hr
Moške in ženske srajce z žepkom	4.006	lir
Moške in ženske barvne kavbojke	8.500	lir
Originalne SUPER KIFI.F kavbojke	11,900	Dr
Jopiči Iz gabardena	5.900	lir
Oprane SUPER JORDANS kavbojke	10.900	lir
Moške in ženske žametne kavbojke	8.900	Hr
Otroške (4	12 let) žametne kavbojke	7.500	Hr
Zenski puloverji z gumbi	3.000	Uf
Moške in ženske žametne suVnje KIOKUCC1	5.000	IH.
Moške in ženske majice	4.000	lir
Poletne 100% bombažne majice	5.000	Ur
Vsem kupcem poklanjamo sponko za ključe. Vaša trgovina?
ELIO «IN» MODE
Se vedo
ELIO «IN» MODE GORICA — Ulica Formica 28
il
.
S
11


v*
..

"SP
:y.t>:a
ŠOLSKE POTREBE NA GORIŠKEM
Želje po lepših in sodobnejših prostorih
da bomo imeli svečanosti o poimenovanju šole že v prihodnjem šolskem letu.
Prav tako pričakujejo o-troci, starši, učiteljice in seveda vsa slovenska javnost v Gorici, da bi na občini pričeli z akcijo gradnje slovenskega šolskega središča v južnem delu mesta, v bližini spominskega parka, med ulicami Duca d’Aosta, Puccini in Cipriani. Tam je precej prostega prostora. Zahtevala ga je občinska konzulta za slovenska vprašanja za potrebe slovenske šole, dobila pristanek nekaterih strank in tudi v regulacijskem načrtu je bilo določeno, da je ta prostor
namenjen slovenskim šolam.
Na tem področju naj bi zgradili poslopja za otroški vrtec, osnovno šolo, nižjo srednjo šolo, licej in učiteljišče. Najbrž bi bilo prav, da bi se najprej lotili gradnje stavb za osnovno šolo in vrtec, kajti ti najbolj potrebujejo sodobne prostore in prav bi bilo, da bi tudi ti šolski otroci dobili novo šolsko poslopje, kot so ga lani dobili učenci slovenske osnovne šole v Ulici del Brolo in kot ga bodo v kratkem dobili otroci slovenskih otroških vrtcev severnega dela mesta.
Marko VValtritsch
Smrt predsednika Tita
Rad poslušam televizijo. Četrtega maja zvečer sem zvedel po televizijskem dnevniku, da je v ljubljanski bolnišnici umrl predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito. Bil je hudo bolan že nekaj mesecev. Zelo me je prizadelo, ko sem slišal to novico. Vsi časopisi, radio in televizija so o njem vsak dan poročali. Zanimalo me je vedeti, kdo je bil Tito. Zvedel sem, da se je rodil v Kumrovcu na Hrvatskem' blizu slovenske meje. Njegova mati je bila Slovenka, oče pa Hrvat. Živel je v dobi prve in druge svetovne vojne. Postal' je zelo znan, ker je vodil Jugoslavijo več kot 35 let. Vsi ga zelo cenijo, saj je bil moder in dober predsednik. Med prvo svetovno vojno je bil ujetnik v Rusiji. V drugi svetovni vojni je bil v Jugoslaviji med glavnimi ljudmi, ki so se borili proti nacizmu in fašizmu. Po vojni je zmeraj zagovarjal mir in sožitje. Zaradi tega so ga vsi spoštovali in imeli radi. Osmega maja sem gledal po televiziji njegov pogreb. Videl sem, da so prišli mnogi predstavniki držav in sami predsedniki, kralji itd., da so se poklonili mrtvemu Titu.
Danijel Devetak 4. raz. Oš Ul. V. Veneto
raje grem s kolesom v šolo. Tam je mnogo prostora za vožnjo. Na našem dvorišču ni prostora za vožnjo, ker je mnogo avtomobilov. Cesta ima določene zakone, katere se mora spoštovati.
Prav te dni imamo na šoli kolesarski izpit. Iz našega razreda nas je delalo šestnajst. Med temi šestnajstimi sem tudi jaz. Zelo vesela sem, da sem tudi jaz tekmovala.
Emanuela Bassini V. raz. OŠ UL V. Veneto
PO GOBE
V soboto mi je mama rekla, da gremo naslednji dan po gobe. Popoldne pa na žlikrofe. Odpravili smo se in šli. Nabrali smo gobe in kar naenkrat zagledali na drevesu kačo. Ko nas je zagledala, se je zvila okoli drevesa in izginila v njem. Bila je črna in zelo lepa. Ko smo hodili dalje, smo na trati zagledali zajčka, ki je dremal. Ko nas je slišal, se je prestrašil in začel bežati od nas. Pozneje smo dospeli do avtomobila in šli proti Idriji. Po večerji smo se vrnili domov vsi trudni. Jaz sem bil zelo vesel, ker mi je všeč hoditi po gozdu in ker mi zelo ugajajo žlikrofi.
Dušan Košuta V. raz. OŠ Ul. V. Veneto
NA IZLETU
Včeraj smo šli na izlet s šolskim avtobusom in smo šli na Sv. Mihael. Na hribu Sv. Mihaela smo videli orožje prve svetovne vojne. S Sv. Mihaela smo šli na Vrh. Na Vrhu smo videli šolo. Iz šole smo šli k Doberdobskemu jezeru. In od Doberdobskega jezera smo se vrnili v šolo.
Susanna Skok III. raz. OŠ Ul. V. Veneto
NAŠE MESTO JE GORICA
KRČtk .AJMMf.ire
Mitja Rupel, V. nu. o. šole, UL V.Veneto
m
Samo Cussigh - Valentino Pintar, II. raz. o. šole, UL V. Veneto
NAŠE MESTO
Naše mesto je Gorica, leži na levem bregu Soče. Gorica je veliko mesto. Na griču je grad. Zgrajen je bil leta 1004. Nekoč so v tem gradu bivali grofje. Gorica je prometno mesto, ker je ob meji med Jugoslavijo in Italijo. V Gorici je Travnik. Na levi strani cerkve stoji steber, ki spominja na kmete, ki so se uprli gori-škemu grofu. Na Travniku je tudi parkirni prostor za avte. Tam blizu vidimo Neptunov vodomet, ki je bil nekoč vodnjak. V Gorici i-mamo železniško postajo. Mesto obkrožajo: Sabotin, Kalvarija, hrib Sv. Mihaela, Sv. gora, Kraška planota in Sv. Gabrijel. Na zapa-du se odpira Furlanska nižina.
Gregor Sfiligoj III. raz. OŠ Ul. V. Veneto
na sv. Ingaciju. Tam je tudi vodomet, h kateremu so ženske hodile po vodo. Gorica leži na levem bregu Soče. Gorica meji z Jugoslavijo in zato je v Gorici gost promet. Gorica ima svojo tržnico, kjer prodajajo sadje in zelenjavo. Ob koncu Korza je železniška postaja, ki pelje v Trst, Čedad, Videm in druga mesta. Na Korzu je kino, kjer vrtijo razne filme. Gorica ima veliko ulic in trgovin. V Ulici Roma je Avditorij, v katerem priredijo koncerte in razne prireditve. Naše mesto ima dosti šol. Jaz stanujem v Štandrežu, ki je predmestje Gorice. V Geriči mi je zelo všeč in zato sem ponosna na naše mesto.
Ines Orel III. raz. OŠ Ul. V. Veneto
S KOLESOM PO MESTU
ZELO RAD POMAGAM ODRASLIM
Vsako pomlad je veliko dela na polju in vrtu. In tudi jaz grem pomagat tetam v Dornberk. Ko pridem, se preoblečem, vzamem o-rodje in se odpravim s teto na vrt. Ampak komaj začnem kopati, mi teta, reče naj grem v zadrugo po semena. Povedala mi je, naj kupim zimski radič, kumaiič-no seme, majsko solato itd. Ko pridem na vrt, dam teti semena in teta mi pove najprej, da moram prekopati gredico, potem jo gnojiti in zrahljati. Čez nekaj časa sem končal vse. Nato sem šel kosit. Po kosilu mi je teta rekla naj nadaljujem z delom. Jaz sem rekel teti, da sem končal. Ampak teta mi je odgovorila naj sejem. Odprl sem vrečko semen in začel sejati. Teta je tačas hodila za mano in škropila zemljo. Ko sem končal, sem bil zelo truden. Šli smo domov in tam povečerjali in šli spat. Tako dan za dnem. Ko pa sem prišel nekoč na vrt, sem videl solato. Poklical sem teto in teta je rekla, da bom zelo priden kmet, ko dorastem,
Vanek Franz Battello V. raz. OŠ Ul, V. Veneto
NAŠA UČILNICA
Naša učilnica je v drugem nadstropju osnovne šole. Učilnica ima štirinajst klopi in tablo. Na zidu imamo zemljevid Jugoslavije. Imamo tudi radio. Na deskah so pritrjene risbice. Na polici je globus ter tehtnica. Na miza učiteljice je šopek farzicij lepe rumene barve. V vazi je dren, ki ga je prinesel Peter.
Mikela Rlggio III. raz. OŠ UL V. Veneto
Odlomek
Neko nedeljo sem v spremstvu staršev in bratov šel nabirat zvončke. Šli smo h Gabrjam. Ko smo šli mimo Sovodenj, smo natovorili še staro mamo. Ko smo se peljali po cesti, smo občudovali, koliko belih cvetov je štrlelo iz zemlje, kot bi bilo vse zasneženo. Bil je lep sončen dan, zato so na drevesih prepevale drobne ptičke in letale nad nami. Na neki stezici smo se ustavili in pričeli nabirat zvončke. Starša in mali bratec so jih šli nabirat v dolino; jaz in srednji brat pa na pobočje. Babica pa je zvončke spravljala in jih uredila. Jaz in brat sva nabrala precej velik šop. A ko sva prinesla šop babici, sva ji povedala, da ne bova več nabirala, ampak šla malo po gozdu. Sporočila sva to babici, da bi ne bili v skrbeh za naju, če bi se ne vrnila takoj. Šla vsa vedno više in više, videla sva ptičke, rožice in drevesa. Zdelo se nama je, da naju drevesa z vejami pozdravljajo. Ko pa sva prišla na vrh, sva slišala daljno klicanje staršev za nazaj. Hitela sva nazaj. Vsa zasopla sva prišla k njim. čakali so naju že v avtomobilu, šli smo še malo naprej. Mislili smo se vrniti, a ker je bilo še mnogo zvončkov, smo se spet ustavili in jih nabirali. Mi-
, Čeprav z nekoliko zamu-fle> saj se je redni pouk v Jaših osnovnih šolah že za-,*jučil, in bodo tako starši l11 otroci prebirali to stran med počitnicami, posvečamo to stran šolski mlajši slovenske osnovne šo-6 v Ulici Vittorio Veneto v “°rici. šola je v stavbi za-v°da «Oddone Lenassi«. Tja j° jo preselili iz slovenskih olskih poslopij v Ulici Ran-aaccio, ki so jih pred ne-
r-—
POMLAD
jj°ž’ce cvetejo, cebele nanjo letajo, babice pletejo.
Hp’
^obilice skakajo tako, zemljo treso, .arije korakajo, ln žabe kvakajo.
1 leti zaprli. V tistih ‘avbah, ki jih je pred.pr-,i Svetovno vojno zgradilo
'Vensko
f°nček se prebudi,
ZVe.c divjad lovi,
Jerica še spi,
"■sfca se smeji n otrok se v šolo napoti.
•	, Srečko Bregant
™ raz. OŠ UL V. Veneto
lom.
društvo -Šolski ( so bile slovenske šo-le Phed prvo vojno, obnovijo Po več kot dvajsetih6113 Premoru svoje de-iv Vle po osvoboditvi in . °)emu namenu služile do Vi nekaj leti.
Viffdanii Prostori v Ulici H .;0ri° Veneto niso sicer ^boljši, kajti tudi ta stav-Vq le še iz časov pred pr-13vetovno vojno. Dal jo je (Vaditi goriški tovarnar .done Lenassi in jo pre-j‘1 mestnim sirotam. V J stavbi' še vedno poslu-vUak zavod, občinska u-HjjjVa skuša stavbo spreme-tgr v nekak mladinski cen-t0' Imajo pa ti prostori ]j P°ritivno last, da so sre-^'hesta in prav zaradi te-smžijo otrokom družin,
TRENUTEK
?° veter prihaja
ni na0Oja;
-ano se napiha,
7* ne pride do meniha.
^ menih je šel v Afriko, ku,- ie vzela papriko.
■ 'Uh se je potopil, t-.Jf mucki razložil:
‘fienje je hudo,
0 nimaš luno.
i>. Valentina Scrazzolo raz. OŠ UL V. Veneto
j živijo v središču in v 8«°vzhodnem delu goriške-k. ^esta. V isti ulici, ne-'J metrov oddaljen, v , Si stari stavbi, je tudi lnf enski otroški vrtec, v ka-1^ eSa hodijo številni bratci ^strice učenk in učen-V šole.
bo kmalu dobila ime slovenskem goriškem iv finskem pisatelju Fran-j.. Bevku. Predlog star-Učiteljskega zbora je jir °Pla tudi šolska oblast, La kratkim so ta pred-%.P°trdili tudi v goriškem ^mskem svetu. Upati je, 10 . Potrdilo predloga pri-12 Rima kmalu, tako
NAŠE MESTO
Mesto Gorica se imenuje po griču, na katerem je dandanes gari-ški grad. Goriški grad je bil sezidan leta 1.000. Sedaj je v gradu muzej. V središču je Travnik, na katerem stoji cerkev, posveče-
Jaz sc zelo rada vozim po mestu s kolesom. Moje kolo je staro 4 leta. Imenuje se «Rolland» in je rdeče barve. Na kolesu se lahko vozi samo eden. Ko se sprehajam s kolesom po mestu, moram voziti počasi in biti previdna, kajti bi sc lahko zgodila nesreča. Naj-
OBISK PRI GASILCIH
GASILEC
Gasilec ima zeleno obleko. Na glavi nosi črno čelado. Ob pasu mu visi majhna sekirica. Tudi obleko, proti požaru ima. Pri požaru rabi mnogovrstno orodje; lestev, gumijasto cev, rešilno plahto in vrvi. ,.	.,
. . i	Alenka Radetič
■ It. raz. OŠ Ul. V. Veneto
GASILEC
Gasilec ima rjavo obleko. Na glavi ima čelado z znakom gasilcev. Znak predstavlja ogenj in dve sekiri. Na nogah nosi čine škornje. Ob pasu ima posebno sekiro, ki mu služi pri gašenju požara. Gasilci imajo cisterno za vodo, cevi za vodo in lestve.
Erika Jazbar II. raz. OŠ Ul. V. Veneto
PRI GASILCIH
V soboto smo si ogledali «Gasilski dom». Načel-
nik nas je sprejel in nam pokazal naprave za gasilce. Pokazal nam je avtooistemo, ki vsebuje 150 hektolitrov vode ali pene. Pokazal nam je tudi, kako gasilci gasijo požar. Videli smo, kako so se gasilci vrgli iz 4. nadstropja. Pripeljali so zložljivo lestev in gasilec je po njej nesel deklico. Preden smo šli, 'nas je načelnik povabil na pijačo,
Igor Pregelj II. raz. OŠ Ul. V. Veneto
GASILSKE VAJE
V soboto smo šli gledat gasilske vaje. Sprejel nas je poveljnik in nam pokazal avtocisterno, ki je držala 150 hektolitrov vode. Pokazal nam je orodje, ki ga uporabljajo, ko je požar. Pripeljal je gasilski avto in gasilci so začeli gasiti ogenj. Ranjence so peljali v bolnico, tisti, ki niso bili ranjeni, pa so se spustili po platnu. Ko smo vse to videli, nas je poveljnik peljal na pijačo.
Enrico Marega II. raz. OŠ Ul. V. Veneto
Marta Riancnzzi I. n\7 o šolo ITI V. Vpnptu
Moj psiček Piki
Ko se je vrnil moj oče z nekega potovanja, mi je prinesel zelo lepo darilo. Bil je majhen psiček z belim kožuščkom. Takoj sem ga vzljubila, on pa se me je. še dolgo časa bal. Najrajši je imel mojega očeta. Počasi se nas je vseh privadil. Sedaj že razume na ime Piki in se zelo lepo igra z žogo (je pravi cirkuški psiček!). V višino skoči zelo visoko, najbolj hud pa je, kadar zagleda mačko. Naš Piki ima lepo hiško z napisom Piki. Da nam ne uide, je skoraj zmeraj Je dober čuvaj in se vedno oglasi, če se kdo približa z njim zelo rada igram in mu pojem pesmico, ki se
vedno privezan vratom. Jaz se glasi tako:
Psiček moj se kliče Piki, lepo, belo toplo, zalo svojo kočico ima.
Vanjo nihče ne prileze, sam v njej kraljestvo ima.
Jaz lepo skrbim zanj, peljem ga na sprehod in mu zmeraj dam kaj dobrega za pod zob.
Marjetica Vrtovec 4. raz. OŠ UL V. Veneto
NAŠEMU SOŠOLCU
V našem razredu imamo Frančka, nebogljenega vrančka, ki vedno spančka.
Ko se prebudi, jojmene za njim rsi, v zvezku cvek mu takoj leži, ker se nič ne uči.
Učiteljica se ježi, podpis mu prismoli,
Franček se kot pajac smeji, da v kotu obleži.
Skupen trud 4. raz. OŠ UL V. Veneto
iz mojega dnevnika
dva pa sva šla k reki Vipavi. Gledala sva vodo in metala v reko kamenčke. Oče je nabiral blizu nas zvončke. Ko sva se hotela vrniti, in ker je bila zemlja mokra, se mi je zdrsnilo in za sam meter bi čofnil v Vipavo. Počasi sem priplezal k očetu. Pri avtomobi-
lu smo srečali neke prijatelje, ki so tudi nabirali zvončke. Poslovili smo se od njih in se vrnili domov.
Doma smo bili vsi veseli od izleta, četudi nas je ponoči vse pikalo, ker smo bili polni trnja.
Igor Devetak V. raz. OŠ Ul. V. Veneto
Jožef Humar, V. ras. o. šole, UL V. Veneto
~"1 SOLARJI OSNOVNE SOLE 1 V UL. V. VENETO V GORICI RIŠEJO IN PIŠEJO
SKUPINSKA SLIKA UČENK, UČENCEV IN UČITELJIC
besedo
Na gornji fotografiji, ki jo je posnel naš fotoreporter Rudi Pavšič, so zbrani učenke in učenci slovenske osnovne šole v Ulici Vittorio Veneto. Z njimi so tudi učiteljice. Manjka le ena učenka,' in sicer Maja Radetič, iz II. B razreda.
Da bodo učenci imeli to stran kot spomin na svoja otroška leta, je prav, da jih imenujemo vse po vrsti.
1.	razred: Patrizia Bassini, Marta Biancuzzi, Anita Breganti, Henrik Cej, Mihaela Codermaz, Miran Devetak, Erika Gallo, Marko Gus, Nancy Hlede, Amanda Humar, Laura Hvalič, Danjela Klanjšček, Ivo Koršič, Valentina Kristančič, Ivan Pipan.
2.	razred (združeni sta obe sekciji): Majda Bratina, Graziella Bressan, Marko Čaudek, Erika Cej, Li-via Coren, Samo Cussigh, Erika Jazbar, Robert Makuc, Hinko Marega, Barbara Markočič, Sabrina Mar-tinuč, Pavel Mikluš, Helena Miranda, Sar go Onesti, Valentin Pintar, Lara Pipan, Igor Pregelj, Aleksander Quinzi, Alenka Radetič, Valentina Rosario, Elizabeta Tomšič. Roj Zanier.
3.	razred: Geremia Hlede, Iztok Humar, David Hvalič, Pavel Pahor, Peter Radetič, Gregor Sfiligoj, Kristina Ožbot, Ines - Maja Panko-vič, Mikela Riggio, Rebecca Rinelli, Suzana Skok, An-
drejka Vetrih, Maja Vrtovec.
