uaai STA« OM«at and Most Popular, Slovene Newspaper In United States of, America. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST Vj AMERIKL Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico— od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) ŠTEV. (No.) 228 CHICAGO, ILL., SOBOTA 26. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 26, 1932 LETNIK (VOL.) XLI ^KONFERENCA, KI JO JE SK LICAL HOOVER V BELO HI ŠO, ODKLONILA VSAKO NADALJNJE POGAJANJE GLEDE VOJNIH DOLGOV. — EVROPA OBVEŠČENA, DA MORA PLAČATI SVOJ OBROK 15. DECEMBRA. Washington, D. C. — Predsednik Hoover se je v sredo še obotavljal, da bi se poslal Evropi odločen odgovor na nje apele, naj se odložijo plačila obrokov vojnih dolgov, ki so plačljivi 15. decembra, in je še vedno zahteval, naj bi pričela Amerika nova pogajanja z Evropo, toda konferenca, katero je v srede sklical v Belo hišo, pri kateri so bili navzoči odlični Člani senatskega finančnega odbora, je enostavno zavrgla njegov predlog in odredila, da se ne bo Evropi nič več popuščalo in da mora plačati, kar je dolžna. Takoj po zaključku te konference je pričel državni tajnik Stimson pisati obvestila posameznim evropskim državam o sklepu Amerike in Stimson je lastnoročno izročil ta obvestila posameznim poslanikom. V sredo je o tem obvestil Anglijo, Francijo in Belgijo, v četrtek so nato prišle na vrsto še dru-"fc države. V svoji zahtevi, da se naj na novo prične proučevati vprašanje vojnih dolgov, je Hoover navedel, da bi bilo tudi za ameriške interese škodljivo, ako bi prišlo do tega, da bi Anglija ne mogla poravnati svojih obveznosti in bi njen funt Sterling še nadalje padel v vrednosti. Sa-ttio eden od navzočih pri konferenci je potegnil s Hoover-jem, da naj bi se znova odprlo to vprašanje; vsi drugi so mu povedali, da kongres ne bo nikoli pristal na to, da bi se kaka nova pogajanja pričela. Bodoči predsednik, Roosevelt, je pa nasprotno drugačnega mnenja kakor Hoover; kakor se je izrazil napram časni-škim poročevalcem, ni po njegovem mnenju nikaka popustljivost več na mestu, zlasti pa NEMŠKA VLADNA KRIZA Hitler obvestil Hindenburga, da hoče imeti vlado, v kateri bodo samo njegovi pristaši. Berlin, Nemčija. — Fašist Hitler se ne strinja s predlogom predsednika Hindenburga. da bi bila bodoča nemška vlada sestavljena iz pripadnikov več strank. On sam s svojimi fašističnimi pristaši hoče biti na vladi, katera bi imela nato tako oblast, kakor jo je imela prejšnja Papenova vlada, da bi namreč ne bila odvisna od parlamenta. Hitler je poslal Hin-denburgu spomenico, da ni voljan sprejeti kanclerskega mesta, ako bi moral v smislu Hin-denburgovega predloga sestaviti parlamentarno vlado. V spomenici je podal tudi popo-len program, potom katerega bi se dale rešiti težkoče Nemčije. Kakor se domneva, ni Hitler s svojo odklonitvijo mislil popolnoma resno, marveč, da je bil to samo izvrsten trik, da si pridobi zase stranko nacionalistov, s katero bi imel nato v parlamentu veliko večino, ako bi dal istočasno par drugim strankam zagotovilo, da ne bo kršil ustave. Z odklonitvijo hoče tudi nekako prisiliti Hinden- BREZPLAČNA VOŽNJA "VANDROVCEV Na tisoče in tisoče mladih fantov kroži točasno po deželi, da sydobe kje kako delo. Denarja nimajo in tako si skušajo dobiti brezplačno vožnjo. Preed kr&tjjtim so železnice izdale dovoljenje, da se ti "vandrovci" lahko vozijo v tovornih vozovih, dočim so si morali prej poiskati prostor na traverzah pjd vozovi, kakor kaže gornja slika. ZA ZNIZANJE IZDATKOV Izdatki Chicage se znižajo, pravi župan. Chicago, 111.-+- Pred par dnevi se je izrazil tukajšnji župan Cermak, da se morajo mestni izdatki v prihodnjem poračunu postaviti na znatno nižjo številko, kakor so bili preteklo leto. Kakor kaže račrt proračuna, ki ga je sestavil mestni kontrolor Szymczak, bodo izdatki prihodnje leto znašali nekaj nad 48 milijonov dolarjev. V preteklem letu so bili okrog 54 in pol milijonov in v letu 1931, , , . .v zadnjem proračunu, ki ga je bursa, da bi se on pritisnil na '^vila republikanska admi-nacijonaliste, naj bi se ne upi- 'nistraciiai so bm določeni na rali Hitlerjevi vladi. Ako pa 67 in pol milijonoV) od česar Hmdenburg ne bo pristal na pa ge je porabilo samo nekaj zahteve Hitlerja, da bi dal nad 56 milijonov. njegovi vladi oblast, odločati o J_„_ G usodi Nemčije brez parlamenta, kar bi bilo proti nemški ustavi, se bo pa Hitler bržkone dal pogovoriti, da bo sprejel vlado tudi pod bolj omejenimi pogoji. -o- še ne, ako nastopijo evropske ~ * države tako, kakor so zdaj, da ROOSEVELT PRISRČNO dvorijo takorekoč nekako zaro- J SPREJET to proti Ameriki, ko so se do-j Washington, D. C. — Narav-toenile, da bodo vse hkrati na-, nost presenetljivo navdušen stopile in predložile zahtevo sprejem je bil od prebivalstva syoji upnici Ameriki, naj jih tega mesta prirejen bodočemu GARNER OBLJUBLJA PIVO Washington, D. C. — Izvoljeni podpredsednik J. N. Garner, ki je pretekli teden prispel semkaj, da se sestane z Roose-veltom, je zagotovil, da bo prihodnje kratko zasedanje kongresa odobrilo izpremembo Volsteadovega zakona v toliko, da bomo lahko že to zimo dobili pivo. V poslanski zbornici, KRIŽEMJVETA — Havana, Kuba. — Tukajšnja republika je v velikih denarnih zagatah. V tekočem proračunu izkazuje že primanjkljaja 25 milijonov dolarjev. — Predsednik Machado je zato objavil, da se bodo reducirali državni izdatki za 20 odstotkov. — Koln, Nemčija. — Vsi socialistični listi ob Renu, od Koblenza do Essena so bili od države ustavljeni za tri dni za kazen, ker so zabavljali proti federalnemu komisarju. Soci-jalisti, kateri so v tej pokrajini številni, groze s protestno akcijo. — Varšava, Poljska. — Poljska policija je prišla na sled novemu načinu tihotapljenja sovjetske propagandne literature v državo. V obliki pogreba so namreč komunisti spravljali v rakvi te listine preko meje. — Moskva, Rusija. — V Rusijo je prispela 841etna mati Tom Mooneyj, ki je zaprt v. A-meriki. Upa, da bo pripuščena v avdijenco l diktatorju Stalinu in, kakor kaže, ji bo to tudi uspelo. -o-- ZA DOLGOVE NI DENARJA Pariz, Frajcija. — Francozi so skrajno nevoljni nad Ameri- Počaka za dolg. Roosevelt je predsedniku Rooseveltu, ko se katere načelnik je on, bo zasta- ko, da ta taco nepopustliivo Primerjal Ameriko v tem ozi-nekakšni banki, od katere Prosi upnik še nadaljnjih za-•^Ug. Banka ne bo šla k dolžniku, marveč dolžnik mora priti k banki, ji razložiti svoje sta-nJe in prositi, naj se mu da, kar Potrebuje. Banka bo nato odloga, kaj ji je storiti. Enako v tem slučaju vojnih dolgov. Vsaka evropska država rn°ra priti posebej in apelirati na Ameriko. Nikakih skupnih Pogajanj ne sme biti in tudi teše ne sme jemati v poštev, e dolgove imajo evropske Sa kak države med seboj. Dolgovi A-!oeriki so namreč pravo posoji-. ' ki je bilo dano Evropi pod ecnim sporazumom, da bo je pretekli torek pripeljal semkaj na konferenco s predsednikom Hooverjem. Ko se je od kolodvora peljal proti Beli hiši v odprtem avtomobilu, so bile obe strani ceste natlačeno polne množic, katere so mu živahno vzklikale v pozdrav. Izgle- vil vse svoje sile, da bo tozadevni predlog prodrl. Najhujši boj se bo bil v senatu, a tudi tamkaj se upa na uspeh s pomočjo izpreobrnjenih suhačev iz južnih držav. DIJAŠTVO PROTESTIRA Cicero, 111. — Pred par dne-dalo je, kakor da prihaja Roo-ivi je dijaštvo na tukajšnji Ster- i- Ilir k^Jeno. Ti dolgovi niso v nika- j tov ali radia, marveč samo s po-sorodstvu z reparacijami, j močjo žarkov električne luči. dr j"'*"6 imajo dobiti evropske Glas sicer ni bil povsem čist, vHve. vendar se je tu pa tam razloč- no razumel. Je pač šele samo poizkus. Prejšnji tak pogovor Ise je vršil preteklo pomlad na (razdaljo dveh milj. <«p . - «-• j. 'Jatelja »poznaš v neare. » Vjti-udnik« listov p. v de-'"—Rev. J. Čeme. sevelt, da prevzame predsedni- jling Morton višji šoli, 24th St. in Austin Blvd., izdalo oster protest proti strahovladi, ki je uvedena v tej šoli. Nastavljene da so namreč v šolskem poslopju kot stražniki navadne barabe, ki se skrajno surovo obnašajo napram učencem in uči-teljstvu. Uvedel je ta sistem predsednik tukajšnjega šolskega sveta, Fr. A. Svoboda, ki se izgovarja, da so ti stražniki potrebni vsled velikosti poslopja in števila učencev, katerih je okrog 8000. štvo, in ne samo na pogovor. -o- POGOVOR S POMOČJO ŽARKOV Schenectady, N. Y. — Znanstveniki so pretekli teden napravili zanimiv poizkus. Dosegli so namreč, da se je vršil pogovor na razdaljo 24 milj brez vsakih govorilnih apara "Amerikanski Slovenec" vodi kampanio proti depresiji, pomagajte mu! zahteva, da se ji mora plačati 15. decembra obrok na vojni dolg v znesku 19 milijonov dolarjev. Kar v flavo jim ne gre, da bi morali to veliko svoto vreči tja prekomorja. Strahovi to težko jim g-e denar iz rok za povračilo pštenega posojila. Nasprotne pa se jim niti najmanj škodane zdi denarja,, ki ga izdajo za, razne druge popolnoma ntpotrebne namene. Tako se jen. pr. izdalo iz francoske držame blagajne 30 milijonov dola'jev za novi ul-tramoderni panik Normandie, ki je bil zgrajei ne iz potrebe, marveč zgolj z bahaštva. — Francoski pono, je bil namreč užaljen, ko sta lemška parnika Bremen in Euro)a dosegla pr-vaštvo na morju,in tako so dali zgraditi omenjali parnik samo, da bodo oniprvi na svetu. — Bolj pošteno 'i bilo, ako bi s tem denarjem faje brez godrnjanja plačali voj dolg. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA' TR0TZKY IZŽVIŽGAN Danski komunisti sovražno sprejeli Trotzkyja. fr-o— Kopenhagen, Danska. —JLV sredo je prispel na Dansko bivši boljševiški vodja Leon Trotz-ky. Ni pa se pripeljal semkaj, marveč je stopil iz vlada deset milj pred tem mestom, na postaji Esbjerg. Tamkaj pa so mu komunisti priredili skrajno sovražen sprejem. Niso ga sicer dejansko napadli, ker ga je čuvala cela armada policije, znesli pa so se nad njim z žvižgi in klici "Izdajalec". Trotzky je prišel na Dansko na povabilo univerzitetnega dijaštva, da bo predaval o ruski revoluciji, ki je privedla do sedanjega sovjetskega režima. -o- V JUGOSLAVIJI MOLIJO ZA AMERIKO Belgrad, Jugoslavija. — V nedeljo se bodo v vseh srbskih pravoslavnih cerkvah vršile molitve, da bi se kmalu povrnila prosperiteta v Zed. države. Kakor časopisi govore, so Srbi, katerih je v Zed. državah okrog milijona, pri najbolj prizadetih od sedanje depresije. Iz Jugoslavije* MODERNA SLOVENSKA PA PIRNICA, KJER JE RAZEN STROJEV, KI SO IZ INO ZEMSTVA, VSE DELO DOMAČIH ROK. — KER JE HOTELA ZAŽGATI MOŽA, OBSOJENA NA ENO LETO. — SMRTNA KOSA. — DRUGE VESTI. Dobro urejena tovarna Na Količevem pri Domžalah, nedaleč od Ljubljane, je pred dobrimi desetimi leti nastala mala tovarna za papir, ki se je danes tako razvila, da je tretja največja papirnica v Jugoslaviji. Po kvaliteti izdelkov in strojih pa prva. — Tovarna sama sestoji iz cele vrste poslopij, med katerimi vzbuja največjo pozornost velika kalorična centrala za 600 konjskih sil. Ta velika elektrarna je prav moderno zgrajena, kjer se sko-ro vse delo izvrši mehanično in delavci dovažajo pred tovarno le drobni premog in odvažajo pepel. Pri velikanskem parnem kotlu sta pa zaposlena le dva delavca, ki nimata drugega dela, kakor da skrbita za snago, ker se kurjava vrši avtomatično. Lansko leto so v tej tovarni postavili stroj, ki izdeluje papir take kvalitete, kakor nobena druga tovarna v Jugoslaviji. Najdaljši stroj je dolg do 170 čevljev, kateremu streže le pet delavcev, ki z lahkoto opravijo vse delo. Najnovejši stroj, ki so ga lansko leto postavili, je tako napravljen, da lahko izdela 10 do 140 čevljev papirja na minuto. — Podjetnik I. Bonač je dal zgraditi vse objekte in pri tem je zelo gledal na to, da imajo delavci, ki prežive v tovarni več kot polovico dneva, kolikor mogoče udobno. Ob tovarni je lep tovarniški dom, kjer imajo delavci ceneno hrano, svojo garderobo in kjer se seveda lahko tudi umijejo in skopljejo. — To je menda največje moderno podjetje, katero je vse popolnoma v slovenskih rokah. ZA PRAVICE ŽENSK V INDIJI London, Anglija. — Pri indijski konferenci se je v torek dosegel sporazum v tem smislu, da se dovoli izbranim ženskam v Indiji volilna pravica, in sicer tako, da bi dva ženska glasova prišla na devet moških. Pripuščenih bo na ta način na volišča okrog šest milijonov in . 620,000 indijskih žensk. -o- SEKAL VRAT GOSKE, ODSEKAL SI PRST Belmond. Ia. — Za Zahvalni dan je hotel Omer Kelley pripraviti svoji družini dobro kosilo in je v to svrho izbral za žrtev debelo gosko. Odnesel jo je na panj na dvorišče, da ji odseka glavo. Zamahnil je s sekiro, a je bil pri tem poslu malo neroden. Goska je nepoškodovana zbežala, mož pa je obsedel tamkaj brez palca na levi nogi. Moža je hotela zažgati Pred malim senatom na ljubljanskem sodišču je stala 8. novembra Ivana Goršičeva, 501et-i na železničarjeva žena, doma il Stranske vasi pri Grosupljem. Obtožena je bila radi poskuše-nega umora lastnega moža, 65-letnega Franceta Goršiča, kateremu je dne 7. oktobra ponoči zanetila posteljo, na kateri je mož trdo spal, nakar je zaklenila stanovanje in odšla s]5at v sosedovo šupo. Mož se je še pravočasno zbudil, da se je s težavo rešil skozi zaklenjena vrata, katera se mu je po velK kem trudu posrečilo razbiti. — Omenjena sta živela mirno zakonsko življenje, ko je pred petimi leti začela žena po svoje lahkomiselno živeti in ji je mož zagrozil, da jo bo pustil, če se ne poboljša. Ta grožnja je baje bila povod, da je ženo zadel mrtvoud in od tedaj je tudi bolj težko govorila. Zagovarjala se je pa, da je zato hotela zažgati moža, ker se je odpravil, da pojde na Hrvaško, pa tudi zato, ker je bila nanj jezna. Zaradi velikih olajševalnih okolnosti jo je sodišče obsodilo le na eno leto robije. Denar tihotapijo na Reko Poročajo, da je bilo nedavno zaplenjeno nekemu Dr. Araldu Zanatte, ki je s Sušaka tihotapil na Reko jugoslovanske dinarje, celih 70,000 teh dinarjev, od katerih je dobil nazaj le 20,000. Kmalu potem so pri omenjenem našli votlo palico; v kateri je skrivaj nosil denar na Reko, kamor je dnevno hodil že več tednov. Napaden V Godiču pri Kamniku je neki France Kregar nenadoma napadel delavca Franca Slat-nerja in ga neoboroženega 32-krat sunil z nožem, da so Slat-nerja vsega onemoglega pripeljali v bolnico. -o- Nesreča Težko se je ponesrečil pri delu delavec Anton Ferlež v Mariboru. Ko je kopal, se mu je zvalil velik kamen na nogo in mu jo zmečkal. ——o- Lep jubilej dela V Trbovljah je pred kratkim praznoval 681etni Miha Ličar 451etnico svoje organistovske službe. Od teh 45 let jih je odslužil 40 v Trbovljah. Poprej je pa bil pet let organist pri Sv. Jederti nad Laškim. Miha Ličar je doma s Cerknega na Goriškem in je kljub svojim letom točen in delaven pri vseh svojih opravilih. -o- Huda r.esreča Dne 4. novembra je pri gradnji poštne carinarnice v Mariboru padel z visokega odra 18-letni delavec Janez Žagar iz Pobrežja in obležal nezavesten s hudimi poškodbami. -o- Smrtna kosa V Mariboru je umrla Katarina Bogosavc, žena policijskega uradnika, stara 51 let. — V Ljubljani je umrla Ana Krašo-vec, roj. Furlan, iz Št. Vida pri Stični. — V Trbovljah je umrl Melhior Borštnar, upokojeni rudar, star 77 let. -o- Nov gasilski dom V Št. Vidu pri Grobelnem so pred kratkim slovesno blagoslovili nov gasilski dom. Slovesno blagoslovitev je opravil msgr. Vreže ob asistenci dekana iz Lom in kaplana Rančiga-ja iz Šmarja pri Jelšah. -o- Smrtna nesreča V Vodolah pri Št. Petru v mariborskem okraju je bil 60-letni viničar Jože Cegnar zaposlen pri prešanju sadja. Ko je mlin naglo pognal, je izpustil ročaj, ki ga je že v naslednjem trenutku z vso močjo udaril po hrbtu. Cegnar se je vzravnal, napravil še nekaj korakov, nakar se je zgrudil mrtev na tla. Vsi poskusi, da bi ga zopet spravili k življenju, so se izjalovili. AMERIK ANSKJ SLOVENEC Sobota, 2t>. novembra 1932 fe: &MERXKANSKI SUOVENEC in najstarejši slovens hi list v Ameriki. r Ustanovljen leta 101 T faHtftja vsak dan rasna nadel], pona-teijKov in dnevov po praraikilh Izdaja in tiskal pDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprava: 1849 W. 22nd St., Chicago, III, Phone: CANAL 5544 Naročnina! „$5,00 . 2.50 . 1.50 Ka celo leto---- Za col leta---- Za četrt leta------- Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto____$6.00 Za pol leta --- 3.00 Za četrt leta -----1-75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in Ameriah Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays, Published By! EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon CANAL 5544 Subscription: For one year----- For half a year------- For three months _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year______$6-00 For half a year_____3.00 For three month«____ 1-75 POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu snača, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopo slani na uredni-itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. __________ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.__________ K. S.: Pogled v bodočnost Kaj nam prinese bodočnost? Vprašanje na ustnih množice! In odgovor? Nekateri kratkovidneži trdijo, da smo že ob koncu sodobnega silovitega gospodarskega nereda in da pride izboljšanje samo po sebi brez človeške pomoči. Drugi verujejo v revolucijo in svetovni prevrat, nakar naj sledi boljševizem v življenju in gospodarstvu. Pa majhni in neznatni smo in pozabljamo v skrbi za danes jutrišnji dan. V koliko smo se danes spremenili v svoji misli in volji od včeraj ? Zato se nikar ne čudimo, če prihajajo jutra, hujša in groznejša od danes! V začetku in ob koncu vsega človeškega življenja in gospodarjenja stoji deset v skalo vklesanih sinajskih zapovedi. Zapovedi o trojni dolžnosti do Boga, bližnjega in sebe. Paragrafi božje-človeške države! Vmes med začetkom in koncem pa je večtisočletna zgodovina človeštva kot najizrazitejši dokaz vekorvite resničnosti in veljavnosti desetih paragrafov velike božje-čioveške države z enim vladarjem in eno sveto pravico. Človek je bil postavljen na zemljo in si je uravnaval življenje s prosto voljo in volitvijo med nagonom in notranjo vestjo. Začel je z družino in ta mu je postala prva nositeljica socialnega in gospodarskega življenja. Njeno misel je nesel v zadruge, pleme. V njej je prvič podlegel nagonu, ko je pri urejevanju družabnega dela ustvaril prvo socialno obliko: suženjstvo. A dokler jejgiksam dober in pokoren vekovitim paragrafom, je bilo suženjstvo le lahka krivica. V družini je prideloval in izdeloval za domačo potrebo in ni rabil ne denarja, ne prometa in ne posebnega menjavanja. — Na Slovenskem je trajala ta doba do nekako leta 1000 po Kristusu. Na zapadu se je razvoj vršil hitreje. Po deželi so bili še večji grajski dvori z gospodo, grajskimi obrtniki, služabniki, podložniki. — Kultura je napredovala, potrebe so rastle, človek se je razvijal v osebnost. Grajščaki so imeli preveč pridelkov za dom in drugih reči premalo. Zato so se pričeli naseljevati ob gradovih in samostanih rokodelci, trgovci so zahajali v grad in zamenjavali svoje blago z domačim. Nastala je potreba po splošnem veljavnem sredstvu za menjavanje, po denarju, promet je naraščal, sejmišča, trgi in mesta so nastajala. Mestni obrtniki so se združevali v cehe, med mesti in neorganizirano deželo so se pojavila huda nasprotstva. Tedaj so so polastili knezi deželne oblasti, omejili ■ mestne pravice, ustvarili podeželsko pravo. Iz družinskega gospodarstva se je na-rodilo deželno gospodarstvo, gradile'so se deželne ceste, u~ vedla deželna carina, deželni denar. Namesto dežel je kmalu nato stopila država, namesto deželnih knezov je zavladal cesar ali kralj, razvilo se je državno gospodarstvo. Dokler so bili vladarji dobri, je bilo dobro tudi ljudstvu. Kmetiške razmere se v tej dobi niso bistveno spremenile. — Na to organizirano življenje stanov v državi pa je prežala usoda od zunaj. V svetu so se vršili veliki prevrati, trgovina je dobivala vedno večji moč, pot v Ameriko je bila odprta, tehnika je ustvarjala novo orodje, nove stroje. Človeka je omamil duh svobode in on ga je nesel v svoje gospodarsko in politično izživljanje. Vladavine so se zamajale, stanovski cehi so pričeli izginjati. Tirdi delavci so hoteli svobode pri sklepanju delovnih pogodb z de- lodajalci. Enako kot delavca je ta doba osvobodila kmeta. Velepodjetja so izrinila skromne delavnice. V dobi svobode se ne gospodari vec za potrebo, marveč za profit, človeštvo pozabi dolžnosti do Boga in bližnjega in hoče služiti le še sebi. Denar zagospodari nad celotnim gospodarstvom, v svetu zavlada par desetin bogatih bank in industrijskih velepodjetij. Tako zaželjena svoboda prinese delavcu in kmetu in obrtniku le novo moderno suženjstvo in vrže končno v vse gospodarstvo in življenje nered in zmedo. To je naša doba! Ta laži-svet, njegovo življenje in gospodarstvo danes razpadata. Ni več enotnega sveta, marveč le nasprotne države v svetu, svetovno gospodarstvo je le še prazna beseda, narodi se cepijo v razrede, ki se ne morejo znajti v vzajemni misli, narodno gospodarstvo boleha ob nasprotujočih se interesih industrije, trgovine, kmetijstva. Svet se izživlja le še v diktaturah, carinskih in trgovinskih bojih, v prevratih in razkroju. Socializem upa še vedno na zmago. A ta "zmaga" bi bila le nova tiranija in nova anarhija. In kedaj pride boljša doba? Ko se človeštvo prikoplje po sedanjih težkih in sledečih morda še težjih udarcih skozi zablode svojega duha in volje zopet do prvega začetka: do desetih sinajskih zapovedi dolžnosti do Boga, bližnjega in sebe. Te v skalo vklesane zapovedi stojijo ob začetku in ob koncu vsega človeškega življenja in gospodarjenja. EHIK!