LfnMJ CtiUL LOTENSKI isbaja vsa* dan popoldne, lsv*em4i nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit rat a Mu 2.-. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 rat a Din reč ji tnaerati petit rata Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratni iavek posebej. — >Slovenski Narode rtje mesečno v Jugoslaviji Din 11.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. II M j* I ►NISTVO Df UPBAVNIdTTO LJUBLJANA, Knafljeva oBm ftt. 5 Telefon »t, UH, UH, H24, 1125 In Mir pred viharjem Navidezni mir v Nemčiji zbuja zle slutnje, da se pripravlja še nekaj hujšega — Veliko nezadovoljstvo v vojski — Lokalni upori se širijo po vsej državi Berlin, 3. julija, r. Po uradnih poročilih vlada v vsej Nemčiji red in mjr. Kljub tema pa o normalnem življenju ni niti sledu- Povsod vlada silna razburjenost in nervoznost m nihče ne ve. kaj se bo še zgodilo. Kljub najostrejšim policijskim ukrepom se vedno znova pojavljajo nemiri, ki jih zaduše v krvi. Vse ulice so polne vojaštva. Javna poslopja so najstrožje zastražena. Mnoffi lokali, kjer so se poprej navadno zbirali člani napadalnih oddelkov, so zaprti. Zdi se, da hočejo Izvajati najstrožje represalije prod vsem, ki so bili kakorkoli v zvezi z uporniki. Mnogo se govori o skorajšnji izpremembi v vladi. Največje vznemirjenje pa zbuja dejstvo, da vlada veliko nezadovoljstvo v vojski in bi pokret, ki bi prišel s te strani, lahko postal skrajno nevaren za nadaljnji obstoj hitlerjevskega režima. Mnogi premožnejši Liudje bi se radi izselili v inozemstvo, toda ne dobe zato dovoljenja. Meje so najstrožje zastražene, a tudi v vlakih se vrši najstrožja kontrola. Vse žrvi v popolni negotovosti m pričakuje nekaj novega, usodnega ... Monarhistična zarota? Zarotniki so haje hoteli strmoglaviti Hitlerja, da hi obnovili monarhijo Pariz, 3. julija, r. Iz Monakovega poročajo, da je imela zarota, ki jo je Hitler zadušil v krvi, za cilj obnovo monarhije v Nemčiji. Načrt za to je izdelal kapetan Rohm skupno z generalom Schlercherjem, podkanceiarjem Papenom in s šefom P a peno ve politične organizacije dr. Jungom. Zarotniki so nameravali izvršiti državni udar v noči od 2. na 3. fuif. Pri tem bi jih podpirali nekateri polki Reichswehra in večji del nezadovoljnih hitlerjevskfh napadalnih oddelkov, ki so bili pripravljeni, da izdajo Hitlerja in ga ubijejo. Novo vlado, ki bi se sestavila po uspelem puču, bi tvorili omenjeni generali in politiki, a njena glavna naloga bi bila obnova monarhije. Hitlerjeva vlada je bila 25. junija obveščena o teh pripravah. Policija je zbrala točne podatke o zaroti ki dostavila vladi tudi 1'sto novih ministrov, kakor tudi črno listo onih, ki so jih za- rotniki že v naprej obsodili na smrt Prvi na tej črni listi so Hitler, Goring in Gobbels ter mnogi drugi voditelji hitlerjevskega pokreta. Zaenkrat pa še ni bik) znano, kakšen obseg ima ta zarota in na kakšne uspehe lahko računa. Že 26. junija je dal Hitler aretirati dr. Junga. Šele 27. ki 28. junija so dobili odgovorni člani vlade točne podatke o zaroti. Odločili so se za takojšnjo akcijo in to le z najzanesljivejšimi ljudmi. Vojni posvet se je vršil pozno ponoči v Hitlerjevi pisarni. Hitler se je odločil, da sam prevzame vodstvo te akcije in takoj po tem posvetu se je z letalom odpeljal v Mo-nakovo, kjer je, kakor znano, najprvo aretiral svojega najožjega sotrudnika, kapetana Rohma. Tudi Papen je bil takoj aretiran, vendar pa so ga pustili v njegovem stanovanju, dokler se ne bo odločila njegova nada lina usoda. Nezadovoljni generali Generali Reichswehra so poslali vojnemu ministra ostro spomenico, v kateri odklanjajo pokorščino Hitlerju Berlin, 3. jnfija. r. Dosedaj objavljeni uradni komunikeji m izjave vladnih krogov še vedno ne dajejo ja-sne slike o vzrokih m obsegu poslednjih dogodkov, ki jih označujejo za drugo revolucijo. Vedno bolj se zdi. da je bil puč napadalnih oddelkov v ka-ki zvezd z namerami reakcijonarnih in konzervativnih eJememov, marveč da je Hitler samo izkoristil r>ri¥ko in ubil dve muhi na en mah. Veliko pozornost v po&tičnih krogih je zbudil proglas vojnega ministra generala Blomberga, v katerem je proslavljal Hitlerja m mu zagotavljaj zvestobo vojske. Sedaj pa se izve, da vsi generali nemške vojske niso zadovoljni s tem proglasom« Kakor se zatrjuje v informiranih krogih, so nezadovoljni generali poslali včeraj vojnemu ministru generalu Blombergu skupno spomenico, v kateri ga opozarjajo na to, da priznavajo za vrhovnega poveljnik a nemške vojske samo predsednika republike maršala Hmdeoburga, nikakor pa ne državnega kaocetarja, pa najsi bo to Hitler aH kdo drugi. Vojska pa je prisegla zvestobo samo svojemu vrhovnemu poveljniku. V svog poslanici nagjašajo nezadovoljni generali dalje, da je Blomberg s svojim proglasom onečastil Reichswehr, ker je s tem zapletel vojsko v Segamo akcijo. Dolžnost vojske je, da skrbi za mir in red, toda samo takrat, kadar se osumljenci, ki so ga kršffi, izroče sodišču. Toda v soboto in nedeljo so bili ubiti ljudje brez vsake razsodbe 'm vsakega zakonitega procesa bi zato se mora smatrati, da je bfla vse to ilegalna akcija, v katero se vojska pod nobenim pogojem ne bi smela vmešavati, tem manj, ker gre za docela strankarsko zadevo. Krvavi nemiri ' v provinci Varšava,' 3. julija, r. Včeraj je prišel odlok, da se razpuste vsi h*t*erjev-sfca napadami oddelki v Steziji, ker so pripadali Rohmovemu krilu. Poveljnik teh oddelkov je bdi bivši prestolonaslednik. Šlezijs-ki napadalni oddelki so se razpusti t ven emu odloku uprli. Silno ogorčenje je izzvala med njim vest, da je bdi prestolonaslednik izgnan, vrati-slavski voditelj Heimes pa ubit. V Vra-tisJavi je prišlo zaradi tega do hudih izgredov. Vojaštvo je moralo streljati na upornike. Na obeh straneh je mnogo mrtvih in ranjemh. Tudi v obmejnem Ratiboru je prišlo do krvavih izgredov, ker so se napadalni oddelki uprti policiji, ki jih je hotela razorožrti. K odani, 3. mitja. r. »Danges Nicbe-ter« poroča, da so v nemškem dela Slezvpga nastati vetfkj nemiri, ker so velik dei prebivalstva, ki ni simpatiziralo s Hitlerjem, postali v koncentracijska taborišča. Nemiri so zavzeli tak obseg, da so morati pozvati na pomoč vojaštvo. Papen zopet na svobodi Pariz, 3. julija. AA. Po najnovejših vesteh iz Berlina se zdi, da so Papenu vrnili svobodo gibanja in da bo predsednik Hinderburg danes popoldne Papena sprejel v Neudecku. Iz Berlina dalje poročajo, da so izpustili in da ni več interniran v svojem stanovanju četrti sin bivšega cesarja princ Avgust Viljem. Izpustili so ga na ukaz Goringa. Hindenburg čestita Hitlerju Berlin, 2. julija. AA. DNB poroča: Prod-sednfk Hindenburg, ki se mudi v Neudecku v Vzhodni Prusiji, je poslal kanceiarju Hitlerju brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje, da je s svojim naglim m energičnim nastopom, tvegajoč hrabro svojo lastno osebo, rešil nemški narod pred veliko nevarnostjo. Podobno zahvalno brzojavko je Hindenburg poslal tudi predsedniku pruske vlade Goringu. jo čakajo še usodni dnevi Parfzf 3. julija. A_A. Pertinai pnnasa v današnjem »Eeho de Pariš« obziren komentar dogodkov v Nemčiji. Pisec se vprašuje, ali je v Nemčiji res obstajala hitlerjevska levičarska opozicija; sam o tem dvomi. Kar se tiče umora Schleicher-ja, se je pc Pertinaxovem mnenju tevrsil zato, da bi Hitler mogel pokazati, da ni pod peto desnice. Pertinas napoveduje usodne dni za nemški narod. Razen notranjih težav ima še velike zunanje-politične tež koče, ker s<> proti njemu vstali anglosaksonski upniki. Pisec misli, da bo nem- ški narod po sobotnih vero v obstoj režima. dogodkih izgubil Proglas socialnih demokratov Amsterdam, 2. julija Ć. Tukajšnji listi so objavili proglas katerega so podpisali člani glavnega odbora nemške socialuo-demo kratske stranke. Pri tem uvodoma pripominjamo, da je bil ta proglas tajno razšir jen tudi po mnogih nemških mestih. Socialni demokrat je v svojem proglasu ostro napadajo narodno-socialistioni režim in pravijo, da je Hitler odgovoren za zločine, ki so jih izvršili njegovi napadalni oddelki, saj je javno oiobraval njihovo delo. Rabil je ljudi, kakor so bili Rohm. Hei nes in drugi. V proglasu pravijo nadalje, da ho prišel dan osvobojenja, ko bodo »vsi krvniki te-ra terorističnega režima dobili zasluženo kazen«. Končno pozivajo nemški narod, naj giaano izrazi svoje nezaupanje, ker terorja ni mogoče izvajati nasproti milijonom, ki »krono povedo, kaj hočejo. Goringov osebni obračun s Schleicherjem in Papenom Hode ohtožhe pariškega Usta — Proti desničarjem je haje Goring postopal na lastno pest Pariz, 2. milja d. *Le Journal« objavlja nelo zanimive poo*o£«*o»ti 0 sobotnih -dogodkih v Berlinu. Goring, ki je po Hitlerjevem naročilu zatrl zarotnike v severni Nemčiji, je po reformacijah lista porabil to priliko Za svoje osebno maščevanje nad podkancelarjem Papenom rn bivšim državnim kauoelarjem Schleicherjem. Umor Schleicherja in začasna aretacija Papena kakor tudi akcija proti njegovim sotrudni-kom ter Herrenkhitm, bo fcili izvršeni bre^ Hitlerjeve vednosti zgolj na pobudo pruskega ministrskega predsednika. V času od meseca junija l- 1932. in do prihoda Hitlerja na oblast v januarju 19G3 je bil »loviti »Herrenkhrb« pod vodstvom bivšega kaocelarja Papena najbolj odločilna sila v Nemčiji. V«i sklepi tedanje pomike so bili prej določeni v tem klubu, pa tuda b*v*i pre*tx>kxnaslednfk je bil s temo v zvezi z njegovim vodstvom. Ko Je jeseni 1. »32. izpodrinil Schleicher Paoena z oblasti, je obdržal ta ekskluzivni klub še nadalje svoj vpliv na državne posle. Na ta načini se je posrečilo Papenu, da je vrgel meseca jamarja t 1933. Schleteberja ter ustvaril pobratimstvo s Hitlerjem. V zadnjem času pa ae je Papen čim dalje bolj približeval svojemn bivšemu nasprotnika in tekmecu generalu Schleicherju. To dejstvo je bilo povod, da je Goring v prvih trenutkih, ko je prevzel »p'o4na pooblastila od Hitlerja za zatrt je zarote, na eni strani izvedel akcijo proti Ho*reo-kmbu, na drugi strani pa proti Papenu In Schleicherju. Schleicher je bil ustre.jen ▼ sanatoriju Neu-Babelsbergm. Papen je bil najprej aretiran, nato pa zastražen v lastni hiši. Slabše se je godilo P a peno vi m so t rud a kom Njegova desna roka, višji vlada? svetnik Bosa je izvršil samomor, enako turi: njegov drugi tajnik Tschirskv. Razen tega &o vdrli oboroženi člani zaščitnih oddelkov v stanovanje katoliškega politika 'tj vodilnega člana Herrenkhiba. ministrskega svetnika Klausnerja ter ga ustrelili. Prostore Herrenkluba je Gorrngova policija zaprla in zapečatila. Njegovi član! se nahajajo na begu, v kolikor jih ni zaprtih ali pa ubitih. Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO M3CSTO. Ljubljanska telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica l. telefon n. S&, podružnica uprave: Kocenova unos 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvora Iti Račun pri poštnem čekovnem zavodu r Ljubljani it. 10.961. Spremembe v vladi? Z vso gotovostjo računajo, da ho moral Papen odstopiti Berlin, 2. julija, r. Kljub rezerviranosti vladnih krogov se vedno bolj širijo vesti, da je treba računati z velikimi izpremem-bami v Hitlerjevi vladi. Te izpremembe zahteva ne samo dejstvo, da je položaj podkancelarja Papena postal skoro nevzdržen, čeprav uživa popolno zaupanje pred. sodnika republike, marveč tudi za to ker hoče Hitler temeljito reformirati vso stran ko. Ker je mnoge njegove dosedanje zveste sotrudnike zadela smrtna kazen, bodo potrebne večje reforme v stranki sami. To pa bo dovedlo rudi do izprememb v vladi. Zelo omajano je stališče propagandnega ministra Gobbelsa, ki je vedno simpatizi-ral z radikalnimi krogi v stranki. Zatrjuje se, da bo Gobbels imenovan za poslanika v Varšavi, na njegovo mesto pa bo no vsej priliki plišel dj. Lev, ki je seda i vodja delavske fronte. Na mesto Papena naj bi postal podkancelar pruski ministrski predsednik Goring. Lev je imel že sinoči v Vratislavi govor, v katerem je napovedal radikalne izpremembe. Naglasil je, da se bo morala stranka reformirati v duhu. ki ga zahteva Hitler. Utrditi se mora disciplina in zopet mora zavladati v stranki slepa pokorščina od najvišjega do najnižjega. Z zatretjem upora je napravljen konec vsem nesoglasjem v stranki. Hitler ima sedaj za seboj ne samo vso stranko marveč Ostavka izvršilnega odbora JUU Beograd, 3. julija. Glavni odbor JUU je imel včeraj v Domu JUU v Beogradu sejo, na kateri je podala ostavko celokupna uprava izvršilnega odbora s predsednikom Damjanom Rasdcem na čelu. Odbor je ostavko predsednika izvršilnega odbora g. Rašica sprejel, ostavko ostalih članov izvršilnega odbora pa vzel na znanje. Tajnik udruženja g". Rado j evič ostavke ni položil, ker smatra, da je njegovo sodelovanje zaradi tekočih administrativnih poslov še potrebno. Popoldne je tudi tajnik Ra-dojevič pismeno podal ostavko in tako je sedaj ves izrv^rsilni odbor v ostavki. Glavni odbor pod predsedstvom Gjorgja Mirkova je nato pri popoldanska seji odobril poročila zastopnikov podružnic v raznih banovinah. Zlasti zanimiva je bila izjava predsednika sekcije savske banovine, v kateri naglasa, da je bila ostavka posledica sedanjega stanja udruženja in različnih dejanj, ki niso bila orjranizaciji v korist. Učiteljstvo savske banovine se bo slej ko prej držalo pravil in delalo v njihovem okviru. V nadaljevanju seje se je razpravljalo o podrobnosti glavnega občnega zbora, ki bo od 18. do 20. avgusta v Beogradu. O seji je glavni odbor izdal naslednji koma mike: >Po dvodnevnem zasedanju je glavni odbor našel solucijo za nadaljnji uspeh in složno delo JUU. S solucijo so sporazirmni vsi člani glavnega odbora vseh sekcij. Položaj so znatno olajšali predsednik in izvršilni odbor s tem, da so položili ostavko. Glavni odbor bo kot vrhovna uprava udruženja prevzel vse posle izvršilnega odbora do glavne skupščine. Glavni odbor se je zedinil v vseh vprašanjih, ki so bila pa dnevnem redu, kakor sklicanje glavne skupščine, in določitev dnevnega reda. Glavni odbor apelira na učiteljBtvo. da naj hd bala letošnja glavna skupščina manifestacija učiteljske sloge za skupno in uspešno delo v korist kralja, država, jugoslo-venskega naroda in celokupnega učitelj-stva.« Zakon o mestih Beograd, 2. julija, p. Skupščinski odbor, ki proučuje zakon o mestih, je danes nadaljeval razpravo o rezerviranih členih. O nekaterih členih je vlada že zavzela svoje staEžČe. Tudi na današnji seji je odbor sestavil več izpreminjevaJnih predlogov. Razpravljal je zlasti o členih, ki govore o prenesenem delokrogu in o volitvah žu- Perzijski šah odpotoval iz Turčije Ankara, 3. julija. AA. Anatolska agencija poroča iz Carigrada: Perzijski šah je včeraj zapustil Cariprad. Predsednik republike gazi Mustafa Kemal paša je šaha spremil do ladje, s katero je šah ob 1€.2S odpml iz Carigrada. Zoro-Aga je ime! tri ledvice Pariz, 3. julija. AA. Iz Carigrada poročajo, da so pri obdukciji frupta najstarejšega človeka sveia Zoro-Age ugotovili, da je imel 3 ledvice. Rooseveh na dopustu iVashington, 3. julija. AA. Predsednik Roosevelt je odšel na dopust na enomesečno križarjenje po srednjeameriškem morju. Predsednik potuje na križarki »Houstonu«, ki jo spremljata dva ruSilca. G. Roosevelt bo na vožnji obplul Porto-rico in kolumbijsko obalo, nato bo pa krenil skozi panamski kanal v Tihi ocean ter bo po vsej priliki obiskal tudi Hawal. S predsednikom Rooseveltom potujeta tudi njegova dva srna. tudi vso vojsko in bo na rej podlagi gradil svoje nadaljnje delo za uresničenje narod nosocialističnega programa Pariz, 3. julija. AA. Iz Berlma poroča jo: V tukajšnjih političnih krogih se zad nje dni trdovratno širijo glasovi o neizbežnih izpremembah. ki se pripravljajo v nemški vladi Na mesto sedanjega držav nega podkancelarja Papena bi imel priti predsednik pruske vlade in državni mfni ster Gorint;. Danes popoldne se bo vr*la seja ministrskega sveta in bodo definitivno sklenili o teh i7rpremembab v vladi. V Ameriki obsojajo prusko brutalnost Pariz, 3. julija. AA. Iz Newyorka poro ca jo, da je v ameriškem tisku zavladal" nerazpoloženje nad ukrepi, ki jih je izda kancelar Hitler zoper ne^vokome eleroen te v stranki. Avtor znanee» načrta o on spodarski obnovi USA Rarrow je imel govor, v katorem se je silno ostro hrrazil o Hitlerju Pariz, 3. julija. AA Iz Newvorka pn ročajo, da je v več mestih prišlo do demonstracij proti nemškim nacionalnim so cialistom. Posebno velike demonstracije so se vršile v Cbicagu in develandu. k|er so aretirali tudi več demonstrantov. Angleško-nemška pogajanja London, 2. julija. AA. Angleško-nemšJca pogajanja o ureditvi nemškega moratorija za zunanje dolgove, ki so se pričela v so boto, so povoljno napredovala. Ni izklju čeno, da se bodo končala > sporazumom Angleška vlada je za vsak slučaj prejšnji teden dobila od parlamenta pooblastilo, da sme ustanoviti klirinški zavod in omejit: uvoz iz Nemčije. Kdaj nai se ti ukrepi uveljavijo, bo določila državna blagajna Za sedaj bo vlada od^rvcl^a te protiukrepe do konca sedanjih pogajanj. Ne hodite skrivaj čez mejo J Ljubljana. 3. prhta Kljub teimu, da je banaka uprava ž*» v začetku meseca maja letošnjega teta z v*r* reenobo svarila obrnemo pr«bivalMvo. nai ne skuša na tajen in nedor> ?fd**n način hoditi t¥t drža»v»no n>e>vo. se mnfhtf >e vedno ponavljajo vse^a obžalovanja vredni primeri da je ob nameravanem prekoračenjiu državne stranice po necarinskih potih in na nedopustnih mestih kdo ustreljen od straž po-2Tanične trujpe. ker se ni pokoraval glasnemu pozivu M raze. Državna moja mora iz razumljivih razlogov biti ter \<* tudt etroco zastražena. da fi neopazni prehod skoro nemoč oč. Straže poirra nične trupe «o po predpisih primorane streljati za onim, ki se ponovnemu pozivu *stojc ne pokorava Večinoma so tihotapci, ki mnogokrat le zaradi malega dobička izrabljajoč temo in zastrti ali težko pristopni teren. pn«amič ali v skupinah, na tako drzen način tv^ajo Brljenje. Mnoeo jih je pa med ustreljenimi žrtvami tihotapske strasti in nsodne lahkomiselnosti rodbinskih očetov in celo takih, ki jim sicer ni sile za preživljanje. Nesrečne skušnje pa, kakor je videti. Še niso izučile obmeinega prebivalstva. Svarim tedaj ponovno in z vho resnost/• obmejno prebivalstvo, da se naj tudi asutio med seboj svari in poučuje, da naj ne čicuša prekoračevati državne rn^je po necarinskih potih in na nedopustnih mestih. Kdor p« bi le bil zaloten, naj se pokorava pozivu straže ter nai se na klic setoj*, takoj ustavi ker si s tem zavaruje življenje. Red na državni meji pa zahteva tudi na? ugled in narodni ponos poleg naših httnth državnih interesov. Obmejno prebival#*^o mora samo izprevideti. da je strogo zastra ženje državne meje v interesu vseh državljanov zlasti pa Se njih samih kot neposredno izpostavljenih raznim s iml ji-otm elementom, ki skušajo tajno prekoračiti državno mejo z škodljivimi na mere mi. Zato država ne sme in ne more odstopiti od svoje pravice in dolžnosti, da z vsemi razpo-ložriivimi sredstvi varuje drž«vno mojo. Ban: dr. Marviie. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2312.63 — 2323.99. Berlin 1294.58 — 1305.3S, Bruselj 796.79— 739.73, Curin 1108.35 — 1113.85. London 171.75 — 173.35, Newyork 3380.50—3438.76. Pariz 224.85—225.94, Praga 141.40—142.26. Trst 292.01 — 294.41 (premija 28.5 odsL). Avstrijski šiltog v privatnem kitrtnsn 9.25—9.35. INOZEMSKE BORZE. Curih, Pariz 20.285, London 15.oo Newyork 307.5. Bruselj 71.80. Milan 26 3f< Madrid 42.05, Amsterdam 208.65. Berlin 117.—, Dunaj 57.60, Praga 12.7«. Varšava 58.10, Bukarešta S.06. Ana 2. SLOVENSKI NARODc, dne 3. jaktja 1934 Rudarsko delavstvo protestira Nad 4000 rudarjev Iz revirjev TPD je protestiralo okrnitvi socijalnih pravic Jutri premiera vesele T eha rje ve opereto CARJEVIC Marta Eggerth in Hans Sohnker E1JTN1 KJLNO MATICA Telefon 2124 Bogastvo onstran Pekla Naravne lepote so nanizane v neposredni bližini Ljub' l]ane druga na drugo, pa jih le slabo poznamo Ljubljana, 3. julija. Ljubljana je poleti pravi pekel in £or-je onemu, ki trpi v njem peklenske muke, ne da bj vedel, da so tako b!izu nefcesa. Takšna nebesa, malo znana, zapuščena ter prazna je soteski nad Borovni-co, ki se je Ljubijančarai izog bl:'eio kot pravega pekla, čeprav je Pekel le po imenu. Moreče vzdušje lega na mesto, ulice so prazne in celo kopališča so slabo obiskana — meščani se skrivajo v mračnih stanovanjih, a ne le ob delavnikih, temveč tudi ob nedeljah. Le nekaj postaj od Ljubljane, pa si na mah v blažilnem zraku, sredi narave, ki fcudi v človeku veselje do življenja in mu odpira oči. Z drugačnimi očmi začneš gledati okrog sebe in ko vstopiš v Pekel, začutiš nenadno, da si vstopil že pod okrilje gorskega sveta, čeprav si le še',e nekaj k lometrov od Barja. Hladilen ter krepčilen zrak veje po sote>ki, hribi zapirajo čedalje boli strmo ta, v sebe zamaknjen in od sveta odmaknjen kotiček, ob stezi skaklja bister potoček, ki je tem bolj glasan, čim globlje vstopamo v sotesko. In že srno povsem v območju samote in* lepote. Potok skače v začetku čez skale v mnijaturnih slapovih, a že smo pr prvem velikem slapu, ki se spušča za mogočno pečjo po tesnem žlebu v tolmun. Tik ob njem splezamo po lesenih stopnicah, k? leže *trmo usidrane ob vznožju koničastega hriba. Hudičevega soba — na ploščad pred drugi slap. Tu pošilja solnce že na debelo ultra vijoličaste žarke, čeprav smo še vedno le v v:šini Ljubi an-skega gradu. Če nisi pazljiv, se lahko ope-češ kot v pravem peklu. Na vrh Hudičevega zoba drže nekaj časa lesene >topnice. položene v tesen skalnat žleb. Sovražniki vitke linije ne zmorejo te ture, ker je žleb pretesen. Steza je zavarovana z žično vrvjo. V gorskem svetu smo, saj rase tu že rododendron! Pod vrhom ima Hudičev zob luknjo, dovolj veliko, da lahko padeš skozi njo; to je !epo naravno okno, odprto proti navpičnemu žlebu. Vrh zoba je tudi škrbast, vendar se lahko na njem utabori manjša skupina turistov. Nudi se lep razgled po soteski, ki se po nji vije kot srebrna nit bistra Borovničica. Pot nas vodi nekaj časa precej strmo k petemu slapu po pobočju gozdnatega hriba. Nad petim slapom stoji — odnosno leži, ker je že napol v razvalinah — zapuščena žaga. Zajezena, kristalno č'sta voda vabi kopalca. Toda mi poidemo naprej, navkreber po dokaj lep, cesti skozi jelkove gozdove. Pesem