1RIBORSKI
Cena 1 Din
VECERN1K
w . k le «ira«ei Maribor, eospoalui aLtt / TeteteenrsdnlSt«« 3440, «pr«v« 34S9 tat...,, razum aadalja ta praznike« vaak dan ab 10,ur! / Valja laaaačao prajanam « upravi a* pa pate 10 Ota. dostavljen na dem 11 Dla / Oglaal pe eaalka / Oplaa«
»!•
tadl Bglaaal odd slab Jatra- » Ljubljani , Oeitel tekov* raten «. 11.408	99
JUTRA
9f
Prizadevanje za balkanski sporazum
PO OBISKU BOLGARSKEGA KRALJA IN KRALJICE V ROMUNIJI.
Prizadevanja za končni sporazum na Balkana, ki so se bila pričela lani v prvi vrsti na pobudo Jugoslavije, se nadaljujejo tudi letos z nezmanjšano vztrajnostjo. Zadnji najvažnejši dogodek ie bil v teh stremljenjih obisk bolgarskega kralja Borisa in kraljice Ivane v Romuniji. Bolgarska kraljevska dvojica je bila štiri dni v gosteh pri romunskem kralju Karolu in ž njo je bil tudi ministrski predsednik in zunanji minister M u š a n o v. O tem obisku, ki je Mi organiziran skoraj točno tako, kakor lanski v Jugoslaviji, so bili izdani tudi aradni komunikeji, med katerimi govori zadnji zlasti o predmetih posvetovanj med Dušanovim, T a t a r e s c o m in T i-tulescom. Ta komunike pravi, da so državniki na svojih številnih sestankih Razpravljali o vseh vprašanjih, ki obstojajo med Romunijo in Bolgarijo, kakor tudi o splošni balkanski politiki. Obenem so ugotovili potrebo, da se medsebojni odnošaji čimbolj okrepe in sklenili izdelati pogodbe glede obojestranskih terja-
kovnega, kulturnega in verskega obstanka in razvoja, toda kakor skoraj povsod, zlasti pa na Balkanu, so ostale tudi tu vse te obveznosti le bolj na papirju.
Dejansko so stremeli doslej oboji, Romuni in Bolgari, po tem, da' bi te manjšine čimbolj razredčili. Posebno Romuni so skrbeli kolikor je bilo mogoče za to, da se njihovi Bolgari izsele. Inteligenca je to tudi storila skoraj v celoti, ker je z novo romunsko upravo izgubila možnost obstanka, pa tudi kmetje so v mnogih primerih zapustili svoje rodne vasi, in se preselili v svobodno Bolgarijo, odnosno iz južne Besarabije v nekaj primerih celo v sovjetsko Rusijo. Bolgarska emigracija iz Do-brudže, ki se je zatekla v Bolgarijo, je dobro organizirana in je prav ona bila tista, ki je povzročila zbližanju obeh sosedini največ zaprek. Omenimo naj le vpade teh emigrantov, bombe, atentate itd.! Koristno seveda ni bilo to razmerje ne za Romune ne za Bolgare, in če se sedaj uredi vprašanje obojestranskih
I LISTA NOVE VLADE. Z NJO SO NEZADOVOLJNI TUDI RADIKALNI i SOCIALISTI SAMI. NEOSOCIALIS TIČNA BOJNA NAPOVED. MOŽNOST RAZPADA PARLAMENTA,
tev, izvedbe agrarne reforme, izplačila » narodnih manjšin vsaj tako, kakor doto Pokojnin, ureditve šolskih in cerkvenih j čajo obveznosti mirovnih pogodb, potem
vprašanj ter sploh vseh zadev b o 1 g a r-s k e narodne manjšine v Romuniji in r o m u n s k e v Bolgariji.
Kakor vidimo, je kompleks zadev, ki morajo rešiti, če se hoče postaviti o-Mijpstransko razmerje na nove, bolj pri-■^teljske temelje, precej velik. Nedvom-1,0 najvažnejša zadeva je pa ureditev Oljenja narodnih manjšin. Tu so naloge za Romunijo vsekakor mnogo večje m težje kakor za Bolgarijo, kajti Bolgarov je v Romuniji veliko, Romunov
v	Bolgariji pa inalo. Najstarejša bolgarska narodna manjšina v Romuniji je una v severni D o b r ui d ž i, ki je bila del Romunije že pred balkansko vojno. Tej se je I. 1913. po drugi balkanski vojni Pridružila manjšina v srednji Oobrudži, ob koncu svetovne vojne pa se v južni Dobrudži in v južni Besarabiji, ki je bila dotlej ruska. Celotna Dobrudža (romunsko Dobrovca), pokrajina med spodnjim tokom Bonave, njenim izlivom v Črno morje, črnim morjem in Amanskim gričevjem, ki meri sedaj 23262 knr in šteje okoli '23.000 prebivalcev, je bila takrat ko je b.f,a še v turški posesti (do I. 1878.), po Prebivalstvu skoraj popolnoma bolgarska in je po večini tudi še sedaj, dasi se le iz nje izselilo mnogo Bolgarov, priselilo pa precej Romunov. Bolgari pa so ilegali, kakor že omenjeno, tudi preko ustja Donave v nekdaj turško, potem rusko in sedaj romunsko južno B e s a r a bij o. Za časa ruske nadoblasti so imeli besarabski Bolgari svoje osnovne šole 'n svojo pravoslavno duhovščino. Nasprotno pa žive Romuni samo v nekaj naseljih tik pod Donavo, zlasti okoli Vidina, Nikopolja in Ruščuka. Oni pri Vi-dinu so v zvezi z našimi Romuni ob severnem, dolnjem Timoku.
Po mirovnih pogodbah, sklenjenih po svetovni vojni, sta dolžni tako. Romunija kakor Bolgarija nuditi svojim narodnim manjšinam popolno svobodo jezi-
bo vzdušje takoj znatno izboljšano in odbita bo tudi ost iredentizma, ki je vedno najtežja ovira za vsako meddržavno zbliževanje in sporazumevanje.
O	tem, da se je na sestankih v Bukarešti in Sinaji govorilo tudi o balkanskem paktu, nam komunikeji ne povedo ničesar, če ne smatramo opombe
o	razpravi »o splošnih balkanskih političnih zadevah« že za tako odkrito priznanje. Da se je pa govorilo, ni prav nobenega dvoma, zlasti še z ozirom na to, da je za te dni sklicana v Beogradu konferenca zunanjih ministrov balkanskih držav. Koliko sreče ste imela Tata-rescu in Titulescu pri Mušanovem, je pa seveda drugo vprašanje. Zdi se. da se Bolgarija tudi še po obisku kralja, kraljice in prvega ministra v Romuniji ni odločila za sopodpis pakta. Vendar krivda za to ne zadene Romunijo, pač pa v prvi vrsti ali skoraj izključno samo Grčijo, kajti ž nk> Ima Bolgarija mnogo težje račune: vprašanje bolgarskih narodnih manjšin v grški Macedoniji in Traclji ter izhod na Egejsko morje! Z vsem svojim položajem bi se Bolgarija pomirila prej kakor s tem, da ji je Grčija zaprla po drugi balkanski in svetovni vojni tik pred nosom veliko svobodno morje, kajti Črno ji nikoli ne more nadomestiti Egejskega. Ni pa popolnoma jasno, če zahteva Bolgarija ta dostop absolutno v teritorialnem, ali le v t»r-govsko-proinetnem oziru. Zaenkrat zahteva fonnelno seveda le pristanišče v Dedeagaču, do česar ima po mirovni pogodbi tudi pravico, toda Grčija ji nudi samo svobodno cono v Solunu, kakor jo je dala naši državi, kar pa v Sonji hvaležno odklanjajo. Če bo Balkan torej hotel, da se paktu priključi tudi Bolgarija, bo treba pred vsem rešiti spor med Sofijo in Atenami. Med Sofijo iti Beogradom ter Bukarešto je ozračje že precej izčiščeno.	“	_r
PARjZ, 31. jan. Včeraj je Daladier sestavil vlado, ki nudi naslednjo sliko: predsedstvo in zunanje zadeve Daladier, podpredsedništvo in pravosodje Penancier, notranje zadeve Frot, finance in preračun Pietri, vojska polkovnik Fabry, letalstvo Cot, kmetijstvo Oueuille, prosveta Berthod, trgovina Mistler, vojna mornarica De Chappedelaine, trgovska mornarica Guy de Lachambre, pokojnine Ducos, pošte Darnier, zdravstvo Lisbonne, delo Valadier, javna dela Paganon in kolonije de Jouvenel. Državni podtajniki so naslednji: predsedništvo Marti-naud, narodno gospodarstvo in tujski promet Patenotre, zunanje ministrstvo Marie, notranje Heraud, kolonije Btbie, tehnično šolstvo Doussain, narodna vzgoja, umetnostni oddelek Bardon in telesno-vzgojni oddelek Lorgere.
