PLANINSKI VESTNIK ^MM^^MH^^^H^^MiMMMHwi^MMMM^M
PRISPEVEK K POZNAVANJU OSVALDA PESAMOSCE____ ___
IVERI IZ ZAPUŠČINE KUGYJEVEGA VODNIKA
ŽARKO ROVČČEK__
Severno stran kaninskega masiva omejuje globoko vrezana dolina Reklanlce, ki se pravzaprav začenja z izvirom istoimenske rečice nad prevalom Ne veja konča pa ob njenem izlivu v reko Belo v Klužah (Chiu-saforte). Na drugi, desni strani, se dvigajo strma pobočja Poiiškega Špika in njegovih zahodnih vazalov, DoJina je danes povezana po vijugasti asfaltni cesti s svetom: na spodnji strani preko Kiuž s Kanalsko dolino, na zgornji pa preko Neveje z Jezersko dolino in Trbižem ali mejnim prehodom Predel. Cesta ni premostila morfoloških posebnosti doiine, zato ostaja še vedno divja in samotna. Reka turistov malo bolj naraste le na vrhuncu poletne in zimske sezone, sicer pa se ji v hitenju za drugimi cilji vedno predvsem mudi skozi dolino. Zaradi ozkih in prepadnih pobočij, ki dolino ločijo od višje ležečih predelov, so sončne ure pičle. Komaj se mogočne sence Kanina dodobra odplazijo, že se, mnogo prezgodaj, spet poležejo. Pozimi se dolina, prepredena s številnimi navpičnimi grapami, preko katerih se zlivajo vode z okoliških gora, obda s hladno odejo sreža in ledu. Kadar jo zasuje sneg, se ga mukoma otepa tja do pozne pomladi.
Težko je trditi, kaj je gnalo nekdanje prve prebivalce, da so naselili te za bežnega obiskovalca slikovite, v boju za preživetje pa surove kraje. Skromen pridelek na strmih zaplatah zemlje, nekaj živinoreje, občasni težko priborjeni in z divjim lovom pridobljeni priboljški, trdo delo mož in fantov v tujih gozdovih - to je podoba gospodarskih možnosti teh krajev iz preteklosti. Nekaj najbolj spretnih domačinov - divjih lovcev je izkoristilo svoje poznavanje gorskega terena ter prirojene in pridobljene plezalske spretnosti. Ko so se z dr. Kugyjem, dr. Turno in drugimi «turisti« v drugi polovici 19. stoletja začele pojavljati prve potrebe po gorskih vodnikih, so z obema rokama zgrabili za to dodatno možnost zaslužka. Iz minulih dni izstopata predvsem vodniški rodbini Piussi1 in Pesamosca {vulgo: Louf) iz Pianov v Reklanici. V septembrski številki Planinskega vestnika! smo pri vzponih dr. Henrika Turne na Špik nad Policami pogosto omenjali najbolj znanega med njimi, Osvalda Pesamosco, Prav je, da ga skupaj z njegovo rodbino pobi ¡že spoznamo.
AHASVER Z GORA
Osvaldo Pesamosca (vulgo: Louf3), sin Pietra Antonia iz vasi Piani4 v Reklanici (roj. 1863. umrl 1929), je bil divji iovec, gorski vodnik in več let gozdni delavec v tuji-
1 V Kugyjevih delih so omenjeni predvsem vodniki Giuseppe. Ignazio in
Eugenlo Piussi. * Glej; PV 1999. sir. 373-377.
3 izvor tega furlanskega imena povezujejo z tat. lupus - volk.
108 ' Skupno ime za zaselka Pian di la in Plan di qua
ni. Vodil je dr. Kugyja dr. Tumo in številne druge raziskovalce furlanskega dela Zahodnih Julijcev. Težko bi našli večjo turo iz Rekianice na Viš, Kanin in Poliški Špik, kjer ne bi sodeloval Posebej se je izkazal pri prvenstvenem pristopu na Montaže v Severni stolp, pri vzponu preko Turna nad Zadnjo Špranjo (Cima de lis Codis) na Viš in Divjo kozo iz doline Mrzle vode. S Kugyjem je sodeloval tudi pri raziskovanju poslednjih skrivnosti Montaževe zahodne strani: prehodov čez Škrbino Vrh Strmali s severa na jug. dostopov tz Ria di Saline preko grebena Po razeh (Curtissons) v sotesko Clapadorie. Po Kugyjevi ideji je skupaj z Douganom prvi5 preplezal odsek Božjih polic od severovzhodne debri Viša do vzhodne strani Divje Koze. Nemirno življenje in lovska strast sta mu bila v krvi in ju je podedoval po očetu in stricu Giuseppeju. Dr, Julius Kugy6. ki ga je spoznal po njegovem prvem povratku iz romunskih gozdov, ga tako označuje: "Možem ni dano. da bi bili stalno doma, kjer ni dela in zaslužka. Potovati morajo in se potikati po svetu, da zaslužijo družini za življenje. Tako je tudi Pesamosca potoval vse življenje.
