Poštnina plačana v gotovini Leto LXI V Ljubljani, v sredo 1. februarja 1933 Štev. 26 Cena 1 Din Naroinina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Djn Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.65» in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7561. Zagreb štv. 39.011, Praga-IJunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2lJ93 Telefoni uredništva: daevna slnžba 20M — sočna 2996, 2994 in 205« Izhaja vsak daa zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku V znamenja kljukastega križa Nemčija na razpotju, ob zgodovinskem mejniku? Morda še večl Morda je že zapustila križišče, ob katerem sta stali dve znamenji, na enem angel miru z oljkovo vejico nad Nemčijo in Evropo, ozna-njevalec potrpljenja, samopremagovanja in prijateljskih pogajanj ter sprave z nekdanjimi nasprotniki, na drugem spačeni križ, Hackenkreuz, tajin-stven znak, ki s svojimi razkoračenimi zobci združuje vse strasti, ki sta jih vžgala v nemškem narodu zgubljena vojna, revolucija in gospodarska kriza z brezposelnostjo, in ki naj slednjič prekipijo v plamen maščevanja na znotraj in na zunaj. Ali maršal Hindenburg Nemčije ne vodi že po poti Hackenkreuza ob opojnih zvokih Viljemove — »Deutschland tiber allesl« Bržkone ze stari vojskovodja niti ne zaveda, kje se točno država nahaja s svojimi močmi in ni pravočasno premeril daljave. Nočemo mu namreč očitati, da bi zavestno in premišljeno zapeljal Nemčijo na to pot. Kot dober Nemec si morda nikdar ni želel današnjega stanja, niti takrat ne, ko je odslovil parlamentarnega kanclerja dr. Briininga, postavil na njegovo mesto predstavnika »Herrenkluba« von Papena, in tako začel dobo predsedstvenih vlad, ki se utegne zaključiti s pravo katastrofo. Morda je še danes odločen pristaš ustave, morda je hotel Hitlerju samo dati priložnost, da se prepriča, da je lažje kritizirati v opoziciji kakor vladati v tej gospodarski krizi, morda ima namen nekdanjega avstrijskega majorja, do katerega ni kazal nikdar posebnih simpatij, tudi odsloviti, če bi ta skušal polastiti se vse oblasti preko ustave. Toda po dobrih namenih se državniška sposobnost ne sodi, pač pa po delu in njegovih sadovih. V Berlinu teče kri. Več kakor vsa teoretična razglabljanja o upravičenosti imenovanja sedanje vlade in vse kombinacije o njenih namenih in o bodočem političnem razvoju v Nemčiji pove dejstvo, da so pri zasledovanju komunistov sodelovale Hitlerjeve napadalne čete z berlinsko policijo in da so SA (Sturmabteilungen) izvršile v stanovanjih komunistov hišne preiskave na lastno pest. Hitlerjeve čete si torej prisvajajo oblast državnih organov. Hitler je kancler, načelnik nemške vlade, tribun, ki je obljubljal svojim vročim pristašem vso oblast, ko pride sam na vlado, kdo se upa torej zdaj zapreti pot njegovi milici z ustavnimi paragrafi, ko se sama že čuti sestavnega činitelja oblasti? Pri vseh pOg^anjih, ki jih je doslej imel Hitler za vstop v vlado bodisi s Papenom, Schleicber-jem ali tudi z dr. Briiningom, je vselej zahteval, da se njegove napadalne čete podržavijo. Hitler oči-vidno hodi po poti'svojega mojstra Mussolinija, ki se je začutil absolutno varnega na krmilu države, ko mu je kralj podpisal dekret o priznanju fašistične milice. Malo verjetno je, da bo maršal Hindenburg podpisal svoje ime na podobno listino. Toda nevarnost je velika, da se Hitlerjeve čete po berlinskem zgledu polastijo oblasti »javnega organa« via facti in se pričnejo identificirati z državo. In v tistem trenutku bi bil državni udar v Nemčiji izvršen I Če si general Schleicher ohrani dosedanji vpliv v Reichswehru, potem bo prav ta prekrižala Hitlerjeve načrte; Schleicher je namreč postal po svojem padcu neizprosen Hitlerjev nasprotnik, ker ga je la zrušil s pomočjo Papena v trenutku, ko se je pripravljal, da »Fuhrerju« pripravi z novimi volitvami novo ponižanje in ga definitivno ukloni. — Vprašanje je seveda, ali ne bo armade okužil na-rodnosocialistični duh, ki ga bo Hitler kot kancler toliko laže širil v njej po svojih častnikih. »Tretjemu cesarstvu« stoji nasproti še ustava sama, za katero utegne biti še vedno Hindenburg, gotovo pa mase krščansko-socialnega in socialističnega delavstva; verjetno je, da se temu pridružijo tudi komunisti. Pod udarci Hackenkreuza se namreč obe marksistični stranki zadnje dni približujeta. Mimogrede bodi omenjeno, da so prav komunisti pomagali Hitlerju do oblasti, ko so napovedali nezaupnico kanclerju Schleicherju v parlamentu in da bi mogel Hitler vreči generalovo vlado edino z njihovo pomočjo. Ali si komunisti res tