i i.
Številka.
Trst. v srnin 5. aprilu IS99.
Tečaj XXIV:
,,Edinost"
izhajH dvnbrut nit d:tn. razim nedelj in praznikov, ijntruj in zvečer ob 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih hihnjn oh uri zjutraj.
5nro^nlnn znnftii: Ob* izdan j i nn leto . . . gld. 21 •— Za »amo večerno iziianjc .	12'—
Za pol leta. četrt leta in na meneč razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno ae prodajajo v Tratit »jutranje itevilke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake z jutranje Številke po 2 nvč. Izven Trat« po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon St». M70.
4 nvč.
V edinosti je moč !
Ogla.1
»e računajo po vrstah v petitu. 7.a večkratno naročilo h primernim poptiatnm. (" Poalana, oumrtnhv in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo p<> pogoilt»i.
Vsi dopini naj se poAiljujo Hreilnlštvn, Nefrankovani dopisi »e ue »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in o^lnsc spre- ' jema upravništvo. Naročnino in ijglsv^ je plačevati loco Trst.
____I	N'ltlil
VrednUtvo in tlukuriia se uahajata v* ulici Carintia itv, 19. CpriKiiUlto, o<l-pravnistvo in sprejemiuije hi*erittov
v ulici Molili piceolo štv. .'I, II. nadatr« ;
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Lastnik konsorcij lista „Edinosti*
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Dunaj 4. »VViener Abendpnst« porodu o Konferencah vseli deželnih šolskih nadzornikov, ki ho se o stvareh] srednjih sol vršile v naučnem ininioteratvu. Predsedoval je sekeijski načelnik dr. vite/, pl. Mar tel.
London 4. »Reuterjeva pisarna« poroda i/ Hongkonga: Kitajci so prijeli policijskega načelnika v Hongkongu. Dve kompaniji britanske pehote stu minolo noč odšli v Kanton na krovu nekega ra/rtiševalea torpedov. Drug tak ra/rnševalee torpedov je odplul danes zjutraj z 200 možmi na krovu. Tudi polk v Hongkongu je dobil povelje, naj odide v Kanton.
Smlec 4. Včeraj je bila podpisana koi.očna pogodba glede bolgarskih prog vztočnih železnic in tičoča se pogodbe z bankami glede novega posojila in konvertiranja bolgarske rente.
Pai'1/ 4. Hoget nadaljuje v svoji izjavi kakor priča, katero izjavo priobčuje »Figaro«, da je neki detektiv začetkom januvarja 1HU4. izvedel od visokostoječe mada me H., ki je občevala z rečenim vojaškim atašejem, da se nahaja v generalnem štabu izdajalec, katerega je iskati med uižimi častniki. Junija meseca 1. 1894. je gospa 11. potrdila to tudi polkovniku Henrvju.
Srodec 4. Ministerski predsednik Grekov je imel včeraj v Timovi svoj nastopni govor. Ministerski predsednik je kritikoval zapravljivo politiko prejšnjih kabinetov glede zunanjih sta rij. Rekel je, da bi vsaki bolgarski kabinet, ki bi se proti srčnim odnošajim z Rusijo in proti čustvom hvaležnosti postavil tej državi nasproti, učinil izdajstvo domovine in krone in to tembolj, ker je Rusija podala izjavo, da se jjjjnoče mešati v notranje stvari
v Bolgariji. Sedanje ministorstvo goji željo, da se vzdrži najbolje razmerje z velesilami in sosednjimi državami.
Nekoliko reminiscenc.
Mi smo že povedali svoje menenje o »vetu«, ki ga je uložilo namestništvo tržaško proti sklepu občinskega sveta, tičočemu se vzidanja spominske plošče v proslavo shoda županov.
Tu hočemo pustiti na strani vprašanje, da-li je »veto« namestništva opravičen po zakonu ali ne, in da-li gaje možno spraviti v soglasje z načelom svobode v izraževanju svojega menenja, kakor je ista zagotovljena v naših osnovnih zakonih vsakemu državljanu.
Namen nam je danes drugi. Osvežiti hočemo nekoliko reminiscenc iz polu preteklega časa, da pokažemo, kako so laška gospoda tržaška — in naj je tudi v tem slučaju vsa krivica na strani namestništva — zadnji, ki imajo pravioo tožiti. Dokazati hočemo z njih lastnimi dejanji, kako malo časa je minolo od tedaj, ko so laška gospoda pro-slavljali prav isto šibo, k; je sedaj padla po njih hrbtu. Dokazati hočemo, kako so ti laški nasilneži podobni onemu, ki je imel dvojno prošnjo do sv. Florijana : naj za božjo voljo brani njegovo hišo, pač pa naj brez usmiljenja zapali sosedovo.
Ni še dolgo temu — bilo je menda leta i 18110 — ko so v Makarski ob velikem slavju odkrivali spomenik pesniškemu geniju Kačitfu. In takrat se je zgodilo, da je vlada dalmatinska zabranila sleherni napis na spomeniku in je ovirala slavnost z vsemi možnimi veksatoričnimi odredbami. Taslavnost seje vršila pod varstvom policije in tako
PODLISTEK.	i«
MLINAR.
Spisal V r h m o r a k i.
VIII.
»Skupni dolg z vsemi stroški znaša pet tisoč osemsto goldinarjev«.
»Prosim«, je dejal Janko obrnivši se do Donia »da hode število okroglo, od štej te mi še dvesto goldinarjev in zadolžnica naj se glasi na šest tisoč«.
»Naj bo, dam še dvesto!«
Odvetnik pa je pojasnjeval: Obresti ki zapadejo vsako leto ednajstega novembra, boste plačevali po li od sto in sicer naprej. Na račun glavnice boste plačevali po petsto na leto. V varnost posojila pa zastavite upniku, gospodu Donio, svojo stavbeno parcelo štev. ;>1f>., sestoječo iz hiše, mlina in hleva«.
Janko je pritrdil in podpisal zadolžnico, odvetnik pa je še pristavil: »Pozabil sem omeniti, gospod Podgoričau, da če zastanete s plačilom obresti ali z obrokom na račun glavnice, bode smel gospod Donio i/tirjati vso dolžno svoto na enkrat z obrestmi vred.
»Take silo menda ne bo, ker upam, da bom plačeval še pred pogojeno dobo«.
O tem, kar ?e je zgodilo pred odvetnikom, ni vedel nihče domačih: niti Olga niti mati Jankova.