4.	razred: Franc Bertolini, Srečko Breganti, Ivan Bre-sciani, Danijel Devetak, Lucija Markočič, Adrijana Markocig, Valetina Mar-tinuč, Renata Pintar, Ro-mino Primožič, Valentina
Scrazzolo, Pavel Spazzapan, Tereza Valentinčič, Barbara Vetrih, Marjetica Vrtovec.
5.	razred: Vanek - Franz Battello, Danijel Boškin, David Bresciani, Dušan Košuta, Igor Devetak, Jožko Humar, Madian Onesti, Mitja Rupel, Emanuela Bas-
sini, Erika Codermaz, Vi-viana Coren, Mara Leban, Laura Leghissa, Francesca Lo Grasso, Helena Orzan, Myrta Podveršič, Ana Tu-rus, Marina Ussai.
Na naši sliki so tudi u-čiteljice Mariza Perat (1. razred). Nataša Pavlin - Pe-
terin (2. a razred), Rami-ra Bric - Biancuzzi (2. b razred), Wanda Tomšič -Tomasi (3. razred), Mira Blažič - Sorč (4. razred), Slavka Čermelj - Rustja (5. razred). K skupini se je pridružila tudi postrežnica Albina Klanjšček.
Otroci ima j o
...
IZ DOMAČE SKRINJE - IZ DOMAČE SKRINJE - IZ DOMAČE SKRINJE - IZ DOMAČE SKRINJE
Otroci navdušeno pobrskali po podstrešjih in spominih dedov ter svoja odkritja svojstveno posredovali v sliki in besedi
Uvodna misel
Od 9. novembre. do S. decembra je bila v vhodnem fogerju Kulturnega doma v Trstu razstava slovenskih narodnih noš predmetov in fotografij, ki je nosila naslov «lz domače skrinje». Razstavo sta priredila Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu in Tržaška folklorna skupina Stu ledi. Razstava je žela lep uspeh pri obiskovalcih, pohvalno pa so se o njej izrazile tudi strokovne ustanove iz matične domovine. Poseben odziv pa je razstava <?h domače skrinje» doživela s strani slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šol n i Tržaškem.
Prav ta odziv pa je privedel organizatorja do sklepa, da so razpisali likovni in literarni natečaj prav na temo «lz domače skrinie». Natečaja se je udeležilo enajst osnovnih in nižjih srednjih šol. Vsa akcija pa se je zaključila z razstavo risb in sestavkov v Gregorčičevi dvorani r Trstu. Takrat. 22. maja, so vsi udeleženci dobili spominsko nalepko, posamezne šole, učiteljice in profesorice pa razne nagrade. Posameznikov nismo želeli nagraditi, saj je strokovna žirija (v sestavi: Stanka Hrovatin. Deziderij Švara, Dragica Maver in Franka Slavec) upravičeno sklenila, da otrokom in mladostnikom v tistih letni ni preveč vzgojno podeljevati nagrad. Zavzeli so drugačen kriterij. Boljše risbe in prispevke se objavi v Primorskem dnevniku in v reviji Galeb Danes je pred nami stran, ki je posvečena prav boljšim prispevkom — ostali del pa bo objavljen v prvi jesenski številki revije Galeb.
Na vsak način je pobuda *lz domače skrinje» naletela na res lep odziv. To vsekakor organizatorja obvezuje, da je treba nadaljevati po začrtani poti sodelovanja s slovensko šolo.
Milan Pahor
Kaj in kako je bilo s skrinjo
j. .................. rt":.	: ?
Adriana Sossi — III. b niž. š. «Sr. Kosovel* Opčine
Moj pradedek in prababica (pradedek še vedno živi) sta podedovala cd babičine mame (sentiš) pre-dalno omaro, iz črešnjevega lesa. Moj dedek pravi, da je tista omara stara več kot dvesto let in je še v dobrem stanju.
Moj pradedek je bil železničar, zato se je moral z družino večkrat seliti. Omara je družino spremljala povsod. Koliko bi nam lahko omara povedala, kaj vsega je videla. Po prvi svetovni vojni je romala iz Saleža v Sežano iz Sežane spet v Salež. Potem pa iz Saleža v Livorno; od tam v La Spezio. iz La Spezie v Rim iz Rima v Son-drio, iz Sondria v Milan, iz Milana v Ascoli Pičeno in p« dvajsetih letih spet v Salež. Po vsem tem romanju se ni prav nič pokvarila, ker so nanjo vedno zelo pazili. Vanjo so vedno spravljali vse svoje .imetje. Ostala je kakor nova. Še vedno jo ima pradedek v svoji spalni sobi. Zelo smo vsi ponosni nanjo.
Kristina Zidarič 2. raz. OŠ Lojze Kokora-vec - Gorazd v Saležu * * *
Kar so nam naši predniki zapustili, pri nas kake reči še danes uporabljamo. V starih časih so uporabljali skrinjo za shrambo oblek ali živil. Naša skrinja je precej velika. Velika deska jo v notranjosti deli na dva dela. Rabimo jo za shrambo zimskih odej in pernice. Na prednji strani je
Tončk blončk, daj mi an
[končk
kaj čš končce, žakel šivu kaj čš žaklj, jabka bral kaj čš jabkn, svinjn dal kaj čš svinjn, kula mazu kaj čš kuln, uezč nredl, kaj čš ueziči, kamjce uezu, kaj čš kamjen, cerkvco zidu, kaj čš cirkvic, nutr Bga molu, Amen deni glavo pd kamen jez bun denu pd hib, burno vidli kdu bo prej st.
Davorin Salvi. III. A Niž. sr. š. S. Gregorčič - Dolina
Če pride dž s Kopra ne zmuoče nanka popra, če pride s Trsta zjnuoče samo dva prsta, če pride s Krasa zmuoče samo mdrasa če pride s Scjrba vse frdjrba in kadr zmuoče povsod enako, tabt pride z ublako.
Še o domačih in ledinskih imenih
Hišna imena DOLINA
Cibeteve - Sancin 53; šarnek -Sancin 112; Kalužev - Sancin 92; Mejak - Lovriha 97; Bukar - Lo-vriha 44; Flk - Smotlak 78; Luke -Strain 153; Špenčeč - Canziani 141; Knejnek - Slavec 126; Mljeker -Zeriali 111; Farmenčeč - Prasel 246; Mulnek - Prasel 57; Frencke-ve - Panerazi 263; Jurjeve - Strain 4; Piecka - Kos 154; Šievc - Strain 86; Shnerc - Vodopivec 128: Pur-nek - Novato 214; Frlan - Furlan 198; Perolka - Prasel 197; Galmo
-	Sancin 7; Puler - Lovriha 233; Betanc - Foraus 160; Beligeteve -Jercog 131; Jaka - Foraus 3; Rue-ko - Prašel 350; Sierk - Vodopivec 189; Kucijan - Kanziani 48; Neridlo - Sancin 149; Kerlinčeč -Sancin 266; Laba - Lovriha 265; Sterjete - Mahnič 71; Teničeve -Strain 85; Žaro - Zeriali 84; Fške-ve - Sancin 110; Piškerc - Ker-mec 165; Ježineve - Sancin 95; Muečnekeve - Strain 74; Blžene-neve - Jercog 221; Menderar -Marc 107; Kašpeteve - Strajn 124; Ruešeteve - Samec 194; Preščene Pečar 25; čupčeve - Lovriha 28; ščuhleve - Strain 201; Osapčeve -Klabian 105; Venčeteve - Strain 18; Ugrineve - Ogrin 90; Ohlipe-ve . Vodopivec 104; Temežjeteve
-	Strain 175; Ličeč r Prašel 91; Labčeneve - Sancin 215; Katne -Vodopivec 10: črnutčeve - Strain 50; Osemec - Lovriha 44; Petrin-čeve - Ota 43; švabeve - Švab 152; Čižrvekeve - Sancin 151; Šegeteve
-	Strain 118; Čuetkeve - Sancin 102; Čiamperc - Korošec; Cambel-čeve - Bandi 144; Materejce -Strain 31; Besančeve - Purger 77; Pudguarce - Prašel 195; šuščeve -Strain 55; Talianeve - Barut 1; Gumbačeve - Pauli 72; Sterjeteve
-	Mahnič 71; Jerjaneve - Jer jan 69; Kuččeve - Pangerc 116; Cu-neževe - Kočevar 136; Bruseve -Kocijan 118; Cesarjeve - Kocjam Čič 42.
Martina Antonini Niž. sr. š. Simon Gregorčič Dolina
* * «
Hišna imena PREBENEG
Ssncineve 18, Kraljčeve 73, Jap-čeve. Stavčeve, Bežjeteve 9, Brt-keve 9, Kestelaneve 25, Gojčeve 11, Stemadeve 24, Sušterjeve 41, Menččjeve 37, Robčeve 3, Cučne 1-6-14, Mrgavževe 4, Urejčeve 29, Preščepe 28, Dolinščene 13, Šusterjeve 7, Feranzeve 12, Mati-jeteve 60, Karleteve 22, Mihateve 29, Betegarjeve 16, Jalčeve 42,
Cesarjeve 15, Rottolfeteve 10, Sinkteve, Cukčene 39, Krejneve 61, Drčinleve 38, Žemileve 44, Le-tičneje 63, Urheve 21, Ribna 21, Marjetne, Stršineve 4, Bertenčeve 40, Jakobe ve 38, Bejdeteve 10, Vančeve 2, Petelinove 24, Lue-ščene 49, Rjeneve 5, Čuča 41, Bečokca 42.
Niž. sr. š. Simon Gregorčič Dolina
Ledinska imena PREBENEG
Pl ječe, Breg, pd Til, Podržinka, Strane, Dsel, Meja, Gložje, Hrib,
Golavka, škufite Svet Jakob, Drač-ji, Starci, Draga, Ujivnek, Pod-strano, Pd cesto, Brdine, Velika njiva, čičlevec, Grubelce, Dol, Se-liža, Pd škalce, Dolčič, Gospod, Kontrada, Pd škrljevec, Pustevec, Barde, Čedinevec, Pr lipe, Boršt, Gor desel, Finedia, Korona, Brž-nica. Gorica, Kovačiče, Pd ku-sevec,, Lonico, Šthrk, Zmierce, Seliš, Urjene, Gožnada, Vale, Nad vale. Na ščebelice, Urbevec, Br-njak, črešnjevce. Na dogane, Korito, Lezice, Pod kolozdu, Gaber-je, Luežje, Pd kučo, Pd pečkoljer, Jelerce, Na križce.
Tatjana Križmančič — II. a niž. sr. S. «Sr. Kosovel* Opčine
lepo izrezana vaza s cvetjem. Tudi vintljo večkrat uporabljamo za pripravo kruha in potic. Zlasti cb velikih praznikih in ko se v vasi kdo poreči. Likalnika ne rabimo več, ampak ga imamo še. Na podstrešju imamo tudi pokleknik in volovsko vprego ali jarem. Pokleknik so rabili vsako jutro in večer, nanj so pokleknili in molili. Jarem pa ne uporabljamo več; ker pri kmečkem delu že dolgo ne uporabljamo več volov ampak moderen traktor.
Peter Vodopivec 2. raz. OŠ Lojze Kokora-vec - Gorazd v Saležu
O pinjah, skrlah in še čem
«PINJA»
Pripravi, s katero dela naša babica še danes maslo, pravimo «pinja». Narejena je iz lesa. Ima lesen pokrov z veliko luknjo. Palici, s katero tolčemo smetano, da nastane maslo, rečemo «pestač». Domače maslo je dosti boljše kot tisto, ki kupimo v trgovini.
Jasna Briščak 1. raz. OŠ Lojze Kokora-vcc - Gorazd v Saležu * * *
Kako si se igrala, mama? «SKRLE»
Ko je bila mama še majhna, je
Raziskava o domačih imenih
!3J
Marko Jagodic — III. raz. niž. sr. š. «Fr. Erjavec* Rojan
Tit
»Imm f «**' UfllSa
asa
«ii
mmmi
mm
m*
na mm* mm
mm
ja
: MBMf
šs£ssšsl&®&; iai .iisr L ........j
Marko Klanjšček — III. niž. sr. š. «1. Gruden* Nabrežina
Ana Filipčič, pr Pduonu - Emilio Zobec, pr Špičovke - Santa Žerjal , pr Kukcu - Ivan Zobec, pr Zobku - Marija Glavina, pr Ta-butu - Marija Starc, pr Curi -Marija Novel, pr Udinte - Marija Novel, pr Cmblarju - Jože Starc, pr Rokote - Silvester Zobec, pr Rožancu - Jerica Kofol, pr Vanke - Ada Hrvatič, pr Vinčtu - Fabjan Bonano.
Niž. sr. š. Simon Gregorčič Dolina
Hišna imena BORŠT
Keznarjeve, Brčjineve, Ljencč-jeve, Možjieteve, šušterjeve, Griljeve, Naceteve, Gorupeve, Mrt-njačeve, Kohljeteve, Pjepne, Njem-čeve, Kosmačeve, Frčjne, škobi-neve, Porušleve, Bječeneve, Brnje-šnce, Minčne, Semečične, Mišete-ve. Krmuenčjne, Klobučarjeve, Spotoka, Grpejččne, Čueteve, Pa-žeteve, Dageteve, Tinčeteve, Fren-ejeteve, Brejnekeve, Pljenčjeve, Bužerjevje, Čttnparjeve, Flinkete-ve, Urheve, Tofteve, Tueneteve, Zdrjevja, Baneparteve, Nelčjeteve, Speštecjuefta, Skrejnekeve, Špinojeve, Jurčkeve, Kuččjene, Poto-krjeve, Roketeve, Gabrčeve, Sed-makeve, Zmandrje, Krunčeve, Franččjene, Spodcjeste, Ruska, Lucčjeve, Ludeteve, Štrausčjeve, čjačeve, Metjeuškeve, Zbeteje, Kovačeve, Avrjeve, Brdaučjne, Dohtarjeve, Zobčeve, Brtveneve, Pre-ščjeneve, Košančjne, Valentineve, Ženjelčjeve, Jketčjeve, Puelčjeve, Žniderjeve, Mecueneve, Grdine jne, Mešaneve, Marinčjne, Flinketeve, Ledateve, Rucljeve, Bezavčeve, Uršne, Menčjenne, Palkeve, Je-gričeve, Bridne, Imonineve, Ljen-ne, Hrvateve, Zurva, Mjeteve, Bucljeve, Pareteve, Hreščjakeve, Printeževe, Mrkanteve, Laurenčj-ne, Bašceve, Trjačeve, Ljubčeve.
Tomaž Petaros II. A Niž. sr. š. Simon Gregorčič Dolina
• « «
Hišna imena BOLJUNEC
Pr Tmase - Angelo Pečenik, pr Tomne - Bandi Bernardo, pr Čptu - Berto Alberti, pr Krmunčke
-	Slavec Pepa, pr Belinu - Žerjal Danilo, pr Čimžu - Anton Štranj, pr Brvincu - Karlo Sancin, pr Frncuoze - Mirko Žerjal, pr Sivčkli - Pepi Žerjal, pr Volku -Guštin Petaros, pr Čibltu - Pepi Ota, pr Mjžnerjerju - Marija Maver, pr Dražnju - Raimondo Zobec. pr Čube - Zdravko Žerjal, pr čišču - Viktor Zobec, pr Mim-ce - Pepi Štrajn, pr Žizletu - Danilo Germani, pr Montanjtu - Toni Montanja, pr Mimi - Karlo Ota, pr Bzovce - Rado Žerjal, pr Kljune - Ivan Kljun, pr Bronde -Avguštin Žerjal, pr Mucku - Li-vio Sancin, pr Ovetu - Mirko Ota, pr Bluotce - Miro Žerjal, pr Licu
-	Nives Ota, pr Oustrične - Pepca Žerjal, pr Lorote - Josip Maver, pr Ruoškce - Ivan Zobec, pr Krmuošče - Zdravko Korošec, pr Kukce - Ivan Zobec, pr Bjke -Miha Maver, pr Btačncu - Edvard Žerjal, pr Neridlu - Žanko Zobec, pr Češnku - Sergio Česnik, pr Ptrinke - Nada Žerjal, pr Jencku
-	Josip Pečenik, pr Bolnoče -Zdravko Žerjal, or Polžku - Ivan Polh, pr Čuku - Servol Mihelčič, pr Spakovce - Miro Žerjal, pr Bčenu - Giordano Zobec, pr Hopu Silvester Žerjal, pr Slsrju - Miro Maver, pr Štifteju - Branko Me-deot, pr Čuofte - Albin Žerjal, pr Ristovke - Mili Maver, pr Borac-tu - Angelo Žerjal, pr Guobotu -Justa Žerjal, pr Bce - Matija Žerjal, pr šuštrju - Angelo Sancin, pr Cumku - Valentin Žerjal, pr Muohrju - Stenko Pečenik, pr Burji - Miro Žerjal, pr Grgurje -Mario Montanja, pr Čaduku - Žerjal Angel, pr Grjnce - Marija Kozina, pr Kulce - Cah Rudi, z Brega Izidor Zobec, pr Mme - Lovrenc Žerjal, pr Nincu - Lojza Maver, pr Papžu - Anton Ota, pr Riktu
-	Slava Slavec, pr Mačkovcu Zo ran Parovel, pr Mižtu - Ota Pepi, pr Nadlju - Draga Bonano, pr Btačrju - Aurelio Prašel j, pr Rsnjaku - Josip Bolčič, pr Slavčku . Martin Slavec, pr Muortače r
igrala «skrle» s svojimi prijateljicami. Položili so balin, to je manjši kamen, na cesto in metali vanj skrle. Zmagal je tisti, ki je imel več skrl blizu balina. Večkrat je zmagala moja mama.
Adriana Škerk 3. raz. OŠ Virgil Ščck - Nabrežina # * *
Kako si se igrala, mama? FRNIKULE - ŠČINKE
Vzamemo 12 frnikul. Razdelimo jih šestim igralcem. V zemljo iz-kopamo plitvo jamico. Od nje odstopimo vsi za 4 korake. Nato vzame prvi igralec frnikulo med palec in kazalec in jo skuša vreči v jamico. Zmaga tisti, ki vrže največ frnikul v jamico.
Erik Žagar
3. raz. OŠ Virgil Šček - Nabrežina
* * *
MERA ZA MLEKO
K moji babici nosijo kmetje mleko. Babica ga zmeri z mero, ki drži 20 litrov. Je iz aluminija.
Marija Bizijak 1. raz. OŠ Lojze Kokora-vec - Gorazd v Saležu
VValter Piščanc — I. raz. niž. sr. š. #Fr. Erjavec* Rojan
IZ RICMANJ
Kinci kanci kačeš kance Žaklje šival, kačeš žakljcen, jabka bral, kačš jabkan kukcan dal, kačš kukcu, solce naredo, kačeš solce, kulca mažo, kačš kulcan, vozič naredo, kačeš vziče, kamnčke pel jo, kačš kamnčkn, cerkvico zido, kačeš cerkvice Buhca molo, kačš Buhce, kruhca dal.
Marko Hrvatič III. A Niž. sr. š. S. Gregorčič - Dolina
Marta Cerkvenik — III. b niž. sr. š. «1. Cankar* Sv. Jak°*>
v\'*
mladinska
knjiga
KNJIGE
VAM RAZKRIVAJO LEPOTO BESEDNE UMETNOSTI
■ h
Obiščite jugoslovanski razstavni prostor na tržaškem sejmu, kjer skupaj s slovenskimi založniki razstavlja knjige tudi Mladinska knjiga iz Ljubljane.
Pripravili smo vam izbor slovenske in juoo«;iovanske bssede ter predstavili prevedena dela tujih ustvarjalcev.
Zbirke in posamezne knjige lahko naročite
» Tržaški knjigarni ■ lil. sv. Frančiška 20 - TRST
ali jih naročite v Gorici na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1.