« NASi NAMERAVAN ROP V ŽUP-NIŠČE Milwaukee, Wis. Zadnji četrtek večer dne 17. novembra so neznani lopovi vdrli v župnišče katoliške cerkve sv. Patrika na 728 West Washington St., komaj tri bloke daleč od slovenske cerkve. — Omenjenega večera kmalu po 11. uri ponoči so se vračali iz Thanksgiving parish party v omenjeno župnišče Rev. Francis I. Pettit, župnik, njegova sestra, 521etna Miss Rose Pettit in pomočnik (assistant) Rev. Thomas Berry, star 35 let. — Nekoliko pred polnočjo gresta Miss Pettit in Rev. Thomas Berry v kuhinjo k malici ali lunču. Miss Pettit stopi v jedilnico z namenom, da zapre okno, tedaj jo je pa že nekdo udaril z neko stvarjo po glavi, da se je z močnim klicem na pomoč zgrudila na tlži. Ko je Rev. Berry zaslišal klic na pomoč, je takoj prihitel, da bi videl, kaj je in jej pomagal. Pa tudi njega je neznanec istota-ko pobil na tla, da je obležal v nezavesti. Te klice so slišale čč. sestre, ki stanujejo poleg župnišča v samostanu, in so takoj poklicale policijo, ki je bila tudi takoj na mestu. Napadalca se pa policiji ni posrečilo dobiti v pest, ker jo je bil med tem kratkim časom vendarle odkuril. — Oba, Miss Pettit in Rev. Father Thomas Berry sta bila odpeljana takoj v Johnston Emergency bolnišnico, kjer so jima eprali in obvezali rane. Father T. Berry je prišel iz bolnice že v petek, 18. novembra zvečer, Miss Pettit pa drugi dan, v soboto. Govori se, da so roparji, ali če je bil samo eden — ropar, nameravali v župnišču vse pobiti, nato oropati župnišče in izropati cerkveno blagajno. — Vse te zle namene je preprečil nenaden močan krik Miss Pettit, ko je dobila močan udarec. Le njej se imajo zahvaliti, da so še pri življenju. Father T. Berry, kakor tudi Miss Pettit, oba se sedaj zdravita v župnišču, oblasti si pa prizadevajo odkriti ta izredno surov čin. — Do sedaj pa še niso prišli do nikakega sledu. G. V/. Raly. NAROČNIKOM IN CITATE-LJEM "AMER. SLOVENCA" Pittsburgh, Pa. Dolgi in hladni zimski večeri so tukaj, zato bo pa vsak rad vzel v roke kak dober dnevnik, ko se bo vsedel k prijetno topli peči, da niu ne bo predolgočas-no. Zato bi pa zaklical vsem. da si preskrbite predvsem dobrega čtiva in bi vam v tem namenu zelo priporočal naš najstarejši slovenski list Amer. Slovenec, ki vam vsak dan prinaša vsakovrstnih novic in zanimivih povesti. Posebno nekaj zanimivega je zasledovati v tem listu orjaka Tarzana in njegove prečudne zgodbe. Na njem je vse od kraja zanimivo. Zanimivo je, kako se bori z ljudmi in zanimivo, ko se bori z divjimi zvermi. Ne ustraši se ne krokodila ne leva in nobene druge zveri. Sedaj je posebno zanimivo poglavje, kako bo našel in rešil svojo ženo Ivano in morda tudi svojega mladega sina, ki se nahaja v džungli. — Vse je torej zanimivo. Zato vas jaz, spodaj podpisani zastopnik tega lista, prav uljudno o-pozarjam, da vsi, kateri ste že na list Amer. Slovenec naročeni, ostanete listu še nadalje zvesti, kateri pa niste še naročeni, da si ga naročite. Posebno bi pa priporočal tem, katerim je potekla njiV.ova naročnina, da isto sedaj obnove. Ker so še vedno slabe delavske razmere, je družba Edinost, ki izdaja Amer. Slovenca, sklenila, da popusti ceno listu za celih 20 odstotkov in to od dne 20. novembra letos, pa do dne 28. februarja 1933. To je že lep popust, cel dolar na letni naročnini si na ta način kaj lahko prihranite. Seveda je to, j kakor ste morda že sami brali, le za tiste, ki v tem času plačajo naročnino, ali jo pa obnove." S tem je uprava Amer. Slovenca dala vsakemu naročniku lepo priložnost, da lažje poravna svojo zaostalo naročnino. Marsikateri novi naročnik se bo pa tudi sedaj raje in lag-lje naročil na list. Sicer je še vedno res, da so slabi časi za vse in je težavno za vsakega. To vsak prav dobro ve. Zato pa, kateri ne more plačati naročnine za celo leto, naj isto plača za pol leta, toliko da se mu list ne ustavi. Vse naročnike v Pittsburghu in okolici bi prosil, da se odzovejo in po svojih močeh priskočijo na pomoč našemu prvemu in edinemu katoliškemu dnevniku v Ameriki. Vsak, če le malo pomisli, bo priznal, da se! ne more list zastonj pošiljati, ker vse stane denar, tako pošiljanje lista kakor tiskanje in 1 papir. Ako pa naročniki sedaj ne priskočijo na pomoč, potem je gotovo, da naš katoliški dnevnik ne bo mogel dolgo obstati. Zlasti pa apeliram na članstvo društev DSD., katere tedensko glasilo je Amer. Slovenec, da bi si člani naročili list dnevnik, katerega bi sprejemali vsaki dan in vsak dan brali iz njega novice iz slovenskih naselbin po Ameriki in .pa novice iz starega kraja ter od drugod po svetu. Ker je sedaj, kakor sem že zgoraj omenil, in kakor je morda ta in oni bral v zadnji številki zadnjega tedna, naročnina znižana. Zato je pa članom društev DSD. dana možnost, da si list naroče. Kolike ugodnosti so vam dane, vidite na 3. strani današnjega lista. Več ko je članov pri hiši, manj vas bo stal dnevnik. Le pazno preberite in potem naročite. Nadalje še sporočani vsem bralcem, da kakor hitro bom I dobil Družinske pratike, bom j obiskal naročnike in druge ro-jjake. Cena pratikam je samo 20c. Ako si kateri želi naročiti molitvenikov ali kakih drugih knjig, si jih lahko naroči pri moni ali pa pri zastopniku Johnu Golobiču. — Ker že pišem, naj še spoi-očim naročnikom in drugim rojakom v tukajšnji bližnji okolici, ako kateri potrebuje kaka popravila glede kakih vodovodnih ali plinovib cevi ali kar spada v to stroko, sem drage volje pripravljen to napraviti in sem vedno na ra --nolago, da vse delo izvršim dobro in poceni. Pozdrav citate-ljem Amer. Slovenca. Joseph L. Bohorich, zast., 3511 Duncan Street. -o- "Dokler imamo svoj list, smo močni in druge narodnosti nas piorajo spoštovati, češ, ti-le Slovenci pa res niso. kar tako. Svoj list imajo. Čast jim!"—Rev. J. Černe. ŠE ENKRAT O JUGOSLOV. KARNIVALU Chicago, 111. Izmed drugo jezičnih narodov, ki imajo svoj del v tako-imenovanem Daily News Narodnem karnivalu, so se do sedaj še najbolj delavnim pokazali ravno Jugoslovani. Njihov pripravljalni odbor ima malone vsak večer svoje seje vLa Salle hotelu. — Zadnjič se je Mrs. Milica Stanizan, predsednica sprejemnega odbora, pri seji zelo zanimala, kako bi v najlepši vzajemnosti uspešno delovali zlasti pri razprodaji vstopnic in jih tako razprodali kar največ mogoče, pri čemer bi se veliko število ljudi spravilo na veliko prireditev narodnega karnivala, ki ga prirejajo Jugoslovani v pomoč revnim neza-poselnim jugoslovanskim družinam v nedeljo, 27. novembra v La Salle hotelu v Chicagi. Posebno se je odbor zavzel tudi za olepšanje dvorane, ki bo zelo okusno dekorirana s prekrasnimi preprogami iz Jugoslavije, ki se rabijo samo v dekorativne svrhe. Dvorana bo ta večer tako prikupljivo izgledala, da se bo vsak udeleženec čudil pestrosti raznobarvnih preprog in njihovi razvrstitvi in občudoval jugoslovansko umetnost. V teh preprogah bo plesna dvorana hotela La Salle izgledala kakor kaka moderna sejna dvorana. Med odličnimi Jugoslovanka-mi, ki so včlanjene v odboru', kateremu predseduje Mrs. Stanizan, so sledeče : Mrs. Rudolph Jerin,, Mrs. John Korenchan, Mrs. Martin Miller, Mrs. Leo Mladič, Mrs. George Simec, Mrs. John Petro vcic, Mrs. Jacob . Schwab, Mrs. John Stajer, Mrs. Joseph Ziherle, Mrs. Steve Foys, Mrs. Ivan Račič, Mrs. Frank Grill, Mrs. Louis Mohar, Mrs. Joseph Nartnik, Mrs. Andrew Cosme, Mrs. Dina Manghera, Mrs. Michael Alfirevich, Mrs. Thomas Blazina, Mrs. Peter Ruzevich, Mrs. Dennis Kushar, Mrs. Mary Maycen, Mrs. Rena Radovan, Mrs. Mary Maurovich, Mrs. Mary Rubesa, Mrs. Anna Balance, Mrs. Julia Griovich, Mrs. Mary Randich, Mrs. Jennie Silovich, Mrs. Mamie Po-lich, Mrs. Nellie Septic, Miss Mary Mjcetic, Mrs. Anna Sca-lamera, Mrs. Mary Stlglic, Mrs. Eva Heggi, Miss Mary Pavesic, Miss Birdie Grivich, Mrs. Mary Rumatz, Mrs. Anka Bošnjak, Mrs. Ljubica Chuk, Mrs. Anna Chuk, Mrs. Ljubica Jankovich, Mrs. Jelena Korach, Mrs. Sim-ka Krstich, Mrs. Kosan Laza-rov, Mrs. Milica Markovich, Mrs. Jovanka Marcetich, Mrs. Josephine Maksimovich, Mrs. Blafea Mitrovich, Mrs. Anna Munson, Mrs. Anna Mitrovich, Mrs. Anna Pavlovich, Mrs. Ka-therine Petrovich, Mrs. Jovanka Ristich, Mrs.