CLEVELAND, O, 14. AVGUSTA (^UGUST), 1928 VESTI E JUGOSLAVIJE H a* Mhmi, mm te: "GLASILO" 1117 êU CkÈt Am CLEVELAND, O. Weekly la the United of America. Sworn Circulation >9,800 Issued Every Tmdiy Term« of Subscription: For Member« Yearly__$0.84 For Noomembers.......____.$ 1.00 Foreign Countries._____$3.00 Telephone: Randolph 3012 Največji slovenaki tednik ▼ Združenih Driavab Izhaja vaak torek Ima 18,800 naročnikov Naročnina: Za člane, na leto_______40.84 Za nečlane.....................¿1.60 Za inozemstvo..................$3.00 NASLOV uredniitva in upravniitva: 0117 St Clalr A ve. Cleveland, O. Telefon: Randolph 3012 1018. Štefan Radie umrl. Dunaj, 8. avgusta. — Štefan Radič, vodja hrvaške kmečke stranke, je danes ob 9. uri zvečer. v Zagrebu, umrl. Mesto je bilo zavito v žalovanje in vojaške čete patrulirajo ulice, pripravljene, da zatro even-tuelne nemire. V Subotici je bilo danes zborovanje, na katerem je govoril radikal Pašič; v svojem govoru je napadel vlado, čemer je sledil splošen pretep s palicami in revolverji. Petindvajset oseb je bilo v spopadu ranjenih. Radič je podlegel ranam, ki jih je zadobil dne 20. junija v narodni skupščini, ko je nanj in na njegovo tovariše streljal radikal Puniša Račič. Stanje se je Radiču nekoliko zboljša-lo, toda je padel kmalu zopet v slabše stanje. Vsi so upali, da okreva ter tako reši situacijo, ki je zelo kočljiva. Med tem časom pa se je zbral v Zagrebu hrvaški sabor, ki je takorekoč napovedal revolto proti centralni vladi. Med vsem tem časom pa se je Hrvaška nahajala pod nekakim vojnim stanjem ; po ulicah mest so patru-lirale vojaške čete, ki so bile pripravljene zadušiti vsake de^ monstraeije. —*■■ Takoj, ko je Prebičevič zaznal o smrti Radiča, je razposlal na fae vodje stranke vabila. v katerih sklicuje za soboto sejo. kjer se bo razmotriva-lo o situaciji, ki je nastala vsled Radičeve smrti. Kot vodja hrvaške kmečke stranke, je bil Radič središče raznih komentarjev, političnih viharjev in kriz. Vsled njegove aktivnosti med hrvaškim ljudstvom, je bilo izvršenih na njega več poskusnih atentatov, češ, da je Radič vzrok vsemu gibanju za neodvisnost Hrvaške. Ko je bil Radič še dijak, je bil zaprt, ker je sežgal ogrsko zastavo, ob času, ko je obiskal pokojni cesar Franc Jožef Zagreb. Kot politik je bil nestalen, vendar je bil koristen politični stranki, h kateri že je pristopil. Bil je energičen in podjeten. Pred 25. leti je organiziral kmečko stranko ter se ji postavil na čelu. Leta 1923 je for-siral svoje priznanje kot voditelj s tem. da je bilo izvoljenih dvajset članov kmečke stranke v parlament ter je imel v svojih rokah ravnotežje pri vseh volitvah. Pred volitvami, leta 1925, je izposloval premijer Pašič, ki je bil neizprosen sovražnik kmečke stranke, Ra-dičevo aretacijo na podlagi ve-leizdaje, toda je bil spuščen na svobodo. Radičevi govori in aktivnosti so imele dalekosežne posledice, in večkrat je povzročil s svojimi napadi na Italijo in Musso-linija vladi precej skrbi. Radič je poročil neko čehinjo ter je bil oče številni družini. Prebivalstvo Kanade. Ottawa, Ont — Državni sta-tistični urad poroča, da znaša sedanje skupno prebivalstvo Kanade 9,658,000 duš. Od lanskega leta se je to število pomnožilo za 139,000. Kakor smo že v zadnji številki Glasila poročali, je bila XIII; konvencija J. S. K. Jedno-te zaključena dne 4. avgusta po samo šestdnevnem zasedanju; to je bil prvi slučaj, da je označena Jednota dovršila kako konvencijo v tako kratkem času. Tu navajamo nekaj važnih točk, sprejetih na označeni konvenciji Urad blagajnika neizplačanih posmrtnin odpade. Od nekaterih strani se je priporočalo, da bi se izvolilo pomožnega tajnika in ga stalno zaposlilo v glavnem uradu. Konvencija je tozadevni predlog odklonila. Glavni porotni odbor se zmanjša na tri člane, glavni nadzorni odbor pa poveča na pet članov. Plače ostanejo večinoma stare, z rhalimi izpremembami. Nova Doba se bo po novem letu tiskala stalno na šestih straneh, ter bo prinašala teden sko eno do dve strani angleškega čtiva. V to svrho se bo da la uredniku delna pomoč. Med važne konvenčne sklepe spada določba, da bodo mogli posuti člani J. S. K. Jednote tudi pripadniki aeslovanskih narodnosti. - Maksimalna starost za noyo pristopi« člane se je znižala na 50 let. Glede izplačevanja bolniške podpore je konvencija sklenila, da se za prve tri dni bolezni ne plačuje nobene podpore. Prične se plačevati šele s četrtim dnem. Bolniki so opravičeni do celotne podpore za dobo šest mesecev, za nadaljnih 12 mesecv do polovične podpore. Po vem času se bolniku plačuje po $10 mesečno iz sklada za onemogle, dokler ne ozdravi. Neenakopravni člani dobe podporo z sklada onemoglih šele po 18 mesecih. Za onemogli sklad se je zvišalo asesment za tri cente za vsakega člana, za $2 dnevne bolniške podpore 20 centov več na mesec, za atletski sklad Jednote se je pa določilo dva centa mesečne doklade za vsakega člana. Odškodnina za operacije ostane v veljavi ista kot je dosedaj. O drugih nevarnih operacijah, ki niso označene v pravilih, odločuje vrhovni zdravnik v sporazumu z glavnih odborom Predsednikom je bil ponovno izvoljen z veliko večino sobrat Anton Zbašnik. Novi podpredsednik je Paul Bartel iz Wauke-grfna, 111. Glavnim tajnikom je bil ponovno soglasno izvoljen Joseph Pishler; blagajnikom istotako soglasno Louis Champa. Vrhovnim zdravnikom je bil soglasno izvoljen dr. Jos. V. Grahek. Predsednik nadzornega odbora je Rudolf Perdan ; prvi nadzornik John Movern iz Du-lutha, drugi nadzornik John Kumše iz Loraina, tretji nadzornik John Balkovec iz Pitts-burgha, čerti nadzornik William B. Laurich iz Chicaga. Predsednikom porotnega odbora je bil izvoljen Joseph Plautz iz Calumeta; prvi porotnik je Joseph Mantel iz Ely, Minn., drugi porotnik pa Anton Oko-lish iz Barbertona. Urednikom je bil soglasno izvoljen dosedanji urednik An-, ton J. Terbovec. Slovenec se je v Sarajevu ustrelil radi bede. V Sarajevu se je te dni ustrelil radi brez-poselnosti 25-letni Slovenec, de-letni Robert Flikar. Flikar je iskal v Bosni dela, ker ga ni mogel najti, se je odločil, da gre prostovoljno v smrt. Napisal je poslovilno pismo svoji materi, v kateri sporoča, da gre raje v smrt kot živeti nepošteno. V ^rugem svojem pismu je napisal, da je hotel že v nedeljo izvršiti samoumor. Vzel je svoj ^revolver in odšel v kavarno Šafardari, toda tam je naletel na svoje rojake — člane ASK Primorja, ki so se mudili v Sarajevu in zato ni hotel s samoumorom osramotiti svoje rojake. Se malo pojatniila glede vseslovenskega katol. škoda. Leakovec pri Krškem. Dne 3. junija t. 1. smo obhajali slovesnost odkritja spomenika padlim vojakom. Vse se je izvršilo ob najlepšem vremenu in v najlepšem redu. Odkritja se je udeležilo nebroj tujcev, med njimi vsa sosedna gasilna društva, meščanska garda iz Kostanjevice in drugi. - Cer-kveni govor g. Bonač, bivši ku-rat. V imenu ZSV je govoril g. J. Pire iz Ljubijaj*. Nad vse ganljiva je T>ila deklamaci-ja učenke Debevee iz Leskov ca. Prizor, ko so svojci in društva polagali venec 113 padlim, je bil naravnost pretresljiv. Cigani ukradli tri otroke. Na skrajnih delih Belgrada, v ulicah Barovem parku in Novi smederevski palanki se nahajajo ciganske naselbine. Pred kratkim je prišla tja tolpa ruskih ciganov, ki si je najela dvorišče neke gostilne in tam postavila svoje taborišče. Dva dni po njihovem prihodu pa so izginili trije otroci, štiriletni Djuro z neznanim priimkom, šestletna Zora Vučetič in štiriletna Nada Antonijevič. Otroke so zadnjikrat videli v družbi male ciganke, ki jih je s šaljivimi pravljicami izvabila v taborišče. O tatvini je bila takoj obveščena policija. Več stražnikov in s sekirami oboroženega občinstva se je podalo nate v taborišče, kjer so našli vse tri otroke, jokajoče in prestra-šene. Vsi cigani so bili takoj aretirani, otroke pa so vrnlji starišem. • . - ,»«.«< .-V Ureditev Cuyahoga reke. ' • ; Tr r • r Upravitelj mesta Cleveland Mr. Hopkins je te dni predložil občinskemu svetu svoj načrt št. 2 za ureditev Cuyahoga reke, ki deli mesto v dva dela. To reko, ki teče v. velikih vijugali bodo poglobili in izravnali. Skupni stroški tega dela so proračunjeni na $7,995,000. K tej svoti bo zvezna vlada prispevala eno tretino. Najvišje poalopje na a vetu. New York. — Na 43. cesti in Lexington Ave. v New Yorku bodo v doglednem času pričeli graditi nov hebotičnik, ki bo najvišje poslopje na svetu; imenovalo se bo Reynolds Building. Isto bo zavzemalo 67 nadstropij in bo visoko 808 čevljev. - j j . r De bo stvar postale nam bolj znana, in da začnemo ž njo resno misliti, radi tega navajam danee še nekoliko podatkov, zakaj bi bil tek velik ahod vaien in potreben de ae ga ureaniči. Prvič. —\ Vzemimo današnje razmere našega naroda v Ameriki. Meni je bolj poznano nego kateremu drugemu, da je tek ahod lehko izpelji v, ker aem obhodil naaelbtn. Naši ljudje ao po deželi že mnogi dobroobatoječi in imejo lepe in dobre ugodnosti ter pri like, katere bi vporebili, da bi ae tekege abode udeležili. Mnogi imajo avoje avtomobile Mnogi ao ne takem atelišču, da ae lahko odetranije od doma za več dni ker ao že iz trgovi ne eli pa od nevednega dela oproščeni in bi jim taka prili ka bile ravno po volji, Ako pomialimo koliko na a je po vaej Ameriki, pa še nikder nismo imeli prilike javno ae po-kezeti koliko nee je. In sedaj, ko je take prikla d»e puteveti e ■ i iiitafrjbiliim po vseh državah naše* Unije« in se dej v poletnem času, ko skorc vseke družine eli posameznik vzame zase počitnice za en teden ali več, kako ravno prav bi prišlo to mnogim,.!-da bi se aeali akupaj na prvem vseslovenskem katol. shodu; med tem bi pa preskrbeli tudi za revnejše cenejšo vožnjo z via* ki, Saj so tiketi ze turiste v tem času zelo poceni oziroma za 50% znižani. Koliko koristi bi pa imeli od tega, ko bi se sestali na takem shodu, to bo povedeno še pozneje, ko se prične zanimanje za to. Odbori v ta namen bi morali preskrbeti registracijo vseh udeležencev ter proator, kjer bi lahko našel vsek svojege rojaka ki sta morebiti obe iz ene in iste vesi eli fare v stari domovini ; tukaj pe sta mogoče eden v Kaliforniji, drugi pe v New Yorku? Teko bi se po dolgih letih zopet lehko sestela skupaj m se1 pogovorila o svojih teževeh in dobrotah ker ste doživela v vsem času -bivanja v •Amerikf. * Z drugo besedo rečeno, t» bi "bila prava narodna konvencije, ne keteri bi se vzelo v pretrea vae važne zadeve tikejoče se koristi nerode, in «uredilo bi se vse teko, de bi imel vsek vele-leženec od tege vžitek in koristit V ta namen bi se povebilo teke govornike, ki bi v posebnih strokah elr smislih rezle-geli, kje in kako delovati, da- bo vredno narodnega življa. Akorevno bi se imenoval kato-i iški shod, bi vender brez razlike vseboval vse zadeve in stanove, ki izhejejo iz naroda in so potrebne narodu. Redi tege je misel ne to tako velike, de se de isto težko opiseti. te-1 teti. je, da bi ae ze to zevzeli vsi oni, katerim je blegor narode pri srcu, de bi izpeljeli veliko delo narodu v korist. Razume se, de bi se v te na-men zbireli tudi prostovoljni NOVA VLADA S. H. S. Belgred, : Jugoslavija, 27 julija. — Danes ob dveh po poldne je Nj. Vel. kralj podpi «al ukaz o novi vladi. Novi mi nistri so ob 5. popoldne vpričo kralja prisegli. Nova vlada je sestavljen ta kole: Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve:- dr. Anton Korošec (SLS). Minister za zunanje zadeve dr. Voja Marinkovič (demo že precej naših ^^ Minister za vojsko in mornarico : general Stevo Hadžič Minister za finance: dr. Ni-kola Subotič (radikal) Minister za prosveto: Milan Grol (demokrat.) Minister za promet: ing. An-dra Stani* (radikal). Minister za trgovino in indu strijo: dr. Mehmed Spaho (musliman). Minister za socialno politi ko: Stjepan Barič (Hrvatska lujdska stranka). Minister za pravosodje: Mi-lorad Vujičič (radikal). Minister za javna dela: dr. Grga Angjelinoyič Uctemo-krat). u.«' Minister za agrarno reformo: ing. Daka Popovič (radikal). Minister za kmetijstvo in vode: dr. Vlada Andrič (radikal).' Minister za verstvo: Radiša Cvetkovič (radikal). Minister za gozdarstvo in rudarstvo: Pera Markovič (demokrat).' Minister za pošto in telefon: Bogoljub Kujundžič (radikal). Minister za zdravstvo: dr. čeda Mihajlovič (radikal). Ob 35-letnici mora K. S. K. J. šteti 35,000 članov in članic. Koliko novih članov in članic imate za prihodnjo sejo? doneaki, ker brez tega je nemogoče računati. Sicer je naš narod že dosti žrtvovel ze narodni blegor, a bil je v namenu za pomoč skoro vselej opeharjen, de ni imel narod v resnici od tege . nikeke koristi. Ako se pa priredi tek shod, bo brez dvoma velike važnosti, ker bi se ne te shod lahko poklicalo višje drževnike, katerim bi se težnje in dobrine nešege nerode reztolmečilo, de nas bodo bolj poznali in nas bolj cenili kakor pe dosedaj. Lehko bi se pozvalo tudi velike govornike in zastopnike iz stare domovine, da bi v smislu nas tukaj in onih Um pokazali nova pota za boljši medsebojni sporazum. Kaj vse bi se dalo nepreviti, eko bi se vsi oprijeli te ideje, ki je prev lahko vsem v korist izpeljiva. So še druga sredstva, ki bi jih lahko omenil, ker pride pe še pozneje*v poštev. Ze denes apeliram še na druge, da naj izrazijo svoje mnenje glede prireditve tege vežnege shode. Kdo se bo torej prvi oflaail T Z rodoljubnim pozdrevom A. GRDINA,. gl. predsednik KSKJ. VEH IZ CLEVELANDA » —Dne 14. avgusta se je pr vič mudil v našem mestu kot naš gost generalni jugoslovan ski konzul iz Chicaga Mr. Rado-je Jankovk'. Prišel je med nas da nas kot zastopnik v imenu jugoslovanske vlade pozdravi G. Jankovič je v resnici naše gore list, uljuden in nad vse demokratičen. Škoda, da ga nimamo tukaj v Clevelandu, kamor bi pravzaprav spadal. Na ša ameriška jugoslovanska metropola (Cleveland), bi bila zelo ponosna, če bi imela tukaj saj svoj navadni jugoslovanski konzularni urad. Nad vse bi bili pa ponosni, če bi Mr. Jan kovic, sedanji generalni jugoslovanski konzul živel med nami. V počast našemu odličnemu gostu je bil dne 14. avgusta zvečer prirejen v Slovenskem Narodnem Domu banket, katerega se je udeležilo lepo število jugoslovanskih domoljubov. Prepričani smo, da je obisk g. generalnega konzula naredil najboljši vtis med nami. —Poročila smo, da se bo Miss Josipina Menart, ena izmed najbolj znanih naših mladih Slovenk v Clevelandu te dni poročila. To se bo vršilo prihodnjo soboto, dne 18. avgusta. Srečni ženin, ki si je izbral našo elevelandsko cvetko, je sobrat Frank Mustar iz Jolieta, 111. Po dovršeni poroki v cerkvi sv. Vida se vrši velika poročna gostija v Grdinovi dvorani. Zatem se odpeljeta novo-poročenca na ženitovanjsko potovanje proti iztoku, nakar se ix>sta nastanila v Jolietu, 111. Naše ponovne iskrene čestitke obema. Žal, da je baš ta jo-lietski vrtnar vtrgal in s seboj odvedel eno izmed naših najlepših cvetk. Boditji oba srečna v novem stanu! -Dne 22. avgusta bodo imeli naši sosedni Nottinghamčani svoj poseben dan. Ta dan se bo ondi obhajala srebrna poroka našega uglednega rojaka Mr. Frank Vesela, člana društva sv. Cirila in Metoda, št. 191 K. S. i. Jednote, ki bo dne 30. septembra botroval novi zastavi tega društva. Mr. Vesel je v naši elevelandski naselbini eden izmed najbolj podjetnih trgovcev, ker vodi že celo vrsto let obsežno mesarsko obrt. Slav-nost srebrne poroke se bo vršita v Hill Grove. Ravno ta dan se bo tudi poročila hčerka Ve-selove družine; srečni ženin te neveste bo starejši sin znane Pajkove družine z Bonna Ave. Tudi tema novoporočencema izražajo naše iskrene čestitke. Končno kličemo vsem Veselo-vim: Bodite v resnici veseli na ta veseli dap! Mnogo veselja še v vaši bodočnosti! —Zadnji teden se je v naši naselbini mudil sobrat Josip Felicijan iz New Yorka, večletni uslužbenec Standard Oil Co., mnogoletni član društva sv. Jožefa, št. 56. Bil je gost svojega sorodnika Mr. Antona Ser-shena, znanega hotelirja v Col-linwoodu. Brat Felicijan je živel že pred 20 leti tukaj v našem Newburgu, pravi, da se je med tem časom mnogo, mnogo spremenilo. —Piknik društva sv. Vida, št. 25 se bo vršil zadnjo nede- POSLANICA HOOVERJA Stanford University, Cal., 11. avgusta. — Danes popoldne se je vršila v velikem stadijonu tukajšnje univerze velika prireditev povodom formalne obvestitve Herbert Hooverja, da je bil na zadnji narodni konvenciji republikanske stranke imenovan predsedniškim kandidatom. Iz vseh delov Unije se je skupaj zbralo približno 100,000 ljudstva, ki je z velikim zanimanjem poslušalo Hooverja, kako je pri tej priliki govoril. Hooverja je o nominaciji obvestil senator Moses iz New Hempshire v imenu republikanskega narodnega odbora, ki je bil tudi predsednik zadr.je republikanske narodne konvencije. Več kot 100 različnih radio postaj širom domovine, tako tudi v inozemstvu je Hooverjev govor razglasilo tako, da ga je lahko slišalo samo v naši domovini do 50 milijonov poslušalcev. Hoover je v svojem značilnem govoru omenil razne važne točke republikanske platforme, za katere se bo potegoval v slučaju izvolitve. V jako laskavem tonu je hvalil republikansko stranko, pod koje vlako traja zadnja leta velika prosperite-ta?? (Govornik je pa pri tem popolnoma pozabil omeniti dolgotrajno stavko premogarjev). Dalje je obljuboval farmarjem pomoč od strani vlade, zaščito tarifa, ureditev rek, ki ogrožajo poplave. Dalje je grajal korupcijo pri sedanji vladi, katero bo treba odpraviti. Glede verske tolerance je omenil, da naj bi se isto strogo vpošte-valo, kajti na podlagi ameriške ustave je vsakemu državljanu dano na svobodo, da moli in časti Boga po svojem lastnem prepričanju. Najbolj zanimiva točka Hoov-erjeve poslanice se je dotikala prohibicije. Glede iste je omenil, da se 18. amendmenta glasom ustave nikakor ne sme preklicati ali kaj spremeniti. Pro-hibicija je po njegovi sodbi zadnja leta donesla ameriškemu ljudstvu samo blagor in veliko dobrega? Hoover torej odločno obstoja na tem, da naj ostane prohibicija še v bodoče v veljavi. Koncem svojega govora je Hoover jako laskavo pohvalil tudi pokojnega predsednika Wilsona in omenjal, da je bila njegova vladna administracija tekom minule svetovne vojne izborna, ki ostane za vedno "zapisana v zgodovini Združenih držav. Svoj govor je Hoover zaključil sledeče: "Predsedništvo je več kakor pa kak upravni urad. Isto mora biti pravi simbol ameriških idealov. Vse osebe, ki zastopajo višja ali nižja mesta moramo smatrati enakopravnim po duhu in srcu.. Predsedništvo mora biti vez narodne zavesti, katero naj bi vodil vsemogočni Bog." Ijo tekočega meseca in sicer na znani Spelkotovi farmi. Vsi člani označenega društva, tako tudi prijatelji naših Vidovcev so uljudno vabljeni na to prireditev. 