Minolo je jedno, minoli sti dve leti, in vsem
se je zdelo, da se je pri mlinarju obrnilo vse na bolje, posebno, ker je bila štacuna vedno dobro založena in ker se ni poznalo pri Jankotu nikaccga pomanjkanja; le mlin se ni več preganil in ne zaropotal.
Donio ni silil tlo plačila, še obresti ni zahteval; ali Janko je moral podpisati še par novih zadolžuie za manjše zneske. Kakor pa ima vsaka stvar na svetu svojo mejo, taka jo je imela tudi Do-nijeva »potrpežljivost«. Le na kratko je preračunal svojo tirjatev do Janka, in precenivSi vrednost njegove hiše, je napravil črto na Jankovi strani svoje knjige, kar je pomenjalo, da Janko ne dobi niti krajcarja več na upanje. Poleg tega ga je začel — s početka le rahlo — spominjati na njegove dolžnosti, pozneje pa vodno strožje.
Prijateljstvo je zginilo in nastalo je zopet črnogledje in sovraštvo. Naposled pa je dobil Janko nekega dne pismo i/, mosta, katerega odstavek so je glasil: »Ako ne plačate gospodu »Donio na glavnici in obrestih dolžni mu znesek »8205 gld. — tekom štirnajskih dni, uložim takoj »tožbo proti Vam«.
Z spoštovanjem Dr. N. N., odvetnik,
Sedaj še-lo je začelo Janka skrbeti, sedaj mu je začelo stopati pred oči njegovo svojeglavim in nepremišljeno življenje. Kaj bo? Kam se obrniti? Mislil je in mislil, ali ni je mogel pogoditi nobene prave. Nekdo je bil pač, ki bi ga mogel rešiti, ali kako do njega, ko nista bila skupaj že od
rekoč v senci orožniških bajonetov. Tu jo bilo zbranega vse polno cveta razumništva — bilo je mej udeleženci državnih in deželnih poslancev, li-teratov, učenjakov; bilo je tudi odličnih gostov iz družili slovanskih plemen. In ta odlična družba ni mogla storiti niti enega koraka, da ne bi bila zasledovana po orožnikih in agentih policije. Celo na kraj svetega miru, na groblje, so sledili organi sv. Herniamladi slavileem spomina velLeega Hrvata,
Ne da 1»i hoteli tožiti in rekriminovati, marveč le kakor zgodovinsko dejstvo smo zabeležili to postopanje oblasti oh Kačidevi slavnosti, ki nam daje izborno priliko, da označimo vse hinavstvo laških politikov in srditežev.
Vlada jo ob rečeni slavnosti postopala tako ostro, da ne bi bila mogla huje niti v dobah absolutizma Bachovega.
A kako so so vedli takrat ti veliki laški svobodoljubi in prijatelji svobodnega izražovanja svojega menenja ? 1'loakali so postopanju rinile s vsemi rokami in pimli jej priznavanju .v rsemi peresi, kolikor so jih imeli!! Takrat so pisali članek za člankom, v katerih so dokazovali, da ima vlada pravioo zabranjevati take napise. Trdili so celo, da vlada ima to pravico, tudi če dotični napis ne žali občutljivosti drugih, marveč da že zadošča, ako drugi ne soglašajo z vsebino napisa.
Taki so nazori laške gospode, ko gre za svobodo v izraževanju menenja - drugih ljudij.
Pa posegniino bližje, v neposredno bližino našo in v minolost, ki je bližja sedanjosti. Spo-minjajmo se, kako so gospoda postopali so spomenikom na grobu nepozabnega Drn-gotina Martelanoa v Bar ko vijah! Kako so postopali z napisom, ki ni žalil nikogar in ki ni pravil druzega, nego da ga je postavil
onega dne, ko mu je nesrečni mlin zašel v glavo; in ta je bil — Jankov tast! Kajše, ko bi iskal Janko pomoči pri njem in ga prosil, rajšo bi poginil.
Kaj pa, če bi šel k Doniu, ter ga lepo prosil, da ga počaka? Saj Donio je dober mož, ni mogoče, da ne bi ga počakal. Janko si je mislil: »če dosežem to, potem spremenim življenje, delal bom noč in dan in v krčmo ne pogledam več. Vse, vso popravim, kar sem zagrešil. Saj dokler živim, je vedno .čas j če sem prav padel, že ustanem še. Kaj pa mlin? Ta je tudi vreden lepega denarja; takoj ga prodam in ves denar, ki y;a dobim, plačam Doniu na račun.
Tako se je tolažil, tako je modroval in si delal lepe sklepe. (Jorje pa, groza, če bi ga Donio ne hotel počakati. Ivaj pa tedaj? Obup in strah sta so mu izražala na licih.
S potrtim srcem se je napotil k Doniu,' kakor skesan grešnik. Prosil je milo, naj se ga usmili in naj počaka! Obljubil jo, da poplača vse do krajcarja; prepričeval ga je, da ne bo imel zgube, ker njegovo premoženje je veliko več vredno, nego znaša dolg, a Donijev odgovor je bil kratek in odločen: Ne morem čakati, sicer pa sem vso izročil odvetniku — k njemu idite !
Janko jo ponavljal svojo prošnjo, pa brez vspeha, dobival je le isti odgovor.
»Torej ni usmiljenja?!
»Ne!« je odgovoril Donio trdo, so obrnil in odšel.	(Pride še).
narod svojemu zvestemu sinu. Ni jedne besede ni bilo v napisu, ki bi spominjala na |w»li-tične in nanxlne l>oje, nijedne besede, «»I» katero bi se motrio zadevati narodno mišljenje italijansko. A vrhu tega j«' bil napis določen za gro bje prek in prek slovenske župnije!! In vendar koliko nestrpnost je kazal mestni magistrat proti takemu nedolžnemu a plemenitemu činu pijetete do dragega pokojnika! Kako kruto je laška gospoda zlorabljala svojo oblast, da bi preprečila ljudstvu, da ne bi na plemenit način izrazilo tega, kar je eu-tilo v svojih sreili. Zatiranje javnega menenja je sedalo celo tako daleč, t Iti je par vandalov po nori šlo na /tokojnilišre, kjer so odstranili spomenik z Mnrteloneerei/n t/rolni!