S Francem Štoko pred sodiščem
Odlomek iz knjige «Un’isoIa» pred dnevi umrlega voditelja KPI Giorgia Amendole
Sklep, da se začne z novo akcijo, je sprejelo vodstvo organizacije. Kot po navadi posvetovanja ni bilo. Funkcioniral je absolutni centralizem, ki ni poznal nobene norme demokratične soudeležbe. Nujno je bilo začeti s preventivno borbo, da bi zavrnili p Mroinjo omejevanja naših možnosti za študij in da ne bi morali ;i Prinašati trpinčenja, kakršno je bil fašistični pozdrav. Tokrat je bila akcija enotna. Sodelovali so maloštevilni konfiniranci od Giu-: *fizia e Liberta. in socialistične stranke ter mnogo anarhistov in neodvisnih. Predvidevalo se je, da nas bo tristo, dvakrat več kot lani. Napredek za našo komunistično miselnost, ki smo bili od te-
•	dtfj navajeni ocenjevati politično moč v številkah. Toda podvojiti
•	število udeležencev pri akciji konfinirancev ni pomenilo podvojiti [.'• Števila vpisanih v partijo. Kljub temu se nam je zdel tisti način
Mišljenja priroden. Šlo je za utrjevanje naše volje in tudi soli-f darnosti vseh antifašističnih struj pred režimom.
■' Pozneje so nas iz centra kritizirali. V teku je bila priprava Preobrata na VIL kongresu komunistične internacionale. Partijsko vodstvo nas je pozvalo, naj ne storimo napake s povzročanjem novih obsodb, ki bi podaljšale rok konfinacije. Morali smo rav-| noti tako, da bi ta rok skrčili, ne pa daljšali. V ta namen je bilo V treba ‘izkoriščati vse legalne možnosti (prošnje za spremembo konfinacije v opoptin ali vsaj za premestitev v kraje na polotoku), t.j. storiti korake, ki so do tistega trenutka veljali kot akt kapitulacije.
' Medtem ko so se spreminjale direktive centra, smo bili mi že v Neaplju. Prevoz čez morje se je vršil v težavnih pogojih in y. Ponavljali so se prizori, še hujši, kot med prvim prevozom.
I , Proces je dosegel smotre, ki smo si jih določili. Vzbudil je Mnogo radovednosti in koristil je pobudam za enotnost. Obrambni kolegij se je razširil. Poleg ptejšnjih odvetnikov in poleg Adriana 'I Kealeja so bili navzoči tudi liberalci kot Gherardo Marone, Enrico Mtavilla in Giovanni Napolitano (oče tovariša Giorgia). Sodna razprava je bila v prenapolnjeni dvorani. Kot po navadi sem bil obtožen, da sem voditelj akcije. Toda tokrat nisem bil sam, z Menoj so bili še trije konfiniranci, ki so bili aretirani kakšno uro pred kolektivnim odporom in obtoženi so bili, da so pobud-uiki akcije.
Med temi je bil slovenski komunist Štoka.
V svojih izjavah smo se pritožili nad samovoljnim ravnanjem * konfiniranci, ker se ni spoštoval niti pravilnik Javne varnosti. Štirje pobudniki so bili obsojeni zaradi kršitve zakona o konfina-c*ji na dvajset mesecev, ostali pa na štirinajst. Prizivno sodišče le kazni ziiižalo m štirinajst mesecev za pobudnike (t.j. za Amen-d°lo, Štoko in še dva druga, op. prev.) in na deset za ostale.
Odšli smo po stopnišču Castelcapuano vkljenjeni v lisice in verige. V določenem trenutku smo zapeli «Bandiera rossa». V velikem dvorišču je bilo mnogo ljudi, in slišali smo kak aplavz. Nadaljevali smo s prepevanjem tudi v prevoznih celicah. Zaradi tržnega dneva so morala prevozna sredstva voziti počasi. Tedaj smo prenehali s prepevanjem in kričali:
*Smo komunisti, živšla komunistična partija/»
S to svojo pobudo smo bili zadovoljni. »Vsaj v Neaplju bodo vedeli», sem mislil, »da obstajamo, da so komunisti, ki se bo-rijo*. V' resnici pa je vest o manifestaciji in o procesu krožila samo v ozkem krogu oseb. Ko sem se leta 1945 vrnil v Neapelj, sem iskal ljudi, ki bi se spomnili tistih dogodkov, a iztaknil sem ith le malo med odvetniki in redkimi antifašisti.
Kakšno seme smo posejali tistega dne? Včasih ostane seme dolgo časa pokrito, prej kot rodi svoje sadove. Danes smo se v Neaplju približali štiridesetim odstotkom glasov. Kakšen je °dnos med tisto davno manifestacijo in današnjo močjo? Takrat smo bili resnično osamljeni v državi, ki nas je — čeprav z do-lačenim občudovanjem — imela za trmoglavce. tZaman je razbijanje glave ob zid«, je bilo prevladujoče mnenje. «Ko bo prišel trenutek, bo minil tudi fašizem. V pričakovanju pa je treba arran-Oiarsh.
• * *
(Odlomek je iz knjige Giorgio Amendola «UN’ISOLA», ki je ^šla pred enim mesecem v Milanu pri zal. Rizzoli, in sicer iz drugega dela, ki nosi naslov PONZA in podnaslov PROCES — pr- 148 - 150. Temu odlomku sledita poglavji o življenju v jedi “oggioreale, in sicer o zaporniški disciplini in o odnosih med pomičnimi in navadnimi zaporniki. S Ponze je Amendola odšel po s~r‘h letih. «Star sem bil trideset let in postal sem mož», je za-|asal v svoji knjigi. Zgodilo se je torej leta 1937.) Prevod: p.g.)
Istrsko - tržaški pisatelj Fulvio Tomizza podpisuje koprskim bralcem svojo knjigo «Boljše življenje«, ki je pravkar izšla v slovenskem prevodu in katero so predstavili minulo sredo v prostorih koprske Študijske knjižnice. Po tej knjigi, ki je pomenila v evropski literaturi pravo uspešnico predvsem zaradi toplega človeškega pristopa k obravnavanju odnosov med hrvaškim in italijanskim življem v Istri, je pisatelj izdal še knjig »Prijateljstvo«, ki obravnava podobno tematiko
SLOVENSKA IZDAJA BILANDŽIČEVE KNJIGE
Pionirsko delo na področju zgodovine SFR Jugoslavije
Londonski «Economist» je delo označil za «daleč najbolj objektivno o povojni Jugoslaviji»
Po velikem založniškem uspehu v srbohrvatski izdaji je knjiga «Zgodovina Socialistične federativne republike Jugoslavije«, ki je napisal prof. dr. Dušan Bilandžič, izšla tudi v slovenskem prevodu. Za izdajo je tokrat poskrbela Partizanska knjiga iz Ljubljane, ki je delo tiskala v
5.000	izvodih, vendar uredniki založbe predvidevajo, da bo knjiga, ob sedanjem visokem povpraševanju, doživela še nekaj nadaljnjih izdaj. Ob prisotnosti avtorja, prevajalca in eminentnih osebnosti slovenskega kulturnega in znanstvenega ambienta, so knjigo predstavili širši slovenski javnosti na tiskovni konferenci, ki je bila 26. t.m. v Ljubljani.
Prof. dr. D. Bilandžič je prisotnim odgrnil pogled v svojo znanstveno delavnico in obrazložil koncept dolgoletnih študij in raziskav, ki so bile potrebne za tako obsežno delo. Knjiga je za-

KULTURNO PISMO IZ KOPRA
Pozitiven obračun koncertne sezone in koncertni programi čez poletje
V drugi polovici tega meseca bodo v grožnjanskem Centru mednarodne federacije Glasbene mladine seminarji in mojstrski tečaji za mlade glasbenike
Društvo prijateljev glasbe v Kopru je zaključilo svojo sedemnajsto koncertno sezono, ki je bila uspešna z več vidikov: društvo je ponovno uvedlo abonmajski sistem, v katerega se je vpisalo kar lepo število poslušalcev; o-bisk je bil zadovoljiv in kar je najbolj razveseljivo, je zlasti med mladino bilo veliko zanimanja in seveda tudi obiska. Gotovo je k temu mnogo pripomoglo stalno prizadevanje društva, ki tesno sodeluje z užitelji glasbenega pouka na splošno izobraževalnih šolah in z glasbeno mladino. K splošnemu zanimanju vzpodbuja tudi sama glasbena šola v Kopru s svo-‘ jo vzgojo; ta daje tudi na razpolago svojo dvorano, poleg tega v društvu sodelujejo tudi njeni u-čitelji. Nemalo pozornost pritegujejo tudi izbrani programi bodisi po izvajalcih bodisi po delih in njihovih avtorjih. Že od svojega začetka ima društvo dve vrsti koncertov: redne, oziroma zdaj a-bonmajske, za odrasle poslušalce, posebej pa še koncerte izbranih izvajalcev s posebej izbranimi deli za mlade poslušalce. Tako smo imeli v pretekli sezoni osem a-bonmajskih koncertov, ki so bili razen enega vsi na visoki umetniški ravni. Naj omenim le nekaj
najbolj izstopajočih: recital pianistke Dubravke Tomšič Srebot-njakove, Kvartet Lisenko iz Moskve, recital pianista Vladimira Krpana iz Zagreba, koncerte Bu-dipeštanskih madrigalistov, Colle-gium musicum iz Maribora in Tria Tartini iz Ljubljane. Poleg tega je bila letos še ena zanimivost: društvo je namreč poskrbelo za organizacijo koncertov najmlajših koncertantov — bivših gojencev Centra za glasbeno vzgojo v Kopru, ki bodo čez nekaj dni diplomirali na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Te dni sta se predstavila dva: klarinetist Karlo Gla-vina in pianistka Karmen Semič. Menda se bo v kratkem predstavil še kdo. Bivše gojence, katerih razvoj smo spremljali vrsto let, spoznavamo zdaj tudi v njihovi dokončni izšolanosti. Na ta način je število koncertov, ki jih je društvo prijateljev glasbe v Kopru organiziralo — z nekaterimi ponovitvami sporedov — doseglo osemindvajset, kar je za Koper kot malo mesto skoro izjemen u-speh.*
Zveza kulturnih društev v Novi Gorici, organizator abonmajskih koncertov v tem mestu, je v lanski sezoni priredila sedem glasbenih večerov: recital pianista Aci-
lhl|IIIMIIHI,II,„|nl„ll|l|ll|||m|||||tt||||||||||t|||||||||||||m||||||||||||n|1|t||||I||||||||||||t|f||||||||||mt||||n||t|||||||||llllll|U|||||M||||nl||||||||||||||1|||11,lllllllll)ll„
.gg RETROSPEKTIVNI RAZSTAVI STANETA KERŽIČA V TACNU
Mojstrski oblikovalec obrazov in dejanj partizanskih ljudi med NOB na Primorskem
velikim zadovoljstvom sem
Jv,
P°vabilo, da se udeležim . tnale retrospektivne raz-luJn.idparja - umetnika Staneta iS?:8’ ki so jo pripravili go-V J ‘tobraževalnega centra RSNZ Vi* U pri Ljubljani. Na odprtij. *®tave dne 26. maja so pri-Xtrc 'jPca Kardelj, Lidija Šentilj?, *• a nmetnika Marija Be-- Keržič ter umetnikova ie Lln .sestra. Naravno, da se Df^rjprtja razstave udeležilo tudi drugih ljubiteljev naše u-iW?sn- Razstavo je odprl na-O* Sekretarja za notranja za-4i ]/gSralka Iva Župančič in Ru-ma.č sta nastopila z več re-hih g®*0* partizanskih in borbe-Pesmi.
?taneta Keržiča v Ta-
iih V*kazuje le del umetnin, ki Keržič ustvaril v letih po ti vVj vi vse do prezgodnje smr-Slwembru 1969. Iz vseh raz-ietuh umetnin pa govori u-
V	čf svoj ljudsko - umetniški je-iijo . raznih krajih Slovenije sto-h^nJ^ovi kipi, ki govorijo o na-W0<?Vobodilni borbi: v Cerk-V? Krškem, Kropi, Žireh, Stra-
Kranju, Slovenjgradcu, Soboti - črešnovci in še V marmorju je portretno Jev. tudi več narodnih hero-
PH
in bronu večje število *lti J . am je o tej svoji umetni-nejavnosti poveda'-
V	.nekdaj me je zanimal otrok. kL ‘.mam otroške vedrine, ljub-•ahltr.10 spačenost. Z otroki se (isto , P°8ovortm zaradi njihove i s gjgenosti. Lepe otroške oči, (»jo z81*0 jasno zaupljivostjo gle-S, svet in tako rteskaljeno za-
V	zro v prihodnost, so ®J*raj zvabile v oblikovanje
> mladostnega sveta.«
'gogoče smo obiskovalci prav Pokorno in zbrano ogledovali
VU	\'a su um iverzi-
>H4rigoc.i- Portretno je upodobil v Olk . Orin in hrAmi imAin flmnln
Keržičev spomenik v Cerknem. Partizanska mati Ana Kranjc iz Če-pleza daje partizanu hlebček kruha
tiste otroške glavice v marmorju in bronu, ki predstavljajo: Tatjano, Sinjo, Alenko, Bilko, Petra, Jurija in še druge.
Povedati moram tudi, kako je prišlo do zamisli o spomeniku partizanske matere v Cerknem.
S Stanetom Keržičem sva skupaj partizanila pri propagandnem odseku XXXI. divizije od junija do konca novembra 1944. Povezovalo naju je res pravo partizansko tovarištvo. Z risbami je ilustriral divizijsko glasilo »Naš glas«, raz ne priložnostne propagandne izda-je kot «Juriš na Črni vrh«, pesmarico »Pesmi borcev XXXI. divizije«.
Vsakikrat, ko je divizija prišla na Cerkljansko, se je propagandni odsek nastanil v hiši Ane Kranjc v Čeplezu. V hiši sta med NOB živela mož in žena Kranjc, trije sinovi so bili pri partizanih. Žena Ana Kranjc je bila preprosta kmečka mati, ki nas je vedno sprejela kot svoje sinove. Ob vsaki ponovni vrnitvi v čeplez je vsa zaskrbljena spraševala, ali smo še
vsi živi, ali ni bil kateri ranjen. Potem je vsa v skrbeh odhitela v kuhinjo in se vrni'- s hlebom kmečkega kruha, ki ga je skupaj z nožem položila na veliko mizo in ponudila:
»Nate! Odrežite in jejte, saj vem, da ste lačni!«
To materinsko skrb za partizane je posebno močno občutil Stane Keržič. Ob neki priložnosti, ko smo se — kot že večkrat prej — poslavljali od te partizanske matere in hiše, mi je Stane med dolgim pohodom zaupal tole misel:
«če bom ostal živ, bom to cerkljansko mater nekje upodobil.«
In jo je res!
Po osvoboditvi mi je v pismu z dpe 19. novembra med drugim sporočil:
«Ako se ne bomo videli prej, boš sigurno prišel za 1. maj 1954 v Cerkno, kjer bo odkritje spomenika, ki ga imam v delu. Treba se bo potruditi, ker naloga ni lahka in je zelo odgovorna.«
Kmalu po odkritju spomenika v
Cerknem, je novinar Lojze Jakopič zapisal:
«Če bi Stane Keržič v svojem življenju ustvaril samo partizansko mater — spomenik v Cerknem — bi se s tem bogato oddolžil osvobodilni borbi.«
Dr. Stane Mikuž je v Delu ob smrti umetnika - kiparja Staneta Keržiča zapisal:
»Bil je tovariš in prijatelj, da mu ga ni bilo para. Ljubezniv, razborit, dovtipen, duhovit, in še bi lahko našteval vrline, ki so ga oblikovale kot moža. Tako je še ves med nami, da si ne moremo predstavljati njegovega strašnega odhoda. In ostal bo med nami, o-stal bo s svojim plemenitim bistvom, kot velik, iskren umetnik. Zanj pa bodo nenehno govorila njegova kiparska dela.«
Zase pa moram zapisati še to le: Zadnjič sva se srečala pri odkritju spomenika v Cerknem prve dni maja 1954. Potem naju je tako zagrabilo delo — njega kiparstvo in poučevanje risanja na gimnaziji v Mostah, kasneje pa na šoli za oblikovanje v Ljubljani — mene pa časnikarstvo na Primorskem, da se osebno nisva več srečala. To pa ni bila ovira, da ne bj se večkrat srečevala v spominu. V nekem pismu s priloženo partizansko fotografijo, mi je med drugim pisal:
»Spomnil se boš na vesele partizanske dni na Otlici: Dolinarja, Zgonca, Jaroša, Jurka, Gandija in drugih tovarišev.«
Imenoval je druge tovariše, sebe — ki je tudi na tisti fotografiji — pa ne. Tista fotografija mi je res tovariški spomin na partizana Staneta Keržiča. Pri ogledovanju njegove posmrtne razstave v Tacnu, je bil Stane ves čas ob meni. Namesto njega, so govorile njegove umetnine...
Srečala sva se po šestindvajsetih letih...
Andrej Pagon - Ogarev
Mlada goriška pianistka Ingrid Silič, ki je uspešno koncertirala tudi minulo soboto zvečer v šempetrski glasbeni šoli v Novi Gorici
ja Bertonclja, koncerte Slovenskega klavirskega kvarteta, Slovenskega okteta, violinista Blago je Dimčevskega iz Makedonije, Komornega orkestra Ferenc Liszt iz Madžarske, simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije in Slovenskega komornega orkestra iz Ljubljane. Poleg Slovenskega okteta, ki je tokrat izvrstno pel, sta še poseben in izjemen vtis zapustila madžarski komorni orkester in Slovenski komorni orkester; prvi po svoji zvokovni enovitosti in muzikalno impregnantni interpretativ-nosti s poustvarjalnim viškom Bartokovega Divertimenta, drugi po nenavadno prepričljivo poustvarjeni Merkujevi slovenski rapsodiji za godala »Ali sijaj, sijaj, sonce« in po sodelovanju odlične sopranistke Marine Jajičeve v Mozartovem motetu Exultate, jubilate in po nastopu Stanka Arnolda v Fa-schevem Koncertu za trobento v D-duru in ne nazadnje tudi po plastično izvedeni Haydnovi Simfoniji »La passione« v interpretaciji Antona Nanuta. Dodati moramo še koncert Slovenske filharmonije ob otvoritvi Kulturnega doma z nastopom mlade goriške pianistke Ingrid Silič v Mozartovem Koncertu za klavir in orkester v a-molu ter sodelovanju moškega zbora iz Branika v Simonitijevi
Na Kozlovem robu. Omembe vredno je tudi gostovanje izvrstno uigranega Avstrijskega zveznega mladinskega orkestra.
Koncerti so bili tudi v dvorcu Zemono, ki so dopolnili prireditve, ki so se v zadnjem času tako bogato razvile po vsej Primorski, da jim je kar težko slediti.
Na osnovi lanskih izkušenj, u-speha pri organizaciji in učinku Piranskih glasbenih večerov, so organizatorji pod okriljem Kulturno - umetniškega društva v Piranu ter Avditorija Portorož pripravili niz novih koncertov, ki bodo v času od druge polovice' junija do druge polovice avgusta v Piranu in sicer — razen drugega koncerta, nastopa moških zborov iz Pirana in Nabrežine, pihalnega orkestra in folklorne skupine iz Pirana, ki bo na Prešernovem nabrežju — v akustično ugodnem križnem hodniku. Na prvem koncertu 20. t.m. bodo nastopili mladi glasbeni talenti z Obale, to je tisti, ki so prejeli letos nagrade na republiškem ali na zveznem tekmovanju glasbenih šol; to bodo gojenci in ansambli ter orkester Centra za glasbeno vzgojo v Kopru, oziroma glasbenih šol iz Kopra in Pirana. Naslednji so: pianistka Dubravka Tomšič - Sre-botnjakova (4. VII.); Nevv swing kvartet (8. VII.); Ljubljanski godalni trio (11. VII.); Komorni orkester RTV Ljubljana s solistom Stankom Arnoldom - trobenta in Milom Kosijem - viola (18. VII.); Pihalni kvintet RTV Ljubljana (25. VII.); Tomaž Lorenz - violina, Igor Saje - kitara, Mitja Gregorač - tenor (1. Vin.); Andreas Rainer - violina in Aci Bertoncelj - klavir (8. VIII.); Duo Wa-lisch - Keuschnig z Dunaja (15. VIII.) in Slovenski klavirski kvartet (22. VIII.). Torej bogat in zanimiv program.