22, Stev. 33 — No. 33. [ÔFFK2LAL ORGAN OF THE GRAND CARNIOLLAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 12th, 1023 st the Post OffMo st Cleveland, Ohls, Under the Aet ef Aagwt M, IMS. FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR Bf SECTION IMS, ACT OF OCTOBER S. 1»17. AUTHORIZED ON MAY Uto XIV. — Vol XIV. ACCEPTED 1 ! 1 ■nitmi Humilla Naznanilo. Članom društva sv. Roka, št. 15 K. S. K. Jednote, Pittsburgh, Pa., se tem potom naznanja, da je bilo na zadnji seji odobreno, da se vsak član Udeleži prazno* vanja 35-letnice društva Marije Device, št. 50 K. S. K. Jednote, Pittsburgh, Pa., vršeče se tretjo nedeljo, dne 19. avgusta, 1928. Člani se zbiramo v Slovenskem domu ob 10. uri v navadnih prostorih in odkorakamo z zastavo k slovesni službi božji ob 10:30 v slovensko cerkev na 57. cesti. Dolžnost vsakega člana je, da se te slavnosti udeleži. S tem bomo pokazali, da smo bratje in sestre naše velike K. S. K. Jednote. Za oddaljene člane bo tajnik takoj po sv. maši pobiral ases-ment za mesec avgust. S sobratskim pozdravom Vinko Besal, tajnik. faran^jt *ngti ; se romarjem Iz urada tajnika društva Vitezi sv. Flori jana, št. 44, South Chicago, 111. Dragi mi bratje in sestre: Zopet prihajam pred vas s tem naznanilom. Nekaj članov je želelo, da bi priredili kak izlet v sedanjem poletnem času, kakor delajo skoro vsa druga društva. Radi bi imeli nekaj skupnega razvedrila, zato smo na zadnji mesečni seji 5. avgusta sklenili prirediti skupen izlet dne 19. avgusta, to bo v nedeljo po Velikem Šmarnu, in sicer na farmo častitih očetov frančiškanov v Lemont, 111. Ker je na to nedeljo skupno romanje naše župnije sv. Jurija v Lemont, zato bomo to priložnost porabili kot dobri društveniki, da pridružimo in skupno povese-limo na svežem zraku. Upam, da se boste vsi udeležili. Kdor nima svojega avtomobila, naj se zglasi pri podpisanem tajniku saj do 17. avgusta, da preskrbim vse potrebno za vožnjo. Slišali ste že v nedeljo 12. avgusta, kaj vam je naš domači gospod župnik povedal glede romanja. Prosim vas, držite se tega. Bodite složni kot smo vedno bili in naš izlet ter romanje se bo nad vse pričakovanje dobro in lepo vršilo v korist našega katoliškega naroda v South Chicagu. Naznanjam zaeno, da se tega izleta udeležijo tudi naši fantje društva sv. Florijana "Boos-ter Club." S pozdravom John Novak, tajnik. Iz urada tajnika društva Vitezi sv. Mihaela, št. 61, Youngstown, O. Članstvu daje se na znanje, sti 61 godina. Bio j« članom društva 23. godina i članom H. B. Zajednice 27. godina. Pokopali smo ga us vrlo ljtpi sprovod na Calvary 28. j ula. Ostavlja tužnu ženu, djece svoje i uničadi. Tebi, brate, velimo j oš jedan puta: Z Bogom! Počivaj miru božjem! Ovo je več drugi slučaj ove godine. I tko da ublaži žalost ako ne K. S. K. Jednota? Sto-ga koji niste još u našim redo vima, stupajte, stupajte, dok neče biti kasno — v naše redo-ve! - Pristop je prost. Svaki, koji ima dobru volju, neka gleda na budučnost. Opominjam braču, da danas s jutra ne bude šta netreba, ne* ka si pogleda kako mu stoji certifikat. Moguče da ima ta kovih članot^ da ni nežna za njega. Stoga brača, ako nema-te stvari u redu, obratite se na mene, i sve če se urediti Još ovo. Brača, koji dugu-jete asesment više mjeseci, molim, da istog podmirite do 25. avgusta, pošto smrt i suspendiranje u ovakovom slučaju kose. Sobratski vam pozdrav John Bajs, tajnik Iz urada predsednika društva Marije Pomagaj, št. 79. Waukegan, 111. Prvo, kar moram omeniti je, da nas še ni vročina vzela, Čeravno je neznosno vroče. Ne vem. kaj bi bilo, ako ne bi naša društva skrbela za oddih v prosti naravi s svojimi pikniki? Dne 29. julija smo imeli piknik članstva društva Marije Pomagaj, št. 79 K. S. K. Jednote. ki se je prav dobro obnesel. Za ta lepa hvala vsem, ki ste delali i Ui* sploh vsem udeležencem. Zdaj pa naznanjam članofh irr calo drug*? članicam, da se prihodnja naša redna mesečna seja vrši tretjo soboto, to je 18. avgusta ob 7. uri zvečer. Ker imamo več važnih stvari na dnevnem redu. zato bi bilo želeti, da se vsi udeležite te seje v polnem številu; po seji bo tudi malo domače zabave kakor v zahvalo, ker smo zopet enkrat dospeli do 100 članov in članic. Zato ne pozabite pritr na to sejo! Dne 26. avgusta bomo zopet imeli velik dan pri nas, ta dan bo slovesna otvoritev kegljišča v naši šoli.« Mislim, da ta dan tudi naše društvo ne bo zaostalo glede udeležbe. Dne 2. septembra bo obhajalo žensko društvo sv. Ane, št. 127 K. S. K. Jednote 20-lctnico obstanka. Se nekaj moram omeniti, čeravno je že malo pozno, toda ne prepozno za objavo, kar smo doživeli v Chicagu dne 27. julija, ko smo bili na pogrebu našega prijatelja George Jeleno-viča. Ko smo prišli tja, so nam da demo imat sjednicu dne 19.1 povedali, da leži pri pogrebni-avgusta točno ob 2 poslepodne. ku; dospevši tja pa vidimo, da Stoga molim braču i sestre da sta dve krsti ali rakvi. Ko sem se sto brojnije udeleže istoj.' pogledal v prvo rakev, mi ob-Budete čuli izvešče od prvih raz mrliča ni bil znan. pač pa v šest mjeseci ove godine, to jest drugi rakvi, kjer je ležal moj primitak i izda tak, i kako dru- prijatelj. Ko sem opravil svo-štvo postoji. Pošto vam po- jc molitve, me nekdo vpraša, znato, da imamo dosti bolestni- če sem tudi jaz pri križarjih, to ka svaku sjednicu; a imamo ih je hrvatsko društvo. Odgovoril i dosti, koji neplatijo svoj ases- sem mu, da ne, pač pa da spa-ment u redu, stoga bo morao, dam h K. S. K. Jednoti. Poda bude jedan put konac! |tem mi začne dotičnik tako-le Oni, koji ne polaze seje, ne- pripovedovati: ka gledaju ovo: • | "Vidite, oba ta pokojna sta Primitak ukup za Šest mjese-. bila velika prijsteljs v življe- ci, J928 $2,712.54, izdano ukup za šest mjeseci 1928 $2,656.54; $56. ostane svota od primitka ukup Knjige pregledane dne 15. julija po nadzornom odboru i nad-jeno sve u redu. Nadalje vam javljam smrt našeg vrlog brata, starog in dobrog člana, pijonira našeg društva Ferdinand Ljubanovi-ča. Umro je 25. j ula u stsro- nju in sta bila ob smrti član« enega društva in ene župnije. Umrla sta v eni in isti bolnišnici in skoraj ob enem času, prvi ob 6. drugi pa ob 6:30, in oba bosta tudi pokopana z isto sv. mašo zadušnieo in bosta počivala na enem in istem pokopališču. Tukaj bi se dalo marsikaj naučiti za qaša waukeganska katoliška društva, kake sloge je _ do «r ht To sti Mrs. Po-renta to Mrs. Skulj is South Chicaga. Tukaj se je zopet vi-delo, kaj je društvo, ki spada h katoliški Jednoti. Rojaki, ki še niste pri društvu, pristopite, dokler je še čas! Pozdrav vsemu članstvu K. S. K. Jednote. John Cankar, presednik, društva Marije Pomagaj, št. 79 K. S. K. Jednote. Iz urada društva Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgk, Pa. Me. članice imenovanega društva, zbrane na izvanredni seji dne 5. avgusta izjavljamo sledeče: Ker smo videle V polletnem ,poročilu v "Glasilu K. S. K. Jednote," da je bilo naše društvo imenovano glede proslave tridesetletnice in da brat Josip Za-lar, glavni tajnik ni bil -opravičen do svojih stroškov, zato me, članice društva Marije Sedem Žalosti, št. 81 K. S. K. Jednote v Pittsburghu, Pa., zbrane 5. avgusta po številu 31 članic protestiramo proti temu. Ako ni naše društvo vredno, da bi se udeležila dva glavna uradnika proslave 30-letnice. kako veselje bomo potem imele zbirati članice v naše društvo, naj-sibo stare ali mladino? Prosimo brata Grdina, glavnega predsednika, ki je proti temu, če ni vredno eno društvo, da sta se udeležila dva glavna uradnika naše proslave 30-let-nice za 202 članic v odraslem in 125 v mladinskem oddelku? Da kako ženske smo; ali vsi enako plačamo. Zatorej smo zaključile, da društvo Marije Sedem Žalosti, št. 81 K. S. K. Jednote v Pittsburghu, Pa., povrne vse stroške bratu Josipu Zalarju, glavnemu tajniku, ker je pra-vilho naredil, da se je udeležil, kakor brat sosestram in ne za nobeno politiko. Naše društvo ga je res pokli lično',rf kêf smo videle ob drugih proslavah, da je bilo več glavnih uradnikov. In zakaj bi se ne smel udeležiti tudi slavnosti ženskega društva? Že takrat smo videle, da se nam krivica godi. Zatorej prosimo brata Anton Grdina; glavnega predsednika in brata Josip Zalarja, glavnega tajnika, pošljite račun društvu Marije Sedem Žalosti, št. 81 K. S. K. Jednote in drage volje plačamo, in vi, brat Zalar, ne smete trpeti niti enega centa ne! Ker naše društvo je že čez 30 let staro in nismo še nikoli koga izžemale, in ga tudi ne bomo. Ob enem vprašamo brata Anton Grdina, zakaj mu je žal ravno za naše stroške. Koliko pa vidimo drugih stroškov, in to ni nič, samo za žensko društvo v Pittsburghu, Pa., je pa preveč! Društvo je zaključilo, da naj se to priobči v "Glasilu," da bo lahko videlo vse članstvo K. S. K. Jednote kakor je videlo v polletnem računu v Glasilu de-bato zaradi našega društva. Torej izjavljamo, da drage vo-je plačamo vse stroške bratu Josip Zalarju kakor hitro nam brat Anton Grdina pošljo račun, ker društvo noče, da bi bi-a kaka debata zaradi našega društva. In kakor smo me pri volji plačati, potem pa naj tudi vsako drugo društvo, kj pozove glavne odbornike za tako priliko, plača njih stroške, to bo bratstvo. Sosestrski pozdrav do .vsega članstva K. S, K. Jednote, Pittsburgh, Pa., dne 5. avgusta, 1928. Marija Lokar, predsednica; Joscphinc Fortun, tajnica; M"rv Gerlovich bla^ajničark»-(Pečat) z urada društva sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn. S tem naznanjam članstvu našega društva, da sc bo vršila prihodnja seja dne 19. avgusta. Prosim, da naj vsak prinese asesment še ob 1. uri popoldne. Asesment se bo pobiral tako ifodaj zaradi toga, da ne bo s* ja predolgo trajala, ker sedaj v poletnem času gre vsakdo rad ob nedeljah na sveti zrak. Prosim vas torej, da asesment poravnate, posebno oni, ki so na dolgu. Zdaj ni nobenega izgovora, da vsled slabih časov ne more plačati; mislim, da ni sedaj tukaj nikogar, ki bi ne delal, samo če hoče. Zato poravnajte saj tikete. Bolj lahko je plačati prispevke, če jih je manj kot pa tedaj, ko svota naraste na več skupaj. Ne pozabite torej urediti računa z društvom! Kdor ne more priti na sejo, lahko pošlje svojo deco s knjižico in denarjem. Samo na to vas opominjam, da bodite točni in ne odlašajte na drugi mesec. Plačajte asesment prihodnjo nedeljo dne 19J avgusta na društveni seji (gi lesu). « ; i S sohratskim pozdravom < • Anton Kolar. tajnik. ! Društvo sv. Helene, št. 193, Cleveland, O. Naznanjam vsem članicam, da bo 18. avgusta sv. Helena, patrona našega društva. Zaradi tega se bo darovala v nedeljo 19. avgusta ob 8. uri sv. maša po namenu vseh članic Zbirale se bomo ob 7:30 v šolskih prostorih. Prosim vas, da se udeležite v obilnem številu in da prinesete regalije s sabo. Udeležite se tudi prihodnje je dne 16. avgusta, kar imamo nekaj važnih stvari Dalje naznanjam onim, ki ste obiskovale kako bolno članico, da je bilo na zadnji seji 19. julijo sklenjeno, da katera oprav lja bolniški obisk, pa ne sporoči tega društvu, plača 50 centov kazni v tdruštveno blagajno Ako katera ne more priti na sé-jo, naj to sporoči po kaki drugi, kar je tudi veljavno. S sosestrakim pozdravom. Na svidenj iorfej ná prihodnji seji in potgm v nedelj O; Mary Zaller, predsednica i '• * . Naznanilo. Članice društva sv. Srca Marije, št.' 198, Aurora, Minn., so vabljene, da se udeležijo prihodnjo rečfne seje dne 19. avgu sta ob 7.; uri zvečer. Po seji bomo imele zabavni večer; torej prosim, da pridete vse članice. Tudi članice mladinskega oddelka so uljudno vabljene Vsaka članica plača 15 centov za pokritje luneha, in po lun-chu bo tudi ples samo za članice. Ponovno vas torej prosim, da se te seje in družabnega večera udeležite v polnem številu, dn se zopet skupaj malo razveselimo. — Pozdrav vsemu članstvu. Mary Smolich, tajnica. tli oflo! nám sobrst. Ob* 8. Z to UtMf spoštovani ivaj v miru DOPISI Bridgeport, Conn. — Iz naše naselbine moram žal zopet poročati o smrtnem slučaju • enega izmed naših rojakov, kateremu je bela žena smrt tako nepričakovano vtrgala nit življenja. Dne 9. julija namreč je nanagloma umrl naš dobro znani domačin in vrl sobrat Frank Pucko v 'najlepši moški dobi, star 37 let. Bil jc dober in vnet delavec na društvenem polju, kjer je vedno z veseljem delal. Bil je vedno čil in zdrav. Označeni dan je šel dotičnik zjutraj kot navadno vesel na delo; isti dan je bila tukaj huda vročina. Brat Pucko ni dočakal niti poldneva, ko mu je postalq slabo in je za vedno zatisni) svoja očesa. Opoldne se je že raznesel tužen glas po naši naselbini, da j c naš sobrat Frsnk Pucko mrtev, kar je na» vse zelo užalostilo ter ignenadilo. Zvečer mu je zapel mrtvaški zvon iz domače cerkve sv. Križa, kar je potrjevalo to žalostno vest. Pokojnik je bil rojen v vasi Turnišče. fara Tumišče v Prek-murju. Za njim žaluje njegova bošjem. Naj tf bo lahka ame-riška zemlja! Ohranili t« bomo vedno v blagom spdminu in bo-mo molili sa te, dokler se zopet ne snidemo tamkaj nad zvezdami! — Clan društva št. 148 K. S. K. Jednote. FINANČNO POROČILO American Slovenian Auditorium Corp., Inc., 258 Irving Ave., Brooklyn (Ridgewood, N. Y. Dohodki in izdatki od 16. februarja do 30. junija, 1928. Dohodki: Prejeli za delnice $8,446.50, za rent $2,081.65, za posojilo Josip Cešarka $500, vrnjen komišen Josip Cešarka QMo teama pa po4ajam tukaj natančno pojasnilo: Pred dve-mi loti se je sbrala mala skupina mladenitev, med katerimi so bitt samo trije člani K. S. K. Jednote. Ti mladeniči so vsta-novili svoj team. Za ta klub ali team je zvedel v tem tudi U takratni predsednik G. Rito-nia ter porabil to priliko. Da se jim prikupi, je takoj obljubil društveno pomoč in to brez vsakega dovoljenja od strani društva ter kmalu nato tudi predložil račun za 150 dolarjev; ta denar, podpora za team naj bi se izplačala iz društvene blagajne. Tukaj sta F. in W. takoj protestirala s povdarkom, da člani plačujejo za bolniško podporo in ne za uniforme članov teama, katero je kupil J. R. Na tej seji je bilo na predlog brata W. sklenjeno, da se team $600, depoziti na "lease" $1,2001 obdrži in skuša dobiti v dru-čisti prebitek veselice $300, za štvo še ostale člane istega, ki grape juice, sodo in cigare Še niso pri društvu. Njegovo $1,033.23, dohodki pri kegljišču $272.98, dohodki pri bi- stališče je bik), da društvena blagajna ne sme biti oškodova- Ijardnih mizah (Pool table) na, posebno ker se je oglasilo $66.53, vrnjene obresti $182.57. j dovolj članov, ki so trgovci in vrnjeni davki $70. Skupni do- go obljubili teamu pomoč. Ta hodki $14,653.46. predlog je bil soglasno sprejet. Stroški: Popravilo hiše Takoj na tej seji se je na-$1,841.54, naplačilo na hišo bralo v ta namen $47, toda J. $8,500, odplačilo na drugi mort- R. ni dal niti centa. Kaj je bi-gage $250, odplačilo na dolg Jo- lo potem s klubom in denar-sip Cešarku $225, obresti $457.