PARIZ, 31. januarja. Politični krogi ne smatrajo nove vlade kot koncentracijski kabinet, ker kaže povsem radikalnoso-
cialistični značaj. Opaža se že pojav odločne parlamentarne opozicije proti Da-iadierju. Zelo ogorčeni so radikalni socialisti sami, ki Daladierju ne morejo odpustiti, da je prelomil strankino tradicijo in ni zahteval niti pristanka zbornične frakcije. Toda še več, Daiadier ni frakcije niti obvestil, da je prevzel mandat za sestavo vlade. Najbolj ogorčeni pa so neosocialisti, ki so trdno računali, da bodo dobili notranje ministrstvo in so pričakovali pojasnila o ukrepih, ki so bili storjeni in naj bi se še storili v aferi Sta-viskega. Z ozirom na nastali položaj so neosocialisti sinoči sklenili vstopiti v uaj-ostrejšo opozicijo. Razpoloženje v zbornici je zelo skeptično. List »Echo de Pariš« piše, da tudi nova vlada ne bo imela dolgega živijenja. Edina možnost njeno ohranitve bi bila v razpustu zbornice, razpisu novih volitev in reviziji ustave. Večina listov se izjavlja za čakanje do torka, ko bo Daladier podal izjavo fn program nove vlade.
Obletnica Hitlerjevega režima
IZREDNA SEJA PARLAMENTA. IZJAVE O UREDITVI NEMČIJE, MONARHISTIH IN AVSTRIJI.
AVSTRIJA PO HITLERJEVEM GOVORU.
DUNAJ, 31. jan. Avstrijska vlada pri čakuje v zvezi z včerajšnjim govorom ^ancelarja Hitlerja, da bo prejela v najkrajšem času odgovor nemške vlade v zadevi agitacije in terorističnih akcij narodnih socialistov. Ta odgo-vor bo, po vseh znakih sodeč, negativen. — Včeraj je prišlo po vsej Av-striji do prask in spopadov med poli-
cijo in narodnimi socialisti, vendar jc uspelo oblastem preprečiti večje nemi re.
HLINKA NEVARNO BOLAN.
BRATISLAVA, 31. jan. Zdravstveno stanje slovaškega narodnega voditelja patra Hlinke se je zelo poslabšalo. Kakor je znano, je bil Hlinka nedavno operiran, sedaj pa so ga mora-
li	prepeljati v bolnišnico zaradi ponovne potrebe operacije. djggggjfi
BERLIN, 31. jan. Prvo obletnico na rodno-socialističnega režima je proslavila vsa Nemčija izredno slovesno. Provizorično poslopje državnega zbo ra v Berlinu je oblegala velikanska j množica radovednežev. Predsednik j državnega zbora, Gfiring, je slavil v 'svojem govoru velike zasluge Hitler-| ja za prerod in ureditev Nemčije ter j precej jasno napovedal ukinitev zvez-i nih dežel in strnitev v enotno nem-
I	ško državo. To je glavni cilj sedanjega režima in glavna naloga državnega zbora. V tem smislu je nato notranji minister dr. Frij predložil osnutek zakona o obnovi Nemčije. Nato je imel daljši govor kancelar Hitler, ki se je bavll s i>ovojnhn razvojem Nemčije in zelo odločno nastopil proti raznim nemškim dinastijam, ki se bodo morale popolnoma umakniti suverenosti in
Konferenca balkanskih zunanjih minisfrov v Beogradu
BEOGRAD, 31. jan. Kakor poroča »Politika«, je konferenca zunanjih ministrov Jugoslavije, Romunije, Grčije in Turčije odgodena za en dan. ker bosta prispela romunski zunanji minister Titulescu in pa turški zunanji minister Tevfik Rudži bej v Beograd šele 2. februarja, grški zunanji minister Maximos, pa šele 3. fehruarja zju-• traj. Konferenca vseh naštetih zunanjih ministrov bo v soboto dopoldne v prostorih zunanjega ministrstva. Ministri se bodo posvetovali o sklenitvi ; napovedanega balkanskega pakta. »Po ! litika« izjavlja obenem, da so vse vesti, da bo pakt ob tej priložnosti že oodpisan, netočne.
Sir Simon podpira Nemči o
PARIZ, 31. jan. Predvčerajšnji govor angleškega zunanjega ministra si-ia Simona v angleškem parlamentu je!
1	včeraj komentiralo z ozirom na vla-
volji zedinjenega naroda. Glede razmerja napram Avstriji je Hitler izjavil, da je tudi Avstrija le nekak sestavni del Velike Nemčije in da bodo začasne državne meje med njima kma lu izginile. To je zahteva večine avstrijskega prebivalstva, kateremu se bo morala ukloniti tudi sedanja avstrlj ska vlada in razpisati plebiscit, na katerem se bo avstrijski narod svobodno izjavil za združitev z Veliko Nemčijo. Če pa bo sedanja avstrijska vlada to skušala preprečevati, bo tudi nosila vse posledice. Pruski ministrski predsednik in predsednik državnega zbo-ra.	.ie že izdal nalog, da se v
Nemčiji razpuste vse monarhistične or ganizacije, in da se, če treba tudi s silo zaduši vsak monarhistični pokret že v kali.
dno krizo le malo listov. Vsi ti listi pa trdijo, da pomeni Simonov govor novo razočaranje za Francijo. Simon ni branil francoskega stališča, temveč se je zavzemal za Nemčijo. V tem smislu je tudi sestavljen novi angleški memorandum, ki skuša Franciji še marsikaj vzeti na račun Nemčije in pa na škodo francoske varnosti. Taka politika ne more imeti dobrega konca, ker se razmere v Evropi nikakor ne bodo dale urediti, če se bodo zahtevale kou cesije in popuščanja le od Francije.
NEMCI ŽE GROZE FRANCIJI.
BERLIN, 31. januarja. »Angriff« je objavil uvodnik, v katerem razpravlja pred vsem o poljsko-nemški nenapadalni pogodbi it- zavzema pri tem izredno agresivno stališče napram Franciji ter pravi: »Možnost, da se bo sedaj Nemčija pričela intenzivnejše ba,viti z razmerami na svoji zapadni meji, predstavlja za Francijo precejšen riziko, to pa samo v primeru, če bo Francija še nadalje sabotirala, upravičeno nemško zahtevo po enakopravnosti.
W'
V	Mariboru, dne 31. I. 1934.
g -rtriTi -im?! m\ 'tnr i iimaiimfl
Dnevne vesti
NAŠIM NAROČNIKOM! Vse cenjene naročnike opozarjamo, da smo priložili danes položnice in jih prosimo, da nam naročnino za tekoči mesec nakažejo. Zlasti opozarjamo one naročnike, ki so z naročnino še v zaostanku, da jo poravnajo čimprej, da jim lahko nemoteno list še v nadalje pošiljamo. Uprava »VE* ČERNIKA«.
Iz sodne službe. Od tukajšnjega okrožnega sodišča je premeščen k okrajnemu sodišču višji pisarniški oficial Josip Drevenšek.
Vojaško imenovanje. Za upravnika začasne vojaške bolnišnice v Mariboru je imenovan sanitetni major dr. Ilija Iličko-vic.
Kraljev dar novinarjem. Naš kralj je tudi letos daroval fondu za podpiranje siromašnih novinarjev znesek 10.000 Din.
Opozorilo novinarjem. V smislu brzojavnega obvestila centralne uprave Jugoslovanskega novinarskega združenja morajo vsi člani vrniti stare železniške legitimacije v svrho izdaje novih. Zato se naprošajo vsi člani ljubljanske sekcije JNU, ki legitimacij še niso vrnili, da to store nemudoma in najkasneje do 3. februarja opoldne dostavijo sekcijskemu odboru svoje legitimacije, da jih skupno odpremi centralni upravi. — Tajnik.
Vozna ugodnost za župane. Županom, ki se udeleže sestanka 5. februarja / Ljubljani, je dovoljena polovična vožnja na železnici. Na odhodni postaji kupljeni vozni listek velja za brezplačno vožnjo nazaj. Vozna ugodnost velja za odhod 4. in 5. februarja, za povratek pa 5. in 6. februarja. Pri odhodu je treba občinsko potrdilo žigosati z žigom odhodne postaje, pri povratku pa ga opremiti s potrdilom predsedništva sestanka o udeležbi m na sestanku ter z žigom odhodne postaje.
Trošarina na uvožene alkoholne pijače.
Z ozirom na nepravilno pobiranje državne trošarine na vinp in žganje, ki se u-važa iz tujine, je davčni oddelek finančne ga ministrstva izdal sledeče pojasnilo: na vino, ki se uvaža, se pobira na račun državne in banovinske trošarine 200 Din od 100 litrov in 20 Din za vsako hekto-lifersko stopnjo uvoženega žganja. Ti zneski gredo, čeprav se pobirajo na račun državne in banovinske trošarine v celoti v državno blagajno in nimajo banovine od tega nikakega odstotka, ker dobivajo banovine 50 odstotkov samo od tistih zneskov, ki se pobero na račun državne in banovinske trošarine plačane od točilcev pijač v državi.
Za vajenski dom. Z današnjim dnem so pričeli razprodajati bone za vstopnice za obrtniško prireditev, ki bo 10. febr. v Narodnem domu v prid vajenskemu demu. Odbor vljudno prosi vse trgovce m obrtništvu naklonjeno očinstvo, naj prodajalcev bonov ne zavrne in naj kupi vsaj po 1 bon, za katerega se bodo dobile na večer prireditve vstopnice pri blagajni. Za obrtnike, pomočnike in pomočnice pa je stanovska dolžnost, da pridno posegajo po vstopnicah in da se prireditve zanesljivo udeleže.
V	n. teča) za moderno aranžiranje izložbenih oken, ki ga priredi Slov»3nsko trgovsko društvo v Mariboru, je poslednji rok prijave četrtek 1. februarja v gre-mijalnih prostorih v Jurčičevi ul. 8, od 8.—12. in 14.—18. Ker je na razpolago samo še nekoliko mest in tečaja v doglednem času ne bomo ponovili, opozar-jauo gg. trgovske nameščence, da se po-služijo te ugodne prilike in se provoča-sno prijavijo.
»Novosadsko žensko muzičarsko udru-ienje« je ustanovil meseca oktobra 1927 njegov dirigent g. Svetolik Paščan, priznani komponist in prvi artistični vodja »Jugoslovanskog pevačkog saveza«. — Združenje uživa pokroviteljstvo Nj. Vel. kraljice Marije, častna predsednica pa je ga. Dora Dundjerska, dvorna dama. Dirigentu g. Svetolikti Puščami, ki je odličen vokalni strokovnjak in pozna moderne smernice in metode zborovskega petja, je uspelo v razmeroma kratkem času opozoriti glasbeno javnost na ta zbor, ki si je postavil najvišje cilje in jih tudi dosegel. Po prvem velikem u-spehu leta 1920 v Beogradu !e zbor prirejal odlične koncerte po različnih mestih naše države, leta 1932 pa je že prire-
dil veliko turnejo po češkoslovaški republiki. Z reprezentativnim programom, ki je bil sestavljen iz del jugoslovanskih skladateljev, je zbor dosegel v bratski češkoslovaški velik uspeh. V našem mestu bo zbor koncertriral 6. februarja.
Na Svečnico bodo trgovine ves dan zaprte. Trgovski gremij sporoča, da bodo na Svečnico v Mariboru trgovine ves dan zaprte.
Občni zbor krajevne organizacije JNS za magdalenski okraj. Ponovno opozarjamo vse članstvo in somišljenike na občni zbor, ki bo v nedeljo 4. februarja ob pol 10. uri v telovadnici III. deške šole na Ruški cesti. O sedanjem političnem položaju bo na občnem zboru poročal naš narodni poslanec g. dr. Ljudevit Pivko. Nacionalni volilci magdalenskega okraja, zganite se! Domače kritike naj bo dovolj! Pričnimo s konstruktivnim delom v stranki sami! Ne sme se več dogoditi, da bi celo pri domačem občinskem gospodarstvu bili Magdalenčani kot najjačji volilni okraj skoro brez zastopstva. Zatorej v nedeljo vsi na občni zbor.
Ljudska univerza v Mariboru. V petek 2. februarja zaradi praznika ni prireditve. Naslednji predavanji iz sociaino-poli-tičnega cikla bosta 8. in 9. februarja. Univer. prof. dr. Ivšič iz Zagreba bo pre daval na prvem večeru o kapitalizmu in boljševizmu, na drugem pa 0 fašizmu. V petek 16. februarja pa priredita večer slovanske pesmi naša priljubljena pevca gdč. Vedralova in g. Živko. Spremljal ju bo izborni pianist g. Lipovšek iz Ljubljane, ki bo nastopil tudi s samostojnimi glasbenimi točkami.
Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 1. II. tm. ob 19. uri predava gosp. dr. Vladimir Travner »O kugi z ozirom na Maribor in okolico«.
Prvak Jugoslovenske pevske zveze v Mariboru. Glasbena Matica pripravlja v okviru proslav svoje 15. letnice koncert pevskega zbora »Novosadskog ženskog muzičkog udruženja«, ki si je priborilo v Beogradu leta 1929 na prvi tekmi pevskih zborov Jugoslovanske-pevske zveze prvo mesto in s tem ponosni naslov prvaka. Za nagrado je zbor prejel zlato liro, dar Nj. Vel kralja Aleksandra I. Ta edinstveni pevski zbor prihaja sedaj prvič na sever r.aše države, zato je v mestu za njegov nastop, ki bo 6. februarja, veliko zanimanje.
Praznik Pomladka Jadranske Straže. Svečnico so izbrali Pomladki Jadranske Straže za svoj praznik. Že tretjič prirejajo na ta dan akademijo, katere se udeležijo vse mariborske srednje in meščanske šole. Akademija je revija umetnosti, zlasti muzike naše mladine. Letos nastopajo z zelo pestrim programom. — Močno podčrtana tendenca je izraziti zvezo z našim morjem. Ni še velike naše umetnosti, ki bi jo bilo inspiriralo morje. To bo ustvarila šele mlada generacija. Vendar so zbrane drobtine. Za bodoče tradicionalne prireditve na Svečnico bo mladina morala sama ustvarjati program. Kaže voljo. Podprimo jo! Akademija na Svečnico ob 15. uri v veliki dvorani »Uniona« mora biti popolnoma razprodana!
Slovensko lovsko društvo poziva vse člane, da se v čim lepšem številu udeležijo jutrišnjega planinskega plesa, in sicer v lovskih krojih ali lovskih oblekah.
800 snežink na smreki eni,
5 planinskih koč oskrbovanih,
1100 butilk po lanski ceni,
1100 veselih gostov, razigranih,
100 Pohorohodcev, lna harmonika, pa 20 godcev,
! sam raj — pa marsikaj — še vmes:
To je XIV. naš »P'aninski ples«!
Vsi na prvi pustni ples, katerega priredi »Jugosl. radnička zajednica«, dne 1. februarja ob 20. uri v Oambrinovi dvo rani. Najlenše maske bodo nagrajene. (Tri nagrade).
Samo ©n dan še in številnim obiskovalcem se bo odorla Unionska dvorana, v katero bo pričarana zimska pohorska pokrajina. Pozivamo smučarje, lovce, planince, da pridejo tm planinski ples v svojih smučarskih dresih, lovskih In planinskih oblekah.
Zaključni venček kulturnega društva »Triglav« bo dne 1. februarja ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma.
Razglednice, mariborske In vse druge, v največji izbiri. Trgovci popust. Zlata Brišnik, Maribor, Slovenska ulica 11.
V	nedeljo, dne 11. marca priredi pevski zbor društva »Jadran« na Pobrežju pri gosp. Renčelj pevski koncert. Razpored bo isti, kakor pri koncertu, ki se je vršil lani 13. decembra v kazinski dvorani v Mariboru.
Četrtek, dne 1. februarja velik Sven-galijev večer v »Veliki kavarni«. Najboljše najboljšega!