V drugi polovici tega meseca se bodo v kulturnem centru Mednarodne federacije Glasbene mladine v Grožnjanu pričeli glasbeni seminarji oziroma mojstrski tečaji za mlade glasbenike, ki bodo prihiteli iz raznih držav. Iz udeležencev bodo sestavili tudi razne komorne skupine, mladinski pevski zbor in orkester. Toda več o tem bomo poročali kasneje.
IVAN SILIČ
radi časovne bližine obravnavane periode bolj politološko usmerjena, vendar so vseskozi prisotna prizadevanja, da bi se le obdržala določena distanca, objektivnost in znanstveni pristop. Vsebinsko je knjiga razdeljena na šest shematskih poglavij z bogatim uvodom, ki posega v čas pred drugo svetovno vojno. V prvem poglavju je avtor obdelal čas nastanka in rasti demokratične federativne Jugoslavije v letih 1941-45. Drugo poglavje obravnava periodo 1945 -1950; to je čas v katerem se je oblikoval državno centralistični sistem, obenem pa čas kulmina-cije in krize tega sistema. V tretjem poglavju je avtor obravnaval dogodke in silnice v letih 1948 -1953, kjer so nakazana razpotja v družbenem razvoju Jugoslavije. Obdelane so tudi dolgoročne silnice v okviru najbolj avantgardne družbene sile, ki se je izražala v politiki KPJ in ki so omogočile spremembo gospodarskega sistema in družbenoekonomskih odnosov. V četrtem poglavju je avtor obdelal vzroke za zopetno etati-zacijo v letih 1954-64, v petem poglavju pa sledi analiza dogodkov iz socioekonomskega zornega kota, kjer je avtor obdelal glavne ekonomske podatke za sedemdeseta leta, kjer še posebno izstopa analiza poznane gospodarske reforme iz leta 1965. V šestem poglavju se je avtor v svoji analizi dotaknil problemov, ki segajo v sama sedemdeseta leta in v bistvo nekaterih problemov, ki so še dandanes predmet politične debate in diskusije.
Knjiga, ki ima 463 strani, ima svoje svetle in temne trenutke. Aktualnost tematike, nerazpolož-ljivost virov, pomanjkanje zgodo-vinske distance, vse to objektivno zmanjšuje zgodovinsko vred-.
nost predstavljenega dela. Tega se je samokritično zavedel dr. bilandžič sam, ki je za III. izpopolnjeno izdajo obljubil nekaj popravkov in dopolnil. Razumljivo je tudi, da celotnega razvoja in rasti povojne Jugoslavije, njenih narodov in narodnosti, en sam zgodovinar ne more zaobjeti in prikazati enovito, saj se je ta izreden vzpon geografsko in sociološko razlikoval od republike do republike. Zato je iluzorna tudi pretenzija, da bi bila taka knjiga vseobsegajoča, kar je dobro izpostavil londonski Ekonomist, ko je v recenziji omenjenega dela zapisal, da je to »daleč najbolj objektivno delo o povojni Jugoslaviji, saj se ne boji poseči v črne luknje«. Avtor dr. Bilandžič je moral prvotni tekst nujno sintetizirati in žrtvovati tal«) indivi-dualiteto raznih narodnosti, za celotno sintezo. Opazna je torej cen-tripetalnost obravnavanih problemov, vendar moramo poudariti, da so sinteze take vrste, kot je to Bilandžičeva knjiga, pomembne za nadaljnje raziskave. Prikazi splošnih procesov razvoja povojne jugoslovanske družbe so v o-bravnavani knjigi dejansko izneseni. Podana je tako podlaga za interdisciplinarno nastopanje tako sociologije, kot ekonomije, pa tja do zgodovine, prava in drugih znanstvenih vej, ki bi sodelovale pri osvetlitvi tako pomembnih a obenem kompliciranih problemov sodobne jugoslovanske zgodovine. Prav tako bodo to podlago lahko izkoristile vse nacionalne historio-■grafije, ki se povojne izgradnja vse bolj zavzeto lotevajo. ■'	;
' O Bilandžičevi knjigi lahko- trdimo, da je resnično pionirsko delo, ki je terjalo izjemne napore, veliko znanja, obilico potrpljenja pa tudi poguma.
BORIS GOMBAČ
liinitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiimnnnimiiiiiiiiiiiiiuuiiniiiiiliiiiimiiiiHiiiifiimiiiiiitiiiiB
Novost na knjižni polici
MILAN STANTE: * v
Indija-mit in realnost
Milan štante se je po končanem študiju zgodovine svetovne književnosti na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani odpravil kot eden prvih Slovencev na dopolnilni študij v Indijo. Na univerzah
v Benaresu in Bombaju je študiral štiri leta indijsko zgodovino in kulturo. Svojo specializacijo iz Mohendža Dara kulture je opravil pri slovitem indologu Henriju Herasu. Med leti 1970 in 1972 je ponovno obiskal Indijo in se podrobno seznanil z indijsko jezikovno in nacionalno problematiko. Na podlagi poglobljenega študija in večletnega prebivanja v Indiji je nastala knjiga INDIJA — MIT IN REALNOST, ki je pravkar izšla pri založbi Mladinska knjiga v zbirki Potopisi. In najbrž zlepa ni bilo domačega dela te vrste, ki bi tako poglobljeno obravnavalo in obdelalo neko tujo deželo. Gre namreč za knjigo, ki daleč presega pojem potopisa in ki s stališča slovenskega intelektualca skuša prodreti vsaj v nekatere skrivnosti sodobne Indije ter domačemu človeku prikazati nekatera protislovja sodobne Indije, ki se oklepa tradicije in zaostalosti in si z mukami krči pot v boljše življenje, upoštevajoč vse posebnosti tega neizmernega sveta z milijonskimi množicami raznolikih ljudi. Najbrž nobena knjiga ne more nadomestiti doživetij, ki jih popotnik doživlja ob neposrednem spoznavanju tujega sveta in tujih ljudstev. Najbrž tudi nobena knjiga ne more razkriti vseh' zanimivosti, posebnosti in skrivnosti neznanega sveta, ki je nam Evropejcem še vedno močno
tuj. Toda knjiga Milana Štanteta skuša biti tako resno in poglobljeno delo in skuša tako temeljito obravnavati kar največ zamotanih problemov in vprašanj sodobne Indije, da je resnično delo, ki bralcu zelo veliko pove in mu skuša odkriti kar največ skrivnosti te dežele. Zato najbrž ne bo bralca, ki ne bo z zanimanjem prebiral temeljito zasnovanega pisanja avtorja in ki ne bi z zadovoljstvom, notranje obogaten, o-dložil tega zanimivega pisanja.
Kaj obravnava slovenska knjiga o Indiji. Najprej seveda deželo, potem mesta, nato ljudi. Avtor prikazuje nekatera mesta Indije z njihovimi značilnostmi, prikazuje raznolikost ljudi, razlaga kako spoznaš kaste, kakšen je srednji stan. Nadalje govori o bistvu hinduizma, o indijskem erotičnem življenju, posebej pa o bengalski lakoti, štante razpravlja o tem, kje so vzroki zaostalosti, kakšne so indijske politične stranke, kakšni so običaji ob smrti, ob poroki. Voditeljem nove Indije je posvečeno posebno poglavje, kateremu sledi zadnje poglavje o tem ali bo Indija zase našla pravo pot. Seveda je v nekaj stavkih nemogoče obravnavati vso vsebino nad 400 strani obsegajoče knjige, ki skuša z vseh plati osvetliti probleme Indije, kakor se nam kažejo danes in pri tem bolj ali manj prodreti tudi v bistvo teh problemov. Seveda bo kljub tej knjigi bralcu ostalo marsikaj nejasnega, marsikaj nerazumljivega, tako da
Sl. Ru.
(Nadaljevanje na S. strani)
MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUlfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllillIllllIlllliilllIiiillliliiiillllllllllIlllIlliiiiiitffllllllllllllllillilliiilliiiii
Primorske bibliografske vesti
rr
Branko Marušič, IZ ZGODOVINE TRENTE. Nova Gorica 1980
Po treh letih je Goriški muzej ponovno izdal brošuro Branka Marušiča Iz zgodovine Trente. Na dvajsetih straneh s fotografijami opremljenega strnjenega zapisa spoznamo razgibano življenje doline Trente od njenih prvih začetkov, izpričanih po zanesljivih srednjeveških virih do danes.
SPREMLJEVALEC SPOMENIKA REVOLUCIJI IN PADLIM BORCEM V ŠEMPASU. April 1980
Ob otvoritvi spomenika padlim borcem je Krajevna organizacija ZB NOB Šempas oz. odbor za postavitev spomenika revoluciji in padlim borcem v NOB iz Šempasa, izdala 41 strani obsegajočo brošuro, ki poleg zapisa avtorja spomenika Marka Pogačnika o idejni zasnovi spomenika, obsega zgodovinski prerez te vasi s poudarkom na sem-paskem taboru na Veliki Otavi in revolucionarnem boju za svobodo.
GLASNIK SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA. ZBORNIK 24. KONGRESA JUGOSLOVANSKIH FOLKLORISTOV. PIRAN 1977.
Med tematskimi enotami, ki obravnavajo osebnost tovariša Tita v ljudski ustvarjalnosti, socialne razmere v ljudski ustvarjalnosti, razmerje med folkloristiko in etnologijo ter etnomuzikološko in etnokoreološko sekcijo, je za naše bralce gotovo najzanimivejše tisto poglavje, ki go vori o ljudski ustvarjalnosti slovenskega Krasa.
Kustos Goriškega muzeja Naško Križnar je v članku Slovenski Kras — oris etnološke problematike (str. 69 - 80) podal kratek pregled pokrajinskih značilnosti. Avtor govori o značilnih kraških naseljih, ki slave predvsem po kamnoseški dejavnosti, vendar so tu razgibane tudi druge obrti. Nekaj besed je avtor namenil slovitemu teranu in brinjevcu, pa tudi ostali kmetijski dejavnosti; spregovoril je tudi o vključevanju kraških delavcev v tržaških in tržiških podjetjih...
Kaj sodijo o Kraševcih in o Krasu tržaški sosedje lahko preberete v članku Milka Matičetova Kras in Kraševci v očeh sosedov (str. 81 -
85). Matičetov citira odlomke iz knjige II mio Carso Scipia Slata-perja, nekaj verzov izpod peresa Daria de Tuonia, poglede publicista Aurelia Ciacchia in daljši odlomek iz knjige II gelso dei Fabiani Renata Ferraria.
Tone Cevc je v članku z naslovom: Ljudska arhitektura na Krasu (str. 85 - 88) podal kratek oris tega, med slovenskimi pokrajinami najbolj samosvojega sveta.
Pričujoči referat Julijana Strajnarja Ljudska glasba na Krasu (str. 89 - 98), ki temelji na etnomuzikoloških raziskovanjih iz leta 1959, nam razkriva, «da je ljudska vokalna glasba dokaj živa in raznovrstna ter da se v glavnem ne loči od ljudske glasbe v ostalih pokrajinah slovenskega etničnega območja«.
ATTI E MEMORIE DELLA SOCIETA’ ISTR1ANA Dl ARCHEOLOGIA E STORIA PATRIA. Trieste, 1979 - 1980.
Arheologi bodo z zanimanjem vzeli v roke tokratno številko zbornika, ki je posvečen Mariu Mirabelliu Robertiju in nosi podnaslov — Scritti di archeologia 1943 -1979. Med drugim so zanimive tudi tiste razprave, ki obravnavajo arheološko dediščino v Pulju, Trstu in Ogleju.
ARCHIVIO STORICO ITALIANO. Firenze 1979.
Posebno zanimiv in tehten je prispevek ravnatelja Goriškega muzeja Branka Marušiča, ki je s tukaj objavljenim referatom Rapporti tra Italiani e Sloveni nel «Litorale Austriaco« negli anni Sessanta del se-colo XIX (str. 561 - 579) sodeloval na simpoziju 1977. leta v Firencah.
ACTA CARSOLOGICA. KRASOSLOVNI ZBORNIK. VII, 1978,
Ljubljana 1979.
Za tokratno številko zbornika se je uredniški odbor odločil, da objavi glavne rezultate naravoslovnih raziskav Cerkniškega jezera, ki so bil« izvršene v okviru projekta SAZU. Avtorji obravnavajo kraške pojave, vegetacijske razmere, metulje, hrošče ter ptiče itd.
N. S.
PRIREDITVE NA CELODNEVNI ŠOLI IVAN TRINKO-ZAMEJSKI
Tesna povezanost šolarjev z vsakdanjim utripom življenja
Sodelovanje pri proslavah ob 35-letnici osvoboditve - Izlet v Gonars in ogled grobnice slovenskih internirancev
' 'a*/*..:....
Šolarji osnovne šole Ivan Trinko - Zamejski na izletu v Gonarsu
šola je zadnje čase vedno bolj povezana z okoljem, vedno bolj se skuša aktivno vključiti v vsakdanje življenje občanov in postati del tistih dejavnikov, ki delujejo za napredek slovenske manjšine.
Delovanje na celodnevni osnovni šoli Ivan Trinko — Zamejski za okoliš Ricmanje in Domjo je bogato in pestro. Ob 35. letnici osvoboditve se je šola odzvala vabilu dolinske občine in se aktivno vključila v niz proslav, ki jih je občina priredila. S svojo folklorno skupino je sodelovala na skupni proslavi vseh slovenskih in italijanskih šol v dolinski občini. 25. aprila pa je sledila štafeta miru, ki je obiskala vse vasi dolinske občine in jo spremljala v Ricma-njih, Logu in Domju. Pred vsakim spominskim obeležjem so o-troci recitirali nekaj pesmi. S svojimi likovnimi izdelki pa so učenci sodelovali na razstavi — «Za mir v svetu* — v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Že jeseni so začeli na šolskem dvorišču pri Domju graditi telovadnico. ki naj bi služila slovenski in italijanski šoli ter postala edini večji objekt pri Domju. Takega prostora so se vsi domačini veselili. 29. maja je bila telovadnica dograjena in predali so jo svojemu namenu. To je bil že spet trenutek srečanja med šolo in krajani. Otroci so na otvoritvi nastopili s kulturnim programom.
Tudi letos smo priredili tradicionalni šolski izlet in to 30. maja. To pot smo se namenili v Gonars in Pian del Cansiglio. Naš prvi cilj je bila furlanska vas Gonars. Ogledali smo sd grobnico slovenskih internirancev, ki so umrli v tamkajšnjem taborišču. Učitelji so o.rokom obrazložili, kaj se je med vc.no tam dogajalo. Nato so u-čenci položili venec ter recitirali in zapeli nekaj pesmi. Naša pot se je nadaljevala in prispeli smo na Pian del Cansiglio. Tu so otroci in učitelji na lepih travnikih juži-nali in se razigrali. V prijetni in veseli družbi čas hitro mine in kmalu smo morali nazaj. Tudi vreme nam je malo ponagajalo. Ustavili smo se še pri jezeru S. Croce. Utrujeni in veseli smo se vrnili domov.
Dnevi pouka so se bližali h koncu. 18. maja je bila na celodnevni šoli pri Domju razstava ročnih del in risb, ki so jih droci izdelali med letom.
3. junija pa smo sodelovali na skupni zaključni prireditvi vseh šol dolinskega didaktičnega ravnateljstva.
Naša šola prireja vsako leto tudi zaključno šolsko prireditev. Letos je bila taka prireditev 5. junija na šolskem dvorišču v Ricmanjih. Nastopili so tudi otroci iz vrtcev iz Ricmanj in od Domja, ki so prisrčno podali nekaj recitacij. U čenči osnovne šole pa so staršem prikazali, kako poteka dan na celodnevni šoli, kaj vse delajo in sploh kako jim je tu prijetno. Na odru so se zvrstili vsi učenci in prikazali prihod v šolo, učenje samo, priprave na zaključni nastop, >pis ekskurzije, sproščen odmor, kosilo, organiziran prosti čas, ko si
tllimilllMIIIIIMIIIHtllllHHIIIMMIMIIIIHIHHIHlHIIIII
O Izdaje
(Nadaljevanje s 5. strani)
encev) in fotografski album spo-linov slovenskega antifašizma v ui liji pod naslovom »Znamenja bo-:v, znamenja žrtev*, ki predstav-a ovrednotenje teh spomenikov umetnostnozgodovinskega vidika. Za konec omenimo še štiri dela l sicer »Izbrano delo* Vladimira lartelanca, tu je bil izredno luci-en medvojni slovenski marksist i predstavlja izbor dolgoročnej-> znanstvenoraziskovalno nalogo. ’rav tako pomembno bo tudi »Iz-rano delo* Ivana Trinka ter mo-ografska publikacija »Finko To-iažič», ki jo bo ZTT izralo na obudo odseka za zgodovino pri larodni in študijski knjižnici v rstu. Pinko Tomažič je nedvomno godovinska figura, ki terja po-robnejšo obdelavo, saj bo tako :šla na tem območju prvič knjiga narodnem heroju s Tržaškega. Končno je tukaj še delo »Aula V», delo, ki govori o tržaških rocesih. Prva izdaja tega dela je ošla, druga pa bo dopolnjena z ovimi italijanskimi in slovenskimi okumenti tako predstavljala iz-edno delo o deležu Slovencev tudi italijanskem protifašističnem
vsak otrok po lastni volji izbere ali mimo igro ali skupinsko igro ali branje ter razne dejavnosti, ki delujejo na šoli kot lutke, petje, folklora, fotografija in druge. Svoj prikaz šolskega dne pa so zaključili s pesmijo «Prav vesel iz šole grem*, ki je zadonela iz otroških grl zares prepričljivo. Nato so zapeli še nekaj pesmi. Na željo prisotnih pa so zaplesali nekaj folklornih plesov. Najmlajši so se predstavili z enostavnimi koli in izštevankami, ki so naše folklorno in ljudsko izročilo, čeprav večkrat
to pozabljamo: višji razredi pa so prikazali nekaj narodnih plesov. Kot že v navadi, vabimo na šolsko prireditev tudi domači pevski zbor. Ker je bila letos prireditev v Ricmanjih, ,smo povabili zbor »Slavec*. Pod vodstvom Vladimira Švare je zapel nekaj pesmi. Po prireditvi pa so starši poskrbeli za družabno srečanje. To je bil trenutek, ko smo se vsi oddahnili in v veselem razpoloženju prebili še nekaj časa. Bila pa je to še ena priložnost več za povezovanje med otroki, učitelji in starši.
Slovenska imena naših krajev
BOLJUNEC
Krajevno ime s formantom —ec iz samostalnika buljim (ali bolj tin?) s pomenom »izvir, vrelec* iz lat. glagola bullire = vreti. Tako razlaga Petar Skok etimologijo krajevnega imena Boljun v Istri in drugih podobnih toponimov na Balkanskem polotoku (Skok, Eti-mologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I, Zagreb 1971, str. 234) in njegova razlaga velja tudi za naš Boljunec, ljudsko Boljunc; pridevnik boljunški, prebivalci m. Boljunčan, ž. Boljun-čanka; predložna zveza; v iz.
Ljudska etimologija »bolji unec* je izrazita učena »ljudska* etimologija, ki je lahko nastala v drugi polovici prejšnjega stoletja ali ne dosti pozneje.
Frau (Dizionario toponomastico Friuli Venezia Giulia, UD 1978, str. 31 in 104) razlaga le it. obliko Bagnoli della Rosandra: prvi del imena je pomanjševalnica iz lat. balneum = kopel. Točno. A rad bi vedel, kdaj je nastal prvi zapis Bagnoli za Bogliunz, Bol(l)unz, kakor so navadno pisali v italijanščini do začetka našega stoletja in še delj.
Zaključna prireditev na Repentabru
Včeraj zjutraj je bila v prostorih vrtca na Repentabru skupna zaključna prireditev slovenske in italijanske sekcije otroškega vrtca. Malčki so se predstavili z bogatim programom, ki je terjal veliko truda in potrpežljivosti marljivih vzgojiteljic. Prisostvovali smo kar štirim prizorčkom z o-kusno pripravljeno sceno in lepimi živalskimi kostimi. Otroci so tudi recitirali in zapeli ter tako razveselili svoje starše, ki so si tudi ogledali bogato razstavo.
B. S.
•niiiiiiiiiimiiiiiiniiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiniiiiiiiiiimianiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiift
S 13. MEDNARODNEGA SREČANJA PISATELJEV NA BLEDU
KRITIKA IN USPEŠNICE
V
Življenjska ocena angleškega pisatelja Francisa Kinga
Ena izmed tem na nedavnem trinajstem mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu je bila tudi tema *Kritik in uspešnice». Moderator te teme je bil angleški pisatelj Francis King.
V uvodu k razpravi o omenjeni temi je Francis King dejal, da poznamo dobro znano zgodbo o popularnem ameriškem pianistu Liberaceu. Imel je popolnoma razprodan konpert, toda kritiki so bili popolnoma soglasno sovražno razpoloženi do njega. Naslednjega jutra ga je povprašal prijatelj, kaj menijo kritiki. Odgovoril je: »Vso pot do banke sem jokal.* Avtorji uspešnic se velikokrat znajdejo v podobnem položaju kot Li-berace. Kritika jim zaničevalno
loputa z vrati pred nosom. Bankirji pa jim jih uslužno odpirajo. V Angliji pogosto, namesto napadov z neugodnimi ocenami, do ocenjevanja uspešnic sploh ne pride, kar pa je še dosti huje. Delo uspešnic smatrajo namreč že za takšno, da je pod vsako kritiko. Med potovanji po svetu sem obiskoval knjigarne v tako različnih mestih kot sta Helsinki in Rio de Janeiro, popspd pa sem naletel na kupe knjig Barbare Cart-land; če pa bi želel v kateremkoli angleškem časopisu najti o-ceno njenega zadnjega romana — s slehernim letnim časom se pojavi njen nov roman — bom razočaran. Sedaj je pisateljica, ki menja tiare tako kot menjajo druge
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiililiiifiiiiiimiitiiiiiiiiiimiiinaiitiiitiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Afrika v zbirki
«Ljudstva sveta»
Prva knjiga je bila posvečena ljudstvom Indonezije, Filipinov, Avstralije in Tihomorskih otokov. Druga knjiga je predstavila ljudstva Mehike, andskih dežel in Medmorske Amerike. Tretja, ki je zdaj izšla, nam predstavlja ljudstva Severne Afrike, Tropske Afrike, Južne Afrike in Arabskega polotoka. Namreč knjiga, ki je izšla v zbirki LJUDSTVA SVETA, katero izdaja založba Mladinska knjiga po originalni izdaji založbe rEuropa Ver-lag*. Sicer pa je pri nastajanju zbirke sodelovala vrsta ustanov iz Anglije in vrsta strokovnjakov, za slovensko izdajo tudi domačih strokovnjakov in sodelavcev, od prevajalcev, strokovnih recenzentov do opremljevalcev. Tako smo dobili knjigo, ki je morda še lepša in zanimivejša od prvih dveh, s katerima pa tvori zaokroženo celoto, in kateri se bodo pridružile še tri knjige, ki bodo izšle kasneje.
Pričujoča tretja knjiga zbirke Ljudstva sveta prinaša uvodoma tri članke: Prvi govori o raznolikosti v spolnem življenju ljudstev sveta, drugi o zakonu in sorodstvu. tretji prispevek pa o razvojnih perspektivah ljudstev sveta. Medtem ko sta prva dva delo tujih avtorjev, je tretjega prispe val profesor ljubljanske univerze dr. Peter Jambrek. Uvodnemu delu knjige sledi osrednji del knjige in sicer prvi del, v katerem so obdelana ljudstva arabskega sveta. V drugem delu so obravnavana ljudstva na Afriškem rogu. Tretji del govori o ljudstvih južne Afrike. Avtorji teh sestavkov o posameznih ljudstvih so različni, način obravnavama pa je podoben. Gre za poljudno napisano antropologijo, ki je predvsem zanimiva, razumljiva vsakomur in pritegne vsakogar, bolj ali manj šolanega ali manj šolanega bralca. Na koncu knjige so pregledni seznami z najbolj splošnimi, najosnovnejšimi podatki.
Slovenska založba pravi ob predstavljanju knjige, da predstavljajo te knjige najpopolnejše, najbogatejše pričevanje o človeškem življenju, kar jih je bilo doslej napisanih. Na drugem mestu poudarja kritično misel, da je za antropojogijo že marsikaj izgubljenega, da pa lahko marsikaj
še rešimo. K temu bo pripomogla tudi zbirka Ljudstva sveta, ki bo prispevala k boljšemu spoznavanju med ljudmi in boljšemu razumevanju med njimi. Če želimo živeti drug ob drugem v slogi in prijateljstvu, lahko to dosežemo samo z veliko strpnostjo in spoštovanjem svojih sosedov. Strpen pa je lahko samo tisti človek, ki pozna in spoštuje običaje, čustva vrednote in verovanja drugih ljudi, pa naj bodo razlike med ljudmi še tako velike.
Ni dvoma, da vsebuje knjiga tri dragocene uvodne razprave, kakor so jih vsebovale tudi prvi dve knjigi. Ti članki, ali pa eseji, ali sociološke študije, dajejo knjigi višji, strokovni pečat. Besedilo o-srednjega dela pa je predvsem zanimivo napisano, poljudno in privlačno. Dopolnjuje naše šolsko znanje, ali pa ga oživlja. Knjiga je še nekaj več: je prispevek k spoštovanju in medsebojnem ra zumevanju.
Toda naj bodo teksti še tako zanimivi in uvodne študije še tako tehtne, nekaj pa je, kar daje knjigi poseben pečat in prav posebno vrednost. To pa so slike. Slike, slike in slike, to je tisto, kar nas v tej izdaji najbolj pritegne, kar nas privlači, da knjigo ne odložimo, dokler je ne prelistamo, preberemo tu pa tam poglavje in se spet vračamo k slikovnemu gradivu. Fotografije so večinoma vse barvne, da o njihovi tehnični neoporečnosti sploh ne govorimo. Tudi poznamo jih pri nas sploh ne. Torej so nekaj absolutno novega. In kdor je kdaj potoval po severni Afriki ali deželah bližnjega vzhoda bo spoznal, kako resnično življenjske so te fotografije in kako v resnici so vzete iz življenja. Zato te barvne in ponekod celostranske podobe iz življenja dajejo knjigi pravi pečat in tudi še posebno privlačnost.
Morda se ob prvem stiku s temi knjigami premalo zavedamo pomena in dragocenosti teh izdaj. Toda kje bi našli podatke o zgodovini belih naseljencev v Južni Afriki, kje podatke o ljudeh na otoku Mauritius. V tej knjigi imamo zanimive in dovolj izčrpne podatke za vsakdanjo rabo in to ob zanimivih opisih.
M. Rn.
pisateljice klobuke in nosi dragocene kožuhe, medtem ko nosijo druge pisateljice jopice.
Značilnost literarnega življenja je način, po katerem sta se, v teku stoletja, kvalitetni roman in uspešnica vse bolj oddaljevala drug od drugega. Nekaj podobnega se je. zgodilo., tudi na glasbenem področju, kjer je na eni strani «dobra» glasba, na drugi pa «pop» glasba. Tako kot časopisi zaposlujejo različne kritike za ti dve glasbeni zvrsti, tako so različne skupine kritikov tudi za kvalitetni roman in za detektivke, trillerje ter ljubezenske romane. Ta delitev postaja čedalje opaznejša, odkar je literatura vse bolj podobna ladji ali letalu, v katerem so potniki prvega in turističnega razreda togo ločeni drug od drugega. Seveda pa to ni podob-no stanju izpred sto let, ko so pisatelja, kot je bil Dickens, smatrali za velikega literarnega umetnika in hkrati tudi za pisca popularne literature, kar je, oboje, vsekakor tudi bil. Nekdo bi morda mislil, da lahko romanopisec z manj truda doseže odobravanje pri kritiki kot tudi popularnost, saj lahko vse bolj širi svoje obzorje; resnica pa je nasprotna. Iris Murdoch, William Golding, William Trevor, V. S. Pritchett, Anthong Powell: to so med najbolj znanimi pisci fantastike — znani so v Angliji in v tujini. Vendar nihče izmed njih ni obogatel s prodajo svojih knjig tako, kot se je to zgodilo z Barbaro Cartland. Edini angleški pisatelj, ki je po dolgem času dosegel trajno in ugodno oceno kritikov ter prejel ogromne vsote od svojih založnikov, je Graham Greene. Vse njegove knjige so uspešnice: če morda zaradi tega ni dobil Nobelove nagrade pa je nedvomno povsod znan kot naš najodličnejši romanopisec.
Značilna za Greena so dela, prežeta s političnimi trenji, duševnim nemirom in moralnimi dilemami in je slehernemu, tudi najpreprostejšemu človeku brez izobrazbe, takoj sprejemljiv. cPovej nam pravljico,* pravijo otroci staršem. In, nPovej nam zgodbo,* pravi preprost, neizobražen človek romanopiscu. Romanopisec, ki prizanesljivo odgovarja v svojo škodo, pravi: vJPrestar si in preveč neustrezen za branje zgodb.* S pisanjem v skrivnostnem stilu o zadevah, ki jih v življenju preprostih ljudi ni, se pisatelj podaja v nevarnost, da bo roman zreduciral na stopnjo, ki jo trenutno zavzema angleška poezija: umetnost manjšine, ki jo ustvarja peščica ljudi prav tako za peščico bralcev.
Kakšna je torej bistvena razlika med kvalitetnim romanom in uspešnico? Največkrat je v tem: kvalitetni roman vzbudi v bralcu popolnoma sveže in novo razumevanje; uspešnica pa mu nudi le že zdavnaj določen odgovor: napor ob prejemanju odgovora iz umetniškega dela na popolnoma svež in nov način je seveda mnogo večji od napora, ki zadeva že dolgo določene vzorce; ker pa se želi povprečni bralec ob romanu sprostiti in ne razglabljati, se velikokrat zgodi, da dober roman pusti ob strani in zgrabi za uspešnico brez sleherne vrednosti.
Tu pa tiči kritikova naloga. Najprej mora z vsem telesom in možgani najti odgovor v delu, ko pa se mu to posreči, ga šele posreduje bralcu tako, da lahko tudi sam prispeva tvoj delti,
rnmm
Nedelja, 16. junija 1980
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Kmetijska oddaja
13.00	Dnevnik 1 — Ob 13. uri
13.30	DNEVNIK 1 — Vesti
14.00	Tekom nedelje Vmes ob:
14.35	športne vesti
15.20	in 16.25 Disco ring
17.40	Nogomet: ŠPANIJA - BELGIJA
Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Romantika:
Molji in vrtnica — TV pri redba
21.40	Jazz koncert:
Dexter Gordon — 2. del
22.20	športna nedelja
23.05	Napoved programa za naslednji teden
Ob koncu Dnevnik in Vremenska napoved
Drugi kanal
12.00	Dnevnik 2 — Atlas
12.30	Risanke:
Kasparek, Johny in zmaji. Pic in Poe v džungli ter Buli in Bill
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Colombo — TV film
14.50	Dnevnik 2 — športne vesti Tenis in plavanje
17.30	Napoved programov za naslednji teden
17.45	Komični filmi
18.10	Oddaja z Edoardom Benna-tom
18.55	Da ve Barrett:
Bandit iz Rimrocka — TV film — Vremenska napoved
19.50	DNEVNIK 2 — Odprti studio
20.00	Dnevnik 2 — športne vesti
20.25	Nogomet: ITALIJA - ANGLIJA, evrovizija
22.20	Dnevnik 2 — Dossier
Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
18.15	Napoved programov za naslednji teden
Drevi govorimo o...
18.30	Nepozaben glas:
Beniamino Gigli
19.00	DNEVNIK 3
19.15	Olimpijska prvenstva
19.20	Dnevnik 3 — Šport
21.40	Junij 1940:
Italija stopila v vojno
22.20	DNEVNIK 3
22.40	Milan — nogomet
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.30	Poročila
9.35	Za nedeljsko dobro jutro
10.05	Dediščina za prihodnost
10.55	Ugrabljen — mlad. nadalj.
11.20	Ostržek
11.45	Odpisani — TV nadalj.
12.35	TV kažipot
13.00	Kmetijska oddaja
14.00	Jugoslavija, dober dan
14.35	Poročila
14.35	Razvoj popularne glasbe
15.35	Krojač za dame — film
17.05	Poročila
16.10	Balkansko prvenstvo v Atletiki
19.15	športna poročila
19.40	Lastovo — dokumentarna oddaja
20.10	Risanka
20.26	Zrno do zrna
20.30	DNEVNIK
21.00	Boško Buha — nadaljevanje in konec
22.00	Svet na razpotju:
Zahodni Berlin — otrok dveh vojn
22.35	V zamejstvu
22.50	Glasbena oddaja
23.05	Športni pregled
23.55	Balkansko kolesarsko prvenstvo
Koper
20.00	Otroški kotiček
20.30	Stičišče
21.00	Programi tedna
21.15	Reveži in plemstvo — film Igrata Toto in Sofia Loren
22.45	Nogomet: ITALIJA — ANGLIJA
Zagreb
14.00	Jugoslavija, dober dan
15.00	Gledalci in TV
15.30	Mladinski film
17.15	Nedeljsko popoldne
20.30	DNEVNIK
21.00	Boško Buha —TV nadalj.
22.00	Naši sosedi: Avstrija
22.50	Glasbena oddaja
ŠVICA
14.30	Turin: Tenis
17.40	Nogomet
20.00	DNEVNIK
20.10	Sedem dni
20.25	Nogomet
22.15	DNEVNIK
22.40	Aspen — 2. del
TRST A
8.00,	13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Petnajst minut z orkestrom Mi-chela Legranda; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški z.vpn, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: »Potopljena galeja*. 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodppstni, trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah (I. del); 13.20 Glasba po željah (II. del); 14.10 Glasba po željah (III. del); 15.00 Nedeljsko popoldne: »Okuole ognjišča — pred Studencam, snopič prafe an muzike naših judij*.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 14.30, 17.30 Poročila;
8.00	Veselo v nedeljsko dopoldne;
9.00	Kmetijski nasveti; 9.03 Ne-
deljski jutranji spored zborovske in narodne glasbe; 9.40 Jutranja reportaža:	Iz našega življenja;
14.00	Sosednji kraji in ljudje; 14.40 Glasbeni notes; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Satje; 16.15 Poje Dit-ka Haberl; 16.30 Programi tedna:
17.00	Nepozabne narodne v izvedbi vokalnih in narodnozabavnih ansamblov; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 15 minut s skupino Love Unlimited; 18.00 Primorska poje '80.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.55, 16.55, 18.30, 19.30 Poročila;
6.00	- 7.00 Glasbeno prebujanje;
8.15	Danes je nedelja; 8.45 Video-flash; 9.5 Oddaja, ki jo vodi Gigi Proietti; 11.00 in 11.35 Alto gradi-mento; 12.00 Tisoč popevk; 12.50 Hit parade; 13.35 Sound track;
14.30	V nedeljo z nami; 20.15 Nogomet: Italija - Anglija; 22.50 Lahko noč Evropa.
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00,
14.00,	15.00, 16.00, 18.00, 20.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja - Rekreacija; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Radijska igra za otroke; 9.48 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 11.05 Panorama lahke glasbe; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
14.10	Obvestila in zabavna glas-
KOPER
(Slovenski program)
8.30,	11.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 8.00 Dobro jutro v glasbi;
8.45	6+1 = 7 in je nedelja; 9.30 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je...;
10.15	Poje Miro Ungar; 10.30 Glasbeni intermezzo; 10.40 Mozaik;
11.00	Dogodki in odmevi; 11.15 I-gra Gil Ventura; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.33 Kirn, svet mladih; 15.00 Free shoe — glasba; 15.45 Z nami je...; 16.00 Stisk roke; 16.16 Igra La Vera Romagna; 16.30 Koncert; 17.00 Popevke tedna; 17.30 Crash; 17.00 Avto story; 18.30 Disco hits; 19.15 Pojo Citizen Gang; 19.30 Velika dela malih mojstrov; 20.45 Nasvidenje jutri.
Radio Ljubljana bo v okviru svoje razširjene in popularne oddaje Val 202, objavil jutri, 16. junija, pogovor s profesorjem tržaške univerze in javnim ter družbenopolitičnim delavcem dr. Jožetom Pirjevcem. Pojasnil bo nekatere zanimive podrobnosti o proučevanju polpretekle zgodovine Trsta in sploh krajev na obeh straneh meje na Primorskem. Dr. Pirjevec poudarja, da zlasti obdobje med dvajsetimi in tridesetimi leti še ni dovolj preučeno in pojasnjeno. Povedal je nadalje, da je med preučevanjem arhivov angleške vlade, ki se nanašajo na leti 1948 in 1949 zvedel tudi za razmišljanja o tem, da naj bi zavezniške oblasti po osvoboditvi slovensko narodnostno skupnost v Italiji izselile. Slovenci naj bi namreč predstavljali oviro pri u-resničevanju takratne politike zavezniških sil v teh obmejnih krajih.
Pogovor — začetek okrog 10.30 po tukajšnjem času — je pripravil stalni dopisnik - komentator RTV Ljublajna v Furlaniji - Julijski krajini Marijan Drobež.
ba; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Pihalne godbe; 15.05 Hu-
RADIO 1
7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 17.00,
moreska tega tedna; 15.25 S po-
19.00	Poročila; 6.00 do 7.35 Glasba za dobro jutro; 7.10 Glasba za nedeljsko jutro; 8.40 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 11.03 Rally;
12.30	0’Prencepe 4. del; 13.15 Nedelja - safari; 14.00 Jazz; 14.30 Radiouno za vsakogar; 19.35 Break glasba; 20.20 Adriana Le-cauvreur - 7. del; 22.45 Prijetno poslušanje. ,
pevkami po Jugoslaviji; 16.10 Pri nas doma; 16.30 Nedeljska reportaža; 16.55 Listi iz notesa; 17.20 Gremo v kino; 18.05 Priljubljene operne melodije; 18.50 Zabavna radijska igra; 19.34 Na zgornji polici; 20.30 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23 20 Skupni program JRT; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Mozaik melodij.
Ponedeljek, 21. junija 1980
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Nasveti za avtomobiliste
13.00	Pogovor z direktorjem
13.25	Vremenska napoved
13.30	DNEVNIK
14.00	Jezik za vsakogar
17.00	Družina Mezil:
Kakšno bo vreme? - risanke
17.25	Mama na štirih kolesih: Grand Prix - TV film
17.55	Kinoteka - zgodovina
18.25	Problemi gospoda Rossija
18.50	Osmi dan
19.20	Ljubezen na podstrešju:
Postelja na štirih kolesih — TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Kaktusov cvet — film
V glavni vlogi Ingrid Bergman, Walter Matthau, Gol-die Hawn
22.45	Ingrid Bergman story — 3. del
22.45	Glasbene meje:
Afriški festival Ob koncu Dnevnik — Danes v parlamentu in Vremenska napoved
Drugi kanal
12.30	Jedilni list za letni čas
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Vzgoja in dežele
14.00	Glasbeni popoldnevi
14.30	športni popoldan:	Regata
kanujev, motokros in kolesarstvo
Danes, 16. t.m., bodo po drugem kanalu italijanske televizije ob 17.30 v rubriki «Spazio dispari* predvajali posnetke z letošnje Ma-jence v Dolini.