-Karinka Stepa-nov, Mrs. Serbljin Slavia, Mrs. Bezica Tepavcevieh, Mrs. Laura Trailovich, Mrs. Marija Vo-jinovich, Mrs. Sofia Vukadinov, Mrs. Katica Vijatovich in Mrs. Louis Palandech. Staro zanesljivo TRINERJEVO GRENKO VINO Želodčna tonika in odvajalno sredstvo. NAZNANILO Chicago, 111. V nedeljo, dne 27. novefmbra ob 2. uri popoldne priredi Mrs. Mary Kovachich na njenem domu 2254 Blue Island Ave. veliko Bunco Party za naš dobrodelni klub Jugoslov. Žena št. 2. Vabimo vse prav prijazno na to prireditev. Tiketi so po 25c. Nadalje naznanjam, da imamo veliko slovenskih družin, ki trpijo vsled pomanjkanja. Apeliramo na vsakega, kateri more, naj sedaj pomaga na eden ali drug način. Za informacije se obrnite na predsednico tega kluba. • Mrs. Mary Sagadin, 2017 So. Hoyne Ave. -o- NAZNANILO Chicago, III. Članom in članicam Dramatičnega kluba se naznanja, da je redna seja kluba v soboto, 26. novembra, točno ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani. Ker je več važnih stvari za rešiti, je potrebno, da se zberete vsi na tej seji prav gotovo. — Pozdrav. Tajnica. -o- "Prijatelja spoznaš v nesreči, sotrudnika listov pa v depresiji!"—Rev. J. Černe. ZA MUČNE BOLEČINE ¥ H) JOHNSON'S RED CROSS Ekonomična odpomoč Na prodaj v vseh lekarnah. | Pazite na Rdeči križ na vsakem zavoju. Mohorjeve knjige za leto 1933 so dospele. Družba sv. Mohorja je izdala za leto 1933 sledeče knjige: 1. Koledar za leto 1933. 2. Slov. večernice, 85. zv. 3. Zgodovina slov. naroda 4. Pravljice in povesti. 5. Življenje svetnikov, 8. zvezek. 6. Kokošjereja. Knjige so zelo zanimive in jih vsem toplo priporočamo. Stanejo s poštnino vred $1.25 KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd St., Chicago, 111. TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR. (81) (Metropolitan Newspaper Service) k xf*m V.AJ MK" ta iti u\a., \ 4 f Vi I\|| i! lIllAllflfcS^^ Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Veliki lsv Numa je nrlcaj časa stal pri premagani gorili in gledal s svojimi plaracr.ečinu očmi naokrog. Ko so so v drugič njegove oči ustavile na na tleh ležeči Ivani, mu ;ie prišel "z grla grozeč glas rjovenja. Kaksr dve velike goreče svetiljke so rablestola levja očesa in se uprla v Ivano, ki je ležala nepi-emično. Počasi se je začel plaziti lev proti Ivani, da še njo konča. Toda Ivana se^ni ganila, ker nszavs«t jo še ni minula. Ko se je lev priplazil do nje, je začel duhati Ivano. S svojo močno capo jo je obrnil skoro okrog, A zdaj je ne daleč v džungli zarjula neka druga zver, kar je dvignilo levovo pozornost. Mislil je, da hoče kdo planiti na tavno premagano gorilo, zato se je hitro obrnil nazaj h nn tleh ležeči gorili, da brani svoj plen. Toda nihče se ni prikazal. Tedaj pa se je glad-ni !ev lotil gorile. Zadišala mu je njena gorka kri in začel jo trgati. . . Ma tleh lažeča Ivana, kaera je ostala v napol ©brnjena na okr<% se ji zdaj v tej poziciji prebudila. Ganila je z rokama in videla, da so njene vrvi bolj rahle. Od tfld to čudo? Seveda ni vedela, da ji je vrvi prejfizel gorilski samec Taglat, nalo preje. Ni vedla, kaj se je ravnokar zgodilo z Taglatom. Ako se je ozrla malo na okoli je zagledala straStf prizor. Orja*M tov je trgal Taglata in renče ijival svoj plen. . . IMiiIIIH fciluu, i yip MM& Lev je bil k sreči obrnjen tako, da je bil obrnjen proč od Ivane, df jo ni videl. ZarrtiiHi«h v svoj plen ni videl Ivane. Ivana se je sedaj še bolj prestrašila. Kako naj se reši? Obvladala se je, da je ostala tiho. Izmotala Se je rtiirtio iz vrvi. Ostala je nepremično na tleh in proučevala kaj naj stori. Da bi vstala in bežala proti najbližjemu drevesu, ki je bil okrog 100 čevljev oddaljen, bi pomenilo gotovo smrt. Kaj sledi zdaj, kako se je Ivana rešila?. . . ^OKJOOOOOOOOOOOOOO-O-OO-OOOO-OOOOOOOOOO-OOOO^' POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! Ako je poleg Vašega imena številka znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine &e poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. AMERIKANSRi SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago. HI. Priloženo vam poSiljam svoto $....................za obnovitev moje naročnine za "Arter. Slovenca''. Naslov ___________________________________________— Mesto ______________________________________________________________ > OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOO-^ r fcoboia, 26. novembra ii)82 AMERlKANSKl - ■ - ,■„, SLOVENEC 't*' _ j Stran 3 ^ j^aa Mipil!IIMMIIillBIIIIIBTOW:i» OOOOOOOOOOOOOCS>J Družba oooooooooooooooo KKKKKKH OOOOOOOC * SV, Družine KKKKXXHXWXW501 Zedinjenih Državah Severne Amerike Naše geslo: (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 191*1 Sedež: Joliet, 111. Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden zs vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. 1. podpredsednik: Philip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111 Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Pstrič, 1202 N. Broadway St., joliet, 111. Duhovni vodja: Re-.. Joseph Škur, 123'— S7th St., E. Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik; Dr. Martin J. 7vec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 2210 So. Damen Ave., Chicago, 111. Jacob Štrukel, 1199 N. Broadway St., Joliet, 111. Joseph L. Drašler Jr., 66 — 10th St., No. Chicago, 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 3rd St., La Salle. Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg Station, R. Pittsbur&h. Pa. Mary Kremcsec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, I!L URADNO GLASILO: "Amsrikanski Slovenec", 1849 W 22nd St., Chicago, 111. Do dnfe 1. januarja 1932 je d. S. D. izplačala svojim članom in Slanicam ter njihovim dedičim raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $89,512.41. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali »1000.00. v mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta. Rojafci(inje). Pristopite k Družbi sv. Družini, centralizacija siguarna podpora. - d. s. d. 100% solventna. is jka je to hudo, v teh slabih časih, 1 ki bi rad obdržal vse dobre člane in članice, pa dostikrat ne more, ker ne plačajo svojega ases-menta. — Torej, kakor sem že zgoraj omenil, nobenemu ni treba čakati in se zanašati, da bi društvo plačevalo asfesment, ali da bi katerega zalagalo, kakor je bilo to navada do sedaj. Kdor ne bo plačal svojega ases-menta do dne 28. novembra, se bo zapisal med začasne člane ali članice. — Toliko v vednost cenjenemu članstvu. Bolni člani in članice so sledeči: — Joseph Gašparec, 411 Elsie Ave., Lockport, 111. — Frank Widlowski, 1313 Summit Str. — Paul Tomac, 1111 N. Bluff St. — Benjamin Bucher, 706 Broadway St. — Michael Gregorash, 1508 Elizabeth St. ; dobil ali dobila pismo, nakar .društfev in Zveze. — Ostala jo-[ navadno dobi odgovor, da ga ni lietska društva pa, katera še ne 'dobil ali dobila in tako tajniku v spadajo h Zvezi, se jih prav pri-| obraz lažejo. — Veste, za tajni-'jazno vabi, da pristopijo, kakor hitro jim je mogoče. — Le malo pomislite, mar ni to lepo, ko se zastopniki vseh 11 društev, ki spadajo h Zvezi, zberejo