Kje je bilo takrat navdušenje gospode do svobodnega izraževanja svojega menenja?! Gospoda govore sedaj, da nikomur ni dovoljeno, da bi trgal iz src spomine na pomenljive dogodke; oni pa so vendar hoteli ne le trgati iz sre naj plemen i teja čutstva — čutstva hvaležnosti do onih, ki so posvečali vse svoje življenje, vse svojo delo, vse svoje misli koristi lastnega naroda —, marveč so s krutim početjem gazili oni čut pijetete, ki je svet povsodi sirom sveta: čut pijetete do m r t v i h !!
Taki so! Te reininiseenee iz Dalmacije in Harkovelj so priče laškega svobodoljtibja!! In — hinavščine! Za-se zahtevajo pač svobode do raz-brzdanosti, za-se zahtevajo neomejene svobode za izraževanje svojega menenja in za — vse, drugim pa maše usta z vsemi nasilnimi sredstvi! Nad seboj nočejo poznati nikako avtoritete, a kjer so <»ni avtoriteta nad drugimi, tam so — tirani.
In v borbi h takimi ljudmi, naj bi bili mi toliki tepci, da bi gen ti mentalno prepevali pe- j sem o svobodi, kakor — si jo mislijo oni! ! Le ignorant oziram na naše položenje more zahtevati kaj tacega od nas. Mi naj bi se navduševali za svobodo, kjer je - ni! Mi naj bi so navduševali za svobodo, ki ne pomenja za nas clruzega, nego suženjstvo! To bi bilo prav tako, kakor da bi oni, ki se potaplja in ki bije svoj poslednji boj z rftz- i ločenimi elementi, deklamoval o — socijalnih pro- j blemih ! In naj so njegove soeijalistiške teorije tako ' utrjene, kakor je siva skala na kršnem Krasu, vendar dvomimo prav zelo, da bi ga rešile iz valov in — smrti.
Ali umejo naši socijalni demokratje to para- j lelo?! Ne deklamujmo le golih, če tudi še tako 1 lepih teorij, kjer gre za življenje, za golo in nago j življenje! Kaj nam hasnejo najlepše teorije za uredbo mejsehojnega življenja, ko pa nam vsakdanji dogodki govore toli strašen govor. In mi ne smemo urejati svojih računov po idejalnth veličinah, ampak po veličinah, ki ho resnično tu in ki nas tepejo! Saj nas uči ravno naša slovanska zgodovina, kako se godi onemu, ki je prišel v dotiku z bojevitimi ljudmi, a ne ve druzega, nego da kaže svojo mirno nrav.
Gotovo je žalostno, da je tako; ali čim je tako, moramo računati s tem, kar je!
Politični pregled.
TUST, r>. aprila 1899.
Proč od Rima! Množice, toliko pričakovane za prestop v evangelijsko cerkev, se sicer niso oglasile in emiserji protestantizma so doživeli prav (leten fiaseo — zato pa je minulega petka prestopil glasoviti \Volf z rodbino. 1 )a-li je evangelijska cerkev mnogo pridobila s tem odpadnikom? Rekli bi, da ne! V Linču je prestopilo te velikonočne praznike 7 oseb. Ti sporadični slučaji kažejo še le, kakov fiaseo sta napravila NVolt' in Schonerer.
Zavezniki proti zaveznikom. Italijanski poslanci naj se le vežejo na Dunaju z Nemci, kolikor hočejo, v Tirolu so si vendar sovražniki. Razmere na Tirolskem so močneje, nego pa dunajske zveze. Ravnokar so nemška glasila tirolska vsa v ognju, ker se »»<1 kom patentov za mesto svčtnika na okrožnem sodišču v Dolcauu zahteva tudi znanje italijanščine. Rečena glasila se postavljajo po robu proti poplavljanju tirolskega pravosodja z italijanskimi uradniki. Seveda: dokler gre gonja na račun Slovanov, je lahko tako nemško-italijansko zavezništvo, ali ko gre za nemško oziroma italijansko kožo, pa so si v lupu v laseh.
Spor radi Samoa ne utegne poravnati lepim načinom. Nemčija je predložila ukupno komisijo, ki naj preišče najnoveje razdore. Temu predlogu pritrde skoro gotovo toliko /jedinjene države, kolikor tudi Anglija. Ameriška vlada je dala že po svojem poslaniku v Berolinu zadovoljivih pojasnil radi obstreljevanja mesta Apija. Istotako so naložile /jedinjene države admiralu Kantzu, naj postopa se skrajno previdnostjo. Kakor znamenje, da imajo vse tri vlasti voljo za poravnanje lepim potom, smatra se tudi dejstvo, da hočejo vse tri odpozvati svoje dosedanje zastopnike na Samoa.
Interview s Aguinaldom Neki angležki
trgovec poroča o pogovoru, ki ga je imel minole dni v Hongkongu z voditeljem Filipineev. Iz tega pogovora je razvidno, da bodo Amerikani imeli še hudih bojev, preden užugajo uporno prebivalstvo i na Filipinah. Aguinaldo pripisuje Amerikanom vso krivdo, da se je zapričel boj, in trdi, da je večina poročil v časnikih zavita Amerikanom v prilog. Aguinaldo je rekel, da ni res, da so Filipinci pričeli boj, ampak da so Amerikani zavratno napadli Filipince. Slednjim ni preostajalo druzega na to, nego da so se postavili tudi (»ni v boj. Aguinaldo je rekel nadalje, da mu ie g"neral Otis v pismu zagotovil izrecno, da vojaki Zjedinjenih držav ne za prič no napada. Vzlie temu jo ameriška vojska po noči nenadoma napadla mesto Coloean in tako je general Otis sramotno prelomil dano besedo. Sramotneje da nikdar ni nobeden vojak prelomil dane častne besede, nego je to storil vrhovni poveljnik ameriških čet. Konečno jo Aguinaldo ponovno dolžil Amerikane, da so ameriške čete kupoma postreljale žensk in otrok, ki so bili brez vse hrambe.
Domače vesti.
Nekoliko Iz ( velja lil plevelu . »Slovenski Narod« nas počešea zopet s posebno pozornostjo. Ta čast je tem veča, ker se je vsula nad nas v dimenzijah, ki so naravnost nenavadne v »Slovenskem Narodu« in nam številka »I« oznanjuje, da bomo čuli še marsikaj ; čast je tem veča, ker nas je doletela v odličnem izdanju Velikonočnem.