17.00	Program za otroke: Saturni-no Farandola
17.35	Spazio dispari
18.00	Človek in narava - vzgojna oddaja
Otoki pelikanov
18.30	Iz parlamenta
Dnevni 2 - Športne vesti
18.50	Programi pristopanja
19.05	Eurogol 80
Vremenska napoved
19.45	Dnevnik 2 - Odprti studio
20.40	Mixer
22.45	Concerto alTitaliana Oddaja z Claudiom Villo in Paolo Tedesco
22.55	Vir življenja
Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
18.30	šolska vzgojna oddaja
19.00	DNEVNIK 3
19.30	Dnevnik 3 - Šport
20.00	Olimpijska prvenstva
20.05	Junij 1940:
Italija stopi v vojno
21.00	Med šolo in delom, vzgojna oddaja
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.10	Poročila
18.15	Zdravo, Spencer:
Gor in dol, dol in gor
18.45	Sam nad Severni tečaj, dok Pilot Tester iz Heidelberga, Die-ter Schmidt, je avgusta 1978 sam in v nepretrganem poletu postavil nov svetovni rekord: 8200 km dolgo progo od Anchoragea na Aljaski do Miinchna je z lahkim eno-motamim letalom preletel v dobrih 32 urah. Njegov poseben na; vigacijski in letalski dosežek Pn tem je bil, da si je kurz za to dolgo pot izbral nad severnim tečajem. Priprave in vzlet je P0-snela posebna ekipa severnoameriške televizije: med poletom 8a je prehitela v reakcijskem letal® redne linije in ga nato navdušeno sprejela po pristanku na miincheo-skem letališču Riem.
Poročilo o pripravah in P°'e' tu dajejo posebno obeležje pogovori s pilotom v letalu, z njegovo ženo in hčerko.
19.30	Obzornik
19.40	Frizija, njene pesmi in ljudje
20.15	Risanka
20.26	Zrno do zrna
20.30	DNEVNIK
21.00	Alkohol v krvi - drama
22.10	Old time — Festival v Hamburški tovarni
22.50	V znamenju
Koper
18.30	Film
20.00	Otroški kotiček:
Jamie in čudežna baterija
20.15	Stičišče
20.30	Risanke
20.45	DNEVNIK
21.00	časi najine ljubezni — fdm Igrajo: Enrico Maria Salerno, Anouk Aimee, Jacqueli-ne Sassard
22.30	Baletni večer
Zagreb
19.00	Poročila
19.05	TV koledar
19.15	Šola za junake
19.30	Narodne pesmi
19.45	Pop godba
19.30	DNEVNIK
21.00	Tretje življenje — drama
22.20	Glasbeni trenutek
22.25	Panorama
ŠVICA
19.10	Program za mladino
20.00	DNEVNIK
20.10	Nočne more — TV film
20.40	Šport
21.10	Deželne vesti
TRSTA
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Ženska stran neba; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert;
11.30	Nasveti, paberkovanja, zanimivosti: Socialna problematika;
12.00	Poslušajmo film; 12.40 Naši orkestri zabavne glasbe; 13.20 Zborovska glasba: Letošnja revija «Primorska poje»; 14.10 Otroško okence: »Zdaj pa zapojmo!*; 14.30 Roman v nadaljevanjih - »Tess iz rodovine D’Ubervillovih — Čista ženska*, 6. in zadnji del; 15.00 Glasbeni ping pong; 17,10 V našem prostoru: Mi in glasba: Slovenski komorni orkester iz Ljubljane in organist Hubert Bergant; Glasbeni drobiž; Kulturno pismo.
ni pevci; 17.30 Primorski dnevnik
17.45	Zabavna glasba.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 11.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00, P® ročila; 6.00 do 9.00 Jutranji Pr^ gram; 9.02 Radio anch’io;
Štiri četrtine; 12.03 Vi in jaz; l*-' Poštna kočija; 13.30 Ulica Asiaf" Tenda: 14.30 Jaz, Toscanini; m' Errepiuno; 17.03 Patchvvork; IJ-*’ šolska vzgojna oddaja; 19.50 Gl® beni program; 20.20 Odprti zastat' 21.03 Posvečeno...; 22.30 Včeraj šnja in jutrišnja glasba;
KOPER
(Italijanski program)
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 11.30, ^ 13.55, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 P? ročila; 6.00 do 8.45 Dnevi; 9.05 *“ tratto di signora, radij, priredb®'
9.32, 10.12, 15.00 in 15.42 Radio®®, 3131; 11.53 Tisoč popevk;
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30,
14.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30,
20.30	Poročila: 8.20 Horoskop; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Orkester Oskar Lindok; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je...; 10.15 Borghesi; 10.32 Glasbeni intermezzo; 10.40 Mozaik; 11.03 Glasbeni trenutek; 11.10 Življenje v šoli; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Pisma Lucianu; 14.33 Mala diskoteka;
15.00	Glasbeni program; 15.45 Z nami je...; 16.00 Življenje v šoli -ponovitev; 16.45 Orkester Baiardi;
17.00	Stadioni in telovadnice; 17.10 Umberto Napolitano in orkester Augusto Martelli; 17.32 Crash;
17.55	Pismo iz...; 18.00 Popevka tedna; 19.15 Melodije iz filmov z orkestrom The Love Unlimited: 19.32 Opera skozi čas; 20.45 Nasvidenje jutri.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.30, 17.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 8.15 Najava sporeda; 14.05 Stoji, stoji Lipica -glasbeni utrinki i:. zamejstva; 14.40 Izbrali smo za vas; 15.00 V podaljšku; 15.37 Glasbeni notes, objave;
16.00	Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Naši oper-
Sound - Track; 16.32 Koncert; Ponedeljkova pripoved; 19.57 štor X.
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, l2'-00'
13.00. 15.00, 16.00, 20.00 Portj^
7.50	Dobro jutro otroci!; 8.30 v naših sporedov; 9.08 Z glasbo^ dober dan; 9.25 Ringaraja: v' Pesmica za mlade risarje >n zdravi; 10.05 Z radiom na P?L.
11.05	Rezervirano za . . .; 11.30*+ letno branje; 12.35 Znano in P, ljubljeno; 13.10 Veliki revijsk' ^ kestri; 13.30 Kmetijski nasV^J.
13.40	Pihalne godbe na konc nem odru; 14.00 Iz naših kraj ’
14.20	Obvestila in zabavna £ ®;
ba; 14.30 Priporočajo vata ■■ ^ 15.05 Pojo amaterski zbori;



Naši poslušalci čestitajo in
po
zdravi ja jo; 16.30 Zabavna ba; 17.00 »Vrtiljak*; 18.00 Stu“
ob 18.; 19.00 Na ljudsko, ^

19.25 Zvočni signali; 20.25
edin in 7akciuno cfloenfl?	ia
stila in zabavna glasba; Lahko noč, otroci!; 20.45	^
z ansamblom Dobri znanci: -Iz naše diskoteke; 22.05 P°
divertimento; 23.15 Infortnahv'P.
oddaja v angleščini in nenu ^
.......................- nfS
23.25	Iz naših sporedov; 23.30 pevke z jcgoslovanskih stud 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Za bitelje jazza.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 17. DO 21. JUNIJA 1980
TOREK, 17. junija LJUBLJANA
18.05	Poročila; 18.10 Mali pingvin; 18.25 Indijski potujoči umetniki; 18.45 Pisani svet; 19.20 Obzornik; 19.30 Obramba in samozaščita; 20.10 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 Dnevnik; 21.00 Vzponi in zatikanja: V novo obdobje brez starih grehov?; 21.50 Emile Zola, TV nadalj.; 22.50 V znamenju; 23.05 Evropski opemi pevci: Eduard Haken.
KOPER
17.30	Nogomet: ČSSR — Nizozemska; 19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče;
20.30	Risanke; 20.45 Dnevnik: 21.00
Kosilo ob osmih - film; 22.30 Aktualna tema; 23.00 Narodna glasba.
SREDA, 18. junija LJUBLJANA
16.20	Poročila; 16.25 Pogumni padalec Piki; 17.40 Nogomet: Španija — Anglija; 19.35 Risanka;
19.40	Obzornik; 19.55 Ne prezrite;
20.10	Risanka; 20.26 Zrno do zrna;
20.30	Dnevnik; 21.00 Vse življenje pred teboj, film; 22.45 V znamenju; 23.00 625.
KOPER
17.30	Nogomet; 20.00 Otroški kotiček; 20. 15 Stičišče; 20.30 Risanke; 20.45 Dnevnik; 21.00 Skrivnost rdeče obleke, film: 22 40 Nogomet.
ČETRTEK, 19. junija LJUBLJANA
17.45	Poročila: 17.50 Dediščina za prihodnost; 18.45 Odprava zelenega zmaja; 19.15 Obzornik; 19.25 Direktor, delavec v združenem delu; 20.10 Risanka: 20 24 Zrno do zrna; 20.30 Dnevnik; 21.00 Tretja razsežnost; 22.30 Odprto za ustvarjalnost:	Geološki zavod SRS;
23.10	V znamenju.
KOPER
18.30	Hondov klobuk, TV film;
19.30	Politična tribuna: 18.50 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Risanke: 20.45 Dnevnik; 21.00 Ba-stard dtty, film; 22.30 Glasba brez meja.
PETEK, 20. junija
LJUBLJANA -^0
18.20	Poročila; 18.25 Mi TL,-smešna družina; 18.40 Ptičje *+ šilo; 19.05 Čez tri gore: OW+i
MIO, 1'j.uu cez m gore., ifl.V I ženski oktet; 19.35 Obzornik; 'L.I Poklici v železniškem g°sP\, so
stvu; 20.10 Risanka; 20.26 Zrn®
zrna; 20.30 Dnevnik; 21.00
zabavno - glasbena oddaja. .30 Kako so osvojili Divji zahod:
V znamenju; 23.45 Nočni k® Slamnati psi, film.
KOPER ^ jfp
19.30	Odprta meja; 20.0 Gj oj kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 „ sanke; 20.45 Dnevnik; 21.00 " na asfaltu, film.	v

HEvSnEEivSiic
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
15. junija 1980
nogomet
NA EVROPSKEM PRVENSTVU
VČERAJ ZMAGI ZAH. NEMČIJE IN ČEŠKOSLOVAŠKE
Danes zelo pomemben nastop italijanske reprezentance proti Angliji

Š0
mA
r
,„^APELJ — Končno prava no-tn® Predstava, vredna velike jTOietne prireditve, kot je EP. in Nizozemska nista sicer pri-vrhunskega nogometa, pred-jj® zahodni Nemci pa so večji ^ Ječanja igrali v velikem slogu ^ ‘Udi nadigrali Nizozemce, ki so j® se predstavili v «svoji nek-rii* luči» le proti koncu tekme.
Zah. Nemčija 3
Nizozemska 2
(Prvi polčas: 1:0)
jMELCI: 19., 59. in 66. Allofs, ep (ll-metrovka) in 85. min. 9n .?e Kerkhof.
tako osvojiti predragoceni točki v tej, A skupini.
Zmaga ZRN je povsem zaslužena. Varovanci trenerja Dervvalla so bili v premoči skozi vso srečanje in so celo nadigrali nasprotnike. To srečanje pa je tudi dokazalo, da je treba igrati s polno paro vse do poslednje minute, kajti, pravijo, «žoga je okrogla* in presenečenja v nogometu so na dnevnem redu. In kmalu bi se to včeraj pripetilo tudi izkušenim zahodnonem-škim nogometašem. Sicer pa je na dlani, da so včeraj nogometaši ZRN dokazali, da so najmočnejši na tem EP.
CSSR
/~T v • •
Grčija
3
1
(Prvi polčas: 2:1)
STRELCI: Panenka (5. min.), Anastropulos (14. min.), Vižek (26. min.), Nehoda (61. min.).
ČSSR: Seman, Barmos, Jurkemik, Ondruš, Goegh, Kozak, Panenka, Masny, Nehoda (75. min. Gajdu-šek), Vižek, Berger (23. min. Lička). Rezervi: Keketi, Fiala.
GRČIJA: Konstaintinou, Kirastas, Iosifidis, Kapsis, Firos, Livathinos, Terzanidis i46. min. Galakos), Kouis, Anastopulos, Kostikos (58. min. Xanthopulos), Mavros. Rezerve: Pupakis, Nikolau, Nicoloudis.
SODNIK: Partridge (Anglija).
KOTI: 4:2 za ČSSR.
GLEDALCEV: 9.000.
Komentar te tekme je lahko tudi dokaj skromen. Češkoslovaška reprezentanca je bila za razred boljša od tehnično skromnih Gikov, ki so se sicer borili srčno, toda njihovim nasprotnikom je zadostovala že dokaj statična igra, s točnimi podajami in izdelanim načrtom tekme, da so jih ugnali. Čeprav je bilo razmerje sil na igrišču različno, pa češkosloovaško moštvo le ni ustvarilo vtisa, da je bil nastop proti ZRN le spodrsljaj. Od Grkov so bili čehoslovaki sicer boljši, toda to še ne pomeni, da so bili tudi rgs dobri.
DANES OB 20.30 V TURINU
Italija - Anglija
V Turinu bomo drevi ob 20.30 priča verjetno zelo zanmivi in na-
iiiiKiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiun
TENIS
DAVISOV POKAL
Schumaker, Kaltz, Stielike lan
Kg _r'( H________„_____ ______
pse, Hrubesch, Allofs. Rezerve:
H.
fetha
:!uller (64.
^ausFrSter’
Dietz (73. min. Briegel, Schuster, H. min. Magath), Rumme-
C: 1111
J>nans, Del Haye, Cullmann. tr.l ZEMSKA; Scrijevers, Wijn-vKrol, Van De Korput, Ho-■aan mP W6. min. Nanninga), ’ Stevens, W. Van De Kerkhof, Kist (69. min. Thijsen), R. De Kerkhof. Rezerve: Does-SnCfJoortvliet, Brandts.
Krvir IK: Wurtz (Francija).
10:5 za ZRN.
0Prj?.ALCEV': 30.000.
P°MlN: Schuster.
•ha se je začela v znaku pre-zahodnonemških nogometašev, '5j, brez večjih' težav nadzoro-^ nasprotnike in so tudi v 20. Ulegli prvi gol z Allofsom, !ja “d pravi junak tega sreča-> L aJ je nato v drugem polčasu ^ii/krat zatresel . mrežo neza-. eSa nizozemskega vratarja VVersa-
®®°c zahodnih Nemcev je bi-•taa tudi v drugem polčasu \rn v nadaljevanju z Al-*• n> dosegli še dva zadetka in 3:0 je že vse kazalo, da Nizozemcev povsem za-n* 'n ba se j‘m celo obeta katastrofa. Ko' pa so Nizo-HnStanje zmanjšab z enajstme-‘<p °’ ki jo je uspešno izvedel ipLSa »tulipani* odločneje začeli zahodnonemška vrata in .^inut pred koncem je Willy ^ iz ^erkbof z izrednim strehi* Ve(i kazenskega prostora še iLj . Presenetil Schumacherja.
^ernci (v teh minutaii ne-•auJ tezaval1) so nato le uspe-staviti naval Nizozemcev in
- Nizo-Turči-
SpORED EP
15. JUNIJA
Eiio anu’ 11-45: Španija-Bel-Ja (sodnik: Corver, Nizo-vemska). TV 1.
jjJurinu, 20.30: Italija - An hi;_a. (sodnik: Rainea, Romu-TV 2.
H- JUNIJA
zam anu- H-45: ČSSR
ia)^STv 9SOdnik: 0k’
vVv 2-
lurmu. 20.30: ZRN- - Gr-(sodnik: McGimlay, Škot-
(v '■	1.
1«; JUNIJA
17-45: španiia ■
Av« -a (st)dnik:. Linemayr,
V	R-rua). TV 2.
?ii» , u> 20-30: Italija - Bel-
tS^ka))dTv:iGarrid0, P°rtU
V	JA’ 21. JUNIJA
3 "CaPlju, 20.30: finale za *es‘°- TV 1.
VD^Ja. 22. JUNIJA He5j0mih 20.30: finale za 1.
TEŽJE OD PREDVIDEVANJ
V dvojicah so Italijani premagali Švicarje šele po petih nizih
Z zmago v dvojicah je Italija že premagala Švico in si zaslužila pravico do nastopa v evropskem finalu Davisovega 'pokala.
Včerajšnja zmaga pa ni bila za Panatto in Bertoluccija tako lahka, kot so vsi predvidevali. Brata Heinz in Mark Giinthard sta namreč vse do zadnjega trenutka ogrožala zmago italijanske dvojice.
O tekmi sami bi povedali, da sta Panatta in Bertolucci predcenjevala nasprotno dvojico in sta vse do predzadnjega seta igrala ves čas slabo in nemotivirano.
Rezultat je bil tak:
Panatta in Bertolucci — Heinz in Mark Giinthardt: 7:9, 10:8, 1:6, 6:4, 6:2.
KOŠARKA
TURNIR BIASI Bor - Inter 1904 59:57 (31:27)
BOR: Gulič 19, Vascotto 2, Volk 14, Tremul 2, Jagodic 2, Zaccaria, Bradassi 14, De Carli 6, Civardi.
V zadnji tekmi prvega dela turnirja Biasi so se borovci srečali z Interjem 1904, ki se je tudi tokrat izkazal kot tradicionalno težek nasprotnik. «Plavi» so namreč zmagali, vendar pa le za dve piki, čeprav so vso tekmo vodili tudi z desetimi točkami prednosti.
Začetek «plavih» je bil res zadovoljiv. Peterka Bradassi, Volk, Tremul, Gulič in De Carli z dobro obrambo in organiziranim, dinamičnim napadom je odločno prevzela pobudo in visoko povedla. Žal, pa so naši fantje na taki ravni igrali le nekaj minut in Inter je kaj kmalu šel v napad. Igra je bila odtlej enakovrednejša do konca, ki je bil res napet.	Meko
Košuta, Lucija Kosmač, Aljoša in Alja Sterni ter Marko Tence.
BOR: Olaf Sedmak, Darij Kovačič, Andrej Trampuž, Stefan in E-lena Carli ter Tamara Pečar. SODNIK: Franko Drasič.
KOLESARSTVO
vče-
Ali-
Na, amaterskem «Giru* je rajšnjo četrto etapo osvojil verti.
Na skupni lestvici je Aliverti prevzel vodstvo.
MOTOCIKLIZEM
Na Grobničkem polju nad Reko bo danes mednarodno motociklistič i no tekmovanje za VN Jugoslavije. To bo četrta vožnja za svetovno prvenstvo v štirih razredih.
Po pričakovanjih organizatorjev si bo dirke ogledalo 30.000 oseb.
peti tekmi med reprezentancama I-talije in Anglije.
Zmaga je v tej tekmi neobhodno potrebna bodisi Italiji kot Angliji, saj merita obe na finale tega EP.
Italijanski tisk obsoja Bearzota, s tem da mu pripisuje vso krivdo za delni neuspeh italijanske vrste in mu očita predvsem to, da je poslal na igrišče poškodovanega Ca-brinija in Causija, ki ni v zadnjem času prav nič v formi. Bearzot bo zato v današnji tekmi namesto Ca-brinija uvrstil v ekipo G. Baresija, Causio pa bo verjetno za to tekmo ostal še v moštvu. V angleškem taboru pravijo, da mora njihova e-kipa danes nujno zmagati, da bi vsaj delno popravila vtis po petkovem obnašanju angleških navijačev.
Drevišnja tekma bo res važna in bo skoraj gotovo odločala o končnem zmagovalcu te skupine. Upamo zato, da bosta Anglija in Italija končno prikazali igro, vredno evropskega nogometnega prvenstva.
POSTAVI
ITALIJA: Zoff, Gentile, Oriali, Benetti, Collovati, Scirea, Causio, Tardelli, Graziani, Antognoni, Bet-tega.
REZERVE: Bordon. Bellugi, Zac-carelli, G. Baresi, Altobelli.
ANGLIJA: Shilton, Neal, Sasom, Thompson, Watson, Wilkins, Keegan, Coppel, Kennedy, Birtles, Woodcock.