vsake tri mesece skupaj in ugiblje-jo ter sklepajo reči, kako bi se pomagalo društvom v slogi, na korist družbe, jednot in naroda. — Naprej torej, za napredek Zveze, naselbine in naroda. Prav lepo častitam družinam, pri katerih se je zadnji čas oglasila štorklja. — Dne 14. novembra je prišla k družini Mr. in Mrs. Kramarich na 1511 Nicholson St. in jim prinesla čvrstega sinka. Dva dni pozneje, 16. novembra, je pa prinesla novorojenčka družini Mr. in Mrs. Juričič, 206 Vine St. Isti dan so sprejeli novorojenčka tudi pri družini Mr. in Mrs. Senffe-ner, 215 Elsie Ave., Lockport, 111. Vsem novorojencem želimo — Mary Mohorko, 4102 N. 6th ...... St., Milwaukee, Wis. - Vsem IJj^ega zdravja m srečnega ziv bolnikom želimo ljubega zdravja. Ob tej priliki poročam, da nmrnmmmmmm isirMiiiMiw:"« —-i f i i i Dopisi lokalnih društev IŽ URADA BR. SV. TEREZIJE ŠT. 16 D.S.D. Chicago, III. Se enkrat opozarjam vse članice našega društva, da se gotovo udeležijo prihodnje mesečne seje dne 28. novembra, ker bomo imele po seji Bunco party. Pripeljite s seboj tudi vsaka svoje prijatelje, da nas bo več in pa prinesite tudi nagrade, pa poprej, da bomo videli, koliko jih bo. Torej, če je le kateri mogoče, naj nagrade Poprej prinese. Vstopnina bo samo 25c. — Na svidenje na Prihodnji seji v ponedeljek, 28. novembra. — K obilni udeležbi vse prav prijazno vabi odbor. Mary Anzelc, tajnica. -o- OD DR. SV. CECILIJE D.S.D. Joliet, 111. V mesecu novembru, ki je po- IZ URADA DR. SV. IVANA KRST. ŠT. 13 D.S.D. Chicago, 01. Cenjeni bratje in sestre ! Tem potom vam dajem na znanje, da se vrši naša redna mesečna seja v nedeljo, 27. novembra, v navadnih prostorih na 22nd in Lincoln St. Zberite se gotovo vsi na tO sejo, še zlasti pa pridite vsi društveni odborniki in pa vsi oni, ki kaj dolgujete za asesineht, in ste prošehi, da svoj dolg kolikor le mogoče poravnate. Vsak član ali članica mora gledati za koristi društva in naše DSD., kakor tudi DSD. gleda in skrbi za vse elar.e in članice. — Ne pozabite torej seje v nedeljo, 27. novembra. — Sobratski pozdrav. F. Hovvatb, tajnik. -o- IZ URADA DR. SV. DRUŽINE Šf. 1 D.S.D. Joliet, 111. Članstvu gori omenjenega društva se naznanja, da bo društvena seja v nedeljo 27. novembra popoldne v stari šoli. Na to svečen spominu vernih duš, so ,gej-0 se vabij0 vsi člani in čla_ sIi od nas sledeči: Pi /a je umrla Mrs. Johana Sonce, ki v ža-loBti zapušča ljubljenega moža Jakoba, sina Ludvika in hčer John Konopack, katerim tekamo članice društva sv. Cecilije naše sožalje, pokojni lJa želimo večnega pokoja. — nice, da se je udeležijo v velikem številu, ker ima društvo eno j ako važno reč za rešiti. Na omenjeno sejo so tudi vabljeni glavni uradniki DSD. Ob tej priliki opomnim vse one člane, kateri sd zaostali na asesmentu, da svoj dolg porav- ^ugi, ki je zapustil ta svet, je mijo do dne 28. novembra. Ni Mr. Marko Znidersich, ki je jtreba se več zanašati na dru-Utnrl na dan vernih duš dne 2. štvo, da bo isto zalagalo, kakor ^ovembra. Zapušča žalostno je to storilo v dobrih časih. Poleno, dva sina, Antona in Fran- treba pa ni na dolgo in široko Ceta, in hčer Elizabeto, bivšo jrazlagati zakaj ne. Vsak pa tudi Podpredsednico društva sv. Ce-cili.ie DSD. — Društvo izreka svoje globoko sožalje, J)okojnemu pa naj sveti večna Uc- -— Dne 5. novembra je za-PUfttila to solzno dolino Mrs. ai'y Brulc, ki zapušča tukaj Potrtega moža, štiri sinove, in Louis Jr., Joseph, Frank ^ ^leanar, in štiri hčere: Frie-a> Ullianf Lucille in Mrs. Ma-jf ^iunti. Družini pokojne Mrs. /^lc, ki je bila bivša članica dobro ve, kaj je obljubil, ko je v društvo pristopil, namreč, da bo spolnjeval pravila. Ko pa tajnik katerega pismeno opomni, če ostane dolžan, se pa za te opomine nič ne zmeni. Tajnika dr priliki poročam, Zveza Slovenskih Društev v Jo-lietu prav lepo napreduje. Tudi naše društvo spada h tej Zvezi in poleg tega še 10 drugih društev, katerih imena so sledeča: Društvo sv. Jožefa štev. 2, K. S. K. J., dr. Vitezi sv. Jurija štev. 3, KSKJ., dr. sv. Cirila in Metoda štev. 8, KSKJ., dr. sv. Frančiška Šaleškega štev. 29, KSKJ., dr. sv. Antona Padovanskega štev. 87, KSKJ., dr. sv. Janeza Krstnika štev. 143, KSKJ., dr. sv. Petra in Pavla, JSKJ., dr. sv. Barbare štev. 189, SNPJ., dr. Jolietska Zavednost štev. 115, SNPJ., in društvo Triglav. — To je torej 11 društev, ki spadajo k Zvezi in imajo svojo redno sejo vsake tri mesece enkrat. Zadnja redna seja je bila 28. oktobra in je bila velikega pomena za vsa društva ki spadajo k Zvezi. Na tej seji je bilo sklenjeno, nekaj zelo važnega, da se namreč finančno pomaga društvom, ki so včlanjena v Zvezi. Sklenjeno je bilo to, da se v nobeno društvo ne sprejme novih prosilcev, če so kje pri kakem društvu ostali na dolgu. To se nam vidi jako velikega po-( mena. Če bi tega ne napravili, bi član ali članica, ki pri kakem društvu že veliko dolguje, kar enostavno od društva odstopili, če bi že ne bili suspendani, ne da bi poravnali svojih dolgov, in pristopili k drugemu društvu. Tako bi pri vsakem društvu imeli še več dolžnikov. Vsak tajnik lahko pove, koliko članov in članic je na ta način odstopilo in pristopilo k drugemu društvu, preclno so poravnali svoj prejšnji dolg. — Razmotrivali smo tudi druge važne zadeve, zlasti glede bolniških podpor in operacij ter zdravnikov, da bi delali kolikor največ mogoče skupno. Jolietski Slovenci smo pri več društvih in jednotah in skupno bi se dalo v tej in oni stvari veliko doseči. Delujmo torej z odborom katerega imamo sedaj, ki je sledeči: John Je-vetz ml., predsednik, — Frank Terlep, podpreds., — John Ne-manich, tajnik, — Michael Ho-chevar blagajnik. Vsi ti so jako, vneti za napredek. Naša ljenja. — Bratske pozdrave. Louis Martincich, tajnik. LESTVICA r&OOOOOOOOOOOOOOOOWWX^ sr za naročnino na "Arner. Slovenec" za člane Družbe šv. Družine. V veljavi do 28. februarja 1933 za čas, ko je znižana naročnina za 20%. Člani Družbe sv. Družine plačujejo za Glasilo, to je eno številko v tednu po 90c. letiio in zato Uprava A. S. dovoljuje vsem članom, ki se želijo naročiti na dnevnik po 90c. letno kredita. Tako take družine, ki se želijo naročiti na dnevnik doplačajo tako le: 1. član v družini doplača letno $3.10, za pol leta $1.55 2. člana v družini doplača letno $2.20, za pol leta $1.10 3. člani v družini doplača letno $1.30, za pol leta $0.65 4. člani v družini doplača letno $0.40, za pol leta $0.15 5. članov, taka družina prejema dnevnik brezplačno. Več kot petim članom v eni družini se kredit pri dnevniku ne dovoljuje. Gg. zastopniki (ce) lista "Amer. Slovenec" so prošeni, da to lestvico izrežejo iz lista in se pri članih Družbe sv. Družine ozirajo na njo, ko bodo kolektali te dni naročnino ža list. Pomnite pa, d£. ta lestvica je v veljavi samo za časa znižanja naročnine, do 28. februarja 1933. Jacob, son Ludwig and daughter SMRT PRI FOTOGRAFI-Mrs. John Konopack, we the i RANJU members of St. Cecelia's Society j V Bluntautalu pri Go-llingu extend to them our sincerest of se je smrtno ponesrečil 21 letni sympathies and condolances, gozdarski adjunkt Lonsky. Na-especially to our sister in our stavil je fotografski aparat, da Lodge, Mrs. Konopack. bi napravil posnetek skupine Mr. Marcus Znidersich, be- borovcev, pri tem pa mu je loved husband of Mrs. Znider- zdrknilo, da je pred očmi svo-sich, father of Anton and Fran- jega očeta zgrmei v 300 čevljev cis, and daughter Elizabeth, globok prepad, (former Vice-Prseident of St.' -o- sijske opazke vrgel v debato— bombo 3 plinom za solzenje, ko je hottel neki "sti-okbvnjak" tib-kazovati, da je Platonova Atlantida otok Korzika . . . -o- " 'Amer. Slovfenec' je barb-meter našega verskega in ha-rodnega gibanja. Kaže h&iit rast ali padec, kkkor že h&nesfe naše delovanje."