Strelska družina na Pobrežju pridno vežba in goji streljanje. V nedeljo, 4. febr. bo priredila svojo prvo strelsko tekmo v dvorani gospe Rojko. Začetek ob 9. url dopoldne. Za vse člane obvezno; prijatelji vabljeni. Po tekmi razdelitev nagrad najboljšim strelcem. Zdravo!
Rdeči križ na Pobrežiu ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 4. februarja t. 1. ob 14. uri (2. pop.) v šoli, po običainem dnevnem redu. Vsi člani in prijatelji društva se vljudno vabijo, da se zbora polnoštevPno udeležijo.
GaS'lska četa del. drž. žel. v Mariboru priredi v četrtek, dne 1. februarja dobrodelno veselico v prostorih gostilne Sluga v Studencih. Eventuelni čisti dobiček je namenjen bolnim članom. Spored je pester in vstopnina najnižja. Zato vas vabimo!
Železniške tarife se bodo znižale. Z ozirom na močno konlrurenoo, ki jo delajo železnici avtobusi in druga prevozna sredstva na kratkih progah, je prometno ministrstvo izdalo novo znižano tarifo, ki bo stopila v veljavo 1. februarja. Po tej tarifi bo zaiašala voznina na daljavo 1 do 5 km za II. razred 2 Din, za III. razred 1.50 Din, od 6 do 7 km 2.50, oziroma 2 Din, od 8 do 9 km 3 oziroma
2.50 Din, od 10 do 11 km 4 oziroma 3 Din, od 12	do	14	km 5 oziroma 4 Din,	od 15
do 17	km	6,	oziroma 5 Din, od 18	do 20
km 7.50, oziroma 6 Din, od 21 do 23 km
8.50 oziroma 7 Din, od 24 do 26 km 10 oziroma 8 Din, od 27 do 30 km 12, oziroma 9 Din, od 31 do 35 km 15, oziroma
10.50 Din, od 36 do 40 km 18, oziroma
12	Din, od 40 do 45 km 21, oziroma 13 50 Din, od 46 do 50 km 24, Oziroma 15 Din, od 51	do	55	km 27, Oziroma 16.50	in od
56 do	60 km	30 oziroma 18 Din. Na pod-
ročju ljubljanske železniške direkcije veljajo te cene za proge Ljubljana - Zalog, Ljubljana - Tržič, Unbljana - Kamnik, Ljubljana - Grosunlje, Ljubljana -Velike Lašče, Ce’je - Šmartno ob Paki, Sloveni-tradec, Dravograd, Meža, Maribor - Št. Ilj, Maribor - Ruše, Maribor -Rače, Maribor - Slovenska Bistrica, Maribor - Konjice, Maribor - Ptuj, Celje-Grobelno in Celje - Konjice.
Radio Ljubljana. Spored za četrtek 1. februarja, Ob 12.15: operni solisti na ploščah; 12.45; poročila; 13: čas, reproducirani orgelski koncert; 18: predavanje za gospodinje; 18.30: srbohrvaščina; 19: pogovor s poslušalci; 19.30: plošče po željah; 20: prenos iz Beograda; 22: Čas, poročila, radio jazz.
Danes »Klic narave«. Drevi ob 20. uri bo v kinu »Apolo« pokaznl naš najboljši planinski fotograf Cveto Švigelj svoj naj novejši film slovenske zemlje »Klic narave«. Bogatim pokrajinskim motivom bo priključil še smučarski film izpod zasneženega Bogatina in nas za nekaj časa odvedel v ta prelestni planinski raj. Predvajanje tega najnovejšega slovenske ga filma bo združeno s predavanjem.
Grajski kino: Od srede naprej veliki film iz malajske džungle: Dovedi žive. »Dovedi žive« je senzacijonelen velefilm, kakoršnega še ni bilo na platnu. Posnetki malajske džungle, v kateri se bore zveri za nadmoč, za svoj obstanek, svobodo so tako veličastveni, tako krasni, kakor še v nobenem filmu niso bili. »Dovedi žive« je filmsko delo, ki si ga mora vsakdo ogledati.
Kino Union. Od danes dalje prekrasni film petja »Pesem o sreči«, vesela muzikalična veTeopereta s slavnim tenorjem radia H. E. Grohom, ki poje v tem filmu šest krasnih pesmi. V nadaljnjih vlogah šarmantna Ery Boos ter znana komika Paul Kenip in Teo Lingen.
Pri motnjah nrebave, želodčnih bolečinah. zgagi, slabosti. Glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih nesoanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok.
Na. »ono
REPERTOAR.
Sreda, 31. januarjia. Zaorto.
Četrtek, 1. februarja. Zaprto.
Petek, 2. februarja ob 15. uri »Študentje smo«. Poslednjič, Najnižjs cene. Od Din 15.— navzdol. — Oh 20. uri: »Deseti brat«. Posledniič. NajnižjSe cene. Od Din 15.— navzdol.
Sobota, 3. februarja ob 20. uri »Štam-bulska roža«. Premijera.
Nedelja, 4. februarja ob 15. uri »Trnjulčl-ca«. Znižane cene Ob 20. uri »Grofica Marica«. Znižane cene. Zadnjič. Gostuje tenorist Ivan Gorsky. Gostovanje Ivana Gorskega, prvega tenorja bivše beograjske operete, bo to nedeljo zvečer. Pel bo Tasila v opereti »Grolica Marica. To bo obenem poslednja vprizoritev te operete ter veljajo znižane cene.
Premiera onerete »Štambulska roža« bo v soboto, 3. tm. Orereta spada med najboljša dela tega žanra v pretekli dobi ter je svojčas dosegla tudi v Mariboru odlične usnehe. Zasedba je razen Savi-nove, Rasbergerja in Harastoviča čisto nova ter poleg njih nastopijo Udovičeva, Barbičeva, Starčeva, Gorinškova, Sancin, Gorinšek, Medven, Furijan in Na-krst.
Prezasedbe, ki niso označene na gledaliških lepakih. V opereti »Študentje smo« igra glavno vlogo dijaka Živka Skrbinšek, v »Desetembratu« zdrav nika Venclja Furijan, strica Dolefa Jože Kovič, v opereti »Grofica Marica« pa Penižka Gorinšek.
Gostovanje Ivelle v »Mali Floramve«.
V	nedeljo zvečer je gostoval v našem gledališču kot Mirko v. Tijardovičevi splitki opereti naš bivši operetni tenor g. Ivelja. Gost je bil po odhodu iz .Maribora član ljubljanskega, graškega in drugih gledališč, na katerih je s svojim lepim napredkom dosegel znatne uspehe. Tudi pri tem gostovanju smo morali u-gotoviti, da je njegov nastop tako v igri kakor v petju dosti sigurnejši, in samozavestnejši, kakor je bil poprej; Njegov glas zveni mogočnejše, polnejše in bolj kultivirano. Občinstvo ga je sprejelo 7 iskrenim navdušenjem in ga je vedno znova pozdravljalo. Tudi sicer je bila nedeljska predstava »Male Floramye« prav ubrana.	-t.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca
povzroči kozarec naravne »Franz Jose-fove« grenčice, če ga popijejo vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do Tezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih ob'ikah srčne hibe sigurno in brez neprillke. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Sneg In burja v Liki. Zadnje dni se je vrerm poslabšalo in je v Liki divjala huda burja. S snegom je zasuta splitska proga in le z največjo težavo vzdržujejo redni promet. Nekaj sto kilometrov nižje proti Adriji pa je prava pomlad. V Dubrovniku in vsej južni Dalmaciji sije toplo solnce in se nekateri že kopljejo. Na polotoku Peliešcu pa cveto žc mandeljni
in zorenomarrmče.
Dr. med. dent. et dr* phil.
Bosljka Krajoovlčeva
bo otvorila s 1. februarjem 1934 zobo-zdravniško ordinacijo na Cavnem trgu 22 (v Osetovi hi&i)
Smrtno ponesrečen smučar. Pri smučanju se je na Vrhu pri Slovenjgradcu smrtno ponesrečil 13lebii posestnikov sin France Kobler. Pri padcu se mu je zapičila palica v trebuh. Hudo ponesrečenega dečka so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu nato za poškodbo umrl.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 5.5 stopinje C pod ničlo; minimalna temperatura je znašala 8.8 stopinje C pod ničlo; barometer je kazni pri 14 stopinjah 743.7, reduciran na ničlo pa 742; relativna vlaga 91; od včeraj na danes je padlo 0.5 mm snega. Vremenska napoved pravi, da bo vreme spremenljivo, temperatura pa ne bo mnogo narasla.