- jem, pa nam mogoče lahko To-50, davki $335.65. zavarovalni- ne sam najbolj pojasni, na $848.53, odvetniški stroški Moj namen je pomagati mla-$329, izdatki za grape juice, so- dini do uspeha. Tone pa, ako do in cigare $534, izdatki na hoče biti učitelj in voditelj, pa kegljišču $197.86, izdatki pri je predvsem potrebno, da sam biljardnih mizah $8.10, knjige, 3ebe izobrazi, ker dosedaj ima tiskovine in poštnina $7.79, še vsak šolarček več pojma o plin. elektrika in telefon $31.15, napredku in dosegi uspeha, ka-hišna oprava $127.50, vodstvo kor pa naš Tonče, ki je prrfv-(manager) $60, depozit za plin zaprav velik, zelo velik Tone, in elektriko $40. Skupni izdat- ali pa tudi Tona, ako hočete, kij $13,813.62. Preostanek Glede mojega oškodovanja dru-$839.84. Na banki naloženega Štva pa je najlepši odgovor to, $782.99, v blagajni $56.85, sku- da me sedaj kot osemnajstlet-paj $839.84. poslopje stane nega društvenega uradnika še $42,000. članstvo vedno spoštuje in ho- --če vedno imeti na tem ali V POJASNILO IN ODGOVOR onem mestu. Bilo je mnogo SOBRATU A. K. vika in krika, toda W. za to i c, * ne ve. Tonetu svetujem, da West Ania, Wis. — Zadnje vpraša Mrs. Likovich, glavno tedne se je Toneta K. večkrat nadzornico K. S. K. J., pa bo opazilo, ko je stal pred hišo in dobil zaslužen odgovor, ter da se čudno obračal okrog, kakor prihodnjič napiše za list kaj da želi brati na nebu ,če bo za i koristnega, ker osebni napadi skupni piknik društev K. S. K. samo škodujejo na vseh stra-J. dne 29. julija tudi primerno neh lepo vreme. Tako naj bi vsaj Končno izrekam zahvalo Mrs. ljudje mislili, dasi se Tone ne Likovich, glavni nadzornici K zanima toliko za vreme kakor S. K. Jednote za obisk na mo-pa za osebno čast. Tone je pri- jem domu kakor tudi vsem čakoval namreč od vseh strani ostalim gostom iz Chicaga. hvale in slave za njegovo pičlo Z bratskim pozdravom delo, ki ga je izvršil za društva. Joseph Windishman. predsednik oziroma za narod. Toda ker te društva sv. Janeza Evangelista časti in slave ni bilo od nikoder, št. 65 K. S. K. Jednote. se je mož odločil, da se sam pohvali. Vsedel se je torej k pisal- -0- ni mizi, vzel pero v svojo veli- m u» j» ko roko in napisal za Glasilo K. INawm <~olIinwoodcanom S. K. Jednote lep dopis, ki je i (Društvu sv. Jožefa, št. 169 bil priobcen dne 7. avgusta t. 1. V dopisu se Tone razkorača kakor bi stal pred cirkusom in >:akriči: "Poslušajte ljudje božji, kaj sem jaz naredil koristnega za narod in za člove- našim, tujim je ljudem, štvo. Radi mene se je vstanovil baseball team društva K. S. Vsakdo pravi: Saj ni čuda, J., vsi drugi niste naredili nič, Cleveland brez Collinwooda, da veste, samo jaz." Tone re- itril bi sama dolga vas, če. oziroma zapove: "Kar jaz če ne ^tel bi tudi nas." rečem, se mora tudi izvršiti, F. F. in W. pa naj držita svoje Smo sicer na meji mesta, kremplje stran od žogarjev, Waterloo in Holmes cesta katere jaz vodim." je naš centrum, glavni stan, Mene pač ne boli tak "uspeh" i Vsakemu otroku znan. Toneta, toda vzlic temu mu rečem na uho: Vodi ti tvoj team Imamo banko, trgovine, po svoji volji, W. in F. te ne vsake vrste "štore" fine; bosta pri tem 'Velikem" delu Doma Narodna kar dva, ovirala, samo to želiva poveda- manjka riam še rotovža. ti, da bo pravi K. S. K. J. baseball klub vstanovljen v kratkem j V mestni hiši za župana,, času in to iz samiji mladih čla- bratu Kralju čast bo dana. nov naših «Jruštev, spadajočih Z Aami bode vedno stal, v K. S. K. Jednote. držal kakor modri kralj. Društvo sv, Jpžefa je klubu odreklo finančno pomoč, toda Tone sc je zagrozil, da bo se. (Društvu sv. Jožefa, št. K. S. K. Jednote) Lepa naša domovina, collinwoodska naselbina, znana skor' po svetu vsem Councilmanov vrsta cela, v City Hallu bo sedela gel sam v žep, ker menda ne le slovenskih — Mister Kmet ve, da je tam sama smola . .. bode vodil jih, You bet! Seveda, F. in W. sta razbila team pri društvu sv. Janeza Mister Leskovec— policije Evangelista, tako trdi Tone, bo načelnik brez penzije midva pa mu praviva, naj se ne vtika v sadeve drugih društev ,katera ga nič ne brigijjo. Takrat spet gostilne vse bodo stalno "ronale." Governerja Collinwooda iabrali bomo s! brez truda; to bo Mister Zulich John, ker v politiki je znan. Takrat vse na lov na race bo nas vodil Sepic Nace, lovski on bo komisar, nihče mu ni v Mjagi" par. Takrat bodo srečni časi v naši collinwoodski vasi; cvenka "plenty," vse zastonj, živeli bomo kot baron. Takrat bomo mi, Slovenci le sedeli v hladni senci, šteli dnarce noč in dan, ko Slovenec bo župan. Dosti tega, — še o nečem par besed naj danes reiem: o društvu svetega Jožefa, ki sejo tukaj spet ima. • Dejstvo to, v resnici čudno, neumljivo in spodbudno: Članstvo kje dobivate, da največji tu ste že? V Zlati knjigi društvo vaše, se blišči in lepo "paše" trinajstkrat zapisano, nikdar ne bo zbrisano. Tam v omari pa bandero. vas pozdravlja vse, katero dala vam Jednota je, ker za njo delujete. F In še nekaj vi imate, da ponosno se bahate: kupa tam v omar' stoji, lastniki nje so športarji. Iz kupe te se lahko pije, ker se ista ne razbije, drži vam sploh pijače vse, vino, vodo c'lo kofe. Pa jo danes res nalijmo, skupaj vsi na zdravje pijmo: da bi naši žogarji zopet slavno zmagali! Duša društva, zlata, zvesta, iz. Toplic* bi iz' Novga mesta vas predsednik je doma: Charles Kral — poznate ga. Mirno, modro in previdno, društvo vodi, dela pridno; ko pa seja se začne, takrat ga poslušajte! Zdaj pa eno še za "šarkel," naj povem, da Ivan Markel, vrl podpredsednik vaš, gore list to zdaj je naš. Blizu Bistrice izvirka, kamniškega tam "pecirka" tajnik vaš je pa doma, George Panchurja vsak pozna Vedno "busy" je brez mira, kandidate ker nabira, k doktorju jih pelje vnet, včasih dva, al' pa deset. Kar se tu na seji sklene, spiše skupaj, v bukve dene društveni zapisnikar: brat Frančišek Oberstar. Naj nedelja bo al* petek, vaš blagajnik Avgust Svetek dolarčke sprejema rad, za vaš društveni zaklad. Cepa koga smrt pobere, rakev on mu da, izbere, ker pogrebnik vsak želi, mrtve spravlja da ljudi. V štabu vašemu nadzornem, točnem, pridnem, neumornem, delajo pa trije: člana dva poleg sestre. Služba najbolj lepa, častna, odgovorna, plača mastna, to vratarja vaš'ga je tega društvo nima še. Čudno lepa so imena članov vaših tudi ena; pevskih to so rodovin: Nachtigal in pa Kalin. Kronane pa tudi glave, so pri društvu vašem prave, da imena boste znal': tu so: Princ, in Knez in Kralj (Dalje na 3. str#oi). _ 'm, ' GLASILO ft. Si K.. JEDNOTE, 14. AVGUSTA. 1928 Sonce in Sçitca Zagovori krščanske vere SpiMl DR. P. ANGELIK TOMINEC O. ». If. (NuUlJmaj«) Toda ta sklep je nespameten. Kdor tako sodi, oči vidno istoveti vero z zastopniki vere in njenimi pripadniki. Po istih načelih bi lahko tudi mi obsodili na primer socialistični nauk kot kapitalističen, ker so se mu posamezni njegovi člani izneverili in postali kapitalisti. Pravičnost pa zahteva, da ločimo nauk. ki je lahko dober, od oseb, ki ga priznavajo, pa ga, ;al večkrat ne izpolnjujejo. Pravtako je treba tudi pri katoliški cerkvi ločiti dvojno: To kar je božjega (božji element), in kar je- človeškega (človeški element). Božji element obsega nauk Kristusov, kakor so nam ga sporočili apostoli in nam ga še dandanes sporoča katoliška cerkev. Ta nauk je tako lep in plemenit, da bi že samo to zadostovalo, če bi ne imeli drugih dokazov, da bi ga morali imenovati božji nauk. Ta svoj nauk je pa Kri stus izročil v varstvo ljudem, duhovnikom, da ga oznanjujejo, in vernikom, da ga spolnjujejo; ti pa tvorijo človeški element v katoliški cerkvi. Med enimi in drugimi se nahajajo posamezniki, ki ne živijo tako, kakor bi morali po nauku, ki ga oznanju jejo, oziroma verujejo. Katoličan prav dobro ve, da je med sto in sto duhovniki tudi nekaj slabih; toda to ga ne moti, saj ne veruje zaradi duhovnikov, ampak zaradi Kristusa in se dobro spominja Kristusovih besed: "Vse tedaj, karkoli vam reko. spolnjujte in storite, po njih delih pa nikar ne delajte, ker pravijo, pa ne store" (Mt. 23, 3). Katoličanu je dalje dobro znano, da mnogo izmed tistih, ki so krščeni v katoliški cerkvi, ne živi tako, kakor bi morali kot njeni verniki, toda on ve tudi, da pri tisočerih in tisočerih velja Kristusov izrek ' Duh je sicer voljan, meso pa je slabo" (Mt. 26, 41). Rad priznavam, da se dobe katoličani, naj si bodo duhov niki ali verniki, posamezniki, ki dajejo pohujšanje, in to prav iz srca obžalujem. Toda ne sledi li že iz vrišča, ki nastane pri vsakem takem slučaju, da je to nekaj nenavadnega, saj se nihče ne čudi vsakdanjim dogodkom. Ta hrup pa. ki ga ob padcu posameznega duhovnika zažene-jo nasprotniki vere, je tudi najboljši dokaz, da velika večina vero, ki jo oznanju je, tudi iz poln ju je. Zato je kruta krivi-ca, če kdo sklepa, češ, ta in ta duhovnik se je pregrešil; torej je vera za nič, je katoliška cerkev za nič. Tak aboten sklep bi naredil na primer tisti, ki bi videl pijanega duhovnika, pa bi rekel: "Glejte, katoliško cerkev je Pijana," ali pa: "Duhovniki so Pijanci. Saj vemo, da se med vladarji dobe ljudje, ki bolj skrbe za lastno ugodno življenje kakor za blagor ljudstva, toda smemo li zato reči, da so vsi taki? Med ministri se dobe, ki jim je bolj pri srcu lastni žep kakor pravičnost, toda smemo li reči, da so vsi taki? Med odvetniki in uradniki se dobe. ki so kaj poneverili, toda smemo li reči, da so vsi tatovi in goljufi? Med zdravniki se dobe, ki so prišli zaradi protizakonite izrabe svoje vede v ječo, toda smemo li reči, da so v»i taki? Med ženami, poroče-nimi in neporočenimi se dobe nezveste in vlačuge, smemo li reči, da »o vse ženske ničvredne? Med apostoli se je našel en Judež Iškarijot, smemo li reči, da so bili vsi apostoli iz-dajavci? Sklepanje s posameznika na splošno, kakor se navadno .dela glede katoliških duhovnikov in vernikov, bi moralo veljati za vse ljudi, ne pa samo za katoličane. Tako bi bila sodba vsaj dosledna, četudi kri-vična. Kljub temu pa, da katoličan dobro ve za slabosti duhovnikov in vernikov, vendar on nikogar ne obsoja, zavedajoč se nauka apostola Pavla: Kdor tedaj meni, da stoji, naj gleda, da ne pade" (1 Kor 10. 12). Drži se nauka Kristusovega, ki uči, da moramo greh sovražiti in obsojati, grešnika samega pa ljubiti in ga skušati spreobrniti. Katoličan, kot duhovni sorodnik duhovnikov in vernikov, ravna z njimi obzirno; kot kristjan, ki mu je sovraštvo prepovedano, jih ne preganja z besnim zaničevanjem in kot olikan človek jih ne obklada z grdimi priimki. Dobro mu je znano, da Kristusova cerkev ni kasarna, kjer bi vladal brezpogojni "moraš" — Bog prisiljenih služabnikov ne mara. On je pač naročil apostolom in njihovim naslednikom: Pojdite in učite vse narode in krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal" (Mt. 28 19, 20), toda zraven je pristavil : "Kdor veruje in bo krščen bo zveličan, kdor pa ne veruje, bo pogubljen" (Mark 16, 16). Sv temi besedami Kristus sam priznava možnost, da se bode našli, ki ne bodo verovali, priznava pa s tem tudi, da je človek svoboden. Lahko bi Bog prisilil ljudi k veri, toda on nas je ustvaril svobodne in želi lf ljudi, ki mu svobodno služijo. Zakaj pa cerkev ne izključi takih ljudi iz svojega občestva? Tako si misli marsikak goreč katoličan, pa tudi nekatoličan, ki se spotikajo ob katoliških vernikih, kateri svojo lastno vero prezirajo in zaničujejo. Taki ljudje res vero v slabo ime spravljajo in ji škodijo. Seveda. kaj takega si že lahko privošči stranka ali društvo, ki sama sebi dajeta zakone; toda katoliška cerkev ni stranka ne društvo; ona ni človeška ustanova, ampak božja, ki se mora pokoriti božjim — Kristusovim načelom, ne pa človeškim. Ir kakšna so ta načela? Jasno nam jih je razodel Kristus v svojih prilikah o božjem kraljestvu ali o cerkvi. To slednjo namreč primerja njivi, na kateri je poleg dobrega semena vsejana od sovražnega človeka tudi ljuljka. ki se šele ob žetvi pobere, da se sežge (Mt. 13, 24-30). Drugje zopet primerja Kristus cerkev ženitnini, na katero so prišli dobri in hudobni, toda ti slednji so bili brez svatov-skega oblačila in zato vrženi v vnanjo temo (Mt. 22, 2-14). 2e :z teh Kristusovih naukov je jasno razvidno, da udje katoliške cerkve niso samo dobri, ampak tudi hudobni. Vsak krščen človek je že po krstu — ki vtisne krščenemu neizbrisno znamenje — ud katoliške cerkve, četudi nepopoln, ker mu manjka ali vera ali pokorščina in zveza s cerkvijo. Izvzeti so le javni odrasli krivoverci in razkolniki, o katerih je vsak dvom o njihovi zmoti izključen; pa celo ti ohranijo neko zvezo s cerkvijo, v kolikor so cerkvenim postavam sami po sebi podvrženi radi sprejetega krsta. Razume se, da jim njihove nepokorščine ne Bog ne cerkev ne šteje v greh, ako so v zmoti nevede ali brez lastne krivde. Prav tako krivično pa bi bilo, ako bi kdo dolžil cerkev ali vero kot tako. ako njeni udje ne žive po načelih, ki jih ona zagovarja. Poleg tega že lastni razum uči vsakega da je ločitev | vseh duhovnikov in vernikov, ki ne žive po načelih Kristusovih, nekaj nemogočega, Ako bi že cerkev res to storila pri vsakem javnem grehu, bi že v ,tem ravnala krivično, ker je pač slehernemu dobro znano, da javni prestopki niso največji; koliko je pa tajnih, gorjih, kdo naj to presodi? Ce bi cerkev učila, kakor so to hoteli Hus. Kalvin in drugi krivoverci, da tvorijo ude katoliške cerkve le pravični in tisti, o katerih Bog ve, da se bodo zveličali, potem bi katoliška cerkev prenehala biti vidna cerkev. S tem bi pa katoliška cerkev s svojim delovanjem ali z drugimi besedami, ona bi s tem prenehala biti. Dodam naj še to: Vsak, kdor pade, je odgovoren sam zase pred Bogom. Koliko vernikov je globoko padlo, pa so vstali in so bili spet živi, najboljši udje cerkve. Kdo redno več trpi v srcu ob pekoči vesti kot duhovnik, ki je zabredel v grehote? In prav redki so, ki v tem stanu vztrajajo. Velika večina pa se jih skesano vrne k Bogu. 2al, da o tem nasprotniki vere nič ne vedo, ker vedeti ne marajo. Vse vere ao enako dobre. Tako je modrovala katoliška gospodična, ki se je nameravala poročiti z ženinom pravoslavne vere, ki se ni hotel zavezati, da bodo otroci njegovega zakona katoliško vzgojeni, ter je radi tega prestopila v pravoslavje. Take vrste gospo-dičen je dandanes veliko, pa še več seveda moških. Ce premišljujemo versko na-ziranje ljudi modernega časa, tedaj vidimo v tem zares veliko razklanost. Že v npali jugoslovanski državi je več različnih veroizpovedi, drugod pa še več Vsaka vera vrhu tega trdi o sebi, da je prava. Ali je torej sploh mogoče najti resnico? In v tem razmišljenju morda res lahko eden ali drugi pride do zaključka: Vse vere so enako dobre. Ali so res vse vere enako dobre? Kaj pa hoče vera; Vera ti pove, kakšne dolžnosti imaš do Boga. Ali je potem Bogu, ki je sama Resnica, vseeno, če pagani molijo namesto njega malike, po božje časte živali, darujejo otroke Molohu? Po načelu, da so vse vere enako dobre, bi bilo vse to enako dobro in hvale vredno. "Toda saj ne mislim tu na paganske vere." tako bi se eden ali drugi izgovarjal, "ampak le na krščanske vere, kakor so katoliška, pravoslavje, protestan-tizem in druge. Te so v resnici vse enake, vsaj bistvenega razločka ni med njimi. Skupno imajo ime, ker se vse naziva jo po Kristusu, zato jim pravimo krščanske, tudi zakramente imajo, druge stvari so pa bolj postranskega pomena." Predvsem bi tu opozoril, da je glede zakramentov treba izvzeti protestante, ki so mnoge ali nekateri moderni celo vse zakramente zavrgli. Tudi te krščanske vere imajo nekaj tako bistvenih razlik, da se nikakor ne more in ne sme trditi, da bi bile vse enako dobre. Misli si Zveličarja, h kateremu bi po vrsti prihajali pripadniki raznih krščanskih ver. Prvi bi prišel katoličan na vrsto in bi rekel: "Ljubi Jezus! Verujem, da je rimski papež tvoj vidni namestnik na zemlji. Verujem, da je nazmotljiv v verskih in nravnih rečeh, kadar nas uči kot vrhovni pastir vesoljne cerkve." — "Res je," bi rekel Gospod, "le tako veruj in zveliča) se boš." Nato bi pristopil pravoslavni ter bi izjavil: "Kaj še! Tega že ne verjamem. Rimski papež ima pač častno mesto med ško- fi, sodne oblasti nad njimi pa nima nobene. Tudi nezmotljiv je prav tako malo' kakor vsak drugi škof. Nezmotljiv je samo vesoljni cerkveni zbor." — "Res je," bi odgovoril tudi temu I Gospod, ' le tako veruj in zve-I ličal se boš." Tedaj bi pa prišel s tretje strani še protestant in bi zaklicali "Kaj, kako pravite? Pa-peža in škofov nam sploh ni treba. Ljudstvo samo ima ob last izbirati si duhovnike, ki opravljajo službo božjo. Nezmotljivosti pa še celo ni nobene, torej je tak nauk čisto odveč." — "Res je, bi rekel Gospod tudi temu, "le veruj tako in zveličal se boš." Tako bi delal Bog po mnenju tistega, ki