s'apov pod nami je utihnila, zdaj glasi le pesem gozda. Na vrhu gozdnatega hriba pridemo na piano. Svet se odpira proti zahodu do Julijskih alp. Začenja se čedalje izrazitejš' Kras. Pot se prevesi navzdol in že smo za Peklom. Za Peklom, bogu za hrbtom, vsemu svetu za hrbtom. Tu je že daleč do Borovnice in ne baš vzorna cesta (čez Poko-jišče) drži tja. a še dalje je do Rakeka. Kraška, valovita dolina in manjše kotline s« raztezajo samotne tja do Cerkniške kotline. Nikjer ne opaziš hiše, nikjer polja, le ogromne senožeti in jelkovi gozdovi se razprostirajo, kamor rogledaš. Vse kaže, da so pokrival 1 gozdovi njega dni ves ta svet Čeprav so tu gozdovi, daleč od komunikacij, zlasti zdaj napol mrtev ka- pital, vendar je bogastvo onstran Pekla še vedno ogromno in neizčrpno. To sprevidiš zlasti, ko prideš v Begunje, Cerknico, Rakek itd., kjer so skoraj na vsakem koraku velika skladišča, polna lesa, kjer se vrste ob vodah v nepreglednih vrstah žage. Kraji so bogati na zunaj, seveda na znotraj se je zdaj marsikaj spremenijo. V lesni industriji je še vedno zastoj. Na Rakeku in v Logatcu na kolodvorih ne stoje več vagoni v dolgih vrstah, naloženi z lesom, na postajah ni več kupov lesa. ki bi čakal na prazne vagone. Lesna skladišča so polna v vseh krajinah na Notranjskem. Glavni vir zaslužka ter dohodkov je usahnil. V gozdov;h ne poje več sekira tako kot je pred leti in na cestah ni več živahnega prometa. Gostiln je manj, včasih jih je bilo v vseh večjih krajih skoraj toliko, kot hiš. Vozniki ne pokajo več tako veselo z biči. konji počivajo na pašnikih. Vodna kolesa so se pri nekaterih žagah ustavila za vedno, alge >o jih prerasle. Polovico življenja se je ustavilo onstran Pekla. Cerkniško jezero zdaj usiha. Skoraj tik do njega moraš priti, da ga zagledaš. Celo v vasi Dolenje jezero zdaj ni več blata, kar mnogo pomeni. Namreč, ko je jezerc največje spomladi in jeseni, sega do hiš Holenjega jezera, polja ob vasi so poplavljena kot ob Nilu. In res jezero gnoj; skoraj kot Nil, na poljih valovi krasna pšenica. V tem mesecu bo jezero najbrž že povsem usahnilo. Zdaj je od dne do dne plitvejše, voda odstopa od bregov, za njo pa rase trava. Na prvi pog'ed se zdi, da je samo poplavljena planjava in da to ni jezero. A če odploveš s čolnom sredi vode, začneš celo ms'lti na morje. In čim delj občuduješ to krasno jezero, tem lepše ie. Morda se nam zdi lepo baš zato. ker mu ni dal še tujski promet svojega pečata. Cerkniško jezero ie še neizrabljen tujskoprometni kapital; no, kapitala te vrste je pri nas še povsod neizrabljenega. Toda Cerkniško jezero je bogastvo, ki ga ne moremo zatajiti, vendar se zanj ne zmenimo niti toliko, kot za Pekel. Ko jezero ponkne, se začne za domačine poseben praznik; na dnu ostane mnogo rib. ki jih je tre»ba samo pobrati in spraviti v denar ali vase. Vendar to ni tako enostavno, vsak se ne more mastiti z ribami. Plačati je treba takso; kdor ne more plačati, sme samo požirat: sline. Na dnu kmalu zrase trava, ki si je tudi ne sme pokositi kdorkoli, tudi na jezerskem dnu so strogo določene meje. Da. na jezerskem dnu in ob njem so senožeti. Hotelov ni ob jezeru in jih najbrž nikdar ne bo. Samo predočite si, da se bo vas Dolenje jezero kdaj spremenila v letovišče, kakršno je Bled! Vas. ki leži po njenih cestah »nihsko« blato. Po cestah, ki drže k jezeru, ne drve avtomobili, še pešcev ne srečaš mnogo. Kažipota za tujski promet v ta svet onstran Pekla in pekla ni. Tu je konec sveta, pod mračnim Javornikom, ki za njim grmi, neprestano *grmi. Požira'nfki na jezeru goltajo vodo, k: bobni v skrivnostno podzemlje. Toda podzemlje ni nič bolj skrivnostno od tega sveta, čeprav je na očeh vsem, ki niso slepi. In Cerkniško jezero je prav tako blizu Ljubljane, kot Bled. Uboj družinskega očeta v Uršnih selih Podivjani fantje so ubili pogodbenega poštarja Jožeta Kobeta — Napadalce so orožniki že aretirali Pred pričetkom plavalne sezone Naši pfavači imajo letos pester spored — Ilirija bo v nedeljo gostovala v Karlovcu Trbovlje, 2. juJlia. Daoet poooMne 00 16. uri se je vršil na dvorišča tukajšnjega Delavskega doma shod radarjev, kakršnega Trbovlje že dolgo niso videle. Prostrano dvorišče Delavskega doma «0 pred 16. uro gosto zasedle tcsocglave množice delovnega ljudstva iz Trboveti, Hrastnika in Zagorja. Burno razpoloženje zbrane množice je dokazovalo, di je bil z redukcijo mezd ki drugih socijalnih pridobitev zadan delovnemu ljudstvu sfleo socijalen udarec, ki ga ne more mirno sprejeti. Protestni shod je otvori] načelnik M. skupine rudarske zadruge g. Filip Murn, ki je zborovalcem uvodoma sporočil, da se je rudarsko delavstvo s svojimi strokovnimi organizacijami in drugimi stanovskimi organizacijami združilo v enotno falango, iz katere se je ustanovil akcijski odbor, ki bo vodil odločno borbo proti nesooTjalnim ukrepom TPD. Kot prvi govornik je nastopil predsednik akcijskega odbora ji pokrajinski načelnik H. skupine rudarske zadruge gosp. Pliberšek, ki je dejal, da je generalno ravnateljstvo TPD pozvalo 27. junija delavske zaupnike v Ljubljano ter jim sporočilo, da j« upravni svet TPD na svoji seji 22. junija radi težkega položaja družbe sklenil 20!iat; delavstvu vse stalne mezde, akord-ne ji premijske postavke za 6%, ter se s 15. julijem uvedejo minimalne mezde v I. kategoriji Din 35-75, v II. kategoriji Din 31-25, v OT. kategoriji Drn 26.75, v IV.a kategoriji Din 21.75 in v TV.b kategorij-i D".n 18. (Burni protesti!). Razen tega je nrravni odbor sklenil znižati delavstvu deputate premoga od dosedanVh 7500 kg na 6000 kg letno. (Ponovno ogorčeno protestiranje množice). Toda upravni svet TPP se ni zadovoljil le s temi žrtvami, ki naj bi jih sprejelo rudarsko delavstvo, sklenil je, da se izločijo vsj oni kopači iz sedanje kopaške kategorije, ki ne opravljajo deia. odgovarjajočega kopaški kategoriji-(Viharni protesti zborovalcev). Svoje poročilo je g. Pliberšek zaključil s pozivom, naj delavstvo zaupa akcijskemu odboru, ki bo z vsemi silami ščitil interese delovnega ljudstva. Kot drugi govornik je nastopil glavni tajnik Zveze rudarjev Jugoslavije g. Jurij Arh iz Zagorja, ki je dejal, da je TPD v svojem poslovnem poročilu sama priznala, da je bilo lansko poslovno leto mnogo boljše od prejšnjega, saj je znašala oddaja premoga za S 1.000 ton več, razen tega je odpisala 18 milijonov od vrednosti svojega premoženja, državnj upravi pa se H )© posrečilo dokazati, da je v težkem položaju, zaradi česar so ji bili tudi davki znatno zmanjšam- Revščina in beda v revirjai je itak že tako velika, da je delavstvo že docela izčrpano, kar bi morala družba sama uvideti. Rudarsko delavstvo ne prenese nobenega novega socijaJ-nega poslabšanja, zato se bo združeno borilo do skrajnosti za ogrožene svoje socijalne pravice. (Odobravanje.) Kot tretji je nastopil zastopnik Jugosl. strokovne zveze g- Lešnik iz Hude jame, ki je dejal, da je rudarsko delavstvo tu socijalni udarec še tesneje združil. Nedvomno bo ta spontani odpor delavstva in vseh ostalih stanov v revirji družbo pre-rrt6»l, da je njeno ravnanje neupravičeno. LjolHjana., S. julija Lahi smo imeli v tem času že prve pla-veine prireditve. Sezono so navadno otvorila gostovanja madžarskih klubov, ki so v Izubijani postali taikarekoč že stalni gosti. Letoe je vreme zelo muhasto, nikdar se ne ve za dan naprej; po krasnem so lačnem dnevu, nastopi povsem nepričakovano deževje. Jasno je /ia v takem vremenu ni mogoče tvegati veoje plavatne prireditve, ker bi lahko prinesle občuten deficit. Državno prvenstvo bo letos dokaj zgodaj, ker se je moralo upoStevaiti plavalno prvenstvo Evrope, ki bo že od 11. do 19. avgusta v Ma^defcoirgu, Zato se je letošnji tekmovalni spored moral znatno spremeniti. Podsavezneg-a prvenstva najbrž sploh ne bo ali bo pa Sele po končanem državnem prvenstvu. Dirrja, ki je lani nepričakovano pocHegte. v bortad za Petrino-vićev pokal, se letos temeljito pripravlja. Poklicala je prvovrstnega nemškega trenerja, in ae pod ndegovim vodstvom uspehi ie kažejo. Potrebna bi bala vsaj ena veGJB, prireditev, ki bi pokazala, kolikšen je napredek. Kakor vsako leto, je tudS letos Ilirija prejela obilo ponudb od strani rmamh madžarskih klubov, ki so v tem časa na običajnih turnejah po Italiji in severni Afriki. Ponudbe so bile večinoma prav ugodne, do zaključka pa vendar niso prišle. Znani politični dogodki, zaradi katerih se tudi nase sokolstvo ni udeležilo svetovnega prvenstva v Budimpešti, so seveda vplivali neugodno tudi na plavalni sport. Ilirija se je obrnila na bansko upravo, ki JI je sicer sporočfia, da glede gostovanja madžarskih piavacev ne obstoja nobena prepoved, giede na politični položaj pa odsvetuje nastop Madžarov v Ljubljani. Z Madžari torej ni bHo nič. Treba je bilo iskati primernega nasprotnika drugje. Ilirija se je obrnila, na susasko Viktorijo in na splitski Jadran, dobita, pa je odgovor, da sta ta kluba letos v slabi formi, ker je mnogo njabovih najboljših plavacev moralo k vojakom, kar je ostalo, pa ne bi balo enakovreden nasprotnik TJrnrJi. Vodstvu kluba ni preostsJo drugega, kot da se obrne na bližnji Karlovac in s tem je končno v«odaxie priMo do zaključka. Ilirija bo Že v nederjo gostovala v Karlovcu, kjer nastani proti K SIJ. ki bo poset vrnil naslednji teden v Ljubljani- Točen termin ljub- Delavstvo naj zaupa v vodstvo akcijskega odbora, ki bo storilo vse, da se najnovejši socijalni udarci odvrnejo. (Odobravanje.) Kot četrti je nastopil predsednik Narodno strokovne zveze g. Jakob Strne, ki je poudarjal, da dobiva delovno ljudstvo v zadnjem času udarec za udarcem. Komaj je odvrnilo namero delodajalcev rada poslabšanja obrtnega zakona, že je sledil nov hud udarec katerega pa rudarsko delavstvo ne bo mimo sprejelo. (Burni klici: Ne, nikoli!.) Rudarsko delavstvo je že tako obubožano, da se zanj po mestih in trgih beračijo stara oblačila, obutev L dr. Delavstvo, zbrano v združeni delovni fronti vseh stanov, bo z vso odločnostjo odbilo vsako namero, da bi se le za eno paro reducirale mezde al: pa katerikohi rudar. (Fkirno pritrjevanje.) Naslednji govornik g. Filip Križnik je kot zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze rudarjev stavil zborovalcem več vprašani, med drugim, da-M •bodo rudarji dopustili, da bodo njihovu" otroci pomrl: od gladu, da-h bodo pristali na to, da sami zhirajo, da-li je dopustno, da dobi dT-žava za svojo teritorijalno obrambo zaradi slabe in nezadostne prehrane duševno i-n telesno izhirane branilce, da-li bodo rudarji dopustili, da bo tuji kapital še nadalje nosil bogastvo naše zemlje iz naše države v tujino na račun izstradanih teles rudarjev in družin, in končno, da-li bodo rudarji sta U kompaktno za akcijskim odborom, ga podpirali v njegovem delovanju in akcijah tako odločno kot danes na shodu, da mu dajo pooblastilo v to in naposled, da oodo vse akcije podpirali strogo v mejah zakonitosti. Vsakemu vprašanju, ki ga je Križnik stavil rudarjem, je sledilo burno odobravanje in pritrjevanje. Nato sta govorila zastopnika bojevnikov g. Kuhar iz Trbovelj in g. Jamnik iz Zagorja, ki sta pozdravljala solidarnost vsega delovnega ljudstva, nato pa je nastopil