Bogati sadovi gostitničarske sloqe
SIJAJNO USPEL OBČNI ZBOR MARIBORSKEGA ZDRUŽENJA. POLOŽAJ SE JE IZBOLJŠAL LE Z ENOTNIM NASTOPOM IN S POMOČJO SKUPNE ZVEZE. ČLANSTVO ZAUPA PREIZKUŠENEMU VODSTVU.
Prostorna restavracijska dvorana hotela »Meran« se je včeraj napolnila do zadnjega prostora s člani in članicami mariborskega »Združenja gostilničarjev«, ki je imelo svoj redni občni zbor,; na katerem je uprava podala obračun o • svojem lanskem, izredno uspešnem delu j za korist in dobrobit celotnega gostilni- j čarskega stanu, praV posebej pa še svojega članstva. Predsednik g. V a 1 j a k je pozdravil vse navzoče, nosebej še za- ■ stopnika banske uprave g. Založnika, magistratnega ravnatelja gosp. Rodoška,1 Častnega člana g. Oseta, ravnatelia Zve- j ze gostilničarskih združenj za dravsko banovino g. Petelna in ravnatelja Tujsko prometne zveze g. Loosa, nakar je po- j dal obširno predsedstveno poročilo o lanskem uspešnem in nad vse razveseljivem poslovanju uprave. .
Iz njega posnemamo, da si je pridobila novo ustanovljena skupna Zveza v Ljubljam že neštete velike zasluge za izboljšanje položaja gostilničarskega stanu. Ustanovljen je bil poseben 8-članski gostilničarski odsek pri Zbornici za TOI j v Ljub'jani, v katerega bodo prišli 4 zastopniki z ozemlja bivše mariborske oblasti. Po prizadevanju ljubljanske Zveze je bila ustanovljena tudi vsedržavna zveza v Beogradu, ki se zelo u-spešno uveliavlja, uvedla se je zopet ■rošarina od dejansko iztočenih alkoholnih pijač, s čimer je pomagano predvsem manjšim gostilničarjem in kavarnarjem. Združenje je doseglo priznanje 1 in pol % kala pri vinu in 10% pri moštu s podaljšanim rokom do 10. decembra, dalje znižanje doklad na pivo, odpravo visokih koncertnih taks, dočim je preprečila občinsko davščino na tajske sobe in pa ustanovitev nove restavracije v kazinskem poslopju. Za gostilničarsko šolo je doseg'a iz mestnega proračuna lani podporo 3.000 Din, letos pa celo 5 000 Din. Uni se je združenje pridružilo intervenciji za reorganizacijo Tujskoprometne 2veze, ki s svojim sedaniim uspešnim delovanjem obeta prinesti gostilničarskemu stanu velike koristi. Naši gostilničarji so tudi pridobili v vseh važnih ustanovah sebi primerno močno zastopstvo. Tako imajo v občinskem svetu dva svoja člana, gg. Val jaka in Oseta, ki sta tudi Člana obrtnega, gradbenega in finančnega odseka, dalje imajo podpredsedniško mesto pri Zvezi in odborniško v ožjem odboru, pri osrednji zvezi v Beogradu, pri Tujskonrometni zvezi, v upravi »Mariborskega tedna«, v mari-
borskem gospodarskem predstavništvu i. t. d.
Boj proti šušmarstvu je bil neusmiljen. Odbor je bil vedno na mestu, opirajoč se na izdatno pomoč ljubljanske Zveze in na svojo pravo desno roko g. Oseta ter je bilo vse njegovo poslovanje nad vse požrtvovalno in vedno nepristransko. Ob koncu svojega poročila se je g. predsednik spomnil lOletnega nesebičnega in zaslužnega delovanja odbornika g. Honigmana v upravi Združenja, ki mu bo v znak priznanja izročilo posebno diplomo. Navzoči so svoje priznanje izrazili na zelo viden način, počastili pa so tudi spomin 'ani umrlih članov gg, Horvata, Modriča in ge. Vres-nikove.
Zelo dolgo in temeljito tajniško poročilo, ki je v glavnem obsegalo že navedena vprašanja in akcije ter obravnavalo še nekaj drugih važnih gostilničarskih zadev, je podal tajnik g Križanič. Združenje šteje letos 125 članov s 128 obrati napram lanskim 134.
Nato je orisal ravnatelj ljubljanske Zveze g. P e t e 1 n v nad eno uro trajajočem temeljitem predavanju izredno izčrpno vsa aktualna vprašanja gostilničarskega stanu ter navedel tudi vse glavne in najvidnejše dragocene uspehe, ki se jih je Zvezi in njenim požrtvovalnim funkcionarjem posrečilo doseči na pristojnih mestih v dobrobit in izboljšanje položaja naših gostilničarjev. Sporočil je pozdrave zvezne uprave, ki stoji vedno budno, odločno in pripravljena na braniku za stanovske pravice Največjo pozornost je Zveza posvečala lani troša-rinskemu vprašanju in dosegla z mogočnim nastopom vseh gostilničarjev v državi na velikem lanskem kongresu v Beogradu velikanski uspeh. Boj ni bil lahek, pač pa zmagovit. Nadalje je obravnaval vprašanje uvedbe kontrole nad vsem izkletenim vinom, priznanja čim večjega kala pri vinu in moštu, energične borbe proti zasebnim izkuhom, šušmarstvu in oddajanju privatnih tujskih sob, znižanja mnogokratnika pri do ločanju pridobnine z ocenjevanjem po zunanjih vidikih, zahteve po pobiranju računske takse šele nad vsoto 25 Din, dalje vprašanje policijske ure v raznih obratih in krajih, enotne avtorske centrale za vso državo in letošnjih volitev gostilniškega odseka Zbornice za TOT. Neštete pa so bile različne manjše intervencije, ki so bile po večini uspešne.
Zborovalci so nato soglasno odobrili
Pozor!
Ovira,
Sicer malenkostna, ki pa vendar spada k zimskemu športu prav tako, kakor Nivea. Vi vendar veste, da stavijata veter in mraz visoke zahteve na kožo in jo popolnoma izsušita. Koža potrebuje zato posebno varstvo, če noče postati hrapava, rdeča in tazpokana. Tu sta Nivea-krema in -olje z ozirom na to. da vsebujeta koži sorodni »Eucerit*, idealna in edinstvena. Zato se zvečer zjutraj in pred turo lepo namažite s kremo ali z oljem. Uspeh: Nobenega mučnega napenjanja, temveč mehka in gladka koža ter športno svež izgled 24
lanski obračun in letošnji, za 9.000 Din znižani proračun, ki znaša 48.635 Din, spremenili pa so tudi pravila Združenja v točki, ki določa sedaj stalne inkorpo-racijske pristojbine za nove obrate v 4 kategorijah. Pri dopolnilnih volitvah je bil na predlog g. K1 e š i t a Izvoljen za člana nadzornega odbora kavarnar g. Serec, za namestnika v upravi pa gg. B a s 1 e t i e, Kreuh, Karel T r a f e n i k in ligo.
Pri slučajnostih so zborovalci sikoraj soglasno, izvzemši 2 ali 3 člane, odklonili razpravo o treh samostojnih predlogih, ker jih predlagatelji niso iz neznanih vzrokov predložili poprej v razpravljanje in proučevanje upravi Združenja, v katero ima vse članstvo neomejeno zaupanje. V četrtek 8. februarja bo v hotelu »Orel« letošnji občni zbor Zveze gostilničarskih zdrnfenj za dravsko banovino, na katerem bodo navzoči med drugimi tudi zastopniki osrednje zveze iz Beocjrada, zastopniki ministrstev in drugi, Mariborski gostilničarji, kavarnarji, hotelirji in restavraterji. kakor tudi njihovi tovariši iz bližnje ter daljne okolice, se bodo zborovanja udeležili, kolikor bo le mogoče, mnogoštevilno.
Ves potek občnega zbora je pokazal resnost, discipliniranost in solidarnost mariborskih gostilničarjev v tako visoki, častni meri, kakor je to mogoče opaziti le pri redkih stanovskih in strokovnih organizacijah v obmejnem Mariboru. Zato zaslužijo naši gostilničarji vse priznanje in čast ter izdatno izboljšanje položaja, k čemur jim bo nedvomno pripomoglo njihovo strokovnjaško, vzorno in nepristransko vodstvo.