trdi ,da so vse krščanske vere enako dobre Zmota in resnica bi bili potem pred Bogom enako hvale «vredni. Ali bi potem Bog še bil Bog ? — Iz tega preprostega zgleda lehko jasno spoznamo, kako nespametno je trditi i Vse krščanske vere so enako dobre. Lehko pa tudi razvidimo, da mora biti le ena vera prava, kakor more biti le ena resnica. S [tem sicer nikakor ne trdimo, da bodo vsi tisti, ki niso rimskokatoliške vere, pogubljeni; mnogo med njimi je takih, ki »o v dobri veri, to se pravi, v nepremagljivi zmoti. Pa o tem smo že govorili. Rečemo pa, da na smrtni postelji nihče izmed modernih mlačnih kristjanov ne bo želel, da bi bil živel po načelu: Vse krščanske vere so enako dobre, in noben katoličan ob smrtni uri še nikoli ni prestopil iz ri-mokatoliške cerkve v pravoslavno ali protestantovsko. Kdor torej trdi. da so vse vere enako dobre, kaze s tem samo, kako malo zna samostojno misliti. Trditev namreč lehko pomeni: da so vse vere enako resnične; videli smo, da to ne drži1; lehko pa tudi pomeni, da so vse vere enako zmotne, kar bi se reklo, da sploh ni prave vere, torej tudi Boga ne. Kakor namreč skle pamo iz ponarejenega denarja na dejstvo, da mora kje biti tudi pravi denar, po katerem je napačni ponarejen, kakor sklepamo iz ponarejenega dragega kamna, da mora bivati pravi dragulj, enako moramo iz dejstva, da so na svetu razne zmotne vere. sklepati, da mora biti ena prava. MRTVO MESTO Sredi po hialariji okuženega močvirnatega trsja v Hondura-su je našla angleška ekspedici-ja dr. Hanna veliko mesto skrivnostnega ljudstva Maja. Razvaline so bile tako skrite za neprodirnim zastorom tropičnih rastlin, da jih raziskovalci niso videli niti v, bližini nekolikih ko-rakov. Vse mesto stoji na strmem griču, čigar vrh je podzi dan in nosi ogromne, 14 metrov visoke temelje. Na teh temeljih stoji osem metrov visoke svetišče, ki ima 27 velikih dvoran. Največja zgradba je sredi temelja ležeči stadion za 10 tisoč gledalcev. Kameniti sedeži so razvrščeni po vseh pravilih sodobne gledališke umetnosti; so tudi lože, prostor za orkester in garderobe igralcev. Tukaj so se menda vršili iz zgodovine znani sveti plesi Majev, katerih žalostne ostanke predstavljaj^ danes Indijanci polotoka Juka-tan. Žalibog so morali Angleži predčasno ustaviti delo. ker so se indijski delavci preplašili povesti o strahovih tv razvalinah Neke noči so jo pobrisali in pustili Angleže na cedilu. Vendar hoče Hanna pričeti s časoma] razkopavanje nanovo, ker so mu rekli domačini, da skrivajo honduraski gozdovi še bolj razsežne razvaline. SLOVENCEM IN OSTALIM JUGOSLOVANOM V MINN. V nedeljo dne 26./tV«rv.U t. 1. s« vrii četrj^fcia konvencija Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti v naši prijazni slovenski naselbini v Chisholmu, Minn. Omenjeni dan bomo mi Jugoslovani v Minnesoti zopet nastopili pred ameriško javnostjo in pokazali svetu da smo tudi mi eni izmed istih pijo-nirjev v naši državi, ki smo dosti pripomogli pri razvoju naše velike države, Minnesote. Zatorej v imenu glavnega izvrsevalnega odbora Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti apeliramo na vse zavedne rojake v Minnesoti da pridejo v Chisholm dne 26. avgusta kjer se bomo zopet po domače zabavali in malo bolj spoznali. Nedelja dne 26. avgusta je na Jugoslovanski dan v Minnesoti. Na omenjeni dan se zopet skupaj snidemo in si podamo roke kot sinovi ene matere Slovenije ter se malo razveselimo in s tem za trenotek pozabimo na borbo življenja za obstanek, ki jo ima vsak človek na tem svetu. Velikanski pohod, kakoršnega mesto Chisholm še do sedaj ni videlo se prične točno ob eni uri in pol (1:30) popoldne. Na to parado se tudi vljudno vabijo vsa jugoslovanska podporna in izobraževalna društva v Minnesoti. Po pohodu se vrši letna konvencija Zvezer in po zaključku konvencije ob 6:30 zvečer pa banket. Na banketu bomo imeli priliko slišati dva imenitna govornika, to je Hon. Henrick Shipstead, zvezini senator države Minnesote, in Hon. Sodnik Hughes. Podrobnosti programa objavi pripravljevalni odbor. Torej, dragi mi rojaki in rojakinje v Minnesoti! Ne pozabimo tega dne! Pridemo v mesto Chisholm, med naše prijazne rojake, ki nas bodo z veseljem sprejeli. Ker mi dosedaj nekateri klubi še niso poslali imen delegatov, se jih vljudno poživlja da to store takoj. Torej na svidenje v Chisholmu v nedeljo dne 26. avgusta Vftm udani rojak, JOHN MOVERN, glavni tajnik A. J. Z. -O—- Našim Collinwoodčanom. (Nadaljevanje is 2. strsai) Imate tudi advokata, ki se za pravice brata "fajtat" na sodniji zna; Mister Žužku to velja. Ce koga v želodcu ščiplje, ga pregleda in potiplje, spravi zopet k zdravju vse: doktor to je vaš Perme. Članov 1,000 če želite, kmalu skup da jih dobite, poslušajte moj nasvet, dveh družin za lepi zgled: To družine so ugledne, vse časti, priznanja vredne, med vsem res največje te: brata Zalar in Skebe. I. Z. V SPOMIN prve obletnice smrti pokojnega FRANKA ZNIDAR, i ki je umrl dne 17. avgusta, 1927 v Collinwoodu. O. Je že minilo eno leto dni, kar je smrt nemila, s svojo koso zamahnila, in nam ljubega moža in očeta v črni grob zakrila. Srca močno so nam krvavela, potok solz se še posušil ni . . . "Kje si dragi, ljubi mož in oče?" kličemo, a njega ni . . . Zapustil Ti si nas za vedno, se s hčerko tamkaj veseliš, in ne slišiš prošnje in ne joka Tvojih nesrečnih otrok in zapuščene žene. O j ljubi Bog vzel je očeta dragega, ki zapustil je sinčka mlada dva, da ne bosta poznala očeta svojega. Ce le mogoče, ne bom za Teboj jokala, le v božjo voljo se bom vdala, saj sv. Križ mi govori: da vidiva se nad zvezdami! Rož cvetočih Ti na grobu vsajamo, da Ti krase hladno postelj v črni zemlji, zalivajo jih pa solze. Molita s hčerko pri Očetu, da življenja težko pot ložje bomo prenašali, in nas varujia vsepovsod. Ljubi mož in dragi oče! Že leto dni v hladnem grobu počivaš. a mi, vsaki dan spominjamo se Te, in upamo, da enkrat bomo vsi sestali v višavah rajskih se. Naj Ti gruda bo lahka, saj bil si blagega srca! Počivaj v miru nam nepozabljeni soprog in oče! Žalujoči ostali: Margaret Znidar, žena; Frank in Stanley, sinova Fran jo Neubaoer: V NEBESA VZETI Odprta so nebeška vrata, blesti sijajni rajski dvor, na prestol sedaš Svoj, Marija, prepeva angelov Ti zbor. Očaki Te slave hvaležni, pregnala si jim dolgi mrak, prerokom up si izpolnila, vresničila jim sen sladak. Mučenci vzklikajo Ti srečni, s Teboj se zmage vesele, krvave ne bole jih rane, na glavah krone jim bleste. Device v krilih snežnobelih iz lilij venec Ti pleto, ubirajo Ti rajske strune, nebeške pesmi Ti po jo. "Pozdravljena Kraljica naša!" Nebeščanov Ti kliče krog. Gla\tf) Ti. venca s krono večno Tvoj Oče, Sin Ženin — Bog! NAZNANILO IN ZAHVALA Nad vse potrtega srca naznanjam s tem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je dne 11. julija t. 1. nanagloma umrl moj iskreno ljubljeni sin JOSEPH A. VERŠČAJ Rojen je bil dne 12. februarja 1908, torej star 20 let. Pogreb sc je vršil dne 14. julija na sv. Jožefa pokopališče. Prerano umrli je spadal k društvu sv. Janeza Krstnika št. 143 KSK I Joiiet, 111. J' Iskreno zahvalo izrekam John in Mary Lukanich ter družini iz Bradley, 111. dalje lepa hvala Jakobu in Amaliji Itlko iz Jolieta, Rev. M. Butala, Mrs. Ani Banovec iz Chicaga, III za vence iz dar za sv. maše zadušnice. Hvala društvu sv janeža Krstnika za udeležbo pri pogrebu in K. S. K. Jednoti za hitro izplačilo posmrtnine. žalujoči ostali: Mary VerSčaj, mati, Mary, Amalia, Bertha, Edith, sestre. ..............Anton, Frank in John, bratje. Joiiet, 111. 4. avgusta 1928. NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srrem izrekamo na tem mestu prisrčno zahvalo vsem sorodnikom .prijateljem in znancem za izkazano zadnjo tast našemu umrlemu sinu in bratu Edward Doles ki je umrl vsled poškodb dne 28. julija povožen od trucka. Rojen je bil v Cleveiandu in star 11 let. Oni, ki so darovali vence, in katerim smo dolžni zahvalo so bledeči: družina Frances Bučar, družina Joseph Bregar, družina Stefan Lunder, družina Joseph Lunder, ružina Joseph Russ, dru- ' žina Mary Dyment, družina Frank Jert, družina Jim Jert, družina Gruden, družina John Sever, družina Math Hegler, družina Anton Ostanek, družina ..Frank Race, Mrs. Birtič, ..Mrs. Evans, Mrs. Richter, Mrs. James, Mrs. Davis, družina Steinmueller, družina John Filipčič, Employees of Machine Product Co. in Plain Dealer Agent, Mrs. M. Kiphuth, Mr. A. Palakaitis. Hvala tudi onim. ki so darovali za sv. maše in sicer: Mrs. Perko, Mr. in Mrs. Zalar, Mrs. J. Bregar, Miss Agnes Buccer, Mrs. M. Dyment, Miss J. Menart, Mrs. Pulakaitis in sestri Harlam William Buehm. Hvala tudi našemu č. g. župniku Rev. Jos. Hoppu za njegove obrede in obisk in tudi pogrebniku Mr. Grdina za krasen sprevod. Iskrena hvala tudi onim, ki ho ga prišli kropit in so ga spremili na pokopališče ter onim, ki so čuli pri njegovem mrtvaškem odru. Bog povrni vsem skupaj. Tebi pa, ljubi naš sinko in brat kličemo: Počivaj v miru, in naj Ti sveti večna luč! Ti prestal si že težave, vse trpljenje in skrbi. Lepše naj-Ti solnce sije, večna zarja rumeni. žalujoči ostali: ANDREJ in MARY DOLES, stariši. ANDREW, RALPH, CLARENCE, bratje. Cleveland, O. 10. avgusta 1928. J 'GLASILO K.S K. JEDNOTE" UM» UXM^i ' EtvaAsalk Mm» ai _ UflÉMtTV te 1 SL W OJVELAN* «NI«» ■s — ^ ^ 1 Ca ■ ologi, da so vso sol nanosile reke polagoma v morje, tedaj je bilo treba 95 milijonov let, da je prišla potom rek tolika množina soli v morje. Nekateri nfcla ljubezen do lastnega na- jemljejo to število" za tako "val-je revno korenina, dusev. (m>, da pripisujejo starost naše na podlage, na kateri kozmopo, zemlje tej dobi. tiiiiiiiiimi^iinmiTTTTtTTii ffi JEDNOTA Ustanovljena t Joliet^ 111 dna 2. aprila 1894. Inkorporirana v joiitti, driavl lllrno«, dna 12. ianuaria lttft. • GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST, JOLIBT, ILL. Solventnoat aktivnega oddelka znaia 101.03%; solventnoat nUadinakeca oddelka znaia 144.73%. - Od ustanovitve do 1. julija, 1928, znaia skupna izplačana podpora $.311,1555.00 GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: ANTON GRDI NA, 1053 E. «2nd St. Cleveland. Ohio. I. podpredsednik: JOHN GERM, 817 Esst C St., Pueblo, Colo II podpreds MRS MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St , Chisholm, Minn. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomoini tajnik: STEVE G VERTIN, 1004 N* Chicago St!, JoUet IIL Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicago S^ Joliet, III. ' Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, 2618 W. St. Clair St. Indianapolis, Ind. ..... Vrhovni zdravnik: DR JOS. V. GRAHEK, Amer. State Bank Bldg., Cor. Grant ft 6th St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A, Eveleth, Minn. LOUIS 2ELEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chicaao. III. FRANK FRANCICH, 5405 National Ave., Weat Anis, Wis. MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2, Box 5», Bridgeport, Ohio. MRS LOUISE LIKOVICH, 9511 Ewing Ave., So. Chicago, III. ^ FINANČNI ODBOR: ^^ FRANK OPEKA Sr., 26—10th St., North Chicago, in. FRANK GOSPODARICH, Rockdale, P. O., Joliet, IH. JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd., Cleveland, 6hio. POROTNI ODBOR: JOHN DECMAN, Box 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich * JOHN MURN, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. MATT BROZENIC, 121—44th St., Pittsburgh, Pa. RUDOLPH G. RUDMAN, 285 Burlington Rd., Forest Hills, Wilklnsburgh. Pa. UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN, 6117 St. Cliir Ave., Cleveland, Ohio. Vsa pisma in dtfnarne zadeve, tikajoče se Jednote, na) se noiiljai« na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, HL; dopiaa, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio! Franc Jaklič: Prvi ženski klobuček v Dobre pol jah in takoi naprej. "Zdaj smo jo pa videli!" "O. ti prikazen ti, kakšna ti je!" "Ženska je! Pa ti je prišla v klobuku mimo oltarja. Kar pomižala sem. ko sem jo videla stopiti iz zakristije in iti pred oltarjem v stolček." "Kako ti je pa mencala v tisti vreči. Ni mogla stegniti koraka. Da se kaj takega na-vleče!" Tako je šlo med ljudmi v Do-brepoljah, ko so se vračali tiste jesenske nedelje od maše ob de-> setih. Po vseh cestah je bil razgovor o učiteljici, ki so jo videli v Dobrepoljah prvič. Že tedaj, ko je počilo, da pride na šolo učiteljica namesto moškega, so ljudje zmajevali: "Kaj bo pa delala? Kako bo pa strahovala otroke? Matija jih že kroti, ki ima roko kakor medved taco. Pa ga butičniki še sučejo, da se jih komaj ubrani. S krepelci jih mora." In sam Matija je rekel: "Zlodi! Kaj pa bom ž njo? Še ta mali ji ne bodo pokorni! Ženska ni za našo šolo." Navzlic odklonilnemu mnenju merodajnih oseb in ljudi, je učiteljica prišla. Tudi v Dobrepoljah so že slišali, da v Ljubljani celo ženske uče, toda samo na šoli, ki jo obiskujejo samo deklice. —Baje se dobe posamezne učiteljice tudi zunaj Ljubljane, v kakšnem mestu, kjer so gosposki otroci bolj slabotni in se dado voditi ženski. Toda na kmetih? Kaj bi počela taka reva z nerodno otroško druhaljo? Sko-prnela bi od žalosti in togote, ako bi takoj ne ušla. Začetkom šole so pa otroci pridrevili iz šole in kričaje raznesli : "Učiteljica je prišla! Ta male bo učila! Učiteljica! Učiteljica!" Dotlej so v Dobrepoljah nazi-vali vsako učečo osebo "šuma-šter," le ženski so dali pravilni naziv učiteljica, to pa zato. ker je niso mogli nazivati "šuma-štrca,' kateri naziv je vendar pristojal le ženi "šumaštrovi." "Kakšna pa je?" bi bili radi izvedeli ljudje, toda "ta mali," jim niso znali utešiti radovednosti. V nedeljo potem so pa vai vi» deli, kakšna je. Učiteljica se jim je bila pokazala v noši, kakršna je bila takrat med gospodo običajna. Na glavi je imela klobuk, čez obraz je imela potegnjeno mrežo, v pasu pretisnjena. od zadaj pod hrbtom je bila kaj dobro podložena in ozko krilo se je skoraj vleklo za njo. Dandanes vpijejo otroci: "Učiteljica ima kratko kikel-eo!" Takrat seveda ji niso mogli kaj takega "očitati, zgledovali so se pa le, zakaj zdela se jim je le prenenavadno našemljena. In ni čuda, da je vsa cerkev pogledala za njo, ko se je prikazala iz zakristije in je stopala mimo oltarja, da so stegovali vratove, stopali na prste in so mnogi v oddaljenih klopeh vstajali, da so jo bolj videli. Malokdo je iste nedelje zrl Križanega v oltarju in pazil na kaplana, ki je bral mašo. V stolček na levici od oltarja so strmeli, zakaj ondi je sedela nova učiteljiea* Ako bi bila podvržena urokom, po nji bi bilo za vselej, zakaj toliko pogledov, gotovo mnogo uročnih med njimi, se je tedaj paslo na njej. Pa se jih je bila ubranila z mrežo, ki jo je imela čez obraz, kakor so bile uganile ženske, ki vse vedo. Po maši, kajpada, so pa ljudje napravili špalir od cerkve do šole. da so si radovedni ogledali prav od blizu čudno stvar, ki je drobila v preozkem krilu in ozkih čeveljčkih po gruščevi poti. Zijala so se bila pošteno na-pasla. Mesa sicer niso videli, zakaj suhotna stvar je bila, toda kar je bilo na njej od tal do vrha, je bilo vse novo, nenavadno in neizrečeno za ljudsko oko, navajeno priprostoeti domačih ljudi in domačega kraja. Vsi, ki so bili v cerkvi, so jo imeli v mislih in na jeriku; pri južini so namesto o kaplanovi pridigi govorili o novi učitcljici, o njej se je razpravljalo po nauku na vasi. "S klobukom na glavi je šla mimo oltarja!" Vsekako jim je učiteljičin klobuk najbolj ostal v očeh, da so se še dolgo obregali obenj, zlasti še v Bruhanji vasi, ko so vasovali na Glačevem vrtu mladi in stari, ženske in moški. "Korajžna je!" je končno pribil stari Ograjščak. "Tako-le ženšče, pa si kaj takega upa! Se fajmošter ne gredo v klobuku v cerkev, pred oltar pa še celo ne! Ali jih je že kdo kdaj videl? Nikoli! V tisti oglati kapi že pridejo pred oltar, pa jo snamejo preden narede po-klon. Ta pa meni nič, tebi nič, kar naprej v klobuku, kakor bi bila na gmajni!" Beseda starega OgrajščHa j« bila ostra, pa tudi drugi so učiteljico hudo zdela vali. Naposled je pa vzniknilo vprašanje, ali sme iti ženska v klobuku v cerkev, ko se mora vendar moški odkriti. Nekateri so bili mnenja, da bi ne smela iti, medtem, ko je bij* veči- na, da mm biti kmkt v cerkvi pokrita, 4& j« torej ieniki klobuk dovoljen. Kajpada so ugovarjali: "Z ruto 2«, s ruto, ki je vse kaj drugega kakor klobuk." Potem so pa še razpravljali, ako je umestno, da nosijo na kmetih ženske klobuk na-glavi. Večina je nasprotovala, češ, v mestu naj že hodijo s tistimi klofedrami, ali k*kor se že pravi tisti stvari, toda na kmetih ? Brrr! Tako prismojena ne more biti nobena! . In kakor je navada med pri-prostimi ljudmi, kadar trčijo skupaj nasprotujoča si mnenja, je bilo tedaj zelo vroče. Beseda je bila