—Rev. Černe. NAZNANILO IN ZAHVALA Prvikrat se oglasim v tem listu in še zdaj s tužnO novico, da sem izgubila ljubljenega soproga 1 Our Young DSD VEČ <>0<)00t,v:,:_,io'e\ St. HextDoOcRaHoJheatar." BOŽIČNI IZLET § v Jugoslavijo Tak Božič kakor včasi za-morete imeti, ako praznujete praznike s svojimi sorodniki in prijatelji v stari domovini. Prisrčnega sprejema boste deležni, samo pridružite se enemu naših izletov pod o-sebnim vodstvom. Posebna odplutja iz New Yorka. ALBERT BALUN----10. DECEMBRA HAMBURG.....14. DECEMBRA Dospeli boste začasno za božične svečanosti. Nagla vožnja iz Hamburga v kraj, kamor ste namenjeni. Posebni zastopniki naše proge bodo spremljali vsak izlet. Preskrbite si zgodaj prostore. $159 IZ NEW YORKA DO LJUBLJANE IN NAZAJ TRETJI RAZRED $159 Za nadaljna pojasnila vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali HAMBIRG- AMERICAN LINE | Imm 177 MICH1GAN AV£- DR. J. E, URffl ZDRAVNIK IN KIRURG -2000 West 22nfl Strfcet,- CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldni in > —8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Citnal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 396« PO DkEVi NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. Kadaf žfelite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da ifnafc na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem Všfe vtšte nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrtžba solidna. Sfc priporočam! Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 1389-R AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 26. novembra 1932 1 Kmečki pnnt AVGUST, ŠENOA: Poslovenil Joža Glonaz M* JZ rmmwrn www »t» m» v »mi FARMA NA PRODAJ Meji na golf igrišče, 65 akrov, blizu mesta. 300 s&dnih dreves, 250 trt, gozd, jezero. 50 akrov za obdelovanje; dobro poslopje. $1000 bo zadostovalo. — V. A. Place, Crown Point, Ind. "Dokler imamo svoj list, smo močni in drage narodnosti nas morajo spoštovati, češ, ti-le Slovenci pa res niso kar tako. Svoj list imajo. Čast jim!"—Rev. J. Černe. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! S Poveljniki so stopili iz cerkvice; na vzhodu je svitalo, po bregovih so stražili pešci s puškami, koi^ji, četa ob četi, glava ob glavi; vsi gledajo tiho pred se, resni, odločni ljudje so. Sedaj se je na nebo dvignila rumena kroglja, solnce. V prvih solnčnih žarkih je .visoko zaplapolala zastava z znamenjem križa. Jutranje solnce je blestelo po teh mrkih bradatih licih in po svetlem orožju, razlivalo se je po glavah, poveljnikov, ki so pod zastavo stali na holmcu, med njimi pa možati Gu-bec, ki se mu je perjanica zasvetila v jutranjem solncu in srebrni križ zasijal na klobuku. Levica se je naslonila na buzdovan, desnica pa (počivala na srcu, resno, temno oko ee je upiralo v kmetsko vojsko. Glasno je iz-pregovoril, da se je čulo preko kmečkih vrst: "Bratje, na vzhodu izhaja solnce, lep dan se dviga nad goro in nas gleda tukaj pod zastavo, to zatirano hrvaško ljudstvo pod puško in sabljo. Vprašuje nas: čemu ste zapustili plug in motiko, žene in otroke, čemu stojite na snegu in mrazu ? Oj beli dan! Črna nesreča nas je prignala sem, kliče nas pa svoboda, zlata svoboda! Pošteni smo. Razbili smo verige in skovali sablje, razbili pluge in skovali kopja. Človeška pravica je izgubljena. Mi jo spet iščemo, mi ubogi kmetje, in kličemo, da ee čuje do Boga: Daj nam svobode, daj ;£am pravice, o Bog, saj imamo tudi mi neumrljivo dušo in božjo ipodobo, saj smo tudi mi tvoji otroci. Za svobodo smo se vzdignili, vsak jo nosi v svojem srcu, v svoji roki. Gospodj«ijg;redo zoper nas, silna vojska se vali proti nam, da bi nam iztrgala srce, vzela poštenje; vsak čas se bo na onih vrhovih zabliskalo njeno o-rožje. Toda ne bojte se bliskanja njihovih sabelj, ž njimi je jeza in sovraštvo, z nami pa pravica in Bog. Bodite možje, vzdignite čela, danes se naj vidi, kaj velja kmečka pest; bodite možje, stojte trdno na svojem mestu, bijte kakor grom, da se bo videlo, kaj naredi svoboda iz sužnja. Bijte se slavno, ker se bi-jete za pravico. Danes gre za življenje ali smrt. Bijte se junaško, da zmagate, kajti ako padete zopet pod gosposki jarem, gorje vam! Niti hudič iv peklu ne pozna muk, ki si jih bo gospoda izmislila za vaš; vskk dan vam bo prinesel novo prokletstvo, vsaka noč nove muke, in Boga boste prosili, naj vas požre zemlja, ki vas nosi. Zato se ne dajmo živi do zadnje kaplje. Jaz vas bom vodil in vam na to sveto zastavo prisežem, da bom z vami do zadnjega diha, da bom dal življenje za sveto svobodo. Ali hočete tudi vi?" "Prisežemo," zagrmi po vsej dolini. Tedaj skoči Vagič s povzdignjeno sabljo pred Gubca in zakliče: "Matija! Bodi naš kralj!" "Tiho!" zagrmi Gubec. "Jaz ne maram biti drugega kot svoboden človek. Toda spomnimo se nebeškega kralja, k njemu povzdignimo naša srca." i , Poveljnik sname kapo in poklekne, pokleknejo kapetani, poklekne vsa vojska. Gubec reče: t ■ "Pravični Bog! Milostljivi Bog! Ttikaj klečijo pred teboj na trdi zemlji tvoji otroci, ubogi otroci. Iz globočine src vpijemo k tebi: Usmili se nas, usliši nas, osvobodi nas! Pred teboj je odprto naše srce, ti vidiš, da smo pravični. Razprostri nad nami svoje milostljive roke, da bomo slavni pod tvojo zastavo. Osvobodi nas! Amen." "Amen!" je zašumelo po vojski, "Amen!" so šepnile blede ustnice Jane, ki je s sklenjenimi rokami klečala pri cerkvenih vratih in bulila v Matijo Gubca. ................ Od vzhoda je počila puška, na vrhuncih so zableščala gosposka kup j a. "Kvišku bratje!" je skočil Gubec. "Gospodje grejo! Dobro nam došli! Na noge! Za staro pravdo, za sveto svobodo v imenu Božjem r * * * Od Sv. Jakoba buči hrum, kakor morje, kakor nevihta. Tukaj se počasi vali vojska in se plazi kakor črna pošast po snegu. Blizu Sv. Petra se pojavi četa banskih huzarjev z golimi sabljami v roki. Počasi gredo in oprezujejo na levo in desno. Sedaj so na klancu pod strmim bregom. Tu stoji klet. Eden, dva, trikrat poči iz kleti, eden, dva, trije konjeniki se zavalijo v sneg. Sedaj prihiti večja četa. Za živo mejo ob kleti se pokažejo kmečke kučme. "Streljaj!" kliče Pasanec in svinčena toča pada med huzarje in podira drugega za drugim. Huzarji se umaknejo. "Čujte!" reče Pasanec, "boben čujem, to so pešci, ali ste vse pripravili?" "Smo. Z bobnanjem, se pojavi na cesti močna četa sivih pešcev. Iz kleti počijo puške, prve vrste pešcev se zavalijo v sneg. "Naprej!" zakliče poročnik vojakom in kri-če se začnejo pešci spenjati po hribu, z višine j pa poka, poka, po višini pa se vojak za vojakom vali nizdol kakor kepa snega. "Naprej!" zakliče poročnik in pade ranjen. ■ "Naprej" iz-dahne v snegu. Znova napadajo pešci. Vse je tiho! Ha! Falotom je najbrže zmanjkalo smodnika. Oj! Oj! Sedaj so na višini, pred kletjo. Zaprta vrata razbijejo. Kmetje bežijo. Iz kleti se dobro strelja, zato je takoj polna vojakov. Tedaj zagrmi grom, plamen švigne, klet odleti z vojaki vred v zrak, roke, noge, glave, orožje pada kakor dež na okrvavljeni sneg. Pasanec je klet s