Povod dolgemu »Narodovemu« počeščenju na adreso »Edinosti« jo seveda ljubljanski »Narodni dom«. Ker pa mi nismo pisali graje o razmerah na tein narodnem podjetju, marveč so to sto-rili pristni ljubljanski možje, ki pa imajo na sebi to šmentano lastnost, da niso klerikalci, menimo, da nas ne veže dolžnost, da bi se spuščali v meritoriena razpravljanja, marveč prepuščamo to delo onim, ki so nam se svojimi spisi naklonili čast »Narodove« pozornosti.	.
Ali v »Cvetju in plevelu« je marši kaka opombi ca in grožnja, ki se da prav izborno tolmačiti kakor najhuja obsodba vsega--»Narodovega« postopanja z nami pokrajinskimi Slovenci.
»Narod« meni sioer, da smo prav mi jeden tistih listov, ki kažejo le »na unanjost vedno čisto in rodoljubno srce« ; no, ker ni še ugotovljeno do sedaj, da bi bile ravno in izključno le uredniške sobane »Slov*. Naroda« od vsega naroda pri poznan merosodni urad za slovensko rodoljub je, menili bi, da moramo počakati še nekoliko, da pride tako pripoznanje. Potlej pohitimo seveda tudi mi na rečeni merosodni urad, da nam premerijo in preizsku-šajo naša srca in naše rodoljubje. Dotlej pa, oprostite, nam ho morilo za naše rodoljubje le naša — zavest.
Opombice in grožnje, na katere smo hoteli malce reagovati, pa se vrbovati jo v nastopnih stavkih v zaključku te prve porcije »Cvetja in plevela« :
»Ne mislite, da je to šala, kajti poznam raz-meie, struna je do skrajnosti napeta; žrtve za narodna podjetja, ki znašajo na leto veliko tisočakov in katere nosi peščica, katero se »Edinosti« zljubi imenovati plevel brez narodnostnega čuta, postale so neznosne, in ne bo jih več mogoče vzdržati. Tudi mi smo ljudje, ki se ob neprenehanein zu-vratnem in javnem zabavljanju, intamnem obrekovanju, natolcevanju, zbadanju in pikanju moramo slednjič vendar naveličati narodnega dela. Ne mislite, da si kaj domišlju jemo na svoje delo, spolno-vali smo le svojo narodno dolžnost po svojih skromnih močeh, lahko nas nadomestite, lo vpraša-• nje je, če imate tudi voljo k temu«.
Glejte, glejte, tolike občutljivosti kar hkratni Isti ljudje, ki so norce brili iz Gabrščeka in pa označali kakor komedijaša, ker je v sveti in opravičeni nevolji radi gnusnih napadov na njegovo osebo izjavil, da vrže vse skupaj od sebe ; isti ljudje, ki so brez vsaeega povoda smešili pred narodom tržaške »generale« kakor sebičneže, ki se boje za svoje generalstvo, isti ljudje kopirajo sedaj Gabr-ščeka in žugajo, da se slednjič tudi oni naveličajo narodnega dela vsled napadov v našem listu. Oni so užaljeni, mi pa naj bi bili molčč trpeli: ko so nam iz gole objestnosti hoteli rušiti vse, na kar se opira naša organizacija, ko so nam hoteli izzvati težko krizo na Goriškem ravno v trenutkih, ko nam treba največe zložnosti, ko so blatili voditelje-mučenike v Istri: kakor kako tolpo brezsrčnih »gospodarjev!« Će so napadi v našem listu resj greh, je pa njih postopanje do primorskih Slovanov v ne bo v pij oče zločinstvo. Gospoda govore o svojih žrtvah. Nikdo noče tajiti teh žrtev; ali zapomnijo naj si, da je tudi v Trstu takih »norcev«, ki skladajo vsako leto za potrebe naših borb lepili stotakov, ki niso izkazani v nobenem izkazu in v nobenem poročilu. <\> ste vi gospoda ljubljanska »ljudje«, so pa ti naši »norci« tudi. ('e vas boli, boli naše tudi. In če se je v vas — ki ste v srečnem položen)u središča, kamor sovražni valovi ne butajo neposredno kakor v nas, če seje v vas, kjer je nezavisnoga razumništva toliko, da sedite skoro jeden drugemu na glavi — bati zgube vsaeega veljaka, koliko še le v nas, kjer sloni na ramenih malega krdelea mož vse ogromno narodno delo, zahtevajoče poleg denarnih žrtev še velikih fizičnih naporov, sainozatajevanjain železnih živcev ! In iz takih mož ste vi norce brili in jih mrzite še danes, o čemer priča odstavek, v katerem pisec »Cvetja in plevela« hujska celo našo družbo sv. Cirila in Metodu proti tržaškim Slovencem. Dotični odstavek slove:
»Ljuba »Edinost«, ki si tako zavzeta za ljubljanske narodne (?) škandalčke, ponatisni ta imenik norcev, ki plačujejo za narodno reč, od katero osebno ničesar nimajo. Morda najdeš vsled tega v Trstu tudi kaj enakih norcev, da bodo potem za tržaške slovenske šole vsaj primerno toliko žrtvovali kakor ljubljanski plevel za narodne namene ali pa uzorni Goričani za svoje šolske zavode, in razbro-menjana bo družba sv. Cirila in Metoda, ki ima polne roke dela na Koroškem«.
V hipn torej, ko povdarjajo rodoljubni možje, da narod slovenski ne pozna dovolj pomembnosti
—	narodne, kulturelne in gospodarske—, ki jo ima zanj mesto tržaško, v hipu, ko je celo neki »klerikalni« in »brezdomovinski« list priobčil članek,
! opozarjajoči narod slovenski, da veliko premalo stori za svojo tržaško pozicijo: v tem hipu nam zavida »Slovenski Narod« še ono jedino pomoč, ki jo dobivamo redno od ukupnosti naroda.
Bodisi: če slovenska javnost pritrja tej cinični in brutalni sodbi, da smo mi le nadležni berači v narodu slovenskom, če meni, da je zavržen oni denar, ki ga daje za nas potom družbe sv. Cirila in Metoda, če meni, da se ta družba ni ustvarila tudi za tržaško točko slovenske periferije, pa naj nam odtegne Se to pomoč ! Ali zapomni naj si, da s tem ne bo škodovala onim, katere »Slovenski Narod« proganja se svojim sovražtvom, ampak
—	sebi!
Slovensko oziroma slovansko u radova nje!
Pišejo nam: Velikonočne praznike sem imel nekoliko časa na razpolago. Porabivši ta čas, sem napisal to-le, za naše razmere žalostno sliko.