REZERVE:	Clemence, Hughes,
Hoddle, Brooking, Mariner.
SODNIK: Rainea (Romunija).
STRANSKA SODNIKA: Anderco in Taatr.
ATLETIKA
NA BALKANSKEM PRVENSTVU
Borov gimnastični odsek širi svojo aktivnost
Dobri nastopi Jugoslovanov
V «MED DVEMA OGNJEMA*
Bor premagal kriško Mladino
V okviru športnega praznika ŠD Mladina so se včeraj popoldne v Križu pomerili v igri «med dvema ognjema* ekipi domače Mladine in tržaškega Bora. Po ogorčeni borbi so zmagali gostje z 2:0, domačini pa so se izkazali z borbenostjo in požrtvovalnostjo. Ekipi sta nastopili v naslednjih postavah:
MLADINA: Sanja, Korado, Igor in Diego Sedmak, Andrej in Rafaela
Jutri se bo v Barkovljah začel tečaj jadranja v razredu «optimist», ki ga prireja TPK Sirena, v sodelovanju s Športno šolo.
S tem tečajem, bo klub skušal navdušiti za jadralni šport čimvečje število otrok in jim dati teoretične in praktične o-snove jadranja. Tečaj je namenjen letnikom 1969, 1970 in 1971, vendar ne bo društvo gle dalo preveč strogo na to omejitev in se lahko prijavi še kdo drugi, ki ga jadranje veseli.
Tečaj bodo vodili člani glavnega odbora, jadralce pa bodo trenirali Vlado Barbarič iz izolske, *Burje», Ivan Krivec in Tatjana Antončič iz koprskega «Jadra», tako da bo res strokovno na primerni ravni, saj so ti trenerji vzgojili že marsikaterega prvaka v razredu «optimist», tudi v mednarodnem merilu.
Tečajniki bodo razvrščeni v skupine in bodo vadili teden dni, od ponedeljka do sobote, ali dopoldne od 7.00 - 14.00, ali popoldne od 14.30 do 18.30, v nedeljo pa bo zaključna regata.
Najboljši bodo imeli možnost, da bodo po zaključku tečaja, ki bo predvidoma trajal tri tedne, nastopali na regatah, ki se jih bo društvo udeležilo, vsem pa, ki bodo čutili veselje do jadranja, bodo po močeh društva skušali dati možnost, da nadaljujejo s tem športom.
Cena tečaja je 10.000 lir. vpisovanje pa še danes od W. do 12. ure v prostorih PD Barkov-Ije, Ulica Cerreto 12.
DANES OB 17.45 V MILANU
Španija - Belgija
Španija je v prvem kolu prikazala verjetno najboljšo igro na tem EP, zato bi ji v tekmi proti Belgiji pripisali rahlo prednost.
V tej skupini pa je stanje zelo izenačeno in je 'zato vsako predvidevanje zelo težko.
Za Belgijo bi rekli, da kot je presenetila Anglijo, bi lahko to storila danes tudi s Španijo. Španski trener Kubala pravi, da sta po prikazani igri favorita za prestop v finale v tej skupini prav Belgija in ; Španija. V današnji tekmi bomo torej videli, katera izmed dveh ekip bo po Kubalovem mnenju prešla v finale za prvo in katera za tretje mesto.
POSTAVI
ŠPANIJA:	Aroonada. Tendillo,
Gordillo, Migueli, Alesanco, Zamo-ra, Saura. Asensi (Del Bosque), Sa-trustegi, Quiui, Juanito.
REZERVE: Umiti, Uria, Del Bo-sque, Dani, Santiliana.
BELGIJA: Pfaff, Gerets, Mill-camps, Neemvs, Renquin, Cools, Van der Eycken, Van Moer, Van der Elst, Van der Bergh, Caule-mens.
REZERVE: Custers, M. in R. Martens, Verheyen, Mommens.
SODNIK: Corver (Niz.).
STRANSKA SODNIKA: VVeerink in Ettekoven.
Na balkanskem atletskem prvenstvu v Sofiji so Jugoslovani osvojili včeraj pet zlatih kolajn in sicer naslednje:
Kopitar v teku na 400 m z ovirami — 49"44
Zdravkovič v teku na 1500 m — 3’47”7
Stekič v skoku v daljino — 811 cm Alebič v teku na 400 m — 45”91 Ivančič je z metom 19,58 m zasedel tretje mesto.
Pergerjeva, ki je osvojila 3. mesto pa je v teku na 3000 m s časom 9’10”2 postavila nov državni rekord.
Po drugem dnevu vodijo v obeh konkurencah Bolgari, Jugoslovani pa so pri moških drugi in pri ženskah tretji.
V četrtek, 19. junija, ob 20.30 bo v domu Andreja Budala v Štandrežu
25. REDNI OBČNI ZBOR
Športnega društva Juventina Vabljeni!
Gimnastični odsek ŠZ Bor, kateremu so postavili temelje šele v preteklem letu, je privabil v svoje vrste že lepo število mladih telovadk. S prihodnjim letom bo svoje delovanje razširil tudi na dečke. Predhodno vpisovanje v ta odsek (za osnovnošolce) poteka ves ta mesec v popoldanskih urah na stadionu «1. maj*. Na sliki: mlade Borove telovadke med pozdravnim govorom predsednika Marjana Dolgana pred začetkom letošnjega zaključnega nastopa na stadionu «1. maj*.
iiiiiiiiHliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiij im iiiuiiii lili iiii iiiiiiiiihiiiiiiii iii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iti lin n iiii iiiiniiiiiiiiiinii iiiiii iiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n n n n iii n iiiiiiiini iii iiiiiiiiiiiui iiiuiiii
V NEDELJO NA POVABILO NOGOMETNEGA KLUBA JEZERO
Edinstven sprejem ŠD Zarja
Na enodnevnem izletu kar 110 Bazovcev ■ Nogometno in balinarsko sre-Čanje - Zelja obeh društev, da se medsebojni stiki še popestrijo
V	nedeljo je ŠD Zarja iz Bazovice na povabilo NK Jezero organiziralo enodnevni izlet k Zbiljskemu jezeru pri Medvodah.
Dva avtobusa sta s 110 udeleženr ci izleta odpotovala v jutranjih urah v smeri proti Ljubljani. Čeprav je lilo kot iz «škafa», se je vzdušje med udeleženci že v jutranjih uril ogrelo. Ob 10.30 je goste iz Bazovice sprejela v Mednem delegacija NK Jezero in Turističnega društva Zbilje, nakar so se gostje podali na grad Goričane. Gostje so tu bili priča izredno prisrčnemu in prijateljskemu sprejemu. V grado so udeležence izleta pričakali predstavniki krajevnih družbeno-političnih organizacij, medtem ko so dekleta v narodnih nošah delila prisotnim rdeče nagtljne.
Po začetnem pozdravu, ki ga je izrekel predsednik NK Jezero-Zbilje Rudi Damjanič, je. .v imenu Turističnega društva Bilje spregovoril predsednik Milan Starman. V svojem govoru je najprej orisaL.lik tov. Tita, podrobno je analiziral obdobje med NOB, ko so se vsi Slovenci skupno borili proti okupatorju in skupno žrtvovali svoja življenja za svetle ideale svobode in enakopravnosti. Svoj govor je končal z željo, da bi se taka prijateljska srečanja tudi v bodoče razvijala in še poglobila.
V	imenu ŠD Zarja se je za sprejem zahvalil predsednik Ivan Bras
iiiiiiimiiiiminiiiiiiiiimimiiiiiimmiiiimifHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiuiiiiii
ATLETIKA
NA PP ŠTAFET
Adria na drugem mestu med dečki in deklicami
Med najmlajšimi je Lara Milano (Adria) zmagala v daljini
jpL	4

.aae®*

*k| l’cnioč
Hj -n» je nizozemski vratar Schrijvers gledal za žogo, ki sc je po .Allofsovcm udarcu Sevi mreži. To je bil drugi zadetek (od IrehJ tega odličnega zahodnonemškega
kotalila
strelca
Pokrajinsko prvenstvo v štafetah za dečke in deklice A in B kategorije nam je nedvomno prineslo več kot smo pričakovali. Drugo mesto v moški štafeti na 3x1200 m je bilo zagotovljeno že pred startom, presenečenje pa predstavlja drugo mesto ženske štafete 3x800 m v B kategoriji.
Lonjersko društvo je predstavilo namreč na startu popolnoma novo ekipo, v kateri je Sandra Roveri celo prvič tekmovala na uradnih tekmovanjih, v zadnjem trenutku pa je odpovedala tudi najmočnejša predstavnica Mirjam Gregori, katero je več kot zadovoljivo zamenjala sicer še izredno mlada Mariza Viller (8 let). S tako postavo je Adria startala brez vsakih ambicij, že na prvi predaji pa so pričele mlade adrijevke na tihem upati, saj je Roverijeva presenetila in predala na prvem mestu. Drugo predajo je nosila Tanja Kakovič, ki je zadovoljila z obdržano pozicijo, kot tretja pa je startala Villerjeva, ki je bila uganka. Kljub svoji mladosti, pa je pokazala smisel za ritem in je z odlično razporejenimi močmi držala drugo mesto do konca, ko je imela še toliko moči, da je potegnila in tako končala tek sama na drugem mestu, čas 9’01’’9 je gotovo velike vrednosti, če pomislimo, da bodo iste atletinje še eno leto tekmovale v tej kategoriji.
Med dečki se je v A kategoriji štafete 3x1200 m Adria (s postavo Vasilij Pečar, Marko Saksida in David Gregori) uvrstila na predvideno drugo mesto, nepričakovan pa je bil nov društveni rekord, katerega so izboljšali za celih 20”. K temu je največ pripomogel zelo dober tek Pečarja, pohvaliti pa moramo tudi ostala dva člana ekipe.
Na istem tekmovanju je bilo tudi j pokrajinsko prvenstvo najmlajših ka-| tegorij, kjer so člani Adrie osvojili I eno prvo ter eno drugo mesto. Med I deklicami je v skoku v daljino zma-I gala Lara Milano, med dečki pa je
Massimiliano Mahorčič v višini skončal na drugem mestu.
REZULTATI
Štafete
DEČKI Kat. A
4x100 m
1. CSI-Prevenire 3x1200 m
1.	CSI-Prevenire
2.	Adria
(Pečar - Saksida - Gregori)
Kat. B
4x100 m
1. cus
3x1200 m
1. CSI-Prevenire	13'32”4
4. Adria	15'04”4
(Bachi - Madotto - Giacomini)
DEKLICE Kat. A
51'’4
11’53”7
12’20”8
59” 8
4x100 m	
1. Edera	54”5
3x800 m	
1. Edera	8’00”9
Kat'. B	
4x100 m	
L S A AT	59”6
3x800 m	
1. CSI-Prevenire	8’44”0
2. Adria	9’01”9
(Roveri - Kakovič -	Viller)
4. Bor	9’09”3
(Calzi - Gerdol - Gregori)
Pokrajinsko prvenstvo najmlajših
DEČKI
Cl
Daljina
4.	Sandro Mahnič (Adria)	2,20 m
Višina
2. Massimiliano Mahorčič
(Adria)	0,95	m
DEKLICE Cl
Daljina
5.	Marisa Viller (Adria)	3,10 m
C 2
Daljina
1.	Lara Milano (Adria)	2,60 m
R. F.
in povabil gostitelje na podobno srečanje, ki bo v kratkem v Bazovici. Sledil je nastop pevskega zbora iz Medvod, ki je zelo ubrano zapel nekaj pesmi.
Grad Goričane, ki je preurejen v muzej izvenevropskih kultur, je predstavila ravnateljica tega objekta, nakar je sledil ogled dvoran in raznovrstnih dragocenih in neprecenljivih predmetov, ki so v njem razstavljeni. Gostje so si lahko ogledali kitajsko pohištvo, razpa oblačila iz Indonezije, skulpture iz afriških držav in raznih plemen. Omeniti moramo, da je pred leti obiskal grad Goričane tudi predsednik Tito. Na žalost je bilo za ogled premalo časa na razpolago. Opoldne je bilo namreč na programu srečanje med balinarji Medvod ter ŠD Zarja in izletniki so morali pohiteti v Medvode. Medtem ko so se na pokritih igriščih odvijala srečanja', je skup-
V ORGANIZACIJI ŠZ BOR
Pravilnik košarkarskega turnirja veteranov
1.	Turnir organizira ŠZ Bor in bo na sporedu od 23. do 27. junija.
2.	Na turnirju lahko nastopajo igralci, ki v minuli sezoni niso nastopali v nobenem prvenstvu, oz. so nastopali le v prvenstvu 1. divizije. Nastopajo lahko le člani, t.j. igralci rojeni v letu 1960 in starejši.
3.	Vsako ekipo mora sestavljati vsaj sedem igralcev; na tekmah mora biti prisotnih vsaj pet igralcev.
4.	Vsaka ekipa mora imeti sodnike in narediti zapisnike, kot bodo to določali organizatorji.
5.	V vsem drugem veljajo splošna pravila italijanske košarkarske zveze.
6.	Ekipe se morajo prijaviti najkasneje do jutri na uradu ZSŠDI (tel. 767304) od 9.00 do 13.00 ali neposredno organizatorjem.
na delegacija iz Medvod, Zbilj in Bazovice obiskala Gramozno jamo pri Medvodah, kjer so okupatorji ustrelili 25 talcev. Bazovci so se poklonili spominu padlih in položili pred spomenik šop rdečih nageljnov.
Končni izid balinarskih srečanj je bil 2:0 v korist domačinov.
Po končanih srečanjih so se izletniki pripeljali do gostišča Flander v Zbilje, kjer je bilo kosilo. Tu naj omenimo, da so gostje iz Bazovice bili presenečeni nad slavoloki z dobrodošlico, ki so bili postavljeni na cesti, ki pelje v Zbilje.
V	popoldanskih urah je bila na programu nogometna tekma, ki so jo odigrali v Smledniku. Čeprav je nepretrgano deževalo, se je po začetnih pozdravih in izmenjavi daril tekma odigrala v pravem prijateljskem vzdušju. Končni rezultat je bil 3:1 v korist nogometašev Bazovice. Naj omenimo, da smo v bazovski ekipi ponovno zasledili domače »veterane*, ki so dokazali, da lahko mladim še vedno marsikaj pokažejo.
V	večernih urah so se izletniki ponovno zbrali v Zbiljah na letni terasi, kjer so povečerjali, nakar je sledil ples. Med plesom je predsednik ŠD Zarja Ivan Bras nagradil balinarje iz Medvod in nogometaše iz Zbilj s pokalom, plaketo in spominskimi medaljami.
Kot se vedno zgodi ob prijateljskih srečanjih, so ure zelo hitro minile in gostovanje se je bližalo h koncu. S težkim srcem so se bazovski izletniki poslovili od gostiteljev, vendar z željo in v prepričanju, da se bodo stiki med zamejskim društvom in brati iz matične domovine v bodoče še plodnejše razvijali.
DOMAČI ŠPORT
DANES
KOŠARKA
TURNIR PRIJATELJSTVA
10.00	na Kontovelu
Tekma za 3. mesto * * #
11.30	na Kontovelu Finale za 1. mesto
1. DIVIZIJA
9.30	na Kontovelu Kontovel - Barcolana
* * #
11.00	na Opčinah
Polet - Stella Azzurra * * *
11.00	v Trstu, stadion «1. maj* Bor C - Don Bosco
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
15.00	v Trstu, Športna palača Julia - Breg
3. MOŠKA DIVIZIJA
15.00	v Dolini VM - Bor
NAMIZNI TENIS
MEDNARODNI TURNIR
9.00	v Poreču Sodeluje tudi Kras
OBVESTILA
Slovenski pomorski klub Čupa priredi
jadralni tečaj
v razredu optimist za otroke, stare od 8 do 14 let. Začetek tečaja bo jutri, 16. junija, ob 9. uri. Tečaj bo trajal vsak dan do 17. ure popoldne, zaključil pa se bo z regato v nedeljo, 22.6. Za informacije telefonirati na št. 212267. * # *
TPK SIRENA
prireja jadralni tečaj v razi-edu «OPTIMIST»
za letnike 1971, 1970 in 1969. Tečaj bo v juniju 1980 na društvenem sedežu na terenu v Barkov-Ijab. Za prijave in informacije telefonirati Pertot Majdi tel. 417697 vsak dan od 11. do 12. ure, vpisovanje pa je danes, 15. t.m., od 10. do 12. ure.
* * *
ŠD Mladina
organizira vsak torek in četrtek rekreacijski namizni tenis, ki bo v občinskem rekreatoriju v Križu od 20.30 naprej.
* * *
Športna šola
sporoča, da bo seja odbora v četrtek, 19. t.m., ob 20. uri.
j	* * *
ŠD Breg
sklicuje 14. redni občni zbor, ki bo v petek, 20. junija, v mali dvorani Kulturnega doma France Prešeren v Dolini ob 21. uri z naslednjim dnevnim redom:
1. Izvolitev predsedstva 2: Predsedniško poročilo
3.	Tajniško poročilo
4.	Blagajniško poročilo
5.	Volitve
6.	Razno
									
ROD
MODREGA ^
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
SO cn H
Drago Pahor — brat Perun
Umrl je brat Perun, ustanovitelj slovenske taborniške organizacije Rod Modrega vala. Med nami in z nami živijo ljudje, ki služijo naši narodni in še posebej slovenski narodnostni skupnosti v Italiji. Vse njihovo življenje je uporno, trdovratno in zagrizeno delo. Eden takih je bil tudi Drago Pahor - brat Perun šolnik, vzgojitelj, mladinski mentor, prosvetni in družbenopolitični delavec, raziskovalec preteklosti, kritični zapisovalec današnjosti, zgodovinopisec slovenskega primorskega šolstva, dosledni borec za pravice slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, še marsikaj bi lahko aan,-zali, saj je brata Peruna zanimalo vse, kar je bilo v zvezi s sloven sko preteklostjo in sedanjostjo.
Drago Pahor je skozi vse svoje življenje delal z mladino. Za njim ostaja bogata dediščina opravljene ga dela. Za bratom Perunom ostajajo generacije mladih, ki jih je on vzgojil in utrdil kot pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Nemogoče je opijati delo, ki ga je uspel opraviti brat Perun za časa svojega življenja.
Zanimale so ga razne metode vzgoje mladih; ker je pravilno sklepal, da pri vzgoji mladega človeka nista dovolj družina in šola. Prevzelo ga je delo z mladino v tesni povezavi z naravo. S tem načinom dela je prišel v stik v stari Jugoslaviji, kamor se je zatekel pred fašističnim nasiljem iz -odnega Trsta. Pravilno je sklepal, da je treba mladega človeka približati naravi. Tako na taborjenjih spo: >uiva bi. sivo življenja, mladi človek se na vadi samostojnosti, se odreče egoizmu ter se navadi živeti v skupnosti. Spozna kaj pomenita tovarištvo ter vzajemna pomoč. Skratka mladoletnik pridobi vrline, ki mu jih družina in šola ne moreta < vedno posredovati. Tak način življenja je obogatil z ideali in tradicijami narodnoosvobodilnega bo ja, vse skupaj pa postavil v realnost slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Na taki podlagi so 24. maja 1954 nastali slovenski taborniki v Italiji «Rod Modrega vala». Začetki, seveda, segajo v prejšnja
leta, saj poskusi organizacije so že v letu 1951. leta 1953 pa že redno deluje prva taborniška družim «Be. lih galebov», s sedežem v Slovenskem dijaškem domu v Trstu. V prvih letih delovanja je bil prav Dijaški dom oporna točka taborniškega delovanja. To ni nič čudnega, saj je brat Perun dolga leta vodil tržaški Dijaški dom (1953 - 1965). Na čelu taborniške organizacije je ostal nepretrgoma od njene ustanovitve leta 1954 vse do leta 1961. Pozneje je prevzel vodstvo RMV še leta 1964. Vseh 25 let neprekinjenega delovanja taborniške organizacije pa je skrbno spremljal njeno delo. Ko mu leta niso več dopuščala, da bi taboril skupno s svojimi taborniki, je hodil na letovanje v bližino kraja, kjer so taborili taborniki Rodu Modrega vala. Tako je lahko redno obiskoval tabor, se pogovarjal s člani, držal prave gozdne šole, prisostvoval tabornim ognjem ter bil z vsem srcem pri vsaki stvari, ki se je tikala tabornikov. Na vsak način je postavil na noge organizacijo, ki še danes redno in uspešno deluje na temeljih, ki jih je začrtal prav on — brat Perun. Skozi taborniške vrste so šle že generacije mladih, ki danes zavzemajo odgovorna mesta v sklopu slovenske narodnostne skupnosti. Vsakdo se še vedno z veseljem spominja tabornikov ter, seveda, brata Peruna.