' Vzpon 4. 7. 1914. Prvo celotno prečenje sta opravila Comlci in Cesca 31. 8. 1930.
' Dr. J. Kjgy: Delo. glasba in gore. Maribor 1966. str. 229.
Osvaldo Pesamosca (1663-19Ž9)
PLANINSKI VESTNIK ^MM^^MH^^^H^^MiMMMHwi^MMMM^M

rKj s	^¡e '
—A^, ^JžŽš f	-f&že pf&l
St^^tU^^k-Lu^^^s /¿k- + -t-


Fakstmile Kugyjevega rokopi-
K h -
H
f1 '____
ri *f>	fC-^s .
a /¿t,'	•
*	/f^Alr


* ' i '

Zopet in zopet je odhajal v tujino, v Nemčijo, Avstrijo, Romunijo. Kadar pa je bil doma, se je globoko resen7, molčeč, gnal za najskromnejšim zaslužkom po dolini gor, po dolini dol. v breg ali z brega in skrbi so se mu risale v temnem obrazu. Ahasvefi z gora, brez počitka in miru... Mož mi je zelo ugajal in takoj sem ga hotel pridobiti zase. Toda takrat še ni imel obstanka. Že drugič je odpotoval v Romunijo in ostal tam nekaj let. Ko se je dokončno vrnil, je postal obenem z Ojcingerjem moj stalni vodnik spremljevalec po Julijcih. Po mojem posredovanju mu je Societa Alpina Friuiana' priznala vodniško pravico. ... Ta močni, drzni mož je bil vselej reven kot cerkvena miš, «9
IZ RODA V ROD
Os val do v stric Giuseppe Pesamosca se je hotel izogniti vojaški obveznosti - takrat so služili po dvanajst let -, zato se je podal v pogorje Špika nad Policami, Viša in Kanina, kjer se je v samoti skrival dolgih sedem let. Prehranjeval se je predvsem z divjačino in občasnimi obroki hrane, ki so mu jih naskrivaj prinesli iz doline Oblast ga je seveda pogrešala in iskala, če ga je kje po naključju izsledila, pa preganjala. Neprestano na begu
je postal n ep reko sij iv plezalec In poznavalec sleherne razčlembe gorskega sveta nad Rekianico. Velik del svojega mojstrstva in gorniških izkušenj je poleg očeta Pietra Antonia prenesel na nečaka Osvalda, ki ga dr. Turna" ne imenuje zastonj «najzanesljivejši vodnik za Kaninsko in Poiiško skupino«. Turna je s pojmom »zanesljivost« pričakoval bolj dobrega krajevnega poznavalca kot spretnega plezalca, saj glede na svoje - za tiste čase odlične - plezalske sposobnosti ni potreboval vodnika, ki bi ga na vrvi vlekel za seboj. Osvaldo Pesamosca pa je združeval obe kvaliteti Zanimiv je tudi Kugyjev komentar: »Polic bogov, denimo, ne bi bil jaz nikoli iskal tako prepričan, da bom dosegel svoj cilj, če ne bi bila Osvaldu ostala v spominu nejasna stričeva pripomba, iz katere sem lahko sklepal, da le obstoji taka skrita in zavita pravljična stezica v mogočnih Viševih severnih ostenjih.«"
Giuseppejev sin in Osvaldov bratranec Giuseppe Pesamosca ml. je bil prav tako Kugyjev In Tumov vodnik. Poleg Osvalda je bil najboljši reklanlški gamsji lovec, nekoliko šibkejši, a ¡zboren plezalec. Sodeloval je pri prvenstvenem vzponu iz Nabojsove škrbine'2 preko severne stene Viša po direktni (Kugyjevi) smeri. Skupaj z Ojcingerjem je vodil Kugyja tudi pri njegovem prvem zimskem vzponu na Montaž.13 Ambroži o Pesamosca," drugi sin ubežnika Giusep-peja, je vodil Kugyja samo enkrat.