ostra in odločna, z rokami so krilili okrog sebe in govorili iz polnih prsi. Vsak si je prizadeval priboriti svojemu mnenju veljavo. Najbrž bi se bili še precej časa dajali, ko bi se ne bila oglasila Glačeva Franca, ki jih je presenetila z drugo trditvijo: "Kaj se kregate! Jaz bi šla tudi v klobuku v cerkev, kakor je šla učiteljica." Namesto prepira se je raztegnilo krohotanje in smejanje. "Kaj se hahljate? Kaj se je učiteljici kaj zgodilo? Se klobuček ji ni zdrsnil na stran!" "Take korajže pa nimaš," ji je zalučal Francin, kolovodja fantov. Kaj mi daš? Za prazen nič seveda ne grem." Francin, ki je bil prepričan, da se Franca samo širokousti, je pa zinil: Dva goldinarja ti damo. Ali ne, fantje?" Kje jih boš pa vzel?" ga je zasmehovala Franca. Nič se ne zmikaj! Tolike pa še zmoremo." "Denar naprej!" Takrat je Francin namigni) tovarišem, da so ga obstopili in po kratkem posvetovanju so zbrali za dva goldinarja desetič. Vsak je bil prepričan, da denar ni izgubljen. Toda Francin je Franci ravno tako malo zaupal, kakor ona njemu. * Denar boš dobila, ko prideš iz cerkve. Ograjščakovi bodo imeli denar shranjen." Tako je Glačeva Franca vsled besede tja v en dan izgovorjene prišla v nepričakovano težavo. Ali naj odneha? Fantje se ji bodo rogali. Vsa vas se ji bo posmehovala, ako ne bo držala besede, pogumno izgovorjene Skozi mrežo skrbi, ki so se ji pletle v glavi, se ji je bleščal zaklad dveh goldinarjev, ki ga je čuval Ograjščak. Zaklad ali posmeh . . . Eno ali druga bo njen delež v nedeljo. Pač je srcu obžalovala, da je bila iztegnila jezik tako brez pomis-eka. Toda beseda je bila udarila in je šla po vasi in že so jo pozdravljali nagajivo in zbadljivo: "Franca, v nedeljo bomo pa pod klobukom. To se bomo postavljali !" Nasmehovala se je kaj prisiljeno. Toda zavest, da spravi zaklad dveh goldinarjev, ki so bili sicer kaj redki in pri trdo-srčnem očetu baš nedosegljivi, jo je krepila, da ni izprevrgla besede, temveč je vpila: Kaj misliš, da nisem tako močna kakor je učiteljica ali kakor si ti, da bi ne mogla ne-sti klobuka na glavi? Saj še polno procko korenja nesem!" Potem je pa prišla lista jesenska nedelja, ko so oživele vse ceste in pota, ki drže k fa-ri. K maši ob desetih so prihajali skozi našo vas Zagoriča-nje in ž njimi smo šli tudi iz naše vasi. Trop za tropom se je vrstil. Po cesti, na desni od nas skonci vaških njiv so hiteli oni iz Male vasi, pa Zdenci, Hovci in še drugi, ki so prfšii s stranskih potov n« cesto, tam po cesti n* levo od n*' »o pa pritiskali Kompoljci, Podgorci n iz Bruhanje vasi. Vsako ne* del j o je bilo glasno na tej cesti, zakaj vasi so velike in dru< žine, ki hodijo po cesti, močne, a tako živahno že dolgo ni bilo. Rasiegftlo se je glasno vzklika- njt in veselo smejanje, da smo na nali poti kar posluhnili, da bi videli in slišali, kaj imajo oni. Kmalu smo razločili. V krdelu, ki je prihajalo iz Bruhanje vasi, smo opazili žen-sto s klobukom na glavi. "Hal Kaj pa je to?' Kaj neki pomeni?*' Pospešili smo hojo, da smo prišli k fari pred onimi, ki so spremljali žensko v klobuku. Tedaj smo pa videli Glačevo Franco s klobukom na glavi in sicer z očetovim. Za učiteljico, ki je bila tudi takrat prišla iz šole, se ni nihče nič zmenil. Vse je drlo za Franco, vzklikalo in se krohotalo, vmes so se pa oglašali: "Ali ji gre ob pamet?" Pa nihče ni utegnil pojasnjevati. Bruhanje-vaščani so že vedeli, kaj je, in Francin s fanti je samo pazil, kdaj se bo razkrila, da bi ji ne bilo treba dati zastavljenih dveh goldinarjev. Ker je že zvonilo, so drli v cerkev; Franca že zato, da se je umaknila radovednežem, ro-ganju in strupenim dovtipom, ki so ji leteli od vseh strani. Pohujševale so se zlasti ženice. Francin se je šele v cerkvi domislil, da so se bili s Franco prenaglo pogodili, da so pozabili zahtevati' od nje, da bi šla s klobukom tako pred oltar, kakor gre učiteljica. Zdaj se je pa kar odzadaj ustavila na ženski strani. Od žensk ji ni hotela nobena biti tovarišica in so se ji kar odmikale, tako da je kar sama ostala zadaj, skoraj med fanti, ki so se danes pomaknili izpod kora daleč v cerkev. Tako smo imeli tisto nedeljo v cerkvi kar dve ženski s klobukom n$ glavi. V stolu pred oltarjem je sedela x učiteljica, zadaj pod korom je pa stala Glavačeva Franca. Učiteljica je imela na glavi tisti gosposki klobuček, Franca pa mogočni klobuk, ki je sicer pokrival očetovo glavo. ,i„ Kajpada je bilo tisto nedeljo s pobožnostjo tako, tako. Radovednost je nas premagovala. Eni so zrli ono pred oltarjem, kdorkoli je pa mogel z očmi doseči Franco, je gledal njen klobuk. Molil je malokdo takrat. Franca se je sicer držala resno, toda ženske so si tiščale usta z robci, da se niso glasno hehe-tale. Resnejši moški so jo nekam jezno pogledovali, toda fantje pod korom? yŠe nikdar prej niso bili pohvaljeni in bili postavljeni v zgled drugim, toda te nedelje so bili pa taki, da iih ni mogel nihče več zagovarjati. Gospod Leo je med pridigo zaradi šundranja dvakrat pre-molknil, ko pa le še ni bilo miru, je nejevoljen končal in .od-hitel raz prižnico. Kaj so fantje iz Bruhanje vasi s Franco vred, so pa izvedeli od gospoda župnika še tisto popoldne pri krščanskem nauku. Ko so se na prižnici pošteno razgrmeli in ožigosali nespodobnosti Glačeve France in fantov iz Bruhanje vasi, so vzkliknili ob koncu skoraj ih-teč polni svetega ogorčenja: "Ti Žagarji! Ti gavnarji!" i Naprej pa niso mogli, zakaj premagalo jih je bilo tako, da so bili celo na "amen" pozabili. Zdaj smo vsi vedeli, da se jc zgodilo nekaj nagnusnega, ki jc pognalo gospoda v skrajno nejevoljo. Ko bi stari Ograjščak ne bil pravičen mož. kakor so vsi Bruhanj evaščani stare korenine, tedaj bi bila Glačeva Franca spravila samo posmeh fantov in vaščanov. Ko je stopila iz cerkve, je takoj snela klobuk z glave in naglo djaia priprav. Ijeno ruto na glavo in je šla z drugimi dekleti domov. Tedaj je pa Francin vpil za njo: "Franca! Zdaj si pa ob denar!" In vsi fantje so mu pritrjevali, zakaj hudo jim je bilo za še-sticami, pa jih je Francinova bewda potolažila. Franca se je pa odrezala: "Bomo že videli!" Pravični Ograjščak je pa razsodil tako, kakor je govorila pogodba. "Denar nazaj!" je zahteval Francin. "Naš je!" "Moj je!" je vpila Franca. "Zakaj si pa dela ruto na glavo?" "Kaj nisem šla s klobukom v cerkev ?" "Pa domov ne!" : "O tem ni bilo besede. Samo v cerkev smo rekli. In tam ste me vsi videli." Ograjščak in drugi prizadeti so pa rekli: "Je že res. Samo o tem je bilo govorjenje." "Pa mi smo mislili, da mora iti tudi domov pokrita," se je poganjal Francin. Ograjščak se je pa nasmejal: "Kaj si mislil, ne more vedeti nihče. Pri pogodbi • velja samo beseda." Tako je poučil Ograjščak Francina in je izročil dva goldinarja Franci. To je zgodba o prvem ženskem klobučku v Dobrepoljah. Ko včasih premišljam to reč in mi je živo pred očmi ogorčenje pokojnega gospoda župnika Sežuna, tedaj mi pride na misel: "Kaj bi rekel gospod, ko bi prišel nazaj in bi videl današnji rod v Dobrepoljah. Prva učiteljica, ki je bila prinesla "novi form' v naš kraj, in Glačeva Franca, ki ga je bila posnela, sta bili vsaj oblečeni tako, da se ni moglo kaj očitati. Toda dandanes, moj Bog! Klobuk ali tisto, kar je že na glavi, je že še, toda krila niti kolen ne zakrijejo. Najkrajša pa nosijo kontoristinje, a tudi vse druge bi rade tekmovale ž njimi." Zato pa: Ljubi gospod župnik! Ostanite tam! Preveč bi se jezili. luknjali ušesa. Lasje so plani H Urbanu po koncu, ko je prvič to zaslišal, in kriknil je od groze in prihodnje bolečine. Ko pa je uvidel, da šolnik ni vze tako dobesedno svoje pedagoške grožnje, se je te pohlevne njegove šale polagoma privadi in se je pozneje ob njej le še samo sramežljivo nasmehnil, in napredoval je tako naglo, da so ga še, preden so ga izpodili iz šole, izpustili k prvi izpovedi. To je bil trd oreh za Urbana. Vest mu je sicer dodobra izprašala mati in ga naučila kaj mora povedati. In vse je šlo dobro — dokler ni izpovednik od pri linice. Ko pa je odprl lini-co in rekel "Hvaljen Jezus," tedaj je Urbanček venkaj buhnil rekoč: "Mati, al je aden nuo ter." Mati, ki je ob izpovednici stražila svojega nadebudnega grešnika, ga je prestregla in poučila in ga s primernimi nagibi nagnila, da se je nagnil nazaj v izpovednico. In spet je šlo vse prav dobro — dokler ga ni izpovednik vprašal: "Ali se kesaš?" Na kar se je Urban odsekal: "Nak!" Mati pa, ki je s svojimi ljubečimi ušesi vse ujelarje brž začela ob izpovednici: "Saj se, saj se!" Gospod je govoril Urbanu in mu prigovarjal, in spet je šlo vse prav dobro — dokler se ni Urbanček pri jokal iz izpovedni-ce, in ga je mati, vesela nad tolikim kesanjem, sočutno vprašala: "Zakaj pa jokaš?" "Ze pokuro sm dobiu tri oče-naše, jest znam pa samu anga!" KAKO OSTATI HLADEN V POLETNEM ČASU Ohlajevanje v vročini je zares znanost, ki jo pa lahko vsak udejstvuje. Mnogo je običajev, po katerih se ravnamo v borbi temperature, imajo svoje znanstveno ozadje, dasi mnogi tega ne vedo. Na primer, kar in-stiktivno nosimo ohlapno oblačila porozne snovi, in tudi teh čim manj, ker Tlobro vemo, da se tako počutimo bolj hladne. Znanstveni razlog zato je, da taka oblačila dovoljujejo vročini, ki se je razvila v našem telesu, da prehaja v zrak proč od telesa. Kajti resnično v vročih dneh ne gne za to, da preprečujemo prihod vročine v naše Urban pa je imel za norca telo, marveč da omogočujemo gospoda organista. Ko je nam- odhod vročine iz našega telesa, reč zrastel Urban, se je izkaza- j Eden izmec| načinov, da to lo, da mu Bog na petje ni grla dosežemo, je ta. da se ne da J. P.: Urbančkova prva izpoved. Že kpj ok.jrpjstvu se je videlo, da ne bo kar tja v en dan. Zakaj kričal je na vse pretege in pri krstu, kjer je dobil ime Urban, je tako večal, da je or-ganist, ki je tudi obenem cer-kvenec in je držal torilo pod njegovo glavo, ko so ga kaplan Vinko krstili, takoj uganil, da bo to nežno dete v življenju pelo ali bas ali tenor. ustvaril, in ko ga je sedem let starega grdogledi učitelj krepko potegnil za lase k harmoniju, da bi poskusil njegov glas, je preigral vse tipke, bele in črne, in dognal, da Urbančkovega glasu ni- v harmoniju, kar pa Urbana ni motilo, da ne bi napredoval v drugih vrlinah, s katerimi ga je Bog oblagodaril. telesu mogočnost za razvoj prevelike vročine, ako vživamo le malo hrane, zlasti malo onih živil, ki vsebujejo visoko kurilno vredfiost in zakurjajo telo prehitro in preveč. Taka živila so slaščica in skrobi ter pro-tejini, ki so hranila visokih kalorij. Drugi način, da ost&jemc Torej s solzami in vpitjem je | hladnij je ^nje. Voda je priromal Urbanček v to solzno dolino, podobno kot drugi Ada- stanu nositi s seboj več vročine, da ne da, bi se to opazilo, kot movi otroci, samo da je bolj katere druga stvar na gvetu vpil, in je živel podobno kakor drugo ribniško seme v prelepi dolini. sv. Štefana, papeža in mučenca, med Veliko in Malo goro, ki je je Bog vesel vselej, kadar se nanjo ozre. Eno leto je visel med življenjem in smrtjo, potem je ozdravel; ko je bil dve leti star sc mu je razvezal jezik; v tretjem je že znal ubiti šipo s kladivom in prej kot bi bil mislil, je že trgal hlače na trdi klopi bistroumne ribniške šole. To so bila žalostna leta, in Urban se jih ni nikdar z veseljem spo-minjal. Zakaj ne,samo takrat, ko je strogi šolnik poslušal nje Pot odvaja vročino iz telesa Seveda moramo piti mnogo vode, da nadomestujemo zalogo potrebne vode v telesu. Ljudje, ki se ne potijo veliko, se počutijo mnogo bolj ugodno, ako v vročih dneh pijejo rajši gorkega čaja ali kave kot ledenih pijač, kajti vroče pijače po-vzročujejo izredno potenje. Ako ste izpotili kvart vode, iznebili ste se 500 kalorij vro-čine. Ali, ako zrak še vsebuje vso vodo, oziroma vlago, ki jo more sprejemati, se ne morete ohladiti potom izpotenja notranje vročine. To je razlog, zakaj je vlaga v vročih dneh ta- gov glas ob harmoniju ne s* L ijetna- . v takih dneh mo takrat, ampak se ob raznih ^ ^ odganjati vročo, vlažno drugih prilikah m teh se pr zraka ^ raz svpje kože razbontem solmkovem ra*mu To ngJ ^^ ako ni ni nikdar zmanjkalo, mu je uci- na telj z brezobzirnim glasom za- b _ upal, da nima prevrtanih ušes, in je hotel poslati štacnarjeve- Četudi je tri četrtine naše ga Mirkota, tistega s kratkimi zemlje samo morje, vendar se hlačami in rumenimi nogavica- le trije odstotki prebivavcev mi, ki je tako rad tožil, domov! preživljajo od zaslužka na mor-po'sveder, da bodo Urbanu pre- ju. ZDRAVLJENJE RAKA IN DRUGIH DOSLEJ NEOZDRAVLJIVIH BOLEZNI Poročajo, da se je posrečilo celjskemu meščansko-šolskemu učitelju g. Lojzetu Poljšaku, najti uspešna sredstva zoper razne vrste raka, kostno j etiko, škrofulozo in kožne bolezni. So to bolezni, ki so bile do sedaj neozdravljive in so zahtevale letno na tisoče in tisoče smrtnih žrtev. Ko je s topil g. Poljšak s svojim zdravljenjem pred javnost, so nastopili proti njemu pri oblasti in v časopisju zdravniki, feš. da je vse skupaj farbarija. Prerekanje po listih je dovedlo končno tako daleč, da je bil g. Poljšak pozvan v mariborsko bolnico, kjer naj preizkusi svoj način zdravljenja zgoraj imenovanih neozdravljivih bolezni na bolnikih, katere bo preiskala poprej posebna komisija. G. Poljšak je prišel v Maribor dne 1. julija in je začel z zdravljenjem v posebnih sobah v bolnici. Pridejo v poštev: lažji, težki in najtežji slučaji zUnanjih, prsnih in želodčnih rakov, kostne jetike in težki slučaji dolgotrajnih in globoko zajedenih cožnih bolezni. Slučaje bo dala na razpolago mariborska bol-lica, najtežji bolniki pa so že naročeni od drugod iz Slovenije. Je že sestavljena posebna komisija iz strogo nepristranskih zdravnikov, zastopnikov oblasti n časopisja, ki bo vse slučaje pred početkom zdravljenja pregledala. ugotovila bolezen, in jih fotografirala. Nato bo za-el g. Poljšak z zdravljenjem pod vodstvom g. dr. Vilimeka iz Bizeljskega, katerega je že tuli ozdravil. Komisija bo pregledala napredek zdravljenja /sakih 10 dni. Po preteku par mesecev bodo komfcijonclno in uradno zanesljivo ugotovljeni n preizkušeni Poljšakovi ifjimi la polju zdravilstva. G. Poljšak trdi, da se mu je ioslej posrečil še vsak slučaj, caterega se je lotil glede ime-lovanih bolezni, tudi glede po zkusov v Mariboru gleda z vse jigurnostjo bodočnosti v oči. Pred komisijo v Maribor bodo poklicani dalje vsi bolniki, katere je g. Poljšak že ozdravi) in kojih neozdravljivo stanje sc ugotovili razni zdravniki. Listom je odstopil g. Poljšak več fotografij, ki kažejo nepobitne jasno bolnika pred zdravljenjem v obupnem stanju in pc popolnem ozdravljenju. Ako bo prestal preizkušnjo v Mariboru z uspehom, bo največ-trpečega človeštva. Bog daj, ji mož in največji dobrotnik ia bi se naši upi uresničili in da bi bil Slovenec toliko desetletij težko pričakovani odrešenik! V Parizu pobijejo okoli 40,-000 konj vsako leto. Povprečno da konj 200 kilogramov mesa. Zdravje v zavoju! Blagoslov za poletni čas. Eno uro pred vsako edjo vzemite eno žlico TRINERJEVEGA GRENKEGA VINA in počutili se bodete izvrstno. Ta izvrstna želodčna tonika neutralizira kisline, ki povzročajo neprebavnost in napenjanje želodca. Prii vseh lekarnarjih- 4\ % obresti plačuje na denarne vloge Prudential Bank (Zakrajšek & češark) 455 W.42. St., New York NY. To je sedaj državna (State) banka ter ima $75,000 glavnice in rezerve. O njeni zanesljivosti torej ne more biti dvoma. — Poslužujte se je! GLASILO K S. K. JE] Anton VoTkï ññ V»» .Trac na nj«m koncu trga ob eni zjutraj poslopje razrušili, odkopali so vedno večji. Številne obisko-Goreniikem |in VsIed močnega »«vernega ve- velik del hriba in na lepo pla- lvalce privabi industrija in zla-J tra je pogorelo 151 hiš, čez 100 noto so postavili sedanje graj-Isti tudi lepe planine. Prijaz- Na j starejša zgodovina Trii- d.elavnic in je tudi TSUko poslopje. Po štirih različ- nost, šaljivost in zlasti pevske ča je zavita v precejšnjo temo. MJudi- Ustno izročilo popisuje nih gospodarjih, ki so po Ra- zmožnosti Tržičanov postajajo Ljudska pripovedka postavlja še danes *rozote te*a Požara, deckyju grad še vedno prenav- zlasti po tujskem prometu vse-prvotni Tržič pod Košuto, pri- |slikar MateJ Langus je pa uda- Ijali, je prišel v last Gassnerjev, povsod znane, bližno šest kilometrov od seda, ril prav 114 Uudsko struno, ko kateri še sedaj gospodarijo v Mesto je postalo Triič lt de. njega, v smeri proti Ljubelju. He naslikal u "Poi&r na sliko sv. njem. cembra 1926. Lep razvoj mu Del Košute, ki se je odtrgal, je IFlonjana' ki Je v žuPni cerkvi Tržič je slovel nekdaj kot he vedno zagotovljen, naselbino razrušil, prebivalce Ina stranakem oltarju. nemška postojanka. Res je bi- prisilil, da so na sedanjem pro- Francozi 80 leta 1815. lo tu že leta 1812 ustanovljeno štoru