Jugoslovanska šola v Solunu. Grška vlada je dovolila naši vladi ustanoviti v Solunu osnovno šolo, v kateri se bodo poučevali otroci naše manjšine, zlasti onih Jugoslovanov, ki so zaposleni v naši svc' odni pristaniški coni v srbohrvaščini in po istem načrtu kakor v domovini
Nov gospodarski načrt mest' nih Dod etij
Ustanovitev centralne delavnice.
Novi upravnik MP g. Franjo Peric je predložil upravnemu odboru načrt za združitev vseh delavnic podjetij v eno centralno delavnico, kjer naj bi se izvrševala vsa dela za mestno občino pod strokovnim vodstvom.
Mestna občina mariborska ima tri kom pletno opremljene delavnice, po katerih pa se delo ne opravlja tako sistematično, kakor bi se pri tako velikem gospodarskem podjetju kot je občina, opravljati moralo. Občina ima zaposlenih kader delavcev in profesionistov, ki delajo v času, ko ne vrše zunanje službe, po delavnicah. Tako popravljajo šoferji v delavnici mestnega avtobusnega podjetja avtomobile, v delavnici mestnega vodovoda izvršujejo popravila na vodovodnem omrežju, v delavnici elektriškega podjetja pa se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela. S tem, da se bodo vse tri delavnice združile v centralno delavnico, se bo delovna moč mnogo bolj koristno in rentabilnejše izrabila, zlasti še, ko bo delavnica pod strokovnim vodstvom strojnega inženjerja, za katerega je mestna občina razpisala mesto. Tudi ima mestna občina večje število najrazličnejših strojev, ki potrebujejo strokovnjaka.
S tem, da bo občina centralizirala delavnice. pa nima namena odjedati zaslužka mariborskim obrtnikom. V delavnici se bodo izvrševala le popravila in taka manjša dela, ki niso vredna da bi se razpisala. Nasprotno bo vodstvo MP skrbelo, da bo ves aparat funkcioniral brezhibno in bo, kakor je že doslej razpisanih mnogo več del, s tem dana tudi možnost zaslužka mariborskim obrtnikom. Ni torej tendenca mestnih podjetij, da bi se prikrajšali mariborski obrtniki, marveč je tendenca, podpreti iili potom razpisanih del v času slabe gospodarske konjunkture.
Curlo Montari:
V bonolulskem tabarinu
Noč v honolulskem tabarinu. Ob dveh ponoči. V hotelu »Coronado«, ki ima dvajset in dve nadstropji, labann je v osemnajstem nadstropju. Plesalci so razburjeni. Uloboko na Koncu dvorane se v poltemi svetlikajo veliki japonski larnpio-ni in mečejo medlo luč na družbo jazz-bandistov. Črnci svirajo melanholično arijo. Okoli njih se vrti najelegantnejši pskel. V divjem kaosu se meša smeh s kriki, pokajo zamaški steklenic, udarja boben. Po dvorani švigajo mali balončki iz gumija. Trakovi se ovijajo glav, ramen, grudi. Gledalci in poslušalci so si poveznili na glave fantastična pokrivala iz pisanega papirja. Družba je popolnoma zmešana. Vse narodnosti so v njej, vsi Poklici, vsi razredi. Odpri oko: tam sede milijonarji, in tam na drugi strani sanjači, ki so si vsi enaki. Vsi čutijo, da morajo biti veseli. Zakaj vse čakajo jutri v živ Ijenju nove bolesti razočaranja, posli. Tako mora biti!
Zunaj divja orkan, vihra zvija veje, lije ploha. Strašna je noč.
*
Črnci so divje svirali, pihali, udarjali v godala. Neki bogatin je vrgel na mizo denarnico, potegnil iz prekata petsto dolarjev in jih vrgel godcem. Zahteval Je, da morajo igrati do onemoglosti, dokler «e obležiio na tleh. To je bil njegov zabeljeni rekord. In jazzbandlstl so se z vso silo uprli v instrumente. Samo Mesagli. edini občutljivi poslušalec iz Evrope, je
zahteval, naj godba odneha. Protestiral je v imenu civilizacije. Rekel je:
»Če bodo igrali Črnci do onemoglosti, je treba tega divjaka ustreliti.«
Suzi, ki je slišala te besede, je segla ponovno po bogataševi listnici. Potegnila je iz nje t>et velikih bankovcev po sto dolarjev in jih vrgla pred godce. Eden črncev, na las podoben opici, je ujel bankovce in oči so se mu zaiskrile kakor zvezde. Suzi je vpila:
»Rekord hočem, rekord! Svirajte dalje! Z vso silo!«
Navdušeno ploskanje je pritrjevalo njenim besedam, bogatin je zaploskal s tolstimi dlanmi. Suzi pa je besnela dalje: »Prvi črnec, ki omahne na tla, dobi pravico do mene!«
Bobnar je privzdignil glavo. Slišala je glas za seboj:
»Ponudite mu rajši sto dolarjev! Hvaležnejši vam bo!«
Nato se je Suzi sklonila k Mac Noou in mu dejala:
»V Kaliforniji rastejo oranže po devet sto srramov. Sicilijanske so drobne kakor otroška pest.«
Razgovor je prekinila burja glasov. Neki črnec je odklonil nadaljnje sviranje. Ustnice so se mu bile napihnile — iz saksofona je med slino polzel droben curek krvi. Publika je zahtevala, da se zabava nadaljuje Suzi je vstala trepetajoča in bleda. Snela je z roke prstan z malabarskim kamnom in ga vrgla omahujočemu črncu. Godci so za trenutek popustili godala in planili po prstanu. K sreči se je tedaj zavedal bobnar in je jel
divje udarjati melodijo charlestona. Suzi se je tedaj nagnila k Mac Noou in mu je rekla:
»Spreletava me strašna vročina. Prinesite mi malo leda, da si ohladim žareči vrat.«
Evropejec je mrmral:
»Ustrelil bom to moderno coprnico s svetlimi lasmi.«
Tedaj se je zopet slišal glas, ki je govoril:
»Le pomirite se, pomirite se! Zgodovina se ponavlja. Sužnji morajo vedno umreti. Tako je pisano. Saksofonisti so zelo prijetni možje. Kadar jih vidim, se spomnim na bojišče tam doli na Soči, kjer sem sedel za mitraljezo in kosil, kosil brez usmiljenja. To, vidite, je agonija. Poglejte tega moškega in ono-le žensko . . .«
Glave črncev so se tu pa tam dvignile iz zbora. Njihova lica so dobila sinjkasto barvo. Instrumenti so »3 postajali tišji. Zdaj so svirali nek havajski valček in vsa publika je z očmi zasledovala njih gibe. Edinole Mesagli je gledal, kakor bi hotel poslati strele nad tistega bogatina in nad Suzi. Nekateri so že postali trdi. Suzi, ki je švigala z očmi po ljudeh, je obtičala na Mesaglijevem licu in ga jezno ošinila. V njenih očeh pa se je takoj nato zabliskal žarek prezira. Videlo se je, kakor da ga nagovarja:
»Kaj ste rekli?«
In nagnila se je naprej.
»Nič nisem rekel,« je odvrnil. »Mislil sem, kako hranijo ti črnci kri za vas. To
je misel, o kateri bom lahko sanjal vsr noč.«
»Vi odhajate?« je vprašala dalje.
»Oprostite, ne razumem vas.«
Naglo se je dvignila, popadla je ročno torbico, jo odprla, stresla perišče denarja na dlan, skrčila roko in zagnala novce med jazzbandiste. Publika je besnela. Mesagli se ni mogel več obvladati. Potegnil ie iz žepa samokres in ustrelil proti Suzi. Skokoma se je znašel pri njem človek, ki mu je iztrgal orožje iz rok. Vrgel ga je tta tla in tulil vanj:
»Ali si znorel?«
Tedaj pa je prišel skrajni čas. Črnci so prenehali svirati. Saksofoni so ležali na tleh. Publika se je začela zbirati pred orkestrom. Bili so nevarni trenutki za Mesaglijevo glavo. In takrat je skočil moški, ki ga je razorožil, zopet na mizo. Kričal je:
»Dajte mi megafon! Ta dama je moja prijateljica, gospod pa je streljal na njo samo zaradi tega, ker ga je razvnela njena izredna lepota! Oprostite mu napako! Pustite ga. naj se odstrani!«
Vihar se je polegel. Oni, ki je bil pomiril razdražene poslušalce, je velel Mac Mooai, naj odvede Mesaglia v šestnajsto nadstropje, kjer je imel sobo. Občinstvo ju je mirno pustilo skozi špalir.