kot zadnji govonrk še g. Pavlin Vinko kot zastopnik trgovcev in obrtnikov. V svojem govoru je naglašal. da je trgov-stvo in obrtništvo prav tako prizadeto po socijialnem udarcu, ki je zadel delavstvo, kot rudarji sami. zato iz vsega srca pozdravlja inicijatrvo za združitev vseh stanov v enotno socijalno-obrambno fronto. Rudarsko delavstvo naj bo prepričano, da bodo našli v trgovstvu in obrtništvu vso podporo v svojih socijalnih stremljenjih, zhasti pa v sedanjih obrambnih akcijah. Končno je spregovoril še predsednik akcijskega zbora g. Pliberšek, ki je dejal, da bo v četrtek 5. julija v Ljubljani razprava radi redukcij, ki jih je TPD odredila. O rezultatu teh pogajanj bo akcijski odbor delavstvo točno obvestil. Rudarsko delavstvo naj bo prepričano, da bodo delavski zastopniki storili vse, kar je v njihovih močeh, da se zadan: socijalni udarci umaknejo, kajti delavstvo in zaupnici se dobro zavedajo, da pomenijo ti ukrepi uničenje vseh dosedanjih že itak skromnih socijalnih pravic in počasno :zhi-ranje delovnega ljudstva v trboveljskih revirjih. (Burno in spontano vzklikanje: Nikoli in nikdar ne!.) Nato je bi! shod med burnimi protesti protL okrnitvi socijalnih pravic delavstvu zaključen. ljanske tekme bo določen v nedeljo v Karlovcu. Po vsej priilki bo to edina priprava za državno prvenstvo. Ilirija je pač dobila povabilo celovškega KAC, da bi se udeležila 28. in 29. t. m. mednarodne plavalne tekme na Vrbskem jezeru, morala pa je ponudbo odkloniti in predlagati spremembo termina, ker se baš ta dneva v Ljubljani vrši seniorsko državno prvenstvo, prvenstvo velja obenem za izbirno tekmo za sestavo državne reprezentance, ki bo 4. In 5. avgusta nastopila v Budimpešti na tro-match.u Jugoslavija - Madžarska - Italija, 8. avgusta pa v Pragi proti češkoslovaški. Tri dni nato se že prične prvenstvo Evrope v Magdeburgu. Nemci so nam predlagali, da bi naša reprezentanca pred tem nastopila proti mestnim reprezentancam v Frankfurtu, Magdeburgu, Leipzigu in Dresdenu, naš savez pa je moral to, za nas vsekakor dragoceno priliko, zaradi prej navedenih reprezentančnih nastopov žali-bog odkloniti. Bil bi to prevelik napor za naše plavače. Z istega razloga savez tudi ni mogel vpostevati predloga Grške, da bi se o priliki balkanskih Jger v Zagrebu vršile plavalne tekme balkanskih narodov' in je predlagal, da bi se to tekmovanje vršilo pozneje v Sofiji ali Bukarešti. 11. in 12. avgusta bo v Karlovcu državno prvenstvo v skokih za junionje in se-niorje, 14 dni nato pa dvodnevno prvenstvo juniorjev v Dubrovniku. Pred tem bomo v Ljubljani videli borbo ilirijanskih in Jugovih juniorjev. Jugovi juniorji so si lani priborili v Splitu državno prvenstvo in se jim klub hoče oddolžiti na ta način, da jih bo za nekaj dni poslal v Slovenijo na Bled in v Bohinj. Na povratku bodo nastopili v kopališču Ilirije. Iliri j and bodo poset vrnili v Dubrovniku nekaj dni pred pričetkom juniorskega prvenstva. 2e 1. in 2. septembra čaka Jugoslavijo težka borba. V Dubrovniku se bo srečala z avstrijsko reprezentanco, ki jo je lani v MilistadJbu premagala. V vseh teh prireditvah bodo zavzeti seveda tudi plavaci Ilirije in ljubljanski prijatelji plavalnega sporta ne bodo prišli na račun, kajti z močno okrnjeno ekipo, ki bo ostala doma, se Ilirija pač ne bo spuščala v borbe z močnejšimi nasprotniki. Novo mesto, 2. julija Dolenjska že precej časa ni doživela takega surovega napada fantov, kot je bil v nedeljo napad v Ursnih selih na gasilski veselici. Občani na Uršnah selih imajo svoje Gasilno društvo, ki prireja vsako leto veselico, da pride do nujno potrebnega denarja za nabavo in popravo gasilskega orodja. Tako je tudi v nedeljo imelo društvo svojo prireditev, ki se je vršila v vzornem redu, le ko je prišlo okoli 10 fantov iz Laz, občina črmošnjice. so bili ljudje takoj vmemirjeni, zlasti še, ker so fan-talind grozili z besedami: i-Danes se borno še tepli pri JaJcšeta. Enega moramo pa ubiti.« Res je prišlo po veselici okoli 23. ure do žalostnega dogodka, katerega žrtev je postal družinski oče, pogodbeni poštar Ko-be Jože. Ta se je vračal od doma nazaj v gostilno g. Jakšeta, kjer se je vršila veselica, da bd podal obračun o izkupičku za prodani tobak. Zunaj pred hišo so ga obkolili fantje sobar Adolf, sobar Franc, sobar Rudolf, Sobar Jože. sobar Albert iz Blaževc, Macele Rudolf iz pajke«, M a ur ser Albert iz Traven dola in Stri cela Andrej iz VTčic. Suroveži so skočili na Kobeta in štricelj Andrej ga je udaril s 70 cm dolgim gabrovini polenom. Sobar Rudolf iz Laz pa je na tleh ležečega sunil z nožem v trebuh. Gostilničar Jakše se je nenadnega napada ustrašil, pa je hitro zaprl gostilno, pretepači pa so pustili pobitega Kobeta in planili proti gostilni ter razbili vsa okna in šipe. Napadalci so prišel po odhodu z junaškega mejdana pogledat ubitega Kobeta, Ki je ležal še na istem kraju opolnoči, nato pa še enkrat zjutraj okoli pol 5. ure. Iz Toplic pozvani orožniki 90 že danes dopoldne aretirali vseh devet napadalcev. Napadalca štricelj in šober sta stara vsak po 25 let in Štricelj je veleposestniški sin, takorekoč edinec, ker sta oba brata v Ka- nadi poročena in imata svoja posestva. Pokojni K obe je bil mirnega značaja in splošno priljubljen v Uršnih selih. Ljudje so tako razjarjeni, da orožniki jedva ščitijo napadalce, sicer bi jih vaščanti linč ali. K obe, ki je bil pogodbeni poštar v Uršnih sehi, zapušča ženo, z dvema nepreskrbljenima otrokoma, v starosti 4 in 7 let ter sestro in mater. Nedelja je bila sploh dan pretepov, pri katerih so bin junaki sami Kočevarjl. Tako je v Stari žagi, občina črmošnjice. prišlo do pretepa v neki gostilni, katero so popolnoma demolirali. Več ah manj ranjenih je bilo ob tej priliki 20 vroćekrvnežev. V Gradišču so se tudi spoprijeli in ravno tako v Poljanah. V takih razmerah imajo naši vrli orožniki zelo težko stališče, prvič, ker jih je premalo, drugič ker so kraji v kočevskih predelih zelo oddaljeni. Top-liške orožnike gg. narednike Slavsa Franca, Miloša Prentoviča in Novšaka Janeza s kaplarji J ere tom Matijo in Vavkenom Janezom je treba naravnost pohvaliti, saj so imeli opraviti z naborom v Toplicah, pa so poleg tega morali intervenirati na štirih krajih .danes dopoldne pa 30 polo-vili vseh devet napadalcev. Iz Litife — Pred otvoritvijo streliiča. Dela pri strelišču, ki ga gradi naša marljiva Strelska družina na ponoviškem svetu nad Ravbargrabnom, se bližajo koncu. Strelišče bo že prihodnje dni članstvu na razpolago Dospele so že tudi puške za ostro streljanje. Vse desetine hite, da za-doste pogojem, ki jim bodo dovolili vaje na strelišču. V nedeljo dne 1. t. m. je imel odbor SD. ki mu predseduje g. Gjaja, sejo v gostilni pri Urški in je določil že tudi vse podrobnosti za svečano otvoritev prvega strelišča v Zasavju. Razni sokolsk: nastopi in razne druge društvene prire- ditve so okupirale vse nedelje v juliju in prvi polovici avgusta, zato bomo otvorili naše strelišče Sele 19. avgusta. Slavnost; se udelefe predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Obenem se bo vršilo tudi nagradno streljanje. V fivarčevi b>sti bo prirejen za občinstvo itrelski piknik z narodno veselico, ki se je bodo udeležile tudi Strelske družine faeh s. sadnih edi-nic. — Ob zaključku šolskega leta. Zaključek šolskega lota je pokazal prav lep uspeh na naši šoli. V razredih so se vršile interne razstave ročnih, risarskih in pismenih izdelkov. Te razstave kakor tudi uspeh: naših šolarjev dokazujejo, da nam je meščanska šola nujno potrebna, saj bo imela tudi dovolj in d< lirih učencev. Krasno sliko domoljubne vzgoje našega nčiteljstva pa je r^ka-rala rakljiična akademija v Sokolskom domu. ki so se je udeležili vsi predstavniki ura :a, organizacij in številno občinstvo. ki spremlja z veseljem delo naše šole. Uvodno resedo v pes iško izbranih besedah je spregovoril šolski upravitelj g. Rostoha-, 7.a tem pa so nastopili šolarčki od otroškega vrtca pa do VT. razreia. Na sporedu s;) bile pevRke točke, deklamacije, prizori, recitacije m telovadba KOLEDAR. Danes: Torek 3. julija katoličani: J*e-liodor. Nada. pravoslavni 20. junija. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Carica Katarina Kino Dvor: Zapad krvavi. Kino šiška: GoepodiSna poročnik DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Kuralt, CrospoFve*?ka cesta 10 in Sušnik, Marijin trg 5. 3xnod aita Mi kmetje beremo bolj nedeljskega »Slovencu« in zato prosim uredništvo, rwj ta prispevek uvrsti v nedel jsko xtc\'ilko. Po »Slovencu* se prepirajo meščani, železničarji in drža\9ni uradniki o redukciji in znižanih železniških kartah. Po\-prcčno dvakrat, trikrat na leto moram tudi jaz po železnici. Včasih moram peljati ženo ali otroka v bolnišnico, VČatih me kliče kakšna oblast v Ljubljano ali na okrajno glavarstvo, torej po železnici moram. In kaj sem do sedaj vedno doživel? V kupe ju, v katerem sem se vozil, sem bil po navadi samo jaz, ki sem plačal celo vožnjo. Vprašam pa vas, ali moramo samo mi kmetje nositi vso težo dajatev d^/a^•t. ko vendar najmanj zaslužimo in ae na* posel zaenkrat najslabše izplača Naia p ffštva so sicer zanesljiva jamstva d tigove in davke, živimo slabo, olaiša\' pa nimamo nikjer Bridko mi je bilo zadnjič, ko sem se vozil od Radovljice do Ljubljana in sem pošteno poravnal za vožnjo tistih 21 EHn in prav toliko nazaj. Ne rečem* ako se ubog železniški delavec vozi semintja s prosto železniško, karto, saj je nemara še večji revež kak >r jaz. Privoščim tudi študentu in trgovskemu potniku, ki vandrata od kraja do kraja. Ta dva ne bosta napravila škodi > riavi. — Toda. da gospa, ki pride \' svili in \' nobel klobuku mimo mene, ubogega potnika, lastnika polne karte v .> razredu, ter jo ubere v žametasti 2. ali 1. razred, ker ima režijsko ali polovično vozovnico - to. jaz, kmet, ki vse plačujem in moram vse sproti plačati — to težko razumem' »Slovenec«, 2-t. jun; j.t Ta »Kaj pravitet ni zrasel v Radovi jI-cf, temveč v zelniku v Kopitarjevi ulici. S tem se hočejo samo prikupiti km tul Kmet, če stoji pred vlakom, se ne b > šele oziral okoli, kdo vstopi in r kateri raz red in kdo je V s\*ilo oblečen. tem\'cč bo gledal, da se hitro spravi v VOZ, da ne zamudi vlaka. Čudno je tudi, da to pO mnenju »Slovenca« samo železničarske dame v svilo oblečene. Torej na tak način ni treba niti legitimacije več, ker zadostuje samo to, da se oblečejo žene v s\%ih>. potem se lahko vozijo v II. razredu, knmor jih bo volja. Morda se bosta tudi Frtavčku Gustl in Kurenčkuva Seska še kaj oglasila, če nista astn slučajno tudi ona dva železničarja! Več aktivnih in upokojenih železničarjev. 