Vsi člani Rodu Modrega vala pa prav ob njegovi smrti obljubljamo, da ne bomo odstopili od poti in ciljev, ki nam jih je začrtal brat Perun.
Delovahje ZSŠDI
S
ttf
Seja izvršnega odbora
Jutri ob 20. uri se bo na sedežu ZSŠDI v Trstu sestal na prvi seji novoizvoljeni izvršni odbor, ki si bo porazdelil funkcije in si načelno začrtal programske smernice.
* * *
Odbojkarska komisija
Jutri ob 18. uri se bo v Trstu sestala odbojkarska komisija ZSŠDI.
B. S,
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl S. PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino
Mesečno 5.000 lir — vnapre| plačana celotna 60.000 lir. L»tna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din. za zasebnike mesečno 65.00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS • 61000 LjubUO'*
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržoškega tiska, Trst 11-5374
Stran 10
15. junija 1980
2lro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 tnijH 22.600 lir. Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300. soz°'i lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 Ur beseo-praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlaruie • Juni-krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drug v Italiji pri SPI.
. i	član Italijanska ji
IzdajaZTT	zveza časopisnih|
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in luka Jr “ inf založnikov 7®»
400
Ob
LEPA ZAKLJUČNA PRIREDITEV TREBENSKIH OSNOVNOŠOLCEV
Ob koncu šolskega leta so tudi pri nas v Trebčah učenci osnovne šole »P. Tomažič* priredili zaključno šolsko prireditev. Ljudski dom je bil ob tej priložnosti nabito poln, kar še enkrat dokazuje, kako so te prireditve pri srcu pred vsem starejšim ljudem in vaščanom sploh.
Nastop je bil res lep in tudi iz vajanje učencev je bilo skrbno in dobro. V igri je nastopil, čeprav z majhno vlogo, prav vsak učenec, tako da ni bil nobeden izključen. To je bilo seveda lepo zadoščenje tako za otroke kot za njihove starše.
Predstava se je začela z deklamacijami in kratkimi prizorčki, v katerih so nastopali učenci posa meznih razredov, zaključila pa se je s skupno igro »Pravljične osebe na obisku* in petjem.
šolske prireditve vršijo v prostorih ljudskega doma. S tem se otroci sami zavedajo, da so tudi oni aktivni del vaške skupnosti, v kateri bodo morali v prihodnje tudi sami tvorno sodelovati. Iz njihovih vrst bomo črpali nove prosvetne dela v ce. Stike med šolo in vaškimi organizacijami, ki so sicer že močno vsestransko povezane, pa moramo še naprej neprestano utrjevati in poglabljati.
Posebna pohvala in zahvala staršev osnovnošolskih otrok in vašča nov naj gre učiteljicam, ki so naše male tako lepo pripravile ter nam tako ustvarile še en prijeten večer.
Vaška skupnost pridno na delu za pripravo šagre v Praprotu
Naj še povem, da je šola del prostovoljnih prispevkov, ki so bili zbrani ob prireditvi, podarila v sklad za popravilo ljudskega doma, torej akciji, ki je še vedno v teku.
K. R.
Spominjate se gozdne jase sredi borovcev? No, to je prostor, na katerem Praprovčani že vrsto let prirejajo tradicionalno šagro. Priprave potekajo v najlepšem redu, manjka le še nekaj malenkosti in vse bo pripravljeno za sobotno otvoritev.
Spored šagre je zelo pester. V soboto popoldne bo tekma v briškoli z naslednjimi dobitki: 2 prašiča, 2 sira, 2 salami. Ob 15. uri bo tudi slikarski ex tempore za šolsko mladino do 14. leta.
V nedeljo ob 13. uri bo na vrsti tekmovanje v skrlah, sledile bodo zabavne otroške igre in nato privlačne tekme v košnji. Pravijo, da pravih koscev, ki bi znali travnik obriti do zadnje bilke, skorajda ni več. Saj vemo: motorizacija, opuščanje kmetijstva, včasih tudi lenoba, vse to je krivo. Trditev pa bo najbrž preuranjena, kajti veščih in dobrih koscev je še zme raj na pretek. Po končani tekmi bo
Spodbudno je dejstvo, da se vse
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOb NA PROSEKU
V spomin na Tončko Šegino da ruje Marija Štoka (Devinščina) 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA. S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Namesto cvetja na grob Draga Pahorja daruje Franc Brus 5.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOb
V	KRIŽU
Za dobro bodočnost 50-letnikov darujeta Anica Bogateč (Križ 322)
15.000	lir in Mirna Tence (Ljubljana) 40.000 Ur.
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPCI NE
V	spomin na drago botro Stano Marc daruje Lučka Batista z dru žino 50.000 lir.
V	počastitev spomina Metode Pahor darujeta Neva in Vanda Lav renčič 5.000 lir.
V	spomin na pok. svaka Rudolfa Škofa, preminulega v Argentini, da rujeta družini Teršar in Svetke Volk
50.000	lir.
Ob 1. obletnici smrti Karla Kju-dra darujeta Zora in Miro 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Karla Danielija in Luča škerlavaja daruje Valerija Danieli 10.000 lir.
V	spomin na Draga Pahorja da ruje Justina Bizjak 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Stano Marc daruje ta Mara Debelli in Lida z družino
20.000	lir za šentjakobsko kulturno društvo.
V	spomin na Draga Pahorja da rujeta Neva in Jožko Lukeš ,10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje.
V	spomin na Milivoja Zužiča daru jp Marija Štoka (Devinščina;
10.000	lir za Kulturni dom Prasek-Kontovel.
Namesto prispevka za globo da ruje sekcija PSI Prosek - Konto vel 30.000 lir za Mladinski krožek Trst.
V	spomin na strica Srečka Košu to darujeta Drago in Lilijana Ko šuta 20.000 lir za pevski zbor Vesna
Za kriško glasilo Skdanc daru jejo: Alma Sedmak 5.000 lir, Ginio Bogateč 10.000 in Boris Košuta
5.000	lir.
Vesela družba daruje 20.000 lir za ŠD Mladina.
Ob 35. obletnici smrti svojega Ivota Caharije iz Nabrežine daruje teta Delka 20.000 lir za SPD Igo Gruden.
V	spomin na Marijo Verša por D’Angelo daruje Marija Kalc 15.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kon tovel.
Hedviga in Miro Cibic darujeta 10.000 lir za Mladinski krožek Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Janka Verginelle darujeta Danica in Emil Regent 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Nosilci krste pok. Marije Verša por. D'Angelo darujejo 15.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Justina Daneu daruje 10.000 lir za Titov sklad za štipendiranje de lavcev in njihovih otrok v Jugoslaviji.
Ob 1. obletnici smrti Karla Kju dra darujeta Zora in Miro 10.000 lir za PD Lonjer - Katinara in 10.000 lir za TPPZ.
Namesto cvetja na grob Alojzije Luxa darujejo Ida, Wilma in Lidja z družinami 15.000 lir za Mladinski krožek Prosek - Kontovel.
V	spomin na tov. Draga Pahorja daruje družina Grgič (Padrič 42 > Kapitanovi 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje.
V	spomin na pok.	strica	Janka
Verginello	daruje	nečakinja	Ivica
z družino	10.000	lir	za cerkveni
pevski zbor - Prosek.
Namesto	cvetja	na	grob	Draga
Pahorja daruje družina Deziderija Švare 10.000 lir za KD Ivan Grbec v Skednju.
na vrsti koncert nabrežinske godbe na pihala.
V ponedeljek bo res veselo, v večernih urah bo ples s kresovanjem sv. Ivana, obenem pa tekma v valčku in vlečenje vrvi.
Šagra je združena z razstavo vaških vin. Kmetovalci bodo razstavljali belo in črno vino in sicer: Miro Briščak, Bogdan Cante, Alojz Cante, Bruno Cante, Angelo Do-ljak, Palmino Gabrovec, Nino Cante, Danilo Lupine, Alojz Lupine, Stanko Peric, Bruno škerk, Jožef Trampuž, Ivo Zidarič, Pepi Zidarič in Jože Zidarič.
Obiskovalci bodo postreženi z domačimi klobasami, piščanci ter če-vabčiči, za dobro razpoloženje pa bo v soboto in nedeljo igral ansambel «Aries» ex Praprot, v ponede-ljev pa Mokambo Folk.
Zaključek pouka v otroških vrtcih v Zgoniku
Zgoniška občinska uprava je od redila, da se bo pouk v občinskih otroških vrtcih v Zgoniku in Gabrovcu zaključil v petek, 20. t.m. Vpisovanje otrok za šolsko leto 1980-81 bo v vrtcih od 23. do 28. junija od 8. do 14. ure. Priložiti pa je treba rojstni list in potrdilo o cepljenju. Novo šolsko leto se bo pričelo 1. septembra.	B. S.
Pričetek gradnje telovadnice na Repcntabru
Gradbeno podjetje iz Cervignana, ki je dobilo v zakup izgradnjo občinske telovadnice na Repentabru, bo z jutrišnjim dnem pričelo postavljati montažne elemente in bo predvideno prekrilo objekt v dveh mesecih. Pred koncem tega leta pa bi morali telovadnico predati svojemu namenu.	B. S.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSFBNEGA
optika
tik
fotokinoUl
J
(Jlica Buonarrnti o (prečna Ul. Rossettj) TRST	Telefon 77-29-96
V	počastitev spomina Stane Marc darujeta Mimi in Karlo Škrinjar
40.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na Draga Pahorja da rujeta Anica in Milan Udovič 10.000 lir za RMV.
V	spomin na drago Stano Marc daruje Viktorija Skok 10.00C lir za šentjakobsko kulturno društvo
Namesto cvetja na grob Draga Pahorja daruje Viktorija Skok 10 000 lir za osnovno šolo Ivan Grbec v Skednju.
Namesto cvetja na grob Metode Gregorič-Pahor darujeta družini Mi lič (Salež 68) 10.000 lir za balinarski odsek ŠK Kras
Namesto cvetja na grob Mirota Lorenzi ja daruje svak Karlo Čok
10.000	lir za ŠD Adria in 10.000 lii za Dijaško matico.
Ob prvi obletnici smrti Zorka Albina Laha darujejo sestre 15.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na pok. Metodo Gre gorič por. Pahor darujejo Janko ini Rožeta Guštin 10.000 lir, Anica in Marino Kralj 10.000 ter Janke in Ivanka Simoneta 10.000 lir za nakup oblek pevskemu zboru Rdo ča zvezda.
V	spomin na drago mamo in ženo Metodo Gregorič por. Pahor darujeta družini Budin in Pahor
50.000	lir za nakup oblek pevskemu zboru Rdeča zvezda.
V	spomin na pok. Metodo Gre gorič por. Pahor darujeta Tamara in Zvonko Simoneta 10.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Metode Gregorič por. Pahor darujejo Sta no Gruden 5.000 lir, Josip Guštin z družino 10.000, družina Milič (Zgo nik 34)	10 000, družina Kresevu'
5.000	in Marčelo Doljak z družino 5-04X1 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Metode Gregorič por Pahor darujejo Josip Guštin z družino 10.000 lir, družina Milič (Zgonik 34) 10.000 in družina Kresevič 5.000 lir za PD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Metode Gregorič por. Pahor darujejo Ju sta Kodram 3.000 lir, Anica Slubel.i 3.000, Stana Budin 3.000. Aleksan der Gruden z družino 5.000. Mirki, Furlan (Gabrovec) 10.000 in Slava Sedmak (Križ) 5.000 lir za SK Kras
Za PD F. Venturini daruje pod porni član Angel Veljak 10.000 lir
V	spomin na Gildo in Benedikta Flega darujeta Vlasta in Armido
5.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na Draga Pahorja da rujejo sodelavci Odseka za zgodo vino pri NŠK 60.000 lir za KM V.
Predsednik državnega združenja ANPI Arrigo Boldrini in častni član TPPZ daruje 200.000 lir za TPPZ.
V	spomin na Draga Pahorja da rujejo Tamara In Darijo Cupin 20 000 lir, Dušan Udovič 10.000 ter Daša in Vito Svetina 20.000 lir za Dijaško matico,
V	spomin na Draga Pahorja da ruje Silvana Malalan 10.000 lir za RMV.
V	počastitev spomina Draga Pa horja darujeta Anda in Stanko An dolšek 20.000 lir za Društvo slo venskih upokojencev.
ZA PRIJETNO BIVANJE POTREBUJETE:
praktično, solidno, izbrano, kakovostno in poceni pohištvo
EDI HODILI
Ul. Baiamonti 3 ■ Ul. Di Vittorio 12
TRST
Zastopnik kuhin|	mORZlllZZO
Razstavljamo na TR2ASKEM VELESEJMU In Vas vabimo na ogled razstavljenega pohištva
telefon: 820766 telefon: 813301
PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
ffumcaM
PRIMO ROVIS
nudi
široko izbiro najboljše kave
najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 200 lir
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah.
AUTOBIANCHI A 112 E na prodaj -Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2.
CHRYSLER HORIZON GL 1100 sa mo 7.000 km na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2.
CHRYSLER 1307 GLS - S - 1308 GT na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2.
CITROEN GX 1200 nov na prodaj -Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2.
FIAT 500 L na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2.
FIAT 128 COUPE’ na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica. Drevored Ippodromo 2.
FIAT 132 GLS 1600 na prodaj - Za stopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2.
LANCIA BETA COUPE’ 1600 v odličnem stanju na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2.
RENAULT 5 TL nov na prodaj -Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo ?
RENAULT 16 v odličnem stanju na prodaj - Zastopnik TALBOT SILIČA - Duplica, Drevored Ippo-promo 2.
SIMCA 1000 - 1100 - 1301 na prodaj -Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2.
VRTALNI, brusilni stroj, žaga cir-kularka, prenosni, varilni aparat na prodaj. Izredn' priložnost. Trst, Ul. Comti 9/1.
FROGLIA VIKTOR (Viki) obvešča cenjene stranke, da je ponovno odprl svojo kovačijo v Trebčah št. 60. Telefon - stanovanje 226-194 in delavnica 213-380.
ŠTUDENT star 16 let išče zaposlitev v poletnih mesecih. Telefon 416-611.
PRI MIŠKOTU na Opčinah je odprta osmica. Postreženi boste s pristnim domačim belim in črnim vinom.
PRODAM fiat 132 - 1600 letnik 73 v dobrem stanju. Telefon 225-533.
PRODAM dobro ohranjeno pohištvo za dnevno sobo, kuhinjo, spalnico, zložljivo posteljo, pralni stroj in hladilnik. Ogled pri Hlači, Ulica Vigneti 22/1 III. nadstropje od 16. do 19. ure.
ZARADI pomanjkanja skladiščnega prostora prodamo po izredno u-godni ceni nošene in vlečne trak-torke atomizerje od 200, 300 in 600 litrov. Informacije Agromec Gorica, Ul. Carducci .33, tel. 27-58.
OTROŠKO KOLO za otroka 67 let, skoraj novo, prodamo. Za informacije tel. na št. (0481) 31122.
DEKLICA je izgubila dve zlati zapestnici 31. maja na Proseku pred hišno številko 196 (v Ulci). Najditelju nudimo bogato nagrado. Telefon 225-286, bar Luxa.
ANTON GRDINA, Ricmanje 139, je odprl že 60. leto osmico. Toči belo in črno vino.
PRODAM sobna, vežna in. dvojna vrata različnih dimenzij ter odlično ohranjene bele sanitarije. Za informaciie tel. na št. 208-664.
BANDI ANTON je odprl osmico. Toči domačo črno in belo kapljico.
AVTO FIAT 600 poceni kupim. Ponudbe na upravo Primorskega
ROLICH
NABREŽINA
Kamnolomi 35/c - Tel. 20-03-71
O
KERAMIČNE PLOSCICb SANTTARIJF
dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro »Dobro ohranjen*.
ODDAJAM stare strešnike (kuope). Zainteresirani lahko telefonirajo vsak dan do 8. ure zjutraj ali v večernih urah na 228524 ali 942547. Lahko se oglasite tudi osebno ob delovnih urah v Dolini nasproti mlekarne.
15-LETNO dekle išče zaposlitev najrajši kot prodajalka. Poleg slovenščine obvlada tudi italijanščino. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro »Proda-
TRGOviNA jestvin v Raštelu išče vajenca za poln delovni umik. Telefonirati na številko 81-113.
ZARADI pomanjkanja skladiščnega prostora prodamo po izredno u-godni ceni «sončne» grablje, fre-ze 125 in 165 cm, rotacijsko kosilnico in hidravlične preše premera 55 centimetrov in več. Informaci-
DRUŽINA IZ TURINA IŠČE HIŠNO POMOČNICO
Zahteva: izkušenost, dinamičnost, avtoriteto; starost 26-30 1*L ljubezen do otrok, vsaj minimalno znanje italijanščine.
Ponuja: vključitev v družinsko okolje, sobo z lastno kopalnico, dobro plačo.
Pisati: ekspresno Arch. E. MORCHIO, Via del Carretto 74, 10132 TORINO/ITALIA. Podrobno navesti izkušnje in priporočila, priložiti sliko.
je Agromec Gorica, Carduccije-va ulica 33. tel. 27-58.
PRODAM avto DAF 33 — v dobrem stanju, cena 500.000 lir. O-gled pri Petrot, Križ 17 — blizu cerkve.
4- 3J	mi Mij : | h
N L.i	it! m r
" ■
PRI SV. JAKOBU
Zavod Cassa di Risparmio di Trieste je od zmerom «tržaška banka». Svojemu mestu služi od I. 1842, torej sredi 19. stoletja, ko je bil Trst bogato trgovsko mesto, in je od vsega začetka imela točno določene značilnosti evropske razsežnosti. «Tržaška banka* ni mogla manjkati pri Sv. Jokobu, pristni, vitalni, delavni in nad vse «tržaški» mestni četrti.
Z otvoritvijo nove agencije pri Sv. Jakobu je prisotnost CRT v mestnem tkivu še bolj popolna in kapilarna. Zavod Cassa di Risparmio di Trieste opravlja vse operacije in storitve velike banke: s pomočjo najmodernejši struktur, obenem pa je v duhu tesno povezana s svojim mestom.
r^i
CASSA Dl RISPARMIO DITRIESIE
AGENCIJA 14 - ČAMPO SAN GIACOMO 19 - TEL. 77.23.62/3
Pozor!
4^ DARV/IL
Voda
ni več ovira za elektronske ure
BUDILKA-RAČUNALNIK NA TVOJI ROKI
MIKROELEKTRONSKA TEHNOLOGIJA NA NAJVISJI RAVNI
........■
DARVVIL SUB QUARTZ
1
XI
Kaže: ure, minute, sekunde, dan, mesec, datum In štoparica do 1/100 sekunde.
Odstopa največ
za 3 sekunde v mesecu.
Trajnost baterij 3 leta.
Garancija od 1 do 2 let.
DARVVIL vam nudi široko izbiro noinove|še serije kvarčnih dr: 100% vodotesnost do 3 atm. (30 m pod vodo), ohišje in P°9 iz INOX jekla, mineralno steklo
DARVVIL S.p.A. — TRST — Trg sv. Antona 4 — Tel: 61201 . 61932 — Telex: 460223
4|