Suzi je tedaj planila na noge. Zgrabila je torbico in se približala njemu, ki je ukrotil množico. Šepnila mu je na uho:
»Če vas je volja, prosim, stopite naprej!«
Denis Diderot:
Skrivnosti samostana
Roman.
41
Toda nek notranji občutek mi je velel odstraniti se kljub sočutju, ki sem ga čutila do nje. Ko sem prišla v svojo celico, sem se zaklenila, vendar sem se čutila zelo nesrečno ter sem nemirno hodila sem ter tja. Ker nisem mogla sama vzdržati v celici, sem odšla k svoji sosedi, sestri Tereziji, katero sem našla v živahnem pogovoru z neko redovnico, njeno prijateljico.
»Sestra Terezija«, sem dejala, »oprostite mi, če vas motim, toda moram vam povedati nekaj važnega. Ne vem kaj se je zgodilo naši predstojnici. Njeno stanje je obupno, zato bi bilo morda dobro, da odidete k njej in jo potolažite.«
_ Sestra Terezija je odšla v predstojni-čino celico tako naglo, da se ni niti pošlo vila od svoje prijateljice.
Stanje naše predstojnice se je slabšalo od dne do dne. Postala je resna in melanholična. Njena vedrina, ki jo je vso prevzemala takrat, ko sem prišla v samostan, je popolnoma izginila, zato so se morala vsa pravila najstrožje izpolnjevati. Služba božja je bila zopet svečano ministrirana, obiskovalci so bili izgnani iz dvorane za sprejemanje, medsebojni obiski redovnic prepovedani, skratka, vsi posli so se opravljali najv-estneje in najmanjši prestopki so se strogo kaznovali. Včasih se je katera sestra še obrnila na-
me in me prosila za moje posredovanje pri predstojnici, toda jaz sem se izogibala vsake priložnosti prositi je česarkoli. Vzrok njene nagle spremembe je bil splošno znan, in dočim so starejše redovnice odobravale moje početje, so se mlajše hudovale name in me sovražile, toda jaz sem prezirala vse njihove očitke.
Žal mi je bilo predstojnice, a kljub temu, da se je njen položaj stalno slabšal, nisem imela moči potolažiti jo. Njena žalost se je polagoma spreminjala v bolestno pobožnost, ki jo je spravljala v neko vrsto blaznost. Predaleč bi zašla, če bi hotela opisovati vsak posamezni stadij njene bolezni, zato hočem povedati samo toliko, da me je spočetka iskala in se mi istočasno umikala, da je bila na-pram meni nežna, nenadoma pa zopet brez vsakega vzroka silno stroga.
Njene želje in željice so se vedno spreminjale. Včasih nas je vse zbrala, nato pa zopet odpustila, r.am dala razne ugodnosti, katere je takoj nato preklicala, potem nas je poklicala v cerkev, hip nato je pa že zazvonil zvonec v znak, da se ne smemo geniti iz celice. Živele smo v stalnem nemiru, neprestano smo odhajale in prihajale, pričenjale delo in ga opuščale, zato so bile naše noči prav tako nemirne kakor dnevi.
Redovnice so se ponovno obračale name ter mi predlagale naj bom zopet prijazna s predstojnico, ker se more samo na ta način zopet obnoviti prejšnji način življenja, to se pravi, prejšnji nered. Odgovarjala sem jim:
»Obžalujem; vendar mi recite čisto jasno, kaj naj bi storila?«
Tedaj so vse večinoma sramežljivo povesile glavo in odšle, ne da bi mi odgovorile, dočim so mi nekatere dajale razne nasvete, katerih nisem mogla spraviti v sklad z ukazi spovednika; mislim onega prejšnjega, ker novega še nismo videle.
Predstojnica ni več begala ponoči po hodnikih, temveč je ostajala cele tedne zaklenjena v svoji sobi, ne da bi prišla na spregled. Potem je zopet napočil čas, ko se je sprehajala po samostanskih hodnikih, hodila v cerkev in trkala na vrata redovnic.
»Sestra,« je govorila z obupnim glasom, »molite zame!«
Izvedele smo, da se pripravlja na generalno spoved.
Ko setn nekega dne prišla prva v cerkev, sem našla na vratih listek s sledečim napisom:
»Prosijo se vse sestre, da molijo za neko Tedovnico, ki se je oddaljila od svojih dolžnosti in se zopet hoče vrniti k Bogu!«
Hotela sem ga strgati, pa sem naposled sklenila, da tega ne storim. Nekaj dni nato smo našle na istem mestu drug listek sledeče vsebine:
»Drage sestre! Prosite se, da izprosite božjo milost za neko redovnico, ka-
tere zablode so velike in težke.«
Drugič je bilo napisano:
»Prosite Boga, da ublaži razdvojenost neke redovnice, ki je izgubila zaupanje
v	Njegovo milost!«
Vsa ta iskanja, v katerih je njeno razdvojeno razpoloženje tako jasno prišlo do izraza, so me globoko žalostile. Včasih sem dolgo razmišljala o teh izlivih kesanja, iščoč spoznanja, kje se v resnici začenjajo njeni grehi. Spovednikove besede sem si zaman skušala raztolmačiti, ostale so mi vedno nerazumljive. Neke redovnice so stale poleg mene in se pogovarjale; spremenila sem obraz, ker sicer bi utegnila misliti, da muči tudi mene vest.
Obžalovanja vredna predstojnica sc je pokazala odtlej samo s kopreno preko obraza, govorila ni z nikomer in zanemarjala vsako delo. Mimo spovednika ni smel nihče stopiti v njeno celico. S spovednikom je imela dolgo pogovore
Bil je mlad benediktinec, in ne vem če ji je on naložil tako pokoro, kakor jo je delala. Trikrat na teden se je postila, se bičala in prisostvovala službi božji na posebnem kraju. Ko smo šle v cerkev, smo morale iti mimo njenih vrat. Našle smo jo vsako jutro ležečo na tleh, o-brnjeno z obrazom proti zemlji. Šele kadar smo vse odšle mimo, se ie dvignila. Kadar se je pokazala sestra Terezija, ali pa sem prišla mimo jaz. se je obrnila k zidu, samo da naju ni gledala. Nekega dne sem jo našla zopet ležečo na tleh.
(Se bo nadaljevalo.)
Soort
Mednarodne smuške tekme za prvenstvo Jugoslavije. V dneh od 2. do 4. februarja 1934 bodo v Ratečah-Planici med narodne smuške tekme za prvenstvo države v smučanju. Program vsebuje: 2. februarja: tekme v slalomu; 3. februarja: smuško tekmo v teku; 4. februarja: smuško tekmo v skokih in otvoritev največje smuške skakalnice v naši državi. Ker bo to največja smuška prireditev v tej zimi, se vabijo vsi prijatelji zimskega športa, da si jo ogledajo.
SK Železničar, nogometna sekcija. Pr-
vi	Tedni trening bo v četrtek 1. februarja ob 15. na igrišču. Po treningu važen sestanek, ki je obvezen za prvo moštvo, rezervo in mladino. Odslej naprej bodo treningi, dokler je sneg na igrišču, le ob četrtkih od 15. dalje in ob nedeljah od 9. naprej. Garderoba bo zakurjena.
Občni zbor SK Svobode. Te dni je
imela SK Svoboda svoj redni letni občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. Ošlak. Po poročilih posameznih funkcionarjev je bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednik ravnatelj J. Ošlak, podpredsednik Knez, tajnik F. Ošlak in Selinšek, hlagajnika Ružič in Vrabl, gospodar Tka lec, načelnik nogometne sekcije Knez, lahkoatletske B. Pctejan, zimskošportne Pkalec, šahovske prof. Favai, ping-pong Drevenšek.
Troduevni smučarski tečaj pri Senjor-jevem domu. Od 2. do 4. februarja bo priredil smučarski odsek SPD pri Senjor ievem domu smučarski tečaj, kateremu bo še priključeno nekaj izletov. Vodstvo bo v strokovnih rokah in bo nudilo slehernemu možnost, še enkrat uživati zimske čare v brezskrbni beli opojnosti. Snežne razmere na Pohorju so trenutno najidealnejše.