25 letnica viškega Sokola Po lepi uvodni svečanosti vi&kega Sokola z vprizoritvijo tragedije »Tugomer« so se vršile včeraj popoldne oh 18. društvene tekme ženskega naraščaja Tckmnva-le so v prostih vajah, v teku na 60 m. v skoku v daljavo, v skoku v višino ▼ metu žoge. Vseh dosegljivih točk je Kilo 50. Tekmovalke so dosegle ra/meroma lepe uspehe, ako pomislimo, da jim jc bil čas za sistematično ve/banu- telo kratico odmerjen. Tekma je pokazala vzorne, disciplino ter ie sodniški zbor iTOJO 1 alo-go lahko rešil. T "sneh: tekem žensl oga naraščaja so naslednii: od .V) dosej' vih točk je zajedla 1. mesto Jamnilcar *iica 45.5 točk. 2. Žigon Sada 42.50, 3. J«1 :er-šek Nada toek I spehi so razmeroma zadovoljivi, le udeležba bi morala Siri večja. Danes popoldne tekmuje moški r »ra; ščaj ;n *icer v prostih vajah, v metu >.ro-gle. v teku na 100 m. v skoku \ dal avo in v skoku v višino. Začetek tekme ob 1R. na letnem telovadišću. V nizu nadaljnjih jubilejnih iveč tao-sti bo na praznik sv. Cirila in Metoda 5 t, m. ob pol 21. telovadna akademija, pri kateri nastopijo vsi društveni oddelki, med nj-imi tudi naraščaj jezdnega odseka. Vse vaje za telovadno akademijo so sestavili člani ;n članice \ aditeljskega zbora sami. Akademija se bo vršila na lepo razsvetljenem letnem teluvadišču. Spored akademije je naslednji: 1. mošlca deca: vaje s sabljami, 2. ženska deca: »Pozdrav Gorenjski«, 3. moška deca: »Pastirčki«, 4. ženski naraščaj: »Gor čez izaro«, 5. moški naraščaj: zmagoslavni pohod iz opere »Aida«, 6. ženska deca: Kuharčki. 7. moška deca: vaje s kopji, S. članice: Gavotta. 9, člani: vaje z gorečim: kiji. Že sam spored jamči za lep telovadni užitek ter bodo vsi posetniki akademije prišli na svoj račun Vse prijatelje viškega Sokola vabimo, da v čim večjem številu posetijo prireditev in s tem izkažejo priznanje viškemu Sokolu za njegovo 25-letno delovanje za vzgojo paš« mladine. — Ljubljanski Sokoj ponovno opozarja svoje RanAtvo. da sprejonia prijave za pokrajinski zlet v Zairreb <>amo še do 5. L m. in eicer do 17. ure. Na poznejš? prijcive ee tev 14? »SLOVENSKI NAROD«, ctoe 3. jrtrja 1934 Stran 3. Danes zadnjikrat velefilm mo- m n sj ^ numentaine vsebine z Elizabeto " 7/m W\ mi%_J J\_ Bei g iiet'__ KATAR1M Sijaj in razkošje ruskega dvora. Preteklost svetovne slave vstaja pred nami. ELITNI KINO MATICA- Predstave danes ob 4., 7. Vi in 9-V4 uri »večer. NOV ZVOČNI ŽURNAL SENZACIJONALNE VSEBINE. DNEVNE VESTI — Promocije. Na zagTefoSki imivenn so bili prorrK>virarii za dWcborja prava Dragotin Baje in Rudolf Juran. za doktorja medicine ne Josip Kajfež. — Obmejna straža in planinci. Večkrat tv» docaja, da se planinec ne pokorava pozivom gTaniČarjev ter pride zaradi tega do neiiubih incidentov. Paragrafa 15. in 17. zakona o obm^uii četi določata, da morejo graničarji ob opravljanju svoje službe na meji ustavljati limdi. naopi prihajajo *xi-koderkoU. Ustavljanj se vrši 6 pozivom letojc. Na ta poziv je vsakdo brezpogojno dolžan 'jstaviti se m ee grani carjevemu *jo-velm pokoriti. Kdor napade ali zaprečuje graničarja pri izpolnjevanju njegovih dolžnosti, se kaznuje po odredbah vojašk^ea zakonika. Planinci, bodite vljudni z obn.pj-rrimi stražami. Članska izkaznica SPD zadostuje za legitimiranie. P^ed odhodom v pla-nin^ se prepričajte, ako ste že poravnali članarino za tekoče leto. — Živahen tujski promet v Hrvatskem Primorju. Iz Srednie Evrope prihaja vsak dan v Hrvatsko Primork mnogo letovišča r-|ev. V nedeljo je prispelo na Siušak nad 1000 letovisoariev, ki so se odpeliali na razne kraje Hrvatskega Primorja in Dalmacije. Parni k >Prestolonasl ednik Petere je odpeljal v ned^r* e Sašaka okroc 500 letovišča rjev. pamik »Kraliiea Marijac jih je na pripeljal 380 na Saisak. — Prijave državnih upokojencev za prejemanje dravinjskih doklad. Dravska finančna direkni?a v Ljubljani obavlja: Finančno ministrstvo je Izdalo pod št. 700-11. 16. junija odločbo, da bodo morali državni ur^koroervri (upokojenke), vdove in sirote državnih usražbenoev v bodoče v svrho kontrole pr*f!agtfwri finančnim direkcijam predpisa np priiavp za prv-temanje drag:ej^kih d okla d samo p-nkrat na leto in sicer \sako leto v začetku oktobra. V aprilu jim tor^j odslei n? bo v^č treba predlagati teh prijav. — Tradicionalno romanje k ruski kapelici pod Vršičem. Kakor vsako leto. se napo* v> ruski emigranti tudi letos k ruski kapelici pod Vršičem, kjer bo v nedeljo 8. t. m. ob 10, slovesna služba božja, ki jo bo opravil zagrebški metropolit Dositej. R iska Matica vabi tudi Slovence k tei spominski svečanosti. — Nov £rofo. V Kranju je včeraj za vedno zatisnil o?i znani veletrgovec z vinom in posestnik g. T van G r a i s e r. Poleg žalujočih svojcev zapušča mnogo prijateljev, ki ga bodo t-žko pogrešali. Pogreb bo jutri ob 17.3<1 na farno pokopališče v Kranju. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem našo iskreno čaožalje! — Vse planinske koče in vsi planinski domovi SPD so od 1. julija dalje stalno oskrbovani t^r vabijo planince k obilnemu pose tu. — Delo dobe. Borza dela v Ljubljani sprejme za takoj brivca, prvovrstnega strojnika za parni valjar, 2 zidarja, šoferja, čevljarja modelerja, steklarja pihalca, izdelovalca srebrnih predmetov, izdelovalca gumbov, zobotehnika in keramika modelerja. — Vreme. Vremenska napoved pravi, d a bo deloma oblačno, zmerno toplo vreme. Včeraj je deževalo v Beogradu, Sarajevu. Skoplju in Splitu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 28, v Ljubljani 2-6.8, v Zasrrebn in Skopljn 26, v Mariboru 24.5, v Beogradu in Sarajevu 21. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.7, temperatura je znašala 12.7. — Grozen zločku V Beraveih blizu Broda je bil storjen v noči od sobote na nedeljo grozen zločin. V tej vasi živi *e več let star čudak Matija N en ado v i č. Sosedje so se ga izogibali, samo 231etnl Gjuro Vukaeo-vlč se je družil z njim. V soboto ponoči je na počil v Čudakovi h 161 strel. Prihiteli so kmetje in našli starca pod oknom s prestreljenimi prsi. V nisi je Vukasovič kričal, naj se mu nihče ne približa. Kmetje so poklicali na pomoč orožnik«' rn ker je Vukasovič streljal iz hifte, so začeli streljati tudi oni. Pozvali so Vukasoviča. "naj se vda, pa je odgovoril, da je sam car in da je hiša njegov dvorec. Malo pozneje je pa zatrjeval, da je knez Konstantin. Ves dan so oblegali hišo in šele zjutraj so orožniki s pomočjo gasilcev prisilili Vukasoviča. da se je vdal. Pri zaslišanju niso moeli dognati, alt je norec ali simulant. — Nesreče in nezgode. Vesti, da so se razne osebe poškodovale pri obiranju čresnje ali lipe, nočejo prenehati. V ljubljanska bolnico pripeljejo vsak dan nekaj takih ponesrečencev. V Dev. Mariji v Polju je padel z drevesa 91etni sin delavca Stanko Tesar in so je pri paden poškodoval na levi rnki. Karmen Kršan, 121etr»a hčerka zasebne uradnice v Kranju, je padla s črešnje in je pri tem dobila težke notranje poškodbe, 131etni Peter Kozina, sin posestnika v Ribnici, pa je padel z lipe m se poškodoval na levi nogi in desni roki. Potujoča muzikant inja Muller je tak<. nesrečno padla z voza, da si je nalomila rebro. — Kam pripelje strast zagrizenih kibi-rev. V Teslicu so imeli v nedeljo prvenstveno nogometno tekmo med Hrabri in SK Union. T^kma je bila zelo burna in ponovno je prišlo do spopadov med kibici obeh klubov. Zmagal je ŠK Hrabri in zvečer so se sestali pristaši tega kluba v krčmi, da bi proslavili zmago. Prišlo pa .ve do prerekanja, ko ie vstopila v kremo skjpina premaganega kluba. Naenkrat so ugasnil3 luči, vrocekr»ni športniki eo se spopadli in ko so prispeli orožniki c^o našli na tleh mrtvega kroiđča z razparanim trebuhom. — Prste mu je zdrobilo. Ivo Žunberger, 15Ietni sin posestnika v Lanišču pri Šmarjah, je včeraj pomaeal pri nakladanju sena. Konj. ki se je ves čas otepal brencljev, je bil nemiren in je nenadoma potegnil. Nesreča je hotela, da je kolo težko naloženega voza šlo Ivanu čez levo nogo in mu popolnoma zmečkalo prste. — Blaznež zaklal svojo ženo. V nedeljo ponoči je Dragotin Furst v Zagrebu zaklal svojo ženo Doro. Ko j« prišel domov, je žena ie spala. Vzel je velik kuhinjski nož in ji ga zasadil v prsa. da se je zgradila predenj mrtva. Mož pravi, da je bilo tako sojeno in da je 6toril samo to, kar je bila že določila usoda. Pripoveduje tudi, da se mu je bila žena izneverila. Vse kaže. da se je možu zmešalo. Iz Ljubljane —lj Delo v Ljubljanici še vedno počiva. Dopoldne je še tekla voda čez jez v zapiti del struge. Ker je voda v Gruberjevem prekopu še visoka, pritiska tem višje od ustja prekopa navzgor po Ljubi jamči.ii strugi. Danes je segala še vedno do vzpe njače pri trimostju. Sele čim se bo odtek'a voda v spodnjem delu struge, jo bodo lahko začeli črpati iz gornjega dela, Ua bodo usušili strugo In začeli delati. Prkakt-vati je bilo, da bo voda upadla že včeraj, a Ljub!;"; :čini pritoki so še vedno iova jali velike množine vode. Morda se bo vreme ustalilo vsaj zdaj, v juliju, k! je najt olj suhi mesec v Ljubljani. Kesnih skrbi glede dovršitve začetih del v najkrajšem času o i, saj so že pri koucu. —lj Križišče Aleksandrove in B'eiwe;-sove ceste je povsem zaprto za voz'ji promet. Doslej, ko so delali na križišču samo delavci mestne plinarne, je bilo še odprto z Aleksandrove ceste, zdaj pa fca Ii od te strani ni izvoza. Na križišču ko~>ljejo temelje nnvega tlaka. Tlakovanje križ sči. spada k prvemu is- ku rrstp. v* Hn brnaju tlakovan, nakar lo "nl'nr!,'; ^rneri odsek, to je cesta med Gregorčičevo ulico in Tržaško c< sto. Cestišča še ne asfaltirajo Doslej so še vedfno asfaltirali hodnike v stranskih ulicah ob Bleiweisovi cesti, zato še ne delajo na cesti. Ves odsek iftnk-r asfaltirajo v dobrem tednu. —Ij Kurjevašk„ j^vna ura ima še vedno muhe. K sreči jih ljudje že dobro poznajo ter se ne zanašajo na uro. Kako bi se tudi naj zanesli na njo, ko včasih kaže na eni strani, da je poldne, na drugi pa. da je šele devet! Kurjevaščani so šele po tej uri zvedeli, da za Kurjo vas ne velja srednjeevropski čas ter da znamenita ura stoji baš na meji, kjer začno šteti ure drugače kot v Ljubljani. Zdaj se ne čudimo več, zakaj so odnesli to imenitno uro od tromostja na karlovški most. a— ii mi — Danes senzacionalni velefilm divjega zapada ZAPAD KRVAVI Napeti boji z roparji, divni konji in junaštva. ZVOČNI KINO DVOR. Predstave danes ob 4., 7. in 9. Cene 4.50 in 6.50. _lj Manjših stavbnih del letos m* mnogo. Vedno pa še prezidavajo trgovske lokale, čeprav ne več tako, kot prejšnja leta, ko smo začeli v Linbljani velikopotezno modernizirati lokaJe. Te dni prezidavajo trgovski lokal, kjer je bila dosedaj manufnk-t ime trgovina, v Prešernovi ulici 54. — Pročelij so letos klnib vsemu obnovili že precej, zadnje Pase celo pri treh hišah Pred škofijo, včeraj so pa zidarji postavljali oder bo dvonadstropni hiši na Mestnem trgu 12, da obnove pročelje. — Med večje prezidave je prištevati adaptaciiska dela v Souvanovi hiši (dvoriščnem krilu) na Mestnem trgu. —lj Dospeli davki. Davčna uprava Ljub-Mana-meeto razglasa, da dospe v ITI. četrtletju 1934 v plačilo 1. j-dija III. Četrtletni obroki zgradarine, pridobnine, rentnrne, družbenega davka, davka na ri,jN>zenjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice. 25. avgusta pa prvi polletni obrok zem-Ijarine. Prizadeti davčni obveaanci se opo-zariaio, da te obroke v lastnem interesu poravnajo pravočasno, najkasneje pa do 15. avgusta, lj— Naša deca na počitnicah v Kraljevici. V ponedeljek '2. t. m. je odšla I. kolonija »Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani-? na počitek v > Doc i i dom Franje Tavčarjevem v Kraljevice pod vodstvom odbomice gospodarice g. M. Gas perli