ustanovili "Forum no- Glavne rane Požara so tedaj Tr- nemško pevsko društvo "Neu-1 DELAVCI KOT DELNIČARJI vum" _ novi trg_Neumarktl |ia¿ani že zacelili in z novimi marktler Liedertafel," ki je Zakaj leži Tržič v ozki do upi 80 *ledali v ^^nost. Po- vprav do svetovne vojne imelo Mezdni delavci in drugi na- lini Bistrice in Mošenika, ko se pravili 80 hiše in d^vnice, na- še več naslednikov v obliki raz- „¿^ družb daljevali so z zidanjem nove ličnih nemških društev. Vodil v Združenih državah dandanes župne cerkve, oprijeli so se z je v začetku to pevsko društvo pjačujeJ0 za nakup industrijal- vso vnemo raznih tržiških obrti, graščinski oskrbnik Janez Po-1nih ^nostnih papirjev v no- V tej dobi je najbrže nastala gačnik, ki je bil tudi skladatelj mina,ni vrednosti čez tisoč do- pesem, ki je ohranjena še se- in je poseben "Te Deum" po - ,arjev' To so večinoma delni- daj: "Vivat kožarija, — vivat svetil Radeckyju. Do nedavne- ce in obveznice družb, kjer so štumfarija, — vivat mat' br- ga časa je donela ta skladba še zaposleni- Mnogo milijonov je od nekdaj p^pTraia taiS^I"» (vino!) — da se je ni- v tržiški župni cerkvi. Nemško ^ ^lifdn^^vJ tTt 'kol' ne zmanjka!" pevsko društvo po prvotnih note dru»in družb, vse to ne V cerkvenem oziru je že le- pravilih ni posebno dolgo delo- vP?6tevajo vloge v banke in ta 1261 Ulrik III., grof koro- valo, razpuščeno je pa bilo P^tednje v hranilnice ali zava- ški, podaril Tržič stiškemu sa- uradno šele leta 1925. Nem rovalne police- BilJon dolarjev, mostanu. Leta 1399 je pa voj- ščino je še pred vojno posebno investir«n od nastavljencev v voda Viljem zamenjal to darilo podpirala šola "Schulvfcreina" vrednostne papirje svojih last- z Dobrničem. Cerkve ima Tr- in tudi številni tuji priseljenci nih deIodaJalnih družb, je po- žič tri: župno Marijinega Ozna- niso bili brez vpliva. Zdaj so razdeljenih^med kakimi 800,000 nenja, sv. Andreja na glavnem stari sledovi nedomače govori-1 nast«vljenci. Povprečna inve trgu in sv. Jožefa na gričku, ce po večini zabrisani. Najstarejše sledove stare žup- J V Tržiču so bile nekdaj in so vendar neposredno pod njim razteza lepa gorenjska ravan? Vzrok temu je bližnji Ljubelj, ki je bil s svojimi klanci in živahnim prometom nekdaj bogat vir dohodkov Tržičanom, kakor tudi vodna moč, ki je že 2e v 12. in 17. stoletju zasledimo v Tržiču fužine za baker in usnjarsko ter kovaško obrt V gradu je bila tedaj kapela sv. Lenarta, kjer so imeli cehi svoje pobožnosti in nastala je v tej dobi tudi prvotna ; cerkev sv. Andreja, ki je postal zaščitnik različnih tržiških cehov. Poleg usnjarske in kovaške obrti se je razvila v tedanji dobi tudi barvarska in nogovičarska obrt. Grof Radecky, bivši gospodar tržiškega gradu, je zasnoval tudi veliko tovarno pil "na Fabri-ki." Vodil je podjetje veščak — Anglež Duton. Nenadoma pa je tega veščaka zadela kap in skrivnost izdelave je odnesel s seboj na drugi svet. Začeli so nato obratovati na drug, dražji način in slednjič je obratovanje po letu 1870 prenehalo. Dolini Bistrice in Mošenika imata krasne gozdove v šent-anski dolini so kopali še do pri-četka sedanjega stoletja živo «Ë The North American Banking S Savings Company Edina Slovenska Banka v Clevelandu glavni urad: 6131 St Clair At*. COLUNWOODSKA PODSUiNICAi 15601 Waterloo RcL PARIŠKA REKLAMA ne cerkve nam kaže vznožje deloma še sedaj udomačene ves^ra'- [sticija znaša torej $1,250 za vsakega delavca, ki je sploh in- cer- mnoge lepe navade in slovesno- Dognalo se je pa, da v takih Po promenadi "Le grand bou-levard' vodi solidni gospod ns veriki pravo krasno levinjo Dela s tem rekIamosza 70 levov, katere kaže v nekem cirkusu Za levinjo hodi seveda množica poatopačev, ki ne slutijo, da ima gospod krotilec v žepu za vsak slučaj tudi revolver. Nedavno so pisali vsi listi o "avtomobilu brez šoferja," ki je prevozil ves Pariz. "Inžener-ji" so pisali članke in govorili o "brezžičnem motorju." V resnici je bilo vse bolj preprosto. Šofer je tičal nekje zadaj pod sedežem in je vodil avtomobil, ne da bi ga kdo opazil zvonika in glavni vhod v kev, ki je gotskega sloga. To I sti. V sredi 18. stoletja so ime-1 investicijah tiči neki riziko za so še spomeniki cerkve, ki je li vsako leto na veliki petek ta- prihranke nastavljencev in to bila zidana leta 1575. Župna kozvani pasijonski sprevod, radi spreminjajoče se borzne i Razočaranje je bilo veliko, toda cerkev pred letom 1575 je stala Dramatično so kazali Gospodo- vrednosti teh papirjev. Neka- vsak Parižan si je dobro zapom- še bolj v smeri proti Slapu, vo trpljenje. Molitev Kristusa tera podjetja pa so ukrenila Škodo požarov pri cerkveni na Oljski gori je bila v zgor- potrebno, da se vloga nastav- stavbi 16. VIII. 1743 in 28. ju- njem delu mesta, sodba pa na ljenca zavaruje za slučaj, d» nija 1785 ser obakrat za silo po- glavnem trgu, kjer so na balko- pada vrednost papirja na borzi krpali, a leta 1808 so sklenili nih več hiš sedeli sodniki. Kri- Vendarle vedno obstoja nevar- zidati novo, večjo cerkev. Pa- žanje je bilo potem na griču nost, da pade produkcija dotič- tron, ki je bil že tedaj lastnik nad spodnjim delom mesta. V ne industrijalne družbe, vslecl tržiškega gradu, je prispeval začetku so bile te predstave česar bi padla 300 goldinarjev, 588 hlodov in morda dostojne, če že ne izpod- njenih papirjev. 738 lat. nil avtomobil in tovarniške znamko. Tovarnar je tudi sa mo to hotel. Razen levinje imajo boule vardi še drugo zanimivost: ele gantnega mladega gospoda v cilindru z monokljem. Gre po-tudi vrednost | časi in visoko vihti lepo bambu-Da se prepre- I sovo palčico. Ta pade pred Francoska okupacija budne, pozneje so pa postale ne- či taka zguba, so mnoge druž- I vsem v oči. Gizdalin naredi še ¡rebro."Da"nes"cvete T"ttžSču |in straŠni P°Ž*r leU 1811 sta dost°jne in smešne. Nedostoj- uvedle plan kupovanja delnic, par korakov, se svečano odkrije od starih obrti še kovačija (fu zidavo ustavila, a vendar Je bila no vedenje, smešna obleka in po katerem one poskrbujejo. da in vidi se nepričakovano gola. žini imata g. Ahačič in g Glo- cerkev blagoslovljena že leta pijača je dala povod, da je cer- zaposlenci kupujejo tudi delni-1 popolnoma plešasta glav*. Gos '1815, posvetil jo je pa škof kvena in svetna oblast pasijon- ce drugih korporacij, tako da pod se zopet pokrije; mirno gre Anton Alojzij Wolf šele leta ski sprevod prepovedala. se vloge ne nanašajo le na ene naprej in zopet vihti palčico 1836. ~ ---- Stolp je imel okroglo kapo. Za župne cerkve so bili Tržičani I cesija. Menda malokje s tako I družbe. V zadnjih letih se je Okoli njega je vedno dosti ljudi vedno vneti. Krasna oltarna veliko udeležbo. Mnoge hiše | ta sistem velikansko razširil. slika Marijinega oznanenja in | imajo posebne kipe sv. Florija- na, ki jih na ta dan okrašene velikem oltarju, je delo slikar-1 postavljajo na balkone in okna. ... _ . . ja Leopolda Laverja, kateri je Na praznik Vnebovhoda pri- stroji v vec tovarnah (največ-|že leta lgl5 ^^ tudi obok dejo Dolinci in gentanci še da- bočnik) in usnjarija (največji obrat ima zadruga "Runo"). Največ delovnih moči zaposluje Glanzmann-Gassner/eva predilnica in tkalnica, ki je bila ustanovljena pred dobrimi 40 leti in nudi sedaj kruh 1,055 delavcem in številnemu druge- [¡¡^ sv Trojice ki Jfe tudi na mu osebju. Čevljarska obrt obratuje z vsemi modernimi več NOVO POSTAJALIŠČE SAVI OB smeh in ogorčenje. Mr. Josip Sitarju v album. ja je Kozinova) in v številnih ga nudi zaslužek tudi še tovar na za lepenko na Slapu in še mnogotere druge manjše obrti Industrija je v Tržiču bogato zastopana in ta veča tudi število prebivalcev, katerih je sedaj že precej čez 4.000. " Zna- svetišča. Vsak župnik je pri | nes s procesijo v župno cerkev. so pri teh procesi- domačih delavnicah Poleg te- cerkvi ;diko ,epša, in izpopol. Svoje čase končno se je po dolgem času Mr Sitar iz Jolieta zopet oglasil. Ju sem mislil, d« Je vsa stvar padla t vodo ker ni bilo ne duha ne sluha od Mr. Sitarja in ne od Mr. Vraničarja; od slednjega se sedaj ni ni č glasu. Morda sta se po kakem znanem receptu . pobotala? Mene so ie mnogi izpraše- cerkev jako mogočne zvonove j čel dvigati proti oboku in ipl,a v zvezl z z*radb<> n°ve, tudi i vnli. »akaj se Mr. Sitar nič ne oglasi. Že pred dvajsetimi leti so se naši odlični javni delavci, sedaj pokojni dr.* Krek, dr. Lam-pe, dr. Šušteršič zanimali za novo postajo v Jevnici ob savski tedaj zamišljene v Moravče. deželne ceste njeval in vsak je našel pri fa- jah nosili kip vstalega Zveličar-ranih za to vneto srce in od- ja, ki so ga po prihodu v cer-prte roke. kev postavili na okinčano mizo. Pred vojsko je imela župna | Med sv. mašo se je pa kip pri-1P1"0^1- kat*ra Postaja naj bi bi- je Velikega je v kranjski dekaniji I izginil skozi odprtino. ... . ,.». ... . J po teži prekašal samo cerkljan- Lepa navada je tržiško kole- v M°rav*e- Takrat sicer de cuno za irzisko industrijo je pa ski< po premeru sta pa bila dovanje o božičnih praznikih in uresni^enJa ideje ni prišlo, to. da imajo vse tovarne in brata. Pri naročanju tega ve raglanje zadnje dni velikega\venda\ P» zadeva ni ** ,, „ kouuv iegu. ^rez iikega zvona se je zgodila leta tedna. Z originalnimi napevi se J® ,etos v februarju sestavil .... . uimci 1839 sledeča zanimivost: in besedilom voščijo številni ko- P°sel;en ^^ ^ zgradbo po- namreč brnijo ob vodi m vodna Ko 80 se Tržičani y Ljubljani ledniki novo leto in za Tri kra- staJaIl^a v Jevnici. ki se je je u i \sem pogon. prj gamassu giede teže že do- Ije nosi eden kraljev s seboj tu- P°d Predsedništvom posestnika Francozi so bili v Tržiču dva- menili, so zvedeli, da ima Kranj di svetlo zvezdo. Raglanje pa Godca marIj,v<> P"Jel določene-krat. Prvič leta 1797, drugič veliki zvon iste teže. Hoteli so vršijo otroci po mestu v mogoč- posla' pa leta 1809, ko je dobil Tržič Kranjčane prekositi in hitro so nem urejenem sprevodu. Sli- Po dovršenih predpripravah tudi svojega "maira." — V sre-1 navrgli še 396 funtov, tako da šati jih mora vsak, ker gredo »e je 14. marca. 1928 začelo z di avgusta, 1811 so obhajali tu- je tehtal 4,420 funtov. Vojska po vseh ulicah. in 8em bil ie na tem, da ga ponovno pozovem na odgovor. Zakaj w ni ie prej oglasil, ne vem. Morda je bil na potovanju, ali pa njegovega inštruktor ja ni bilo doma, ki mu je baje za lepe denaree napisal ono "Odprto pismo. Naj bo torej ie tako ,ali tako, da piše Mr. Sitar ali Mr. Sk. . , odgovoren je zato samo prvi. Mr. Siitar si gotovo predstavlja, da se je pokazal junaka z zadnjima izjavama in da »e je opral, pa se ni. Zadnji odgovor, katerega je zopet po eno-inpol mesečnem fttudiranju skrpucal, je zabelil naj prvo z neokusno šalo, ki pa bolj njemo samemu sliši kot meni. Proti koncu je pa izustil tako neumno opazko, kakoršno bi zamogel človek gradbo same postaje in vsemi PriWowli kreíjem od kakega šestlet di v Tržiču slovesno Napolenov je veliki zvon vzela - Kranju I' Značilne za Tržič so tudi vsa-Malimi deli, k« s^s posta* ji ! ^ praznik, rred sedanjo Perkovo je pa ostal. ko iet0 luči sv. Gregorija. Ta neposredno v zvezi. Domačini ha, da bi razsekal vse vozle le šefa hiso na glavnem trgu sta stala Stara cerkev sv. Andreja « Letnik pripelje čevljarsko spo- N * velikim zanimanjem pri- na la dan dva mlaja, ki sta bi- 12. ali 15. stoletja je stala na miad in je včasih v delavnicah skoči,i na Pomoč, zbrali čez 35 prav nič zadela, vidno pa je zadela Mr. la visoka po osem sežnjev. Na nizkem gričku in pred njo je ugasnil petrolejke. V spomin tisoč dinarjev prostovoljnih j fJSfe to vrhu m ajev so se svetili lepi razpenjala košata lipa svoje ve- na ta važen dogodek so na ve- Prispevkov, poleg raznega lesa iv,tem pravi dalje:" v javnem odgo-sreorni tolarji, kateri so bili do- je. Sedanja cerkev je bila se- čer 12 marca vozili čevljarji v in dru^e»a blaga, ki so ga tudi voru n» m°i° malenkost na dolgo in ločeni za navado tistemu, ki zidana za časa župnika R. Fran- pokrovih in malih zabojih po brezplačno navozili. Tudi so "¿tZ^Jt"niT^^njlt stari pripleza do vrha. Pa to ni bilo ka. ki je župnikoval v Tržiču Bistrici luči. Popolnoma ta na odlično pripomogli s "kulu- domovini, ne vem zakaj?" _ Kar se In lr am a Lv II ^ - - ■ 1 Z _ ____I . _______I * I« *• • • lahko, ker prevlečena sta bila mlaja vsa od leta 1868 do 1880. tiče izraza "malenkosti' je istega vzel v i t • 11 ivada nl iz*inila tudi še sedaj, lKom' k' se je prvi mesec dnev- n mojega ieInika> kajti v njegovem z masiJO in milom. Ljubka je tudi cerkev sv. Jo- ko že slehernemu čevljarju sve- 110 vra" redoma iz posameznih Odprtem pismu ni bilo govora o kaki Poleg mlajev je stala miza, pol-|žefa na griču, ki je bila zgra-|ti elektrika |vasi' Pozneje pa le zvečer in ob n,a,w,ko8ti- s«mi ČMtni našlo-na svinjine in pečenke Vsak jena v začetku 18. stoletja. Va-1 p0 svetovni vojni je bila po-1 nedeljah, ker je medtem nasto onega pisma" se je ^tu lahko brezplačno naši-1 njo so se zatekali Tržičani ved-1 večana šola "Schulvereina" in v Pil0 ^sko delo. Postaja Jev- j vi in oznaCbe in to precej na vrhu Kje sem jaz na dolgo in široko opisal svoje vrline in častno tli. A le malokdo je užival te ho po božjo pomoč v različnih tem lepem poslopju 'se nahaja Inica ,eži "ekako v sredi med po- sialbovai/e."'Ali ste morda ono stvar v dobrote. Bila je namreč naihnipznih PnrUv i* v sedaj deška in dekliška meščan-1 stajama Laze in Kresnice in si- tf^J^F, jo se enkrat Napoleonov praznik ravno sobo- ličnem slogu in je po notranji La šola, ki ima med učenci ta. na katero so imeli stari Tr- obliki zelo podobna značilni cer- vedno tudi orecei tuiih. Od Bila je namreč na I boleznih. Cerkev je zidana vlwUttJ „esna m «eansKa mescan-~ ~ « ^ Ker sPm bil ins.hiran kot bivSi jugo cer je oddaljena od ene in dru- slovanski vojak, sem označil le toliko precej tujih Od Ige PribI»žno pet kilometrov. aem Wl poklican k vojakom, kje žičani post kakor na petek Ikvi križniškega reda v Ljublja-lobeh ljubkih šol bi zlasti de- V narodno-gospodarskem Ozi-1 SM" O Tudi kip boginje človeškega ni. kliška potrebovala novo poslop- ru pomeni nova posUja veliko ^LSLčT^čt* ** ^ uma so postavili Francozi pred | Lastniki tržiškega gradu so|je. V Tržiču je sedež sodišča pridobitev za tamošnjo okolico, j T^^ pV« " cerkev sv Andreja. Tržačani bili: Albreht grof Goriški, Gu-1 in davkarije. Da je tudi vse I pa tudi v tujsko-prometnem pa se vedeli niso, kaj pomeni ta tenbergi, grof Henrik Paradaj- polno trgovin in gostilen, ni oziru bo važno izhodišče za laž-lesena nagota in so izrekli mno- zar in drugi. Različne rodbine treba posebej omenjati. je ture k sv. Antonu v Štangi, go dovtipov na račun tega ma- so bile tudi v zvezi z gradom Prosvetno, kulturno, športno na Janče, k sv. Miklavžu, na Jlka- Lambergov, čigar razvaline sa- in politično življenje je v Tr- Limbarsko goro itd. Otvoritev Tedanji težki časi so prinesli njajo še sedaj nad cerkvico sv. žiču jako razborito in živahno, nove postaje bo, kakor je sedaj čez Ljubtlj tihotapce, denarno Jurija v Bistrici o slavi svojih Poleg kino dvorane "Našega do-1 definitivno določeno, 5. avgu-krizo in še požar, ki je 30. mar- prebivalcev. Po odhodu Fran» ma,' sokolnica in dvorana soci- sta. Gradbena dela so deloma ca, 1811 upepelil skoraj ves Tr- cozov je kupil tržiški grad grof a listov. dovršena, žič. Goreti je pričelo v zgor- ]Radecky. Leta 1817 so ataroj Tujski promet je v Tržiču opazkami, Alojzij Zajcu. hotel Uelvedere, Ljubljana, in g. Zaje. bivfil poročnik jugoslovanske armad* na Koroškem mu utegne dati kaka po-jasnila glede moje osebe pri vojakih na KoroSkem. In ako bi sploh res kaj pisal o tem, bi mi Mr. S. ne mogel tega tako nizko oponaiati, ker bi bil upravičen ravno tako kot on, ki precej na dolgo razpleta svoje spomine, na-▼«iajoc svojo požrtvovalnost za narod itd* kar mu ju ne oponaiam. Priznavam. da j« to dobro delo, če kdo is tujine komu prinese čevlje in koe kruha (kar so darovali drugi); ampak stopiti v fronto med grmeče topove v smrtno nevarnost ... za domovino. In to zavest Mr. Sitar imam jaz. ter si kot bivii jugoslovanski vojak na K» roškem, v takratnih spopadih *z Nemci ne dam delati takih opazk, pa če bi bil Mr. Sitar sam bivii predsednik Zdruienih držav. Take opazke naj bi obdržal sam zase. Tudi za kake ocene ga nisem nikdar prosil, tem manj pa že pričakoval. • Mr. S. pravi, da zavijam, da bi s tem vso fiiržo javnost obrnil v temo. Moj odgovor na vse vase odprto pismo je jasen kot beli dan. Jaz vstrajam dobesedno na celi črti na tem, kar sem pisal; drugače je pa z vami. Meni odmerjate kar ure, kdaj in kako? Sami pa očividno ne veste, katerega leta se je vsa ta zadeva vršila. V zmoti ste za eno celo leto prekasno; namesto leta 1920 bi moral navesti leta 1919 Datum kakega važnega dogodka je pre cej važna