Slučajno sem vdobil v roke sledeče naslove:
i Deželni odbor vojvodine Kranjske št. 105(52—10092- 10594 in 10*77.: »Lobliohe Spi-tids-Venvaltung in Triest«. »Magistrat der Lan-desluiupstadt Laibaoh štev. ;J1<512—98: »An das lohliehe Civil-Spital in Triest« ! Županstvo v Pod-gori pri Gorici štev. 824 98.: »Alla Spettabile L'Amministraziouo dello Spedale civico in Trieste«. Županija Dekani štev. 11537—1154 98.: »Spett. Amministrazione del civico Ospitale Trieste« (poštni pečat samo italijanski!); Glavarstvo občine Tinjan broj 941 98.: »Alla spettabile Amministrazione itd«, (postni pečat samo italijanski!); Občina Pag Dr. 1401 98.: »Alla Spettabile Amministrazione« itd.; Upraviteljstvo opčine Ercegnovi" (v cirilici!!) lir. 559 98. : »Spettabile Amministrazione« itd. Isto dela pod štev. S12 98.: občina liovee, katera ima
celo slovensko-nemški pečat!! Gorliec »a Poljskem dopisujejo tudi nemški!!
Vse tu navedene občine dopisujejo re-čenemu zavodu v izključljivo laško-nemškem jeziku, izvzeniši mesto Ljubljana, ki navadno rabi slovenščino! Madjari dopisujejo v svojem jeziku, Nemci v svojem in celo Spanjei v svojem, samo mi Slovani urno še zaspani, da ne rečem kaj bolj primernega ! Tukajšnja narodna društva dopisujejo z istim zavodom slovenski, mej tem ko deželni odbor Kranjske dopisuje dosledno nemški!!!
Gospoda slavna! To so izgledi, ki so — škandal!
Dalmatinski deželni odbor dopisuje hrvatski, kar je edino prav; zakaj bi Kranjski postopal drugače?!
Občine: Podgora, Dekani, Bovec, Tinjan, Pag iti Ereegnovi z deželnim odborom Kranjskim na čelu, naj se torej poboljšajo in naj ne greše več na to stran, drugače jih postavimo v spomin našim potomcem!
Kar me je opeklo najbolj, je to, da imajo te občine tiskane kuverte ter da je tiskani jezik slovenski oziroma hrvatsko-srbski, pisani naslovi pa laški ali celo nemški! Kako sevjemato? Kje je vaš narodni ponos?!
Nadaljeval bom svojo preiskavo in ako zasledim še kako tako občino, Vam jo prijavim.
Tu Vam prilagam dotično naslove.
Radikale e. Hujskanj«' brez konca hi kraja. Iz Ve-princa nam pišejo: Tu so izgredi na dnevnem redn. Danes, na velikonočni ponedeljek, naznanil je občinski sluga pred cerkvijo sv. Petra v Poljanah, naj pridejo v Veprinc molit na grob pok. župana Andreieieha-Golea. Ljudi, kakor so že zapeljani od poznanih rogoviležev, se je zbralo par stotin, njim na čelu nekaj občinskih odbornikov. In šli so skupno na pokopališče veprinsko. Občinski tajnik Tonin Baeich, pokojnikov svak, je začel neki govor, ali ni mogel dalje, kjer mu je posilil jok. Odmolili so nekaj oče na še v in odšli. — Lepo je moliti za pokojnike. Ali zatekati se v cerkev in tam zbirati ljndij za demonstracijo proti cerkvenim zakonom, to že daje misliti! Ali pa pomislijo provzročevatelji teh demonstracij, kako gazijo svojo vero in kako še bolj onečaščajo spomin pokojnikov?! V pero nam silijo krute besede, ki jih je pok. Andreioieh rabil o krščanskem groblju in o pogrebih, ali nočemo jih navajati. Naši Veprinci in Poljanei jih poznajo, za drugi svet jo pa bolje, da jih niti ne čuje. Kaj bo z javnim redom, kaj bo z našo vero, ako poklicani činitelji ne store svojo dolžoosti, in se ne postavijo po robu takemu mučenju naroda, v katerem prednjačijo občinski zastopniki in uradniki?! Ali naj res pride do tega, z čemer žugajo nekaterniki na Veprinščini — d a s v o j e m u d u h o v n i k u o d c e d e kri?! Za bolje orijentiranje čitatelja bodi povdarjeno, da Veprinee leži v okraju Voloskem, kjer glavari g. c. k. okrajni glavar Fabiani!
Mostna hranilnica v Radovljici. V mesecu marcu 1899, je 146 strank uložilo 30.1194 gld. 54 nvč.; 127 strank uzdignilo 11(>(»K gld, 57 nvč.; 3<i strankam se je izplačalo posojil 21405 gld.; stanje ulog 627218 gld.; ;)('» nvč.; denarni promet 106890 gld. 86l/ž nvč.
Od bor kmetijske družbe bo imel svojo redno sejo v petek dne 7. t. m. popoludne ob 2l/„ tiri v svoji pisarni, ulica Geppa štv. 14, I. nadstropje.
Poljščina, notranji službeni jezik r Galiciji. Trgovinski minister je dovolil, da se uvede poljščina kot notranji uradni jezile pri vseh ga-liških poštnih upravah mesto dosedajno nemščine.
Deželna zbora moravski in gališki sta dne 29. t. m. zaključila pomladansko zasedanje.
Samomor učitelja. Iz Vipavske doline nam pišejo, toda — to moramo povdarjati — od strani, ki jo daleč daleč proč od takozvanoga »klerikalnega« tabora:
(Jospoda Raktelja, učitelja, cerkvenega or-ganista in priljubljenega pevovodjo pevskega zbora v Št. Vidu nad Vipavo so bili obdolžili spolnega nasilja proti neki učenki njegovi. Od kur je pokojnik izvedel za to obdolženje, ni šel več iz hišo, razun v cerkev, stoječo tikom šole. Strašno ga jo potrla ta obdolžitev. Dno 1. aprila jo bil v Vipavi, da bi potegnil svojo mesečno plačo. Pravijo, da mu jo jo davkar odrekel. Prišedši domov s pošte, so jo mož ustrelil iz revolverja sredi šolske sobo. Tu
so ga našli otroci, zbirajoči se za procesijo. Pravijo, da je poprej popisal dve poli papirja svetu v slovo. Jaz za svojo osel«) menim, da ono obdolženje je bilo le obrekovanje. Truplo so prenesli v 'mrtvašnico in mrliča ne časte z običajnim zvonenjem.