nove in nadzorstvom gdč. učiteljic V. Schottove in D. Bel-letove. Vseh kolonistov je 140, ki si bodo krepili zdravje v krasnem domu tik morja na solneu, morskem zraku in se kopati v sinjem morju! Za II. kolonijo, ki odide 2. avgusta t. 1. v Kraljevice, je še prostora za nekaj otrok in odraslih. Vse informacije od 15. t. m. vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 18. v društveni pisarni. Rimska oeeta št. 9, pritličje, d ^sno. —lj Na državnem konservatoriju v Ljubljani so bili diplomirani koncem šolskega leta 1933—1934 naslednji gojenci: srednjo šolo državnega konservatorija so dovršili: Drmota Anton (solopetje), Galla-tina Reinhold ("klavir),) Gnus Mira (solopetje), Rudolf Vida (solopetje). Visoko šolo državnega konservatorija: Marčec-Olnp Mara (solopetje) in zebre Demetrij (skladba). Na peiagoškem oddelku državnega) konservatorija so diplomirali Drmota Anton (petje), Mihelčič Alojzij (petje in skladba), Mucha Božena (klavir), Novak Justina (petje). Potočnik Peter (petje). Trost Milena (petje). Vsem navedenim absolventom naj iskrene je čestitamo! —lj Društvo >Soča< obvešča tov. člane, da ie preminul njegov dolgoletni član Josip Fabjančič. kapitan v pokoju. Pogreb bo jutri ob 16. z Vrazovega trga 4 na pokopališče k Sv. Križu. Članstvo se naproša, da se pogreba polnost evilno udeleži. Pokojniku blag spomin, niegovim svojcem pa nase iskreno sožalte! lj— Zameniano. Od sobote na nedeljo ponoči je bil v kavami Tabor na Tabor j za-menian moški plašč eoverkot. Lastnik se poziva, da plašč takoj vrne. nakar dobi zamen j a vee svojega. —lj Mlada papiga se je zatekla. Lastnik jo dobi v upravi >Sk>v. Naroda«. —Ii Obesila se je. Policijska jprava je bila včeraj telefonično obveščena, da sv* je v Orni vasi št. 197 na Barju obesila 19letna posestnikov hči Marija V. V Orno vas sta ee teko j odpaliaia policijski adravnik dr. Avraanovie m dežurni uradnik Grvajjarič. DekJe je bik> že mrtvo. Komisija je samo ugotovila, da se je v seniku obesila na konjsko nado. Marija je še zjutraj peiiaJn v mesto mleko, po povratku pa je bila zeio otoma. Kmarki so jo domači našli obešeno. Domnevajo, da je vzrok nraarečna ljabezen-—lj Dve nesreči. Marija Pirfa, 43letna delavka H Ljubljane, je smoči pripravljala večerjo. Ko je pogledala v štedHnEk, ji je plamen nenadoma pmimil v obraz in so jo hndo opečeno prepeljali v holnioo. — Posestnik na Galjevict 671etni Jakob Ster-le, je oadel z voza ta dobfl notranje poškodbe. Pri hemoroidalni bolezni, z&gatenju, natrganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, cesto tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »F ran z Josefo-ve« vode. »Frani Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz škofje Loke — Ovoritev kopališča OD je bila spričo lepega vremena v nedeljo dopoldne zelo živahna. Poleg domačinov kopalcev, ki so skrbno urejene kopališč ne prostore dodobra napolnili je prispelo k otvoritvi mnogo gostov rz sosednih vasi. pa tudi precej Ljubljančanov »mo opazili. Pri otvoritvi je pridno igrala domača godba, nad kopališčem pa je vihrala državna trobojka. Vooa je bila zelo prijetna. Kopališče bo sedaj redno odprto in oskrbovano. — Povrate k Sokolov Iz Sarajeva. V nedeljo pod noč so se vrnili iz Sarajeva škofjeloški Sokoli, ki so se u<1eležili tamkajšnjih velikih sokolskih manifestacij in nastopov, škofja Loka je poslala na zJet okros 20 Ijndi, ki so prispeli domov polni navdušenja za visoke sokolske smotre. — Pogreb Antona Ceonarja. Dolg žalni sprevod, ki se je pomikal v nedeljo popoldne izpred hiše žalosti na domače pokopališče v Zabniei, je bil najlepši dokaz velikega spoštovanja, ugleda in priljubljenosti gostilničarja, trgovca in posestnika g. Antona Cegnarja med širokimi vrstami prebivalstva doma kakor tudi drugod. K pogrebu so prispeli mnogi prijatelji in znanci z malone vsega Sorskega polja, posebno častna pa je bila tudi udeležba iz škofje Loke, ki je imela v pokojnika svojega najboljšega sodelavca in prijatelja. Seveda Bo bile na pogrebu zastopane vse domače gospodarske Korporacije, pa tndi sokolstvo je izkazalo bratu-postenjaku svojo poslednjo čast in spoštovanje. V sprevodu so nosili mnogo šopkov in vencev prekrasnega cvetja, pogrebne molitve pa je opravil žabniški župnik g. Verce, nakar so položili v zemljo ostanke predobrega človeka, gospodarja in narodnjaka, ki mn bo ohranjen med nami trajen spomin ! Gasilska slavno«t, ki je bfta napovedana za nedeljo dne 1. julija, se ni vršila zaradi tebničnih zaprek m dežja, ki je r soboto in nedeljo dopoldne motil delo in priprave za slavnosti. Sreča v nesreči je, da bodo imeli domači gasilci dovolj prilike za zadnje priprave in da bodo lahko izpopolnili do nedelje S. t. m. vee točke svojega programa, ki obeta občinstvu vse polno zabave ki veselja. Iz točnih navodil smo posneli, da je prijavilo mnogo sosednih čet svojo adeležbo, tako da bo nedelja pravi praznik gasilstva v škof ji Loki. Cuje se tudi, da bodo počastili to slavnost najodličnejsi predstavniki gasilstva iz Ljubljane, a morda tndi ban dr. Marusič. škofjeloška javnost bo pa na dan proslave gotovo znala gostoljubno sprejeti odlične goste, gasilce in droge poset-nike od blizn m daleč. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 V torek in sredo ob 7. in 9, uri, v Četrtek ob 5^ 7. in 9. uri zvečer vesela vojaška komedija Gospodična poročnik z Eri Bosovo, Harvjem Liedkejem in Ti borom v. Halmayem V dopolnilo nov Foxov zvočni tednik Pride! S. O. S. LEDENA GORA Iz Metlike — VkJovska sejmlca. Obeh novih letnih sejmov v Metliki se je prijelo ime sejm'-ca. ker so bolj slabo obiskani. Tndi zadnji sejem je potrdil ta izrek. Malo živahnejše je bilo na zadnjem živinskem sejmu, kamor je bilo prignanih 70 teiet, 202 junici, 346 volov, 2 bika, 172 krav in 150 praćicev oziroma je toliko prodaj bilo registriranih, dočim je bilo prodane gotovo še enkrat toliko živine, ker se znajo kupci in prodajalci prebrisano odtegniti prijavi, da jim ni treba plačati predpisane takse. r>an je bil zelo vroč m so ljudje pridno segali po hruškah, ki so se prvič pojavile na u ga. — Uzmovtčj na de ki. Preteki! teden je bilo izvršenih v Metliki več manjših tatvin, a tudi drugod so neznani uzmoviči skušali krasti in celo vlomiti v lokale, vendar pa so jih pravočasno prepodili. Kljub vsemu pa niso ostali praznih rok, temveč so pri trgovcu Fuxu nkradli par pušk in nekaj blaga, pri mizarju G-uštinu precej orodja in pri mesarju Gerbcu nekaj kož. Orožniki so noč in dan stikali za tatovi in slednjič prijeli v Črnomlju nekega Steva Kegleviča iz Plavcev, ki je skušal prodati ukradene kože. Tatu so seveda izročili sodišču. Pozneje so v dveh podih našli skrito tudi ostalo ukradeno b1 so in ga izročili lastnikom — Kolpa je oživela. Po dolgotrajnem deževnem vremenu je sedaj zajela prava tropska vročina vso Belo Krajino. Topl'aa Kolpe je čez noč porastla za 4 stop. C :u je imela v nedeljo 20, a v torek že 24 st. C. Ni torej čudno, če so bregovi Kolpe oživeli In če vsi hite v priznano i iravil-no vodo, da si v njej in na toplem solneu utrdijo zdravje in se znebe bele zimske polti. Pomen Dolenjskega doma Spomenica g. Rudolfa Badjure — Vrnimo Dolenjski upanje in pokažimo, da smo jo začeli upoštevati Ljubljana, 3. julija. O smučarskem klubu »Polž« so zadnje čase večkrat piše, pa tudi govori. Sirijo 9e vesti, da grade tam nekje na Dolenjskem prvi smučarski dom, toda ljudje večinoma še maje jo z glavami, češ, saj to ne more biti nič resnega, ker ao pač vajeni presojati Dolenjsko samo kot deželo cvička. Toda stvar postaja resna in dobiva značaj sistematične, široko zasnovane akcije, ki bo mnogo koristila ne samo Dolenjski. temveč vsej Sloveniji, če jo bodo rudi na merodajnih mestih prav razumeli in presojali. Poročali smo že. da se je z vso vnemo zavzel za organizacijo smučarstva in tujskega prometa na Dolenjskem tudi naš priznani strokovnjak g. Rudolf Badjura. Zdaj je sestavil obširno, v vseh podrobnostih utemeljeno spomenico o pomenu Dolenjskega doma pri Sv. Duhu nad Višnjo goro, tega prvega smučarskega doma, ki ga je začel graditi SK. Poli. G. Badjura pravi v svoji spomenici med drugim: »Pred vojno in vso dolgo vrsto let po njej se za Dolenjsko v tujsko prometnem pogledu ni nič kaj prida storilo. Za njo so bile od nekdaj samo lepe besede in še te zelo redke, dejanj pa malo. Tudi v višnjeg orske m okolišu, ki nudi za tujski promet toliko lepih pogojev, bi ostalo še nadalje vse lepo pri starem, da se ni zganila mala družba iz Ljubljane, ki je pognala »polža« in začela graditi prvo večje dolenjsko ruristovsko gostišče Dolenjski dom pod Sv. Duhom (639 m). Poznam dobro v splošnem vso Slovenijo, rudi pretežni del Dolenjske, posebno okolico Višnje gore. V prijetno dolžnost si štejem potrditi, da so bile tu lopate na pravem mestu zasajene, da je namen lep, dober in postavljen na zdravo podlago. Po treznem prevdarkn vseh okoliščin pa si dovoljujem pripomniti, da bi bil umesten še en korak, ako hočemo prav popolnoma zagotoviti zdrav obstoj in razvoj Dolenjskega doma ter skoz to važno turistično postojanko ugladiti tudi pot tujskemu prometu v Višnjo goro. Stično in Krko ter naprej po lepi Dolenjski. Ta tretji nujen korak je cestica s Peščenika (437 m) na Pristavo (547 m) proti Dolenjskemu domu. Za pojmom cesto pa tudi »cestico« tiče navadno v ozadju težki sto-tisočaki, če gre za realizacijo. Izrecno in takoj spočetka pa tu povdarim, da ta načrt izdaleka ne meri na tako visoko, temveč precej skromnejšo vsoto, približno le na okrog 20.000 Din. Ne gre namreč tu za gradnjo nove ceste, nego le za popravo, izboljšanje, ugladitev že obstoječe, komaj pičel 1-5 km dolge vozne poti z vrha Peščenika do Pristave. Vozni pot s Pristave v Za vrtače teče z neznatnimi izjemami lepo po ravnem skoz senčnat gozd. Krasna promenada! Ta pot je že sedaj za navaden avto sposoben. Le na par mestih bi ga bilo dobro še malo izboljšati. Z zgraditvijo te cestice bi se povečala rentabilnost Dolenjskega doma za najmanj 50%. Mimo tega bo Dolenjski dom kaj primeren in pripraven za šolske izlete. Dolenjski dom bi bfl avtomobilistom dosegljiv iz Ljubljane v pičli ori, saj je do Zavrtač pod njim samo 28j8 km. Dolenjski dom bo odličnega pomena za zimske športnike. Obrnimo se kamorkoli iz središča Slovenije Ljubljane, nikjer ne dosežemo tako hitro z avtomobilom tako imenitnega smuškega sveta z gladkimi vežbališči in promenadami, kakor pri Višnji gori: na Lobčku, na Gradišču m pa pri Sv. Duhu, ki bo imel res Iz Celja —c K reševanje na Starem gradu bosta priredili moška in ženska podružnica Dru*be sv. Cirila in Metoda v Celja v sredo i t m. ob 20.30. Poleg kresa je na sporedu tudi govor in petje združenih moških pevskih zborov Celjskega pevskega društva. Oljke in Celjskega zvona —e Prevoz trupel Avgusta Pacchlatfa in Alojza Kneza. Trupli celjskih indu-strijcev gg. Avgusta Pacchiatfa In AK>*»a Kneza, ki sta se v soboto ob 21.30 pri avtomobilski katastrofi v Kanalu v Trstu smrtno ponesrečila, bodo v sredo 4. t. m. prepeljali v Celje. Ura pogreba bo £t določena. _c v celjski bolnici je umrl v solM»- to petletni železničarjev sinček Kar-d Vanovšek i« Nove vasi pri Celja. —o Team celjskih akademikov : old boy 8K Celja 4;2 (1:1). V ponedeljek proti večeru je bila na Glaziji odigrana prijateljska) nogometna tekma med celjskimi akademiki in oHTbovskim moštvom SK Ce-l)ja Akademiki so zasluženo zmagali v razmerju 4:2 (1:1). Tekma je biht prav zanimiva m fair. Igra je bila v prvem po:-časn izenačena, v drugem polčasu pa bfli akademiki v lahki premoči. Goli za akademike so padli v 32. minuti prvega ter v 10., £4. (lastni s?ol oldbovev) in 35. minuti drugega polčasa, gola za old bor pa v 18. minuti prvega In v 18. minuti drugega polčasa. Tekmo je sodil g. Ochs objektivno in točno. Gledalcev je bilo okrog 200. Z Jesenic _ Zaključek soškega l«*a. Mežčanđka Šola je zakij-očTlo šoteko leto na Vidov dan s proslavo narodnega pravnika, m razdelitvijo eotefci spričeval. Ob koncu Šolskega leta je bilo vpieanih na zavodu 367 učencev in 'Jčenk. Prvi in četrti razred sta bila po številu najmočnejša m ie zaradi prevelike-2a števila učencev m oremaJega prostora znatno trpel pouk. Od 367 učencev in učenk jih je> z uspehom zaključilo šoteko leto 280 in sicer 38 z odličnim uspehom. 