NEPRIČAKOVANO SREČANJE
Pravi povod za moje tokratno preučevanje je bilo povsem naključno, a prijetno srečanje v času posvetovanja na Trbižu, ki so ga prireditelji posvetili 140-letnici roj-
Kugv ga je zaradi mrkega pogleda poimenoval kar -bronasti Osvaldo«. " Ahasver - (figurativno) fire/domee. blodeč po svetu; nestalne;, nemiren duh.
• Dr. J. Kugy: Iz žiuljenja gornika. MariBoi 1368, str .151.
10 Dr. H. Turna: Spik nad policami (Montaž 2752 m) - PV 1908, str. 20. O
njegovih lurah z dr. Turno glej PV 1999, str. 373-377.
" Dr. J. Kug v' Delo. glasba in gore. Maribor 1966. str .228-231,
■ Z Bolafirjem. Kugyjem In Ojcingerjem. 3.9.1905 (G. Buscainl: Alpi Giu-
lie. Mlsano 1974. str. 223-225).
: 5.-6. 2. 1905, s planine Pecol po Findeneg^ovi poti.
,J Dr. J. Kugy: |2 iivtjenja gornika. Maribor 1969, str. 15S.	1 09
PLANINSKI VESTHIK
Osvaldova vnukinj? Marlanna Pellegrlna
stva dr. Juliusa Kugyja in dr. Henrika Turnej Med odmorom se je namreč pri meni pojavil mlajši gospod, ki se je predstavil kot Silvano della Me a uslužbenec državne uprave za gozdove (Corpo forestale) in pra-vnuk reklaniškega vodnika Osvaida Pesamosce. Pokazal mi je nekaj originalnih dokumentov iz družinske zapuščine, med katerimi so bili najbolj zanimivi pismd dr. Kugyja Osvaldovi hčerki Mariji, kopija potnega lista, ki ga je potreboval za odhod na delo v romunske gozdove, in njegov fotografski portret. Presenetljiv dogodek je v hipu preselil moje misli iz dvorane frbiškega kulturnega doma v daljne čase gornlške klasike, Presenečen nad dejstvom, da gre za še neobjavljene dokumente, sem ga prosil za fotokopije. Že čez kako uro se je ponovno oglasil, najino prvo srečanje pa ni ostalo zadnje.
USODA KUGVJEVE ZAPUŠČINE
Vrednost omenjenega Kugyjevega rokopisa sem zaznat predvsem v tem, da je razen objavljenih del ostalo v njegovi zapuščini bore malo, Kugyjeva gospodinja Pe-pina Malalan, ki je zanj skrbela polnih štirideset let do poslednje ure, je po doktorjevi smrti zastonj moledovala pri njegovih sestrah na Dunaju, naj kaj ukrenejo glede stanovanja in bratove zapuščine. Preprosta ženska slovenskega porekla z Opčin nad Trstom je razumela pomen ohranitve Kugyjeve zapuščine. Sprejemala je pogoste obiske Juliusovih gorniških prijateljev, spremljala njegove odhode v gore in na številna predavanja, literarno ustvarjanje v zrelih letih in doživljala njegove
110 » Glej: PV 1993. str. 473-479.
starostne stiske zaradi težavnega prilagajanja16 novim političnim razmeram. Odgovor ožjih sorodnikov je bil, da tega ne potrebujejo, da jih več ne zanima in da naj sama razpolaga s tem blagom, kot hoče. Zlatko Bisail nam v svojih »Spominih Pepine Malalan«'7 slikovito opiše njeno reakcijo: "Zaradi te odpovedi, v kateri je slutila tudi omalovaževanje njenih prizadevanj in skrbi za ohranitev zapuščine, se je Pepina po krajšem premisleku odločila za upepelitevl Začela je čistiti omare in predale ter zažigati vse ognja vredno in žal tudi nevredno. Tako so šli v 'šparget' kupi pisem, stari dokumenti, note, suhe cvetlice, še preostali rokopisi, albumi in škatle, polne družinskih in Juliusovih osebnih slik ter prav vse, kar niso odnesli sorodniki in njegovi prijatelji ter uporni prof. Zorko Jelinčič « Jasno je torej, da so od pisne zapuščine to pustošenje razočarane gospodinje preživeli te tisti rokopisi, ki jih je dr, Julius Kugy za življenja v obliki pisem različnim znancem odposlal na njihove naslove."1 Od prejete pošte in drugih rokopisov ni ostalo skoraj nič, njegova korespondenca pa se je razpršila vsepovsod. Vanjo sodi tudi pismo, ki ga hrani O s val do v pravnuk,
PISMO OSVALDOVI HČERKI
Prijateljstvo in medsebojno spoštovanje se je nadaljevalo tudi v čase, ko naveze »osvajalcev gora« niso več aktivno delovale in so nekdanja skupna doživetja postala preteklost. Kugyjevo pismo Osvaldovi hčerki Mariji je - kot lahko razberemo - pravzaprav odgovor na njeno pisanje, ki ga je prejel pred kratkim. Ne razkriva kakšnega »usodnega« dejanja v zvezi z njegovim raziskovanjem Julijcev. Je svojevrsten dokument njegove pozornosti do družine Pesa mosca in poklon »zvestemu-' Osvaldu, na katerega so ga vezali številni prijetni spomini s skupnih podvigov v gorah. Zato prevod13 rokopisa iz italijanščine povzemam v celoti.