stvar; eno celo leto razlike v času tudi nekaj pomeni. Važi argumenti torej niso verodostojni in resnični, ker se ne vjemajo s časom. Lažnji-ve argumente doprinasati z netočnimi dokazi, ni pravilno. Da sem pri&el z ono ženo k vam. tega ne tajim. Pojasnil sem že vse, 'tako je bilo v resnici. Danes vam ponovno povem, da nisem imel z ono ženo (navidezno sestro Mr. Vraničar-ja) popolnoma nobenega znanja, stika ali namere do kake goljufije, saj sem ono ženo šele prvič in slednjič v mojem življenju videl. Še danes ne vem kako se je v resnici pisala, od kod je bila doma itd. Vi o tem bolj jasno znate ;rad bi pa vseeno znal o teh podatkih ki so bili navedeni pri oni zanimivi sodnijski obravnavi. Prosim vas torej Mr. Sitar, povejte mi, odkod je bila ona še meni vedno neznana ženska doma in kako se je v resnici pisala. Jaz sem tej, meni v najmanjše vedno nepoznani ženi naredil samo uslugo, da sem jo dovedel do vaše pisarne ,za kar me je prosila. Če je bila ona že en dan poprej pri vas. ja; tega ne vem. Da pokažem pisarno A J. K. *o me naprosili tudi številni drugi. Nihče pa ni bil tako vsiljiv in siten, kol baš ona. Tudi drugi so me zatem prosili, da naj jim naredim uslugo, da bi jih dovedel v ono pisarno, toda vse te sem odklonil, sploh za to nisem imel časa, ker sem moral svoj zaboj spraviti domov. Res, dobrota je sirota. Če je vas ona žena prevarila. je prevarila tudi mene z navadno lažjo Dalje me vprašate, kje sem bil istočasno in kasneje ko mi je Mr. Predo-vich izročil zaboj mojega očeta. — Neumno vprašanje. O tem sem vam dal že zadostno pojasnilo v mojem zadnjem odgovoru. Oba vidva sta bila takrat tam, ko sem jaz dobil svojo kišto, vi in Mr. Predovič. Kako pa sploh veste, da sem prišel šele čez 3 ure nazaj? Izboren matematik in po znovalec, ki bližnjih dogodkov in oseb sploh ne poznate, in pri vsem tem za mene celo gotove ure določate. Le vzemite letnik 1919 "Glasila K. S. K. Jednote" in se o tem prepričajte. Za eno celo leto ste v datumu v zmoti. Dalje omenjam, da jaz nisem dobil nobenega čeka z vašim podpisom v staro domovino. Leta 1920 sem bil jaz že v Clevelandu. Ta fakta vam lahko črno na belem dokažem. Vi ste pa pisali v svoji domišljiji baš protislovno. Pa preidimo zopet na glavno stvar. Vi pravite ,da je bila ona ženska že en dan popred v vašem uradu, kjer se je vam predstavila. Na ta način je vam bila že gotovo znana. V prvi izjavi pa pravite dobesedno sledeče: Stopil je pred mene tedaj mi nepoznani Josip Grdina, poleg njega pa je stala tudi mi nepoznana ženica." Kje je logika? Prvič je vam bila ta žena nepoznana drugič pa poznana kakor navajate. To je direktno zavijanje ko-jefja nihče ne razume. Dalje trdite, da ste bili s to žensko pred sodnikom, kjer bi jo lahko na vsak način z imenom predstavili in identificirali, ker je bila že dvakrat v vaši pisarni. Zares čudno, na sodniji pa niste bili gotovi, če je to prava oseba ali ne. Tako sodbo bi vsakdo lahko pripisoval kakemu "smart" Ame-rikancu... Ni bilo pa tedaj prav, ker me niste hoteli tedaj pozvati pred sodnijo, zdaj mi pa naravnost in nenaravnost moje poštenje ter ugled kradete. Če ste se one žene usmlii in j^ odpustili, je to prav in vaša stvar, vendar bi pri tem ne smeli tega obesiti celi zadevi na javni zvonec, poleg tega pa še mene obdolžiti neresnične goljufije. Če ste že pri etm imeli Vi morda kake dobre misli in namene, ki niso bili do-ccla utemeljeni, naj bi vse to ohranili zase za pozna leta, magari do groba Od teh. od katerih ste bili obdolženi glede prodaje onih amerik. čevljev tamkaj na Dolenjskem, imate za vse to pravico zahtevati uradne dokaze. Na ta način bi se lahko spričala vaša nedolžnost v tem oziru. In kaj je pa z Mr. Vraničerjem? O tem sem zelc radoveden. Glede mojega prvega ozir. zadnjega odgovora in pojasnila v zadevi one žene in zabr ja, vstrajam še vedno na starem stališč in na podlagi mojih zadnjih izjav. Ponovno povdarjam, da nisem imel z ono žensko niti najmanjšega stika do kake goljufije da bi dobila oni nepravi zaboj. Moja vest jc v tem oziru popolnoma čista in mirna Pripravljen sem to priseči pred vsakim eodišcem, in če tudi pred najvišjim! Vaše krivično natolcevanje napram meni je vsega obsojanja vredno ker mi predbacivate goljufijo in indirektno da to stvar popravite. Ker ste prvo svoje pismo priobčili tudi v "Glas Naroda," poskrbite torej ,da bosta ob;, moja dosedanja odgovora priobčena tudi v "G. N." Ako tegk ne storite vas bom vedne smatral za zlorabitelja poštenega imena. ker sfr mi s krivini natolcevanjem hotel^vidVzeti moje pošteno ime. saj ste imeli na sodniji v Ljubljani za to priliko, zahtevam od vas, da to ored našo ameriško slovensko javnostjo popravite v pravem smislu. Mr. Sitar omenja, da je s tem njegova zadeva rešena, zame pa ni in ne bo. dokler Mr. Sitar svoje krivične ob-dolžbe napram meni ne popravi. JOSIP GRDINA. (Adv.) Ženske trdijo d* jr Severov Regulator ieborno zdravilo, lato vam poapetuj* idravje in mo*. Na ti-*oo«r «a hvali in redno rabi ker «¿iti njih autem. Vpraftajt» va-iega bliinjt-ira lekarnarja. SEVERA'S REGULATOR 4 Odhod parnikov Tu navajamo parnike in njih odhod iz New Yorka ter njih evropsko pristanišče: 1. sept. — Paris — Havre 1. sept. —. Hamburg — Hamburg 8. sept. —'Ile de France — Havre 8. sept. — Columbus — Bremen 12. sept. — Aquitania — Cherbourg 15. sept. — Majestic — Cherbourg 19. sept. — Berengaria — Cherbourg 22. sept. — Paris — Havre 22. sept. — Deutschland — Hamburg 22. sept. —4 Saturnia — Trst 29. sept. — lie de France — Havre 2. okt. — Pres. Wilson — Trst 6. okt. — Columbus — Bremen 6. okt. — Majestic — Cherbourg 6- okt. — Hamburg —• Hamburg 10. okt. — Berengaria — Cherbourg 13. okt. — Paris — Havre 17. okt. — Mauretania — Cherbourg 20. opt. — lie de France — Havre 24. okt. — Aquitania — Cherbourg 27. okt. — Deutschland — Hamburg 27. okt. — Majestic — Cherbourg 1. nov. — Columbus — Bremen 6. nov. — Paris — Havre Poleg navedenih odide še mnogo drugih parnikov v tem času. Pišite po nov Vozni Red ter vse nadaljne informacije na PRUDENTIAL BANK (ZAKRAJŠEK & ČESARK) 455 West 42nd Str. NEW YORK, N. Y. Le tis »e tovine za vaša društva, za trgovce, posameznike, sa vsakovrstne prireditve dobite rselej po nizkih cenah ▼ prvi slovenski unijski tis-k»n»i v Z jed. državah, kjer dobite ob vsakem času zanesljivo in točno postrežbo Se priporočamo društvom, rojakom, trgovcem sa vse prilike. Prevzamemo največja kot najmanjša dela. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. - - » W '» ■■■"i ""'i-liwa-MT». .r - ? - iv «Tf.-M--- Wf " ' r -1 /-• i ? i fP For tli« UM of EafUsit K. S. K. J. CHANGE NAME OF OUR PAGE? EDITOR OF OUR PAGE CHARGED WITH PARTIALITY N At the request of Supreme President Brother Anton Grdi-na, we publish the following exact copy of a letter which was read before the Supreme Board at its last meeting of July 1928. Pittsburgh, Pa., July 9th, 1928. Mr. Jos. Zalar: Dear brother: t \ I am very to be one of those who have to squak but I guess it is high time someone does. I don't know whether you read Our Page in the Glasilo or not, but if you do did it ever dawn on you that you see nothing but Cleveland in it Pgh. and all other towns are left out of it and / have also noticed that the Western division of our league are not getting any space either I wonder if we cannot do something about or else we ought to change the name to "Cleveland Our Page" that ivoidd be the best ever done. In the last 3 weeks I sent in 6 or 7 writeups and don't even get an explanation of why it doesn't appear in the paper. Hoping you don't think that I am doing this on account of my boys changing their name to the Pgh. Sect's in your honor, but I am doing this on account of young Grdina getting all the space he wants in our paper and that / cannot appeal to our President on that account. Hoping to hear from you, I remain JOHN GOLOB1C JR., 5730 Butler St., Pittsburgh, Pa. The editor of Our Page will take this opportunity to make a few remarks regarding the first two paragraphs of the above letter. As it is known to some readers we have repeatedly published editorials, encouraging our readers to criticize Our Page. Our Page has been waiting for the day when the readers would take enough interest in it to pass remarks and to offer opinions as to how* we could improve our paper. We, therefore, take this opportunity to thank Brother Golobic Jr., for his criticism. However, Our Page thinks it would have been wiser to inform the editor instead of appealing to the Board, for the editor could perhaps enlighten more explicitly as he is acquainted with the circumstances. We hope Brother Golobic Jr.'s letter "will strike home. That is to say dear readers, if you do not want three-fourths of Our Page to contain Cleveland news then it is time for you ,to send in articles, dealing with your town. It stands to reason that the editor cannot publish news of other localities if he does not receive any. Nor is he in a position to hop from town-to-town, soliciting news. Dear readers, and Brother Golobic Jr. Pittsburgh and the other towns are not "left out of it." It has been and always will be, under the present management, the policy of Our Page to give every one a consideration. We gladly accept all notices and news of our lodges, but we draw the line. The editor takes liberty to reject any personal article which to his judgment is not fit for publication in our paper. Brother Golobic Jr. claims that he sent in six or seven writeups and don't even get an explanation of why it doesn't appear in the paper. He may have sent them, and .may have not, but the office of Glasilo, located at 6117 St. Clair Ave., Cleveland. 0., has no records of receipt of the above mentioned letters, at the above specified time. At times people are careless in addressing their mail, and oft times mail is lost. In this case it is very doubtful, in the opinion of the editor of this page, whether Brother Golobic Jr. actually mailed his "six or seven writeups." The editor does not quite understand the expression six or seven, which is apparently one of doubt. For the benefit of Brother Golobic Jr., and our readers, we do not return manuscripts nor give explanations, unless such is asked for. Address your mail correctly; don't carry it around in your pockets. Next time Brother Golobic Jr., before making a statement as appears in the second paragraph of your letter, register your "six or seven writeups" and thereby assure yourself that Our Page received them. In conclusion, if you have any more ciriticsms, 'suggestions and opinions, let us hear them. Please, however, be fair and truthful in your statements. -o- Edited by Stanley P. Zupan Addreee 6Î17 St. Clair Ave., Cleveland, 0. The Oldest Declaration of Independence. The original manuscrint of what is purported to be the oldest declaration of independence made and signed by the Revolutionary patrots of Harford County, Maryland, at a meeting held at Harford Town on March 22nd, 1775, is still in existence. This declaration antedates Çél wi>m, read a card on the dooç: "Stop! ' Have you ,left anything?" ! . And he went back and toçk the «oap and towels. J, And He a Minister. "Pussyfoot" Johnson said on a recent visit to New York: "Our work is advancing, but it will be a long time before we bring the English to prohibition. I was preaching prohibition in Manchester one night, and I wound up with the words: '"If I had my way, dear friends, I'd have all the whisky, beer, brandy, wine, cordials, gin and rum thrown into the river!' '/¿'Then I sat down, and the chairman—a . minister, qind*-rose'and gave out the closing hy&n. It was: '¿fShall * we gather at the is the Golden Rule put into practice; therefore, the eternal obligation is to be always kind. FRIENDSHIP cannot be true nor will it last, without—Kindness. Charity will prove a mere mockery of good intentions when there is no—Kindness. Acquaintanceship only adds greater numbers who will not like us if we lack—Kindness. Loyalty to family or to friends will fail in its mission without—Kindness. Cooperation is unworkable and Business will go bankrupt without—Kindness. The wisest are those who are kind to the most people. The strongest are those who surround themselves with the support of the most people whe are kind. The mere statement of these truths carries their own conviction. They arc truths that were true before they were spokçn and would ever remain true though they had never been spoken. Life has so many ways that wind and wind, but my simply plan is to be alway Kind.— Van Amburgh—Silent Partner. DOLLAR • — Do you know the derivation of the word "Dollar?" It comes from the German "thai" (vai-ley). and the following is an account of how it came into general use: In northern Bohemia there is a little silver mining district called Joachim-stal, or Joachim's Valley. In the sixteenth century the reigning duke of this region authorized the city to coin a silver piece which was called "joa-chimsthaler." Finally the word "joachim" was dropped and the name "thaler" only remained. This silver piece went into general use in Germany and then into Denmark, where the term was changed to "daler" — whence it came into English and was adopted by our predecessors with some changes in its spelling. It Pays To Advertise. When a duck lays an egg she just kaddles off as if nothing had happened. When a hen lays an egg there's a whale of a noise. The hen advertises. Hence the demand for hen's eggs instead of duck's eggs. nv«r Xfti All In Wife's Make Up. "Hemmendhaw's wife nearly always stops to put her face makeup op before she drive? her husband down to work in the morning." "Why is she so particular?" "She didn't do it one morning and the report got out that Hemmanfihaw was running away with another woman.". A priest offered 25 cents to the boy who could tell him who was the greatest man in history. 'Christopher Columbus," answered the Italian boy. "George Washington," answered the American lad. "St. Patrick," shouted the Jewish boy. "The quarter is yours," said the priest, "but why did you say St. Petrick?" "Right down in my heart I knew it was Moses," said the Jewish boy, "but business is business." i b Matrimony is-an optical institut« for the blind. ; \ How Baby's Nam*. "What are you going to name your baby brother?" "Bobby, after grandmother's hair." Any one interested in a correspondence course in book-| keeping, which can bf had for; less than half the original cost, kindly write to Dept X c/o thj* paper. (Adv.) (»Ulmti«.) Kakor srebro se leskeče voda, katero so napeljali iz nekdanjega močvirja do skupnega jarka, da namaka'oba dela. Na gornjem koncu jarka se je Martin s slastjo lotil dela. Zasadil je lopato, porinil jo s coklo, se s celim telesom uprl vanjo, da se je do ročaja pogreznila v zemljo, pritisnil jo z obema rokama in vrgel odrezani kes mokre, spodaj kovinsko se lesketajoče, črne in zgoraj zelene ruše na travnik za seboj. Adam je korakal iz cerkve domov in se veselil. Po dolgih letih bodo pojutrišnjem zopet praznovali proščenje in žegna-nje. Dodlička je že nakupila češplje in dišave, stepla je skuto. zamesila kolače, sedaj bo še Adam zakuril v peči. Najprej bodo pekli kruh in za kruhom kolače ... Kakor pred leti bo vzela jutri — v soboto pred žegnanjem — hčerka Anica kolače, pohitela ž njimi k postre-kovskim in družinovskim sorodnikom in bo rekla: "Ata in mama vas pozdravljata pa vas povabita za jutri na proščenje." Ni še prišel domov v teh mislih, in že je vedel, da je zopet nekaj. Kakor fu-rija je letala Manca po dvorišču in zmerjala čez plot: goske ne more najti. Gosi ne vidi, vidi pa v megli Adama, kako se dva koraka od nje vrača po dvorišču iz cerkve. Kot bi jo bil satan obsedel. "No, pojutrišnjem se boste pa nažrli — na naše stroške," je vpila polnora od jeze in zaradi tega, ker je izgubila gos. "Ali noriš, ženska?" se je ustavil Adam — Toda že sta stopili tudi žena in hčerka iz veže in sta tožili Manco: "Tatvine nas dolži. češ, da smo ji mi gos ukradli." "I, kdo pa drugi! — Še zjutraj je bila skupaj z vašimi in videla sem, kako je ta vaša žaba naganjala goske k vam." "Da, toda naše," je vpila Dodlička, smrtno razžaljena; "mar je nam za tvojega napol gnilega gosaka! Jaz krmim gos že štirinajst dni z osvaljki, da boš vedela, in to sem zaklala —" Ves nesrečen je bežal Adam. Za skedenj je hitel, dom se mu je zazdel pekel . . . Ne, ne bo se vmešaval med ženske, naj tfame opravijo. Hči Dodla — ta se ne bo dala, lahko je brez skrbi. Umaknil se bo. Pa kam? Njegov pogled je obvisel na lopati v skednju. "Ej, na očetov travnik pojdem. Danes sem varen, Martina ne bo tam, svoj god praznuje. Iztrebil bom jarek na svoji strani." In že je ogledoval lopato. "Hm, saj to pravzaprav ni več lopata," je menil polglasno, "moral bi jo nesti kovaču, da mi jo iznova prekuje in dojjro zakali; tako je pri nas z vsem — kar vzamem v roke, vse je za staro šaro. — Čudno se mi zdi, da sem to šele sedaj opazil." 