150 & prav dobrim in 93 z dobrim uspehom. Popravni izpit ima 71 učencev ki 'ičenk. Padlo Jih je 12. Završni izpiti (mala matura) so ee vršili od 12. do 18. junija. Priglasilo se je 21 učencev in 23 učenk. Od 44 jih je napravilo izpit 41 in sicer: 14 z odliko, 21 s prav dobrim in 6 z dobrim uspehom. Popravni izpit imata dva učenca, eden pa iz-oita ni napravil. Popravni izpiti se vršijo 30. in 31. avgusta. Vpisovanje je 1.. 2, in 3. septembra. Starši dobe tiskana navodilo v šolski pisarni. — Šolska deca na počitnicah. Kot že več" let sem, tako ie šlo tod i letos večje število šolske deoe letovat na planino Uskovnico lično urejeno čedno, prostorno gostišče sredi med najlepšimi prostranimi vežbališči na planinskih senožetih. Saj je res, da imamo v isti bliiini Ljubljane rudi druge smučarske prilike, toda urejene niso tako lepo in ni tik ob vežbališčih primernega lokala za postrežbo velike množice vedno lačnih in žejnih smučarjev. Pa poreče kdo: Dolenjska ne pozna hude zime in debelega snega. Tudi tem govoricam in domnevanjem jc 'ahko oporekati. Višinska razlika med ljubljanskim dnom (300 m) in Sv. Duhom (629 m) je že znatna in izdatna dovolj, plasti snega so tu zgoraj na vsak način debelejše, nego po dolinah in pri Liubljani. Toda na nekaj nevedni neverni Tomaži ne pomislijo, da imamo namreč tukaj gladke, širne, voljne planinske senožeti in promenade brez vsake trde, robate podlage, brez vsake objektivne opasnosti za smučarje, ker so bile vse krašnje in kočniki (skale) izruvane, potrebljeno vse urmov-je in odstranjene vse druge ovire. Na takem svetu zadostuje že samo eno ped debel prh snega za rajanje smučarjev, dočim mora pusti drugod že najmanj nad koleno ali do pasu debelo snega, da Je smuka sploh ugodna. To je torej tista razlika, ki odlikuje smuko pri Sv. Duhu in drugih visjegorskih ve/bališčih in izletih pred drugimi in to bo gotovo in vedno vleklo, tudi če bi bile snežne prilike okrog Ljubljane še tako slabe. Meliorira] sem letos ves okoliš Sv, Duha. dalje na Prelogih, med Kriško m Novo \asJo, istotako po Gradišču, po Sruli nad Veliko Loko in na Lobčku. Ni bilo sicer to se razbobnano po časopisih, toda letošnja zima bo že pokazala to veliko razi.ko in prednost višnjegorskega smuškega sveta od drugih krajev. Dolenjskemu domu je zasigurana celoletna sezona, tako zimska od prvega prha snega, kakor spomladanska (šolski in drugi izleti), po leti (letoviščniki. pa.sanri, cerkveni shodi) in tndi jesenska (izletniki, poihanje). Cestica s Pristave čez Pe-ščenik v Višnjo goro bi nudila obiskovalcem doma na povratku lopo, varno smuko, obenem pa tudi prijetno, kar 2.5 km dolgo sankališčc. Tudi take športne ugodnosti zastonj iščemo v tej bfižmi Ljubljane. Ne morim se menda, ee rrdim, da r>e bo trajalo dolgo, ko »i bo v tem lepem kraju postavil ta ali oni lepo vilo in tako bo postala vas Za vrtača sčasoma mikavna tujsko-prometna kolonija. Prej a!i slej bo morala dobiti ta vas. ki leži ccntramo med vasmi Pristava. Kriška vas, Nova vas ter iHah m Veliki Vrh je, tudi šolo in tako se bo začela v»a oklica Dolenjskega doma gospodarsko in knlttrroo dvigati. Pri vse; stvari pa ne gre samo za Do-lenjsk. dom, istočasno ko gradimo Dolenjski dom. že ustvarjamo obenem dobre pogoje isto tako za boljše blagostanje okoliškega kmetskoga prebivalstva, za razvoj tujskega prometa v ViSnji gort, Stični, na Krki m že rudi utiramo pot avtomobilskem« m drugemu sp>lo£namu prometu skoz romantično doc no ob Kršii proti Dolenjskim toptieam in NoveiM mestu.« Svojo spomenico, ki bo izročena na merodajnih mestih, zaključuje g. Rudolf Badjura z besedami: »Ne pozabimo resnice da je bila Dolenjska vse doslej v :n$-skeprometnem oziru res zanemarjena m so šla vsa sredstva samo za gorenjske ln druge kraje. Vrnimo Dolenjski upanje, m pokažimo, da smo jo zaceli upoštevati m vemo ceniti tudi te kraje. Ne čakajmo I« ne odlašajimo! nad Bobhijgko Srednjo vasio. Sa tej lepi in prostrani planini ima rmWtWfc dosti prilik* za zabavo m razvedrilo. Tam uživa krasen razci'^d na Trisriarvako pogorje, na Črno prst m na Boc&tm. Tam ima za nizko osno vso oskrbo, predvsem v zadostni količinu dobro planinsko mleko, ki ga doma Ve redko dobi. V bodoče bo vodstvo rniarfineke počitniške klonije akišak> zgraditi lasten rnte-dinski počitniški dom v pkmfciah, ki ga bo upravljal poseben konzorerj. Upamo, da bo človekoljubno akcijo s pnm. dotacijo podprla tudi j T*-ruska mestna občma, ki bo tako največ storila za slabotno in siromašno deco. ki ji bo s tem otno^ocTki počitnice v osrčju planin, kjer se bo odpočBa ter duševno in telesno okrepila. — Pogreb tragično ^memm^mahbmm Petra Horvata, efna ugledne družine z Javomika, se je vršil v soboto izpred hise žalosti na farno pokopališča na Koroški BelL Za krslo in skrusemmi starši, je korakalo nmogo ljudi od blizi in daleč, ki so spsecmh simpatičnega mladeniča na zadnji poti. Vsa okolica sočustvuje z Desrečndmi starši, ki so tako nenadoma in na tako tragičen način fx£ubtij evorjfdga sina, ki jim je bal močne opora na niih stara teta, Pofcojni Peter je bil znan daleč na okoli kot konjski dirkač in je pri blejskih konjskih brkah opetovano dosegel častne uspehe. — Bodi ma ohranjen blat? spomin, težko prh^Vtim staršem, nase iskreno sožafje. Iz Trebnjega — Nova meja med obeta) Trebnje in Mirna je bila te dni po pregrupaciji občin sporazumno s čkuri uprav obeh občin določena. Trebanjska občana ragubi o«?mrje eradi Laa^išpreža in Staro goro, kar pa ne bo bistveno vplivalo na spnemecnbe prve niti druge občine, k^r ostane število prebivalstva neizpremenjeoo. Korektura meje se je izvršila gl -de na to, ker ozemlje Landspre-ža m Stare eore gravitira boii na Mirno, kakor pa v Trebnje* — Krajevni odbor društva Krte v Trebnjem je zaprosil za izdajo stavbno polic, m vodopravnesa dovoljenja za napravo kopališča na potoku Temenica v Trebnjem in je predložil načrte in tehnična pojasnAa sre-skemu načelstvu v Novem mestu, kjer so interesentom na vpojrled. S resko nacelstvo je na pod lani stavbnega reda m vodoprav-nega zakona razpisalo komisijoneJni ogled in razpravo na mestu 11. t. m. ob 9.30 uri na Temenici. K ograda eo vabljeni vsi interesenti, da navedejo svoje pomisleke ali ugovor proti nameravani zgraditvi kopališča v Trebnjem. — Kontrola mer poroča, da se bo uredovalo pri posta u" sa kontrolo sodov v Novem mestu v mesecu jatam, flu ttk. M- m 12. Stran 4. iLO VENSKI NAROD«, . Kojnorndk je odpri vrata, Guverner je dvignil glavo in vprašal: — Kaj je? — Gospod, — je odgovori} sluga, — baron Hektor de Mediterave prosi, da hi ga izvoMi sprejeti. — Naj vstopu Baron je vstopil. — Vi tu, Hektor? — je vzklikni guverner in stopU prfišlecu naproti. — Aii ma prinašate zopet kaj novega? — To pot se motite. Prihajam po obvestilo k vam, gospod guverner. — Po obvestilo? O kom pa? — O vašem jetniku. Guverner je narnrsil obrvi. — O grofu Filipu de Blossac hočete govoriti z menoj? — je vprašal — Seveda. Guverner ie nestrpno zamahnil z roko. — Ah! — je dejal mračno, — obžalujem, toda pravici bom moral datri prosto pot. — Kakšni pravici? — je vprašal Hektor presenečeno. — Mož, ki je ubil, odnosno naročil svojim prijateljem ubiti pet ali šest naj-odličnejših plermčev, nai bi ostal nekaznovan? — je vzkliknil guverner. Hektor je samo skormgn±i z namena. — Gospod guverner, pravi krivec ta ni grofFilip de Blossac. — Kdo pa? — Prokieta markiza de... Guverner je zadrhtel. — O, ne govorite mi o nji! — je vzkliknil brž. — Nasprotno, — je odgovoril Hektor, — saj ne morem verjeti, da bi biti tudi vi podlegli vplivu te podle ženske. — Molčite vendar! — ga je prebil guverner osorno. — Tu bi vas utegnil kdo slišati. Hektor je zopet skomignil z Tarnean. — Dragi prijatelj, — je nadaljeval guverner, — rudi jaz sera bril na vojni in smatrali so me za junaka, kakor druge. — O tem nihče ne dvomi, — je odgovoril Hektor. — Raje bi pa imel proti sebi od armadni zbor, nego tega ženskega demona, ki ga poznamo pod imenom markiza de Beausejour, — je nadaljeval guverner. — Kaj je res tako močna? — O tem ni dvoma, saj ima najintimnejše stike z Versailresom. Gospod de Mausepaz in sam kralj izpolnjuje njene želje in če bi se ji zahotelo, me takoj odpokličejo s tega mesta. — No, končno... — Počakajte, — je vzkliknil guverner, — povem vam Še nekaj več. Ali se spominjate ubogega barona de Sadnt-Herm ine ? — Seveda se ga spominjam. — No, torej, ta nesrečnež je še vedno zaprt tu v grajski ječi. — Ubožec. Kralj je včasih zelo krut- — Recite raje, da je markiza... — Kako to? — Ona sama ga je preganjala s svojo mržnjo in samo nji se mora zahvahti, da sedi v ječi. — Kaj ji je pa storil baron? — Nič. Markiza je bila samo ljubosumna. — Nanj? — Ne. Na gospodično de Saant-Her-mine. Baron Hektor je zateptal z nogo in vzklikni!: — Sramota je prenašati jarem take ženske. Guverner na to ni odgovoril. Hektor je nadaljeval: — Kaj mislite torei storiti, gospod guverner glede grofa Filipa de Blossac? — Pustiti ga v ječi, dokler bo le mogoče. — A potem. — Upam, da se bo že našlo kaj, da ne bom primoran izročati ga sodišču. — Na kakšna podlagi bi pa mogli grota soditi? — Na temelju kršitve zakona o dvoboju. — Toda, gospod guverner, — je dejal Hektor, — to bi bila kričeča krivica- On je mirno posetil ljubljeno ženo, sedem aii osem mladih plemričev je pa navahlo na hišo, da bi se polastili njegove žene. Branil se je in na pomoč so rrra priskočili njegovi prijatelji... — Vse to je res, — je pritrdil guverner, — toda ta zadeva ... — No? — Pri tem je bil ubit moj bratranec. — To je nesreča. — In knezoškofov nečak. — Zakaj so si pa ti gospodje izposodili za orodje markizo de Beausejour? Guverner za odgovor ni imel več časa. Vrata njegovega kabineta so se odprla m v sobo je planil ves prepoten in zasopel mož. Bil je markiz de Beausejour, za guvernerjem eden izmed štirih najuglednejših mož Bordeauxa. — Križ božji! — je vzkliknil guverner. — kaj se je vam pa pripetilo, markiz? — Moja žena! — je jecljal markiz, — kje je moja žena? Guverner ga je presenečeno