Zopet J cd en! Včeraj je sedel na zatožni klopi tukajšnjega deželnega sodišča 21-letni finančni stražnik Josip Ippavitz iz Gorice. Tožen je bil, ker je dne 15. fehruvarju v neki žganjariji v Piranu žalil našo vero, našo državo in Slovane ter je kričal »Viva 1'Italia!«. Izgovarjal seje, kakor delajo navadno vsi taki tički, da je bil popolnoma pijan. To izjavo so potrdile tudi priče, zbok česar je temu čednemu finančnemu|stražniku sodišče prisodilo le mesec dnij zapora.
0 umorstvu v ulici Tesa, o katerem smo sporočili že v zadnjem izdanju, doznajemo, da je bil morilec svoje žene ('ankovič jak o * lahko blago*, ki ni imel posebno utrjenih pojmov o zakonski zvestobi. Cankovič je živel popred »na vero« z neko deklino iz Postojne, iz katere zveze so izišli trije otročiči ; potem se je seznanil s poznejo ženo svojo, sedanjo žrtvijo, neko F. lT. iz Gorice, kjer so je tudi poročil žnjo. Kmalo se je naveličal tudi te, in je pribežal v Trst iskat svojo prejšnjo ljubimko. Zatem so je zopet naveličal ljubimke in jo pred kratkim zvabil svojo ženo v Trst. In reviea so je res dala pregovoriti — prišla je v smrt. Vzrok umorstvu je bil baje ta, da mu je žena v prepiru pljunila v obraz. Ali še v tistih groznih trenotkih, prodno se je stavil oblasti, se jo spomnil svoje ljubimke, prihitevši po noči v nje stanovanje.
Mrtvo truplo utopljenca, ki so je minole nedelje našli v miljskem zalivu, je bilo torej res truplo jednega one petorice — 17-letnega Silvija Ukmarja —, ki je nedavno temu ponesrečila v viharju v istem zalivu. Identiteto jo konstatoval oče utopljenca in sicer je je spoznal po telovniku, ki je bil njega — očeta — last.
Različne vesti.
Iz sodnih dvoran. 17-letui hlapec Jos. Singer v Hartbergu, ki je bil že enkrat prej kaznovan radi tatvine, je na vsaki način hotel dohiti toliko denarja, da si kupi srebrno uro. Toda kje ga dobiti? Dolgo je premišljal, konečno si je umislil. V noči 13. februvarja je zlezel v hlev posestnika Ivana Kneissla v Wagenbaohu, odvezal tam najlepšo kravo in jo odgnal v neko bližnjo vas. Prišedši tja jo kravo, ki je bila vredna 120 gld., prodal za 50 gld. nekemu tamošnjemu posestniku. Ze mu je isti hotel našteti na roko denar, kar je pri h i tel za tatovom lastnik kravo in ga zgrabil za vrat. Krava je seveda šla nazaj v svoj prejšnji hlev, Singerja pa so zaprli. Sodišče v Gradcu mu je prisodilo dne 28. marea osem mesecev težke ječe.
Sodišče v Szegedinu je dne 28. marea obsodilo bogato osobenko Heleno Kajtar iz Kskourada na petnajst let ječe, ker je zastrupila lastnega moža, Kajtar je bila žo prej večkrat tožena, ker je bila na sumu, da je istotako zastrupila svoje pastrke.
Dne 29. marea jo stala pred poroto deželnega sodišča v Konigsbergu na Pruskem graj-ščankinja Ivana Rosengart iz Zogersdorfa, obtožena, da je najela morilca, ki je skozi okno ustrelil njenega soproga. Avgust Rosengart jo bil od septembra meseca 1. 1878 oženjen se svojo soprogo in je imel ž njo deset otrok, od katerih jih je pet še na življenju. Njuni zakon jo bil s kraja zelo srečen, toda zadnji čas je nastal mod njima prepir, ker se je mož vdal pijači in je baje slabo ravnal z svojo ženo. Zvečer 19. marca 1897. je sedel graj -ščak v svoji sobi in čital časnike. Nakrat je počil strel skozi okno, ki je Rosengartu predrl glavo, da je bil takoj mrtev. Prestrašena žena jo takoj poslala voz v Konigsberg po zdravnika in po njenega brata, trgovca Adameita. Med tem so je naročilo graj-ščinskemu nadzorniku Riessu, naj obvesti orožnike, česar poslednji ni storil. Ker je iz večih vzrokov letel sum na njega in udovo, so zaprli konečno oba, toda ker jima niso mogli ničesar dokazati, so morali zaustaviti sodno postopanje Po leti 1898 se je gospa Rosenberg zaročila z nekim mnogo mlajšim uradnikom. Tej zaroči t vi se jo zelo upiral njeni brat Adaineit. Ker pa ni nič pomagalo vse prigovarjanje njegovo, je ovadil svojo sestro državnemu pravdništvu, da je njemu izpovedala, da jo ona podkupila nadzornika Kiessa, naj ustreli nje-
nega moža. Na to se je uvela zopet preiskava toda samo proti Rosengart, ker je Riess umrl v zaporu že ta čas, ko so ga bili zaprli prvikrat. Zatrjal je do zadnjega trenotka svojo nedolžnost. Proti obto-ženki je bilo zaslišano mnogo prič in tudi njeni otroci. Sodišče je dalo celo odpreti grob umorjenega soproga, ker so nekatere priče trdile, da je tam zakopana puška, s katero da je Kiess ustrelil Roscngarta, toda niso našli ničesar. < >btoženki se ni moglo dokazati prav ničesar. Na to jo je sodišče popolnoma osvobodilo obtožbe. Ta pravda je zbudila mnogo senzacije tudi izven Pruske.
Visoka starost. V Magnojevicu, v Ijosenskem okraju Bjelina, je pred nekaj dnevi umrl kmet Marko Civoti«*, ki je bil najstariji mož vjvsej okolici. Marko ('ivotić je doživel starost kakih 122 f let. Natančno se ni moglo določiti, kdaj je bil rojen, toda gotovo je, da je bil star nad sto let. < >d njegovih otrok mu živi sin, kateremu je 50 let, in tri hčere v dobi 52, 56 in 60 let.