2e je meril korake proti ko-vr.čij', kar mu pade v glavo, da najbrže mojster danes nima ognja. Saj ga je videl med drugimi v cerkvi, kamor je šel molit, da bi mu roka še v naprej dobro služila in ne bi voznikom nikdar zakoval konj ter si tako ne pokazil svojega iz-bornega slovesa, ki ga uživa daleč naokoli kot vesten kovač. "Priostrim jo malo s pilo. Ta košček ruše bom že odrezal, pa če bi bila lopata lesena." Položil je orodje na klado, sedel nanjo in s pilo nabrusil ostrino, da se je lesketala kakor srebro. Nato je krenil proti gozda. "Presneto, to je danes megla," si je mislil in čudna tesnoba mu je stiskala srce. "Niti sapice ni, da bi zagrnila megleni ovoj. No, sneg bo iz nje, mraz jo bo odgnal," se je tolažil v mislih in si predstavljal krasen, jasen zimski dan: zmr-zuje, da škriplje, in po zraku se praši drobno bliščeče se ivje . .. Nato je mislil na kovača. Moj Bog! To bo imel čase, ko pritisne zima. Do trideset parov konj mu pripeljejo nekateri dan vozniki od Hausnerja, da jih na ostro podkuje, ker drugače ne morejo po cesarski cesti k Pavlovu. Vajenec ne more dovolj brzo trgati podkev, pomočnik ne ostriti in mojster ne pribijati . . . Adam je v gozdu . . . "No, gozdiček, letos te bom vendar prodal," obljublja Adam, "dolgove mi boš poplačal, ki me najbolj tarejo, drugo pa bomo že sami zmogli. Otroci že sami delajo, le nič skrbi, kmalu bomo na toplem." In tu je že dolnji konec travnika. Danes že ni prišel Adam sem kopat. Jarkov breg se je zarastel kakor kožuh. Adam se je živahno lotil dela. "Poskusimo," je mislil; "lopata je sicer kakor strgalo." Pa Adam vendar reže na vso moč. Delo mu gre hitro od rok, dolge ruše se vi jejo za njim kakor v bisernih kapljicah na čelo, pozabil je na vse trpljenje; .^amo za to se meni: da bi bil jarek' raven, breg poševen in gladek. Zdaj pa zdaj je premeril z očesom izvršeno delo in zadovoljen usmev mu je obkrožil obličje. "Ce bi delal po vrvici, bi ne bilo bolj ravno," se je hvalil sam pri sebi in znova zadiral lopato v vlažno drnje. Tako se je korakoma pomikal više. "Da bi oče videl." je razmišljal, "da niti travnika nimava več skupaj z Martinom, to bi nama dal. O, škoda, da ga nimava več." Pri tem se je epomnil na one radostne čase, ko so v prvih dveh, treh letih kosili skupaj. Za cel dan sta se preselili obe družini sem. Zibalnico za otroke so obesili v gozdno senco, lonce in sklede z jedjo so deli v koš. smejali so se, skušali se s ptički v petju, voda je žuborela v 'jarku, in ko so se na večer vračali domov, šo si dejali: "Danes smo bili pa kakor cigani;" in vsi so bili veseli te spremembe v enoličnih razmerah. Ali vsega tega že dolgo ni več, očetov travnik jim je bil v muko. A tako ne bi smelo biti! Če bi bil Martin tu, bi mu Adam kar rekel: -"Pozabiva in odpustiva si, kar je bilo, saj sva si vendar brata in Kristus zapoveduje, da si na zemlji odpuščaj mo. da nam bo tudi On enkrat odpustil v nebesih." Kaj je to? Adam je čul, kako je par korakov nad njim zazvečala lopata ob kamenu. Prislušknil je, motril meglo, toda ničesar ni videl ne slišal. Gotovo se je zmotil. Mirno je kopal dalje. Voda je žuborela v jarku, vrana je zakrakala nekje nad gozdom. Sicer pa sveta tihota vsenaokoli ... Pri tem je zapazil, da je voda, ki priteka, skaljena. "Kdo neki motni vodo? Moram pogledati," si je mislil Adam. Niti slutil ni, da koplje Martin za lučaj gori. Ne, tisti hip ni kopal. Martin nosi še po rajnem očetu star, oguljen polkožuh; poti se v njem, delo mu preseda, ne ljubi se mu več kopati. V grlu ga peče, pil bi. "Da bi vsaj mogel prižgati pipo/' si je zaželel Martin, po- tegnil pipico iz žepa, odprl pokrovček; toda pipa je kakor ometentf. Segel j> v kožuhove žepe; otipal takoj mehur, toda splahnel je in prazen, niti pe-resca tobaka ne pade iz njega, pa naj ga obrača narobe ali na- lice . . . Toda pušiti se mu hoče ... Že od jutra je tešč in silno poželjenje po kaji se ga je polastilo. Tobaka pa ni. In na dolg ga trafikant noče več dajati. "In vse, vse to? Zavoljo lumpa, zavoljo Adama. Da ni bilo njega, bi ne bilo tožba, mir bi bil imel, vsega bi bilo dovolj," je vrelo v Martinu. "Da bi ga dobil sedajle tu na travniku, tu v tej samoti, v tej tihoti, brez prič. tako iz oči v oči, sam ž njim le za pol ure!" si je želel silno, vroče in glasno Martin; zaškripal je z zobmi in zagrozil s stinjeno pestjo v meglo doli proti Klenči. In ko je tako grozil, je slišal, kakor da jih je s čarodej no potezo pričaral, korake, in iz megle se je pojavila na oni strani jartta z lopato v roki Adamova postava. To ni le njegova senca, njegov strah, zares jc Adam. živi Adam, Adam z dušo in telesom. "Slišim, da nekdo govori, pa grem gledat, kdo je," je menil dobrosrčno, ljubeznivo Adam, "pa najdem tebe, Martin! To je prst božji. Bog je naju na dan tvojega godu pripeljal skupaj in poslal na očetov travnik da se spraviva, da si odpustiva in pozabiva, kar je bilo." Odkritosrčno je gledal bratu v oči, z levico se je opiral na lopato in desnico je podajal bratu čez jarek. Dobra beseda najde pot do še trjega srca. Glej, tudi Martinovo srce se taja, mehča. Martin si misli: "Adam ima gotovo poln mehur tobaka, zato se bom spravil ž njim. Adam bo mehur potegnil ter poreče: 4Tu imaš, brat, natlači si pipo in zapuhaj".' Roke si bosta podala. kot sprijaznjena brata se povrneta s travnika domov. — Toda kaj poreče nato Mana?" In ▼ duhu je zagledal strašno sliko svoje kot "kost in koža'-suhe, pred časom ostarele, upognjene, demonske žene. Martin je gledal v tla na lopato in trdovratno molčal. "Kaj pomeni to?" se je vpraševal Adam "zakaj molči ? Zakaj mi nt pade oltoli vratu in me ne poljubi zato, ker sem se prostovoljno podal, ker sem se ponižal pred njim?" Tudi on je molča! in čakal. Oba sta čutila, da loči njuni duši tenka stena, za katero se skriva ljubezen in sovraštvo, sprava in boj na življenje in smrt. Kaj bo najprej prodrle to steno, kaj bo brizgnilo iz duš? Iz duše Adamove je vstala ljubezen — in čaka, čaka potrpežljivo, da bi Martin spregovoril. "Tebi naj podam roko, lump! Jaz, pa tebi?" ni govoril, marveč je naravnost sikal Martin. "Tebi, ki si vzrok moje bede, sramote in nesreče! Že takrat v mestu 'pri ščuki' sem prosil Boga, da bi te dal enkrat meni v roke — brez prič. Uslišal je moj« molitev. Zdaj te imam-" "Martin, spametuj se," je klical in prosil Adam znova ljubezni, toda Martin je kakor gluh. Glej, lopato je stisnil z rokama, pokazal je zobe, kakor divja zver. Ne sope, ampak hrope! "Kakor krta te presekam na dvoje," se mu je izvilo iz grla. Pa glej, kaj se je zgodilo v Adamu? Stari Adam se je zbudil v njem. V trenutku se je vsa njegova ljubezen prevr-gla v grozno, dosihdob še nepoznano zlobo. Oči mu bulijo, v glavi mu šumi in buči, kakor da pretresa vihar celo Haltra-vo, kakor da sega požar po širnih šumah. Tako sika in poka v njem. Blazna strast, pri-huljena nekje v neznanem kotičku njegove duše, se je prebudila v njem, vstala, se grozeče zravnala. Kakor da igra peklenske orgije, vleče v Adamovem srcu živalsko čuvstvo register za registrom. Z izbuljenimi, kalnimi očmi sta se zagrizla brata drug v drugega kakor dvoje zveri. Ne vidita, ne slišita! "Čemu živeti?" govori soglasno v njunih dušah tajno-strašen glas. "Ni vredno živeti! Samo trpljenje in križe imam. Ubijem ga in drugi bodo ubili mene! Življenje za življenje! Obesili me bodo in konec bo vsega, pokoj po tožbah, gnevu in prepiru." Dva, tri kratke trenutke je trajala strašna napetost. Čula sta dihati drug drugega, čutila sta duh svojih potnih teles. Ne — ta struna mora počiti . .. "Trebuh ti razparam trebuh, da veš," je pretrgal Martin neznosno tišino. Glej, sključil se je. že je vrgel roke in lopato k zamahu nazaj, glavo je nagnil naprej. Oči je odtrgal od Adamovega obličja in jih uprl v njegovo telo . ! . Kakor da je vzdihnil gozd . . . Majhen ptiček je nekje proseče začivkal, vrana je svarilno zakrakala, a brata sta nema, gluha. "Tu imaš, kar iščeš!" jc vzkliknil Adam. V njegovi duši se je stemnilo, oči je zatis-nil in zamahnil z lopato, da se je zableščala kot žareč blisk in padla na teme trde Martinove glave . . . Ko je Adam v naslednjem hipu odprl oči, je ležal pred njim brat s telesom čez lopato, z razprostrtimi rokami. Glava je ležala z obličjem v jarek in iz rane je curljala kri curkoma v potok. Adam se je preplašil ko je videl, kako Martin še zdajpazdaj gane z roko ali z nogo. A hipoma mu je bilo tako lahko, kakor že davno ne. Čutil je, kako se mu je namah vse odvalilo od srca. Domislil se je, da bi zavlekel truplo v gozd in ga z^grebel, da bi skočil doli ob vodi in jo ustavil v strugi, zakalil z blatom, zabrisal sledove zločina.' Pa čemu ? Samo z nogo je sunil v Martinovo čepico, ki mu je odletela z glave in padla na Adamovo stran. V tem se je oglasil v Klenči zvon. Poldne je zvonilo. Adam se je prekrižal in molil kakor po navadi "Angel Gospodov." In sedaj šele je zapazil, da se je vzdignil veter in raztrga) meglo v kosme. Tudi njegova duša se je šele sedaj zbudila kakor iz težkega sna in vnovii se mu je vrnila duševna gibčnost. Videl je. kako megla na vseh straneh beži s travnika proti gozdu, kako se dviga, kako solnčece zvedavo pogleduje na zemljo kot skozi motno steklo. Videl je, kako se vije ot robovih travnika, kakor podra-stek pravega gozda, leskovo gr-mičje, krnast hrastič, kriva bukev z brezo in nekoliko trepetlik, kako je solnčece končno zmagalo meglo in veselo vzplamtelo na bledomodrem nebu. Tudi to je opazil, da ima lopato vso krvavo. Porinil jo je še enkrat v drnje. da bi jo otrl. Nato jo je vrgel na ramo in še) mirno domov. Hodil je ob potočku, ki je čilo šumljal in bežal s hriba. Videl je njegovo bledordečo vodo in mislil je z njo. Vodica bo priskakljala do žage, pa tam je nihče ne bo opazil, ker žaga danes počiva. Odtod bo prišla na mlin k Šima-novim, stekla čez kolo na vrt, pohitela skozi travnike, se privlekla skozi vrtec in pod mostom do spodnjega mlina in tam se bo gotovo kdo začudil: Kaj je neki, da je voda tako rdečkasta?" Spodnji mlinar bo pritekel k Simaniku, pa na potu ne bo našel ničesar. S Ši-manikom bosta šla proti vodi do žage, od žage bosta krenila h gozdu, dokler ne bosta našla Martina in zanj poskrbela. Potoček je odbežal iz gozda na levo k mlinom, Adam pa je moral na desno domov in se je tako poslovil od vodice. Na breg je gledal. Moder dim se je valil iz vsakega dimnika. "Aha, kolače peko — nu, jaz jih ne pokusim," je menil sam pri sebi in ni del za vasjo, ampak skoz Klenči. "Se enkrat moram vse videti" se je domislil in gledal bistro po okolici. Zavil je okoli hiš^ mizarja Matule. "No, vidiš, Matula, pravzaprav bi te moral poklicati in poslati v gozd. da vzameš Martinu mero in mu naredil rakev," je govoril Adam v mislih sam s seboj. _ Seveda je pri Pajdovih. Kot da ima hišica stekleno zidov je, se mu zdi, in da vidi Pa j da sklonjenega nad stružnico. M£ slil si je: "Kaj pa Pajda! Poleti je zidar, pozimi kreče strugalo. Sedem dvojač in pol hleba kruha dobi za kolovrat s koželjem, seveda mora biti iz češpljevega lesa in lepo poci-njen." Tudi na njegova dva sinova se je spomnil: nanj, ki je pri pokrivanju cerkve podajal skodle ip padel doli ter ostal hrom in začel jecljati. Drugi se je izučil pri očetu strugar- ' stva, potem je šel na Dunaj, kjer se je priučil ne samo lesnemu, ampak tudi koščenemu strugarstvu iti zna celo izreza-vati gumbe iz biserne matice. "In tu so Keplikovi." je ugotovil Adam dalje po poti, "tam predejo lan. Keplik mota, predica dobi vinar od kope in dvajset kop mora biti za sveženj. Ves dan preide, preden je to spredeno. Sestico ji plača gospodinja in prida pest suhih hrušek, lonček zelja ali skledico mleka.". (Dalje prihodnjič.) Prihranitefiekaj odsvojega zaslu^ak mk plačilni dn ia vlettte t nato Tirno in zanesljive tako. Začudeni boats kako hitra vali prihranki ráetelo V SPOMIN obletnice smrti mojega ljubljenega soproga STEVE KUKARJA umrl dne 11. avgusta, 1927 v Jolietu, 111. Predragi mi soprog: Minilo je že letq, odkar si se preselil iz te solzne doline, toda Ti si še vedno pred mojimi očmi noč in dan. Vedno se Te spominjam v goreči molitvi. Pa tudi Ti prosi ljubega Boga, da se po tem kratkem življenju zopet vidimo v srečni večnosti. Dragi, ljubi mi soprog: spavaj mirno v zemlji tuji, v raju svetem duši Tvoji, daj plačilo dobri Bog. Cilj življenja Ti začrtan tu na zemlji si prestal, in zato v spominu blagem trajnem bodeš vedno mi ostal Žalujoča soproga Mary Kukar. Joliet, 111., 11. avgusta, 1928. in vrtni tega vam plačamo mi po 3% ebreetf dvakrat v leta ter iete prištejemo h glavnici. Vlafete lahko v nato banko prav teko zeneeljivo kjerkoli živite Hrom držav, kakor Ce bi živeli v naftem mesto. Pilite nem za pojeeniio in dobite odgovor v tvojem Jezika. Ake držite denar doma, Iz-peetevljen je raznim nevarnostim, kot tatovom ln ognja _______ln doetikret ee ga potrati brez potrebe, če ge imate pe ne neii motel in zeneeljivi banki, pe je denar vedno na varnem mestu; vendar a? ga lehko dvigne ali deloma ali čeloma kot ge kdo potrebuje. Kaia banke ima nad I740.0M kepttale In veaarvMta sklede, kar je znak varnosti za vež denar. Skupne denarne vloge pe preeagaje iea I ■IHjsa*« lil-lif, JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON St. :: JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preds. Cbae. C. Pearce, kasir - Joseph Dunda, pomož. kasir ♦ MMHHMHMHMUMUtlllHII IHIIIIIIHHHIIIM ALI POŠILJATE DENAR V EVROPO? Ce je temu tako, potem se vam izplača, da pridete v našo banko. Mi poslujemo z banko že eno in sedemdeset let; v tem Času smo dajali vedno prednost pri pošilja- denarja v razna evropska mesta. Vsled naših obširnih in ugodnih zvez z raznimi denarnimi zavodi v Evropi, boste lahko pri nas dobili vedno najnižje cene pri pošiljanju denarja v stari kraj. Pridite torej k nam! Najstarejša in najveija banka v Jolietu. Vladar Kitajske in podkralj v Indiji vladata več kot polovico vsega človeštva na svetu. ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE in ZLATE ZNAKE za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 1845 Se. Ridgewey Ave. Chicago, ni. Pišite po cenik! MRS. ANTONIJA RIFFEL, slovenska babica 522 N. Broadway JOLIET, ILL Telefon: 2380-J IMPORTIRANE KOSE in drugo orodje Kom c rinčkom it garantranega jekla 24, 26. 28 in SO palcev dolre S2.00 • kos i rini ki po ............................... 1.75 Kosa poliranka t rinikom 26 in S2 palcev dolsa —................................. 1.50 Srp.......................................................90 Klepilno orodje dve vrati po ............ 1.30 Brusilni kamen "Bergamo" ...................50 lfotika ..................................................90 Ribeien ta repo s 2 noiema ................ 1.30 Pralca ....................................................30 KosiiCe teleno pobarvano .................... 1.90 Blago pošiljam poitnine prosto MATH. PfcZDIR , Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. Slov. pogrebnik in ličenzirani em be liner ▼ Newburghu LOUIS L. FERFOLIA 3515 Eas: 81st Street Telephone: Broadway 2520 se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu. GROZDJE! Tudi letos, kot že več let, bom razpošiljal grozdje našim rojakom. — Grozdje prvovrstno, cene zmerne. Pišite mi za natančna pojasnila. LAWRENCE MAUTZ 906 W. Santa Barbara Ave. Los Angeles - - California. DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam jedilne difiave, Knajpovo ječmenovo kavo in im-portirana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pilite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku boste naili še mnogo dragih koristnih stvari. MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. IIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiift i r jf rp i r K. s. K. j. Društvom: 1 = r • II L A L L« Kadar na<*očate zastave, regalije I ~ 7 in drugo, pazite na moje ime in 5 naslov, če hočete dobiti najboljfte 5 hlflon t o A«.« • I 1142 Dallas Rd. N. E. CLEVELAND, O. blago za najnižje cene. = vwiTM-inu, vr. Načrti in vzorci ZASTONJ! i .iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||,m,|„|„liminii Cailfornijsko grozdje Kot i. zadnjih devet lat. tako bom tudi leto* od tukaj razpošiljal irvrstno in fino kalifornijsko (rozdje. Toraj ako iclite naročiti eno karo al. vai dobre«. kalifornijske«* rrozdja. a Ll "jT i* »• Ml vam «arantiramo. ¿i. - !L?iobi,lJ>rve vr,u ««««»i* «ko ta od na* naredita. Za vM informacij, piiite na: JOSEPH P. KRISTAN, P. O. Box 587 FRESNO, CALIF.