smodnikom pognal v zrak. Strah in besnost zgrabi vojsko. "Naprej!" zavrešči Alapič, ki je s konjem dohitel prve čete. Vojska se , pomika naprej. Kakor črna reka se zlivajo čete po bregu, konjeniki gredo počasi po cesti, ob njih pešci s puškami v rokah, za njimi pa vlečejo voli težke topove, ki jih podpirajo ivanički bombardirji. Sedaj se je vojska razsula na polju pri Toplicah pred vhodom v sotesko. "Stoj!" zakliče Alapič poveljnikom čet in jaha ob vrstah; "za Toplicami stoji močna četa kmetov na polju. Treba je, da smo previdni." Trobentač ob AlapičU zatrobi. Čez kratek čas se zberejo poveljniki čet okoli vojskovodje: "Gospodje," reče Alapič, "pazite na svoje čete, da se ne osramotimo, kmetje so besni in dobro oboroženi. Poslušajte: pešci in uskoki se naj postavijo v sredo, na desno in levo krilo konjeniki, na desnem Vi, gospod Plovdin, z banskimi huzarji, na levem pa gospod Arba-nas SiTuropoljci in gospod Farkašič s helebar-dirjif Zrinjskega; topovi naj sledijo za nami. Pešci stopajo kar naprej, konjeniki pa bodo napadli od strani. Vojska naj sedaj dve uri počiva — potem pa, kar bo Bog dal. Med tem časom pa ne pozabite na prednje straže, gospoda !" (Dalje prih.) "Amerikanski Slovenec" vodi kampanjo proti depresiji, pomagajte mu! TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. DruštvaF— Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Božična razprodaja plošč Božična sezona je tukaj. Bolj kot kedaj so ljudje v teh časih potrebni veselega razvedrila. Da omogočimo našim rojakom po slovenskih naselbinah priti za male novce do krasne godbe in petja, ki je rekordirano na gramafon-skih ploščah, smo sklenili za Božič prirediti posebno razprodajo gramafonskih plošč. Ta razprodaja velja samo za v tem oglasu navedene plošče in ne druge. Zato naj naročniki plošč pazijo, da ne bodo naročali takih plošč, ki niso navedene v tem oglasu, ker z drugimi nam ne bo mogoče postreči po tej ceni, kakor je navedena tu. Navedite jasno in razločno številko plošč, ki jih bote naročili. PLOŠČE, KI SO NA RAZPRODAJI SO: Columbia Plošče: 25084—Nočni čuvaj, Pevec na note, pojo člani kvarteta Jadran. 25091—Vsi verni kristjani, Oj pastirčki božji ljubljenci, poje Anton Subelj, bariton. 25110—Ljubca kod si hodila, Čez tri gore, Duet, pojeta A. Subelj in A. Madic. 25114—Pridi sv. Martin, Dekleta v kmečki brivnici, "Adrija" s spremljanjem Dajcmana. 25122—Tam za goro zvezda sveti, Naša kri, moški kvartet Adrije. 25H6—Dobro srečo za kravo rudečo, Živela je ena deklica, pojejo pevci Adrije. 25164—Triglav, Pa kaj mi nuca planinca, poje John Germ, tenor. Viktor Plošče: 23008—Dunaj ostane Dunaj, Pod dvojnim orlom, (Adler marš) Citre in Trio. 23012—To je nemogoče, dvokoračen ples, Tajna ljubezen, valček, igrana na orkester. 23015—Flahauer Stajeriš, Prav vesela polka. Trio na citre. 23020—Ples.v skednju, 1. in 2 del. Adrija pevci, ta plošča je posebno zabavna za mladino. 23025—Oh ura že bije, Po jezeru bliz Triglava, poje Mirko Jelačin, ten»r. 23026—Jurij Benko vzemi Lenko, Pobič sem star šele 18 let, Mirko Jelačin, tanor. 23027—Pa kaj to mora biti, Mene pa glava boli, Mirko Jelačin, tenor. 23028—Mlinar, Vsi so prihajali, Mirko Jelačin, tenor. 81204—Calotta — Sotiš, Na bregu, valček, igra Hud. Kvintet. T Do preklica prodajamo zgoraj navede plošče po 3" a$1.00 Vsaka posamezna pa stane 50c.....Poštnino plačamo mi, razven stroškov za C. O. D., katere računamo strankam. Vaše letošnje božično darilo Vašim prijateljem in znancem naj bodo letos slovenske gramafonske plošče. Veseli jih bodo! Vee navedene plošče so prvovrstne in jih vsem prav priporočamo. Nabavite si gramafonskih plošč sedaj po nizki ceni. Ljubitelji lepih slovenskih pesmi in raznih lepih godbenih komadov imajo sedaj najlepšo priliko, da si nabavijo najboljše razvedrilo za praznike. Naročilom je pridjati potrebni znesek v gotovini ali Money Ordru. Po C.O.D. teh plošč ne pošiljamo, razven če želi prejemnik poštne stroške za C.O.D. plačati sam, ki jih v takem slučaju dodamo računu. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS DENARNE POŠILJATVE BOŽIČNA DARILA svojim domačim v stari kraj je bolje, da pošljete malo preje, kakor pozno zadnji teden. Čemu plačevati posebne stroške za brzojav? Ako pošljete pravočasno si vse to prihranite. Mi pošiljamo denar v stari kraj zanesljivo in točno brez vsakega odbitka po dnevnem kurzu. Denar prinese poštar direktno na dom prejemnikov. Včeraj smo računali: DINARJI: 100 din .............................$-1.95 100 lir 250 din ..............................$ 4.40 200 lir 500 din ..............................$ 8.25 300 lir 1000 din ..............................$16.25 400 lir 2500 din .............................$40.00 500 Ur 5000 din ..............................$79.00 1000 lir LIRE: ..—* 5.75 ------111.40 -------.$16.60 ........»22.00 .........$27.00 .........$52.75 Za izplačila v ameriških dolarjih: Za izplačilo $ 10.00 morate poslati__________________J 10.80 Za izplačilo $ 20.00 morate poslati__________________$ 21.00 Za izplačilo $ 30.00 morate poslati______________________.$ 31.10 Za izplačilo $ 50.00 morate poslati______________..._......$ 51.30 Za izplačilo $100.00 morate poslati...........................$102.50 Prejemniki dobijo izplačila v dolarjih. JOHN JERICH 1849 West 22nd Street, r^oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooj [-000000*000000©0000©000000000000000000000©00«>000<>000r£l ČLOVEK PROTI NARAVNIM SILAM BREZ MOČI Človek se z velikim ponosom naziva gospodarja narave. Vendar pa so moči, ki presegajo njegove sile. Poglejmo n. pr. samo elemente! Kakšen slabič je napram njim! Če pa stopimo v tropske pokrajine, kjer vlada vlažna in vroča klima, spoznamo, da smo proti naravi naravnost brez moči. V Indiji, Burmi in Siamu, predvsem pa v srednji Ameriki, je na stotine mest, ki jih je prerasla džungla. Naskakovanje najsrditejših sovražnikov jih ni moglo ukloniti in zmleti v prah. Barbarske tolpe divjakov so prihajale s pogumom, odhajale poražene. Naenkrat pa je iztegnila svojo kruto, neprizanesljivo roko narava in jih takoj obvladala. Rastlinam zajedalkam se ne more dolgo z uspehom upirati nobeno naselje. Kadar se vržejo nanj, je izgubljeno. V nekaj mesecih prerasejo liane najlepše palače, svetišča in dvore. Kakor zelene kače se plazijo plezalke in ovijalke.po zidovih kvišku, povežejo strehe in terase ter iščejo naprej. Kar jim morda ostane, pa uničita vlaga in tropska vročina, ki dajeta tem ;rastlinam čudovito moč. Vlaga v zraku, ki uničevalno vpliva na Človeška pljuča,- ihrani tropsko rastje z divjo silo, da poganja z nezlomljivo odpornostjo. Tako se zgodi, da že v nekaj mesecih izgine pod zelenim poplahom najbujnejše mesto, najbolj cvetoča naselbina. Ljudje zaman iščejo, kako bi prišli vai}j. Džungla ga je spremenila v divjino, njih skrivnost pa je ohranila zase. j Vsekakor je dal strogo nadzirati l ostale opice, da bi ne začele posnemati te "igre -o- OPIČJI SAMOMOR Mottershead, ravnatelj zoolo-gičnega vrta v angleškem mestu Chesterju, pripoveduje naslednje : "Med svojim dolgim opazovanjem živali nisem še nikoli doživel, da bi kakšna žival izvršila namenoma samomor. Ena izmed naših opic pa je morala nekaj takšnega storiti. Gledalci so se spočetka zabavali, ko so jo gledali, kako je odgriznila dva metra dolg kos od vrvi, ki je visela v kletki. VrV je »prenesla nato k nekemu drevesu