0 ponesrečenem parniku Stella poročajo nadalje iz Cherbourga dno 1. t. m.: Včeraj se je rešilo na neko mimovozečo so bolijo osem potnikov z angleškega parnika »Stella«. Le-ti pripovedujejo, da so bili 17 ur brez živeža na mrazu in v pomanjkanju, ter da je bilo skraja v čolnu štirinajst oseb, od katerih jo šest umrlo že med vožnjo in so jih ostali pometali v vodo.
Šopki o. Stanislava Škrabca.
(Dalje.) IX.
V 1 zv. XVI. teč. »Cvetja« očita o. Stanislav g. Lamurskemu, meni in najinim somišljenikom, da hočemo — porušiti slovenščino, da g. Lamurski uči zmote, jaz pa da jih širim itd.
Kakor je vidno, očitanje rusofilstvu in koketničanjc z »varuhi reda in dobrih nravov« ni še popolno izšlo iz mode, in »tleisszottel« ima še zrn i raj svojo pretegujočo moč, neglede na lekcije, ki jih dajeta Sehonerer in VVolf. Mi nismo tako »ubogi duhom«, da bi si domišljali, da je mogoče porušiti jezik, ki so je v poslednje čase tako lepo razvil in ki ima uže svojo literaturo, na katero jo leliko ponosen. Res pa je, da so za nas »novejši, zlasti severnosiavenski jeziki« ne končajo sfc »slovakiseh«, nego nam se, prostira Slavjanstvo daleč za meje »der Slovakci«, kar od Henetek do Port-Arthura. Le v glavi kakega zatopila moro si zviti gnezdo sumničonjo, da kdo misli o rusiti-kaeiji Slavljanov avstrijskih. Rusija, ki v samoj ruskoj Aziji lehko poseli vse avstrijske Slavjano vzete štiri desetkrat, no more z zavistjo glodati na ubogo, pičlo posestvo teh Slavljanov, katero jim Nemci, Madjari in mačkojedi-Lahi trgajo iz rok. Mi želimo da bi se i daljše razvijali posamezni slavjanski jeziki, kajti le od razvitja posameznih delov zavisi i razvitje celega, t. j vsega Slavjanstva. Pravo razvitje pa je mogoče le v m a-terinem jeziku, Želimo pa tudi, da bi ruski jezik postal jezik onih učenjakov in pisateljev, ki imajo pomen no lo za Slovenec, da, celo ne za Slavjane samo, nogo za občečloveško kulturo. Puškina, Sermontova, Turgenjeva, Dostojevskega, Tolstega in celo plejado takih genijev no moremo misliti v slovenskoj literaturi, celo ne v češkoj in poljskoj, nego jedino le v ruskoj, v jeziku samostalne, svetovno države. Vsi ti pisatelji in pesniki ho po nekolikrat prevedeni na svetovne jezike, no tega ni dovolj : Nemci, Francozi in Angleži, ta k raj in onkraj oceana, uče so pridno ruskega jezika, da bi si rusko literaturo mogli izkoristiti po izvirniku, katerega ne moie zamenjati celo najboljši prevod,	(Pride še).
ttooooooeooooooooo*
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
O.I
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanui hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. D^*" Moje pohištvo donese srečo!
yOOOQOOOOOOOOOOOOOi
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Triilcut :>. Trentinski deželni in državni poslanci se snidejo tc dni, da vsprejmo poročilo načelnika Itarona Malfartija o pogajanjih z vlado za zopftni vstop v deželni zbor. Koliko je znano, dotična pogajanja niso imela zaželjenega vspeha.
Dllliaj 5. Nadvojvodi Kainerjii, bratu umrlega nadvojvode K r nest a, je došlo mnogih sožalnih brzojavk, mej temi tudi od kralja italijanskega. V petek zvečer se truplo prepelje i/. Areo na Dunaj.
Pariz 5. Kigaro objavlja zaključek izpovedi Hogcta, ki pravi, da le Drevfus je mogel biti provzročitelj seznama pisem. Tudi ko bi Ksterhnzv sam trdil o sohi, da ga je on pisal, Roget ne bi tega verjel.
Rini .">. Danes se je otvoril tu mednarodni novinarski shod. Na otvorjenju so liili navzoči tudi kralj in kraljica ter prestolonasledniška dvojica. Shod je po/<lravil rimski sindaco, knez Kuspoli. Potem je govoril predsednik shodu, Singer. Kralj in kraljica sta se razgovarjala z mnogimi udeleženci shoda.
IVaslilngton 5. (ieneral Otis javlja, da je v proglasu do Filipineev naznanil, kako politiko da namer jajo /jedinjene države nasproti njim. Proglas izjavlja, da s«- nad vsem arhipelom izvede nadvladjc /jedinjenih držav, ter povdarja, da bo moral nositi odgovornost oni, ki bi se hotel zoper-stavljati temu. Dovoli da so nnjrnzsožneja svoboda samouprave. Državljanska prava Filipineev se bodo spoštovala in zajamčena bodo verska svoboda. Čast in pravica da prepovedujeta, da bi se ljudstvo Filipineev izkoriščalo kakor predmet za iznioz-govanje.
Dunajska borza dne 5. aprila.
		včeraj	lIllUCM
Državni dolg v	papirju	100.90	100.80
«, „ v	srebru	100.70	n M).6o
Avstrijska renta	v zlatu .	120.20	120.15
n „	v kronah 4°/0	10«. 75	100.70
Kreditne akcije		;MU)0	;i()H.75
London K) Lsr.	.....	120.50	120.50
20 mark . .		n.79	11.7«
Napoleoni .			«.56
100 italijanskih	lir ....	44.510	44.80
Trgovinske vesti.
Hudim posta 5. Pšenica za maro gold. -•—do—'—. Pšenica za april gl. S.JM do «•«;] Pšenica za oktober gold. K-18 do H-11). Rž za oktober gl. —- do —•—. Rž za april gld. 7*45 do 7 47. Koruza za oktober, gld. —*— do —•—. Koruza za oktober gl. —♦— do —•—. Oves za april gl. fr<>8 do 5*70. Oves za oktober gl. —•— do —•—. Koruza gl. 4.00 do 4.70.
Pšenica : ponudbe dobre povpraševanja zmerne. Prodaja 15.000 met. st. Vreme: jasno.
Hamburg 5. Trg za kavo. Snntos good ave-rago za maj 2K.7") za september 20'75, za december 80.25. za maj 30-75,
II ji vre d. Kava Santos good average za april 50 k. frankov 34.50 za avgust 50 k. frankov 35.25
Praga 5. Surovi sladkor I. izdelek, HH°/0 Rcudement franeo Aussig. Mirno. Promtno gold. 13.30 do —.—. Maj gl. i:i:i5, Oktober-dec. idd. 12.52 Denar.