Sokolstvo
Sankaška tekma Ruška koča - Ruše.
okol Ruše priredi na Svečnico, dne 2. februarja 1934 sankaško tekmo s startom ob 13. uri pri Ruški koči in s ciljem v Rušah. Vabljeno je vse članstvo okoliških društev, oziroma klubov. Prijave sprejema »Sokol« pri Ruški koči, najkasneje do 12. ure 30 min. Prijavnina za Slane sok. društev znaša 5 Din, za nečlane 10 Din. Tekmuje vsakdo v konkurenci. V gostilni Čirnko se razglase rezultati tekme ter razilele darila.
Sokolsko društvo UT. vprizori v nedeljo 4. februarja ob 15. v krčevinski šoli veseloigro »Nebesa na zemlji«. Članstvo in Sokolu naklonjeno občinstvo naj se igre udeleži v čim večjem številu.
Sokol matica. Redna telovadba za deklice in dečke bo odslej ob torkih in sobotah od pol 14. do pol 15. v društveni telovadnici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici.
Sokolsko društvo Konjice je na seji nove uprave določilo delovni program za leto 1934. Med drugim je bilo sklenjeno, da se priredi, čim nastopi zopet ugodno vreme za smuko, društvena smuška tekma po posameznih telovadnih oddelkih. Tekma bo na Pohorčku in je zanjo že sedaj veliko zanimanje med članstvom
in prijatelji smuškega športa Sokolski
ples bo na pustno soboto 10. februarja t. 1. v Narodnem domu. — Javni telovadni nastop je določen na nedeljo 24. junija t. I. ob priliki 15 letnice društva. — Običajni majniški pešizlet bo v nedeljo 13. maja v Žički samostan čez Kuinno.
Sokolsko društvo Vitanje je irnelo v nedeljo 21. t. m. svoj letni občni zbor, kateremu je prisostvoval kot župni delegat dr. Ervin Mejak. Članstvo se ga je udeležilo polnoštevilno. Društvo je po ena tn pol letnem mrtvilu zopet oživelo, kar je pokazalo tudi zanimanje članstva za razprave in za sestavo nove društvene uprave. Telovadnico si je sedaj društvo uredilo v šolski sobi In ima tam že redne telovadne ure vseh oddelkov. V novo društveno upravo so določeni: Fr. Piki, starosta, Ignac Kotnik, podstarosta, Drago Mave, načelnik, Franjo Podpečan, podnačelnik, Božena Koser, načelnica in tajnicaJ, Janez Rupnik, prosvetar in ma-trikar, Marija Hus, blagajničarka, Stanko Koser, gospodar, odborniki: dr. Stanko Silan, Jernej Kuzman. Josip Kušar, in Albert Koser, revizorji:	Hugo Majerič.
Jožko Meško in Marija KnSer. Župni delegat dr. Mejak je na skupščini obravnaval razne društvene zadeve in pereča sokolska vprašanja, dal potrebne nasvete za delovni program v bodočem letu in vzpodbujal članstvo k agilnemu delti v letu 1934. Nova društvena uprava jamči, da bo društvo Vitanje pokazalo v letu 1934. najlepše uspehe.
Državnozborska kupola v Berlinu obnovljena.
Po poročilih berlinskih listov je kupola na palači nemškega državnega zbora v Berlinu, zaradi katere je položil Nizozemec van der Lubbe pred dnevi svojo mla do glavo pod krvnikovo sekiro, že obnovljena.
Ptuj
Tatvina. Posestnik Jožef Kranjc iz Lancove vasi je vzel pred kratkim iz usmiljenja nekega brezposelnega mladega človeka v službo. Bil je brez dokumentov, povedal pa je, da se zove Vuk. Delal je 6 dni pridno, ta sedmi dan — bilo j& v soboto 27. t. m. — pa so bili domači slučajno odsotni. To priliko je tujec porabil in vlomil v zaprto omaro, katero >3 izpraznil in vzel tudi 3600 Din gotovine. Ko so se domači vrnili, ga ni bilo več. Denar je imel Kranjc pripravljen, da plača davke in je moral v to svrho prodati par volov. Orožniki, ki so bili takoj obveščeni o tatvini, so ukrenili potrebno, da se tat izsledi. Ljudje pa naj bodo previdni, in se pouče koga vzamejo pod streho in ga naj javi jo,, kakor je to predpisano, takoj občini.
Policijska vest. Aretiran je bil 191etni Avgust Emeršič, ključavničarski pomočnik iz Ptuja, zaradi raznih tatvin. Policija je našla pri njem razno vlomilno orodje. Zagovarjal se bo pred sodiščem, kamor so ga izročili.
se je moj oče, ki je bil tudi vdovec, zaljubil v mojo priženjeno pastorko ter se oženil z njo. Tako je postal moj zet, dočim je postala moja pastorka tudi moja mati, ker je, bila žena mojega očetn Toda to še ni bilo dovolj. Moja žer.a je rodila sina, ki je bil vnuk in svak mojega očeta, obenem i/S k bil tudi moj stric, ker ie bil orat mo;e mačehe. Tudi žena mojega očeta je dobila sina, ki je bil prav za prav moj brat, mimo tega pa tudi moj vnuk, ker je bi! sin moje pastorke. Z ozirom na to je bila moja žena tudi moia babica, kor je bila mati moje mačehe, jaz pa sem bil obenem mož in vnuk svoje lastne žene in končno z ozirom na to. da sem bil mož svoje babice, sem postal svoj lastni ded.«
Vsak bi upal...
Nedavno je izvršil v Filadelfiji samomor neki neznanec, ki je zapustil poslovilno pismo z naslednjo vsebino: »Ne vem V'2č, kdo in kaj sem prav za prav. Poglejte le: Oženil sem se z vdovo, ki je imela že odraslo hčerko. Kmalu nato
Zaslužek berača-goslača ob Novem letu.
Te dni je pričel med odmorom pri večerni predstavi v nekem pariškem kinematografu nenadoma igrati v foyerju neki mlad goslač, kar ni bilo v&sč ravnatelju kina, ki je dal vreči umetnika na cesto. Med kinematografskimi uslužbenci in mladeničem se je razvil hud pretep, ki ga je končala policija ter odpeljala muzikanta na stražnico. Tamkaj so našli pri goslaču 5638 češkoslovaških kron ali v naši veljavi nad 9500 Din, kar je bajo zaslužil samo z igranjem v krat’ >i : r •'> tednih po Novem letu.
Mali oglasi
Razno
DRSALKE BRUSI
dobro In poceni Justin Gustinčič. meh. delavnica. Tatten-bachova ulica 14	4838
Prodam
PISALNI STROJ
za Din 650.— proda mehanik Draksler, Vetrinjska ul. 11.  	.365	______
Kupim
KUPIM MIZARSKO ORODJE
plačam takoi. Naslov v upra-
vi	jVečernika«.	374
PARNI STROJ
(lokomobiia) 50 HP in stružnico (Drehbank) kupimo. Manufaktura »Sava«, Koroška c-9.	359'	va	ul.	5/11.
Službo dobi
VAJENCA
sprejmem proti mali odškodnini. L. Tomažič, kotlarstvo, Sodna ulica 24.	.331
Stanovanje
LEPO STANOVANJE.
dve sobi, s pritiklinami takoj oddam. Koroška c. 102. piit-ličje.	363
Sobo odda
DVOSOBNO STANOVANJE
solnčno, v centrumu, takoi oddam mirni stranki. Naslov v upravi »Večernika«. 369
DVA GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje po nizki ceni. Korošče-360
OPREMLJENO SOBO
oddam dvema osebama. Aleksandrova c. 17, dvorišče, 1. nadstropje.	370
VELIKA SALONSKO OPREM LJENA SOB 4,
sredi mesta ob Glavnem trgu. na ulico, s posebnim vhodom in uporabo kopalnice se odda i zajuterkom vred solidnemu gospodu. Iniormaciie v upravi ;> Večernika«.	300
ODDAM TAKOJ
solnčno, veliko sobo na dvorišču dvema osebama za Din 170.— mesečno. Kolenc, Tržaška c. 5, Pobrežje, 372
LEPO OPREMLJENO SOBO
s prostim vhodom, z oskrbo ali brez takoi oddam dvema
aospodoma. Koroška c- 41 Vojska.	366
PRAZNO SOBO,
separirano. oddam. Naslov v upravi ^Večernika«. 357
Izdala konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d.. Dredstavuik
STANKO DETELA v Mariboru.
.fe.	k	\	&