(Naslov) Gospa María Pesamosca, hči Osvaida Pesamos ce, Stretti v dolini Reklanice, Kluže- Videni*" (Pošilja) Kugy, Trieste, Via San Anastasio 20 - III
Trst 26. 12. 36
Nadvse draga gospa María!
Hvala za tako prijazno pismo z dne 23. tekočega meseca in za prijazne in tople želje, ki Vam jih vračam iz vsega srca. Voščim zdravja vam vsem in predvsem srečen povratek Vašemu skrbnemu in dobremu možu. Da, poleti sem se z avtomobilom z Neveje peljal skozi dolino Reklanice v Kluže. Iskal sem Davida21, a ga nisem našel. Nato sem bil na grobu nepozabnega, zve-
Za svetovljana, kakršen bil Kugy. je bita fašistična oblast v domaČem Trstu kot prisilni ¡opit. Zaradi udeleibe v I. svetovni vojni na avstrijski strani je pridobil oznako »avstrljakar« Iri je bil pod slainim nadzorom
Zlatko Blsali: Spomini Pepine Malalan na dr. Jullusa Kugyja. Primorski dnevnik 1932. SL 125, sir. 4 (članek je sicer Izšel v več nadaljevanjih), 1E Bolj študiozne bralce br rad opozoril na otijavo Kugyjevlh pisem nekaterim vidnejšim predstavnikom SPD - Ludvik Zorzut; Odkrite zanimivosti (PV 1961, str .229-233. 276-281. 323-332 In 574-578).
19 Avtor se zahvaljuje g. Devani Jovan Laoovtch in g. Giannlju Lacovich Iz
Kopra za opravljene prevode. ?n Chiusaforte-Udlne.
!l Osvaldu so se rodili sinova David in Lulgi ter hči Marla.
PLANINSKI VESTNIK ^MM^^MH^^^H^^MiMMMHwi^MMMM^M
ji
-v'idïfe
l S
-vsKmS
In Nome di Sïïa Maest\
m «
fïîi ORAZr.l pt DK) £ HIS VGIOHTA JjtLL,\ N.^itoHil ®i i']
■„^„s^.yji-îj SM,
g ........ ,. ^ fy^^ii-fMAg^m?*
Si...;. Jf /¡„„^^-/¿„¿¿i,. '■
- ÏLH----' / , '	. -
. < '"¿r;^	i. i-rftjd	TV w tiWtc*. A,




t/'-f.f . č.tftti*

if«,un It'LUu
I
f.	Jr I -ii- i^-.--
:| nlvmiltu jS/1
njem domu na Trbižu, se žal le bežno spominja srečanja s Kugyjem. Vse, kar je vedela povedali o njem. je bilo, da je bil zelo prijazen gospod. Spominja pa se tudi Ojclngerja in pravi, da je bil O sva [do v velik prijatelj. Mirno preživlja življenje sebi podobnih vrstnikov in razen rodbinske zveze nima nič opraviti z dedovlm razvpitim gorništvom. Kljub temu sem jo poprosil, da je požirala pred mojim fotoaparatom. Naj njena podoba, ki razkriva značilne poteze Loutov, zaokrožuje naš spomin na Kugyjevega moža »mrkega očesa", na -bronastega Osvalda«.
Osvaldov potni liât za delo v Romuniji"
stega Osvalda. Nisem šel na obisk k dragi mami, ker mi je zmanjkalo časa in tudi mladostne moči, da bi se povzpel do Pianov. Približujem se osemdesetim, zdrav sem - hvala Bogu - a vendarle čutim težo let. Vzpon tja gor bi me preveč utrudil. Vašega natančnega naslova, draga Maria, nisem poznal, drugače bi t/as bil poizkusil obiskati.
Toda izlet bom ponovil leta 1937, Še enkrat se vam zahvaljujem in vam pošiljam najtoplejše pozdrave, želim vam vse najboljše in vedno ostajam Vaš stari prijatelj, ki se spominja minulih časov v zvestem prijateljstvu
Giuiio Kugy
Veliko pozdravov vam pošilja tudi Pepina. In vse najboljše!