Velika hiša
v Motovunu zraven slovečih skoeijanskih jam, JJ ure od Trstu ia '/» »re lioila o<l železnične postaji* Div ne«, ob živalmi prometni cesti Reku-Trst, z dveina kuhinjema, z dvemi obširnimi podzemeljskimi kletiini,h 14 krasnimi solmmi s posebnimi uhodi, kakor nalašč prirejenimi za mnogobrojne letovisčnike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantični kraj. z obširnim na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim se sadjem in trtami zasejenim vrtom in z lepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj
W na prodaj
Proda ho tudi na večletne obroke. — Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za go-stilničursko in štacunarsko obrt.
V sled njene lege uit tako živahne j prometni centi, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsako-vrstnin blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razum navadnega poslu z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojuimi obiskovalci škocjanskih jam.
Vse pohiiitvo z vrtom in parkom vred, dalo bi se tudi v najem po dogovoru.
Natanjćncja pojasnilu pri lastniku Aleksandru Mahor-čiču v Matavuna. posta Divača.
| vi	blagajn ičarke v kaki narodni tvrd k i iiče
>»11171111 gospodi' ina z ilobro znane ulovovenske družim«, /možna slovenskega. nemškega in italijanskega jeziku. Ponudbe sprejema pod šifro ..Meri" naše »pravaištvo.
Meblovana
it. 1. II. nadr.
soba z ■> oknonia na ulico se takoj odda pri slovenski družini Poljšak v ulici Donota
Cvet proti trganju.
(Liniment caspici).
Preiskušano mazilo — odpravlja bolečine pri kostibohi, ganju in revmatizmu. — Ena steklenica z navodilom 50 nv Razpošilja z obratno pošto najmanje dve steku niči
„Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj" Pli. M r. M. Len steka v Llahljani.
Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu
Kdor želi omisliti si v resnici
kolo najboljše vrste
od sloveče avstrijske znamke
,S t i r i a" in
„Styria" original
— naj se obrne do —
L. Golohig* v Trstu,
Via del Torrente štev 10.
Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorska in Dalmacijo.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zalogu pohištva za jedilnice, spalnice In sprejemu i ce, 2 i mil i c in pcrcsnlc, ogledni In železnih bi turaju, po cenah, da se lii bati konkurence.

FILT.TALKA
BANKE UNION
V TRSTU
e peča /.vsemi bančnimi iu menjalnimi posli, kakor:
u) Vsprcjemu uplačila na tekoči račun ter jih obrestuje:
Vrednostne papirje:
po SV/o lJlot' ,r> tlnevni odpovedi » 2'/»% „ 12 „ „ iix!t°l0 „ 4 mesečni „
.'t1 0	H
n •' a o ™	»i	«
3V/o « t letni Napoleone:
po 2 °'u proti 20 dnevni odpovedi
, S1/,'"/o , 40	„
•i -!7« °/o " 3 mesečui „ n " I o n " n	«
Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od 2f>. oziroma S. avgusta naprej.
h) Za giro-conto daje 2S/4U/« vsakega zneska; izplačuje ne do 20.000 gld. a checpie; za veče zneske treba uvizo pred opoldansko borzo. Potrdila se (lajajo v posebni uložni knjižici.
<0 Zaračuna se za vsako uplaČilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto-correutiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjicc za Trst, Dunaj, Budimpešto jn v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za tu mestu ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja v red niče neapeljske banke, plačljive pri vseli svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vreduostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.
IIHII IBIMili llllllBil i 111 II UimiIII ■lili
W Mladeniča
primerno izobraženega z dobrimi spričevali veščega slovenskemu, italijanskemu jeziku, sprejmem v svojo prodajalnico, |pekarijo in sladčičami, Piazzetta Š. Giacomo štv. 3. v mestu.
Henrik Stibiel,
Nova centralna čevljarnica
v Trstu.
Via Malcanton štv. 2.
Bogat izbor čevljev
za irospotlp, gospi* i u otrokp.
Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih centih.
M. Aite
(prej Aite & Zadnik) Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro.
Ka/prodaja vse blago v zalogi po znižanih cenah.
„A G RIC O L"
Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko kalijsko milo za uničevanje mr&esov
raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T renti na, Istre, Goriško in pri tu k. poljedelski družbi izkušeno kot uspesno sredstvo z zatiranje vsek para si-karnih in kriptogamičnili bolezni in žuželk v obče ki okuzujejo trte, sadna drevesa in zelenjad. Navodilo, kako rabiti »Agrieol«, na željo poštnine prosto.
Milarnica
F. Fenderl i dr. v Trstu.
Zastop in zaloga na (»oriskem pri gosp. Frideriku Prima8-u v Gorici, Veliki trg 16, na dvorišču.
Pomladansko zdravlijene.
ZDRAVLJENJE KRVI
Ča.J „TisočernI cvet" (Mlllellorl).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidnim — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRMMARER „Ai dne Mori" v TRSTU, veliki
Tudi za .r>f> nvč. v markah doposlje se franko.
„Hotel Nazionale"
v Trstu, Via Vicnna St. 4
nahaja se v bližini kolodvora južne železnice pristanišč, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma obnovljen. Sobe elegantne vse v I. nadstr.
Cena od 60 nov6. naprej.
V pritličju nahaja se tudi ,,Restaurunt Nazionale" elegantno opruvljen, preskrbljen vedno in ob vsakej uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Toči se: fino plzensko pivo in Culmhach-ovo črno pivo. najbolje dalmatinsko „Apolo d Lissa1' in istrsko vino ter razna vina v boteljkah, vse po zmernih cenah.
Lastnik je slovan-dahnatiuec. Govori se slovenski in hrvatski.
Nnslanjaje se na geslo : ..Svoji k svojim" priporoča se slavnemu občinstvu slovenskemu in hrvatskemu zn obilen obisk	udani
Josip Serdarović,
lastnik.
Autljski-jiii
tovarne Leobersdorf za konserve, olupljen grah in ječmen,
najboljše in najceneje živilo, po uradni analizi 80»/,% redilnili snovi, izredno okusna in hitro pripravljena jed. Xa željo prospekte in poskušnje zastonj.
Važno za javne zavode in konsuinna društva. I j god n i pogoji za prekupec. Naročila na
Bureau, Dunaj 11/1, Taborstrasse 25.