pogledal Rusi so se dobro oborožiti proti Japoncem Ma Daljnem vzhodu imajo 160.000 vojakov, 6ooo stroj' nih pušk, 1200 topov, 450 letal in 400 tankov Ruski vojaški strokovnjak B. Nikol-sk£ piše v ruski reviji v Za Roasaju« o stanju rdeče armade na Daljnem vzhodu. Vesti o neprestanem ojačevanju in izborni oborožitvi rdeče armade na Daljnem vzhodu zaslužijo splošno pozornost, pravi Ntkolski. V času petletike, ki je bfla v bistvu intenzivna priprava države m armade na vojno ,je bila rdeča vojska opremljena z vsemi tehničnimi pridobitvami naše dobe, tako da je po številu in kvaSteti topništva, letalstva in drugih vrst orožja Rusija dosegla evropske velesile ter prekosila srednje m male države. Posebno važne izpremembe so nastale v reorganizaciji in oborožitvi armade na Daljnem vzhodu. Će je predstavljala se leta 1931. sovjetska oborožena sala na vsem ogromnem prostranstvu Sibirije in Daljnega vzhoda osem strelskih divizij z zelo slabimi tehničnimi četami, je zdaj Rusija proti Japonski do zob oborožena m tehnično naravnost sijajno opremljena. Ko so udrli Japonci v Mandžurijo, boljseviki niso imeli namena resno braniti svoje primorske kraje. Ko so se pa prepričali, da bodo morali Japonci žrtvovati mnogo časa za pomirjen je in ureditev nove države, so sklenili ob izdatni podpori Amerike braniti Daljni vzhod, zlasti še Viadivostok. Ta sklep je bil storjen tudi zato, ker so se poveljniki rdeče armade bali, da bi se ljudstvo ne uprlo, saj je bilo po pravici ogorčeno, da prepušča vi ada Japoncem za Rusijo tako važne kraje. Ta čas, ko so imeli Japonci polne roke dela v Mandžukuu, kjer so morali delati mir in utrjevati svoj položaj, je Rusija pridno organizirala in oboroževala svo- jo armado na Daljnem vzhodu. V začetku tekočega leta so zbrali boljseviki tam 12 strelskih divizij, 12 konjeniških divizij, divizijo težkega topništva, divizijo čet OGPU (državne politične uprave), 5 letalskih brigad in odgovarjajoče število tehničnih oddelkov. Po približni cenitvi ima Rusija zdaj na Daljnem vzhodu 150 do 160 tisoč vojakov, 6000 strojnih pušk, 1000 do 1200 topov, 450 letal in okrog 400 tankov. Vsi važnejši kraji ob meji so močno utrjeni. Te utrdbe je gradilo okrog 800 tisoč mtermrancev iz koncentracijskih taborišč. Največjo pozornost pri utrjevanju so posvetili boljseviki Vladi vos toku, Habarovsku, Blagoveščensku in Čiri. Poleg tega so zgradiE 50 novih letališč, več sto kilometrov novih cest ter drugo amursko in sibirsko železnico, ki bo v kratkem dograjena. Iz Baltiškega morja so poslali na Daljni vzhod po že-železnici več rxximornic in torpednih ladjic. Obenem z reorganizacijo na Daljnem vzhodu so bili odstranjeni iz vojske vsi nezanesljivi elementi tako da so morah politično ne dovolj točno opredeljeni častniki in vojaki z Daljnega vzhoda v Rusijo ali pa v koncentracijska taborišča. Isto so štorih boljseviki tudi s civilnim prebivalstvom. Na mesto odposlanih vojakov, častnikov in civilistov so pa pripeljali zanesljive komuniste in jim priznali razne ugodnosti, da imajo v njih zanesljivo oporo. Pa tudi nacijo-rtalni duh so začeli boljseviki gojiti med civilnim prebivalstvom in vojaštvom na Daljnem vzhodu, ker dobro vedo, da je to še vedno zelo učinkovito orožje proti japonski ekspanzivnostL Turčija proti tujcem Turška vlada je izdala lani zakon o manjših obrtih, ki je po njem pridržana pravica izvrševati manjšo obrt samo turškim državljanom. Ta zakon je že stopil v veljavo. Policijske oblasti so odredile, da morajo vsi tuji državljani, mah obrtniki v Turčiji, v dveh mesecih svojo obrt opustiti. V bodoče bodo smeli izvrševati malo obrt samo turški državljani. Doslej je bilo v Turčiji nad 65.000 tujih državljanov malih obrtnikov in vsi ti so kar čez noč izgubili zaslužek. Vlada jim je dovolila kot rečeno dvomesečni rok, da svoja podjetja opuste in se izselijo, če nočejo ostati v Turci jL Ta zakon se pa zaenkrat ne nanaša na ruske emigrante, živeče v Turčiji, ker niso niti sovjetski, niti turški državljani, temveč imajo samo začasne izkaznice. Samo v Carigradu je okrog 800 ruskih emigrantov. V Carigradu in v raznih krajih A na t oh je živi tudi mnogo Grkov, ki niso turški državljani, in zato jih je zadel ta zakon. Grški listi poročajo, da se bo moralo zaradi zakona o omejitvi male obrti izseliti iz Turčije najmanj 50.000 Grkov. Kurja tuberkuloza Pri kokoših se rada pojavi tuberkuloza. Nekatere vrste kokoši so močno okužene s to boleznijo. Ker pa zaklane perutnine ne pregledujejo, če je zdrava, je važno vprašanje, ali se prenese kurja tuberkuloza na človeka. Povzročitelji te tuberkuloze se nekoliko razlikujejo od povzročiteljev človeške tuberkuloze. Vendar pa poznamo primere, ko človek dobi tuberkulozo od perutnine. Možnosti okuženja je več. Neposredni stik nastane pri krmljenju kokoši in snaženju kurnikov, tanko se pa okužimo tudi s kurjim mesom ali jajci. Z mesom se prenese kurja tuberkuloza na človeka redko, ker je dobro prekuhano. Kurja jetra pa navadno niso dobro prepečena in tako je dana možnost, da pridejo živi zarodki v prebavne organe človeka. V kurjem jajcu so bacili tuberkuloze redki. Ce kuhamo jajce mehko, ni jamstva, da so bacili poginili. Sele po 10 minutah kuhanja je jajce sterilizirano. Po ovinku od prašiča in goveje živine, ki se rudi lahko okuži s kurjo tuberkulozo, lahko dobi to bolezen tudi človek s prašičjim ali govejim mesom. V interesu človeškega zdravja bo torej, če bodo s tuberkulozo okužene kokoši pokončane. Afera Staviskega Komisija francoskega parlamenta, ki nreiiskuje afero Stavfiskega, je zaslišala tudi poslanca Henriota. Le-ta je svoj čas nastopi! pred parlamentom s senzacionalnim odkritjem o stikih Staviskega s Člani parlamenta in poVicij-skimi organi. Zdaj je Henriot izjavil, da je bil Staviskv v stikih z inšpektorjem varnostne službe Bonvm. Bivši tajnik Staviskega Romagnlno je pred preiskovalnim sodnikom potrdil to izjavo, češ, da lahko dokaže, da je imel Staviskv stike z inšpektorjem Bonvm. Ban v je bil najprej suspendiran, potem so ga pa sprejeli nazaj v službo, ko je prinesel sodnim organom čeke Staviskega. Poslanec Henriot je pred preiskovalno komisijo tudi izjavil, da je imel stike s Staviskvm in njegovo družbo tudi brat bivšega ministrskega predsednika Chautempsa, odvetnik v Toursu. Preiskovalna komisija je sklenila zaslišati še Chautempsa in Romagninovo ženo. Član preiskovalne komisije Mandel je izroči! komisiji dve listini ruskega finančnika Folberga. ki se mudi zdaj v Švici. Folberg je potrdil, da je plaval za Bonvja obleko in suknjo pri svojem krojaču. Poleg tega je izpovedal, da so ga litovski državljani v Parizu ovadili kot boljševiškega agenta in da bi moral biti izgnan. Obrnil se je pa na inšpektorja Bonvja, ki mu ie obljubil, da mu podaljša dovoljenje za bivanje v Parizu, če mu plača 1000 fun tov šterlingov. Folberg je obvestil o tem poHoijo in je moral Bony Francijo zapustiti Usoda velikega smaragda V Rusiji so našli leta 1834 krasen zelenkast smaragd, ki je tehtal iy% kg Ravnatelj bližnje tovarne Kakovin je spravil smaragd, ki so ga pa med nepričakovano revizijo iz Petro grada našli. Ravnatelj tovarne je bil obsojen, toda predno so ga zaprli, si je konča! življenje. Ironija usode je hotela, da smaragd ni prišel v državno zakladnico, temveč je ostal v privatni lastm-nd grofa Perovskega, odkoder je prj&e1 v zbirko kneza Kočubeja. Po uničenju zbirke iz leta 1005 so našli dragoceni smaragd v parku na posestvu kneza Kočubeja in ga prenesli na Dunaj, kjer ga je kupila ruska vlada in zdaj krasi mineraloški muzej Akademije znanosti v Leningradu. Poleg tega imajo v muzeju grudo aleksandri-tov, največjo na svetu, težko &3 kg: sestavljena je iz 22 kristalov, podnevi je terrrrK>zelena, zvečer pa rdečkasta. Iz Maribora — Velik požar v Pragerskem. V n. ni hlapec Jakob Beranič. ki sta tisto noč spala na kozolcu v senu. šele močno pras ketanje jn je zbudilo in na veliko groz* sta opazila, da je kozolec že ves v plame nu. Nič nista pomišljala in skočila sta s kozolca, ki se je že začel podirati., škodo, ki jo je povzročil nočni požar, cenijo n»a okrog 100.000 Din. Trenutno se ni znano, kako je nastal požar. — Prometni minister v Mariboru. V soboto popoldne je prispel v Maribor v salonskem vozu prometni minister general MJlisavljevie. Sprejeli so ga na glavnem kolodvoru šefi posameznih železniških oddelkov, nakar je g. minister inspiciral poslovanje raznih edinic. Popoldne se je z brzov lak^m od peljal \ ......-ke toplice svoji družini. — Nov icf mariborske mestne policije. Dosedanji predstojnik tukajšnje mestne policije g. dr. Hactn je premeščen k banski upravi v Ljnoljano, kamor bo oddel ze v četrtek dne 5. t. m. Na njegovo m^sto pride za vodjo mestne policije s. J. Rado-ševič, doslej sef policije v Senti. G. Rado-ševič bo prevzel posle že v četrtek. — Občni zbor umetniškega kluba »Brazda«. V nedeljo dopoldne se je vršil občni zbor mariborskega umetniškega kluba 1-Brazda«, na katerem je bilo sklenjeno, da se deJo kluba obnovi. Ob tej prfliki je bilo sprejetin več konkretnih predlogov in sestavljen dolov.Ai program. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika Klavni urednik »Večernika« e. Radivoj Rehar. za tajnika akademski slikar prof. g. Karol Jirak in za blagajnika akademski slikar prof. g. Ivan Kos. Želeti je, da se v klu*tui včlanijo vsi slovenski slikarji m krparj: v brvsi štajerski in Prekmurju. Prijave sprejema klubov predsednik. — Tihotapec prodal sodo za saharin. Pred rine vi je pošteno nasedel premetenemu tihotapca zidar Franc Kost orna j iz Škarbe pri Ptuju. Znana in od policije zasledovana tihotapca Jakob švarc in Evgen Stančič sta že dalje časa ponujala v nakup večje količine »aaharina«. Prvi se je oglasil tudi pri omenjenem zidarju in ga navdušil za svoje tihotapsko blago. Lahkoverni zidar se je dal res pregovoriti in kupil 4 kg »saharinac, ki je bil v originalnem plombiranem zabojekn Ko pa je mož odprl zaboj, je v svoje veliko začudenje opazil, da ni kupil saharina, marveč navadno sodo. SODAVIČARSKO OBRT odda Drnovšek, Raka. ZA POPRAVNE IZPITE v francoščini in nemščini pripravljam srednješolce (-ke). — A.. Potočnik, učiteljica jezikov, Ljubljana, Wolfova ulica 10, Z. stopnišče, TJ. nadstropje, 2207 DVOSOBNO STANOVANJE s parketi, kopalnico, balkonom in pritiklinami v prvem nadstropju nove vile na Mirju, Marmontova ulica 23, oddam takoj. 2204 NUDIMO VAM za majhen denar dobra oblačil a_ A. PRESKE H, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 14. 6/T če oddajate ali iščete stanovanje oglašajte v »Slovenskem Narodne. — Beseda 0J30 para. Makulaturu! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44, Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 Mag. št. 22.184/34. RAZPIS. BUSTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI razpisuje ofertalno licitacijo za napravo zbiralnih kanalov v ŠilkL Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra do sobote, dne 7» julija 1394 do 11« ure dopoldne. Tam se dobe vsi razpisni pripomočki za nabavno ceno Din 100.—. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 2. jufija 1934. ML MNKO PUC L r. — Za opravo in Oton - Vi?