Kot živ spomin na junake gornlške preteklosti iz rodu Lčuf moram predstaviti še današnjo podobo Marianne Pellegrina, Osvaldovo vnukinjo in hčer Mane, ki ji je Kugy namenil prijazno pismo. Priletna gospa, mati SÎI-vana delta Mea, ki sem jo obiskal na njenem današ-
r' Slovenski prevod: V imenu Njegovega Veličanstva UMBERTA 1. /Po Božji in ljudski volH Kralja italije/ Minister za zunanje zadeve progi vojaške In civilne oblasti Njegovega Veličanstva In prijateljskih In zavezniških sil. da dovolijo prost prehod / Pesamosca Osvalda sina Antonla, ki odhaja v Avslro Ogrsko zaradi dela. ' Ta potni list. ¿d je bH izdan v Jalmstu 26. februarja tlsocosemsto osemindevetdeset IB9S na osnovi vloge župana Heklanlce, je veljaven eno leto. i Po nalogu M;nistra za zunanje zadeve I Komisar.
Na hrbtni slrani je žlg-viza romunskega konzuiala. (op. Ž. R.) Koplje vseh dokumentov so pri avtorju.
Mesečev zaliv
V	čisti svetlobi hodim po goljavi. Kolovozna pot je vrača in samotna. Redki sledovi so dobro vidni v belem pesku. Vrtinci drobnega prahu silijo v nosnice. Dolgo ni deZevato. Škarpe preprečujejo drsenje razjedene rdečkaste zemlje na vegasto cesto. Špranje med Kamni so zapolnjene z nit-kastirn mahom. Ma|hen zelenec previdna opazuje njihov varen objem.
Vrh dolgega klanca se olesenela stebla trstičevja sklanjajo nad mane. Križ na Strunjanskem rtu pripoveduje o neizraziti meji med življenjem in smrtjo na morju. V smeri sonca modra sivina sovdanskih skladov, porastih z »jko pada v zveneče valove, butajoče ob krhko obalo. Trdožive črne grozdne jagode imajo vznemirljivo zdravo barvo, temno kot noč brez zvezd. Čutim njihov vonj, ki se meša z vonjem figovcev. Vonj po jugu je. Med bleskom živordečih plodov predramljene grmovnice jagodičnice in hlapljivim duhom mirte sestopam proti morju. Vijugasto kozjo stezo pokrivajo skoraj okrogli storži borovcev. Popoldansko sonce tone za grebenom. Na luskastih listih cipres zelena barva vse bolj zamenjuje rumeno. Sence se plazijo po drevesih in izpodrivajo sončni obsev. Zaliv sv. Križa. Lahen maestral ustvarja komaj opazne gube na gladini. Morje je zamolklo modra. Mir večera. Bele pene močijo trhel ribiški čoln na peščeni plitvini. Ostareli kapitani ne obnavljajo več svojih bark v trhrh zaiivih. Otožna pesem minulega časa napolnjuje redke hiše raztresene vasice za abrazijsko teraso. Tavam po labirinlu pradavnih stavb, čemečih na ravni planoti. Nevidna naravna sila plete gosto makijo nad tlišnim bregom. Sonce že stoji za obzorjem. Golo morje odkriva skale mnogoterih oblik. Preproga zelenkastih alg se zasveti v globini ostanka barvnih podob poznovečernega neba. Sivi osliček mi prihaja naproti. V velikih očeh sta zvestoba in ljubezen. Pogled mi plava preko daljav, kjer luči osvetljujejo vitke liri|e lokov na oknih mestnih palač.
Pred vrnitvijo ob toplem vetru z zahoda sedim na starem, razžrtem pomolu. Igra morja preliva s školjkami obrasle lesene stebre. Me bojim se velike vode. Zaliv mesečine -kako lepi besedi sta to!
Lahek potep za dušo pričnemo v Strunjanu. Povzpnemo se do križa na prvem rtu. Po sestopu na peščine Mesečevega zaliva se je najbolje vrniti nazaj na planoto in nadaljevati pot mimo rtov Ronek in Kane do Belvedera nad Izolo. VraCamo se lahko ob morju.
Posebej lepo je v zgodnji jeseni ali pomladi, ko pogled sega od opečnatega stebra beneškega zvonika in rjavega Iraku plaž GradeZa vse do mehke valovitosti domačih grebenov.
V	pomoč nam je lahko karta Slovenska obala in zaledje v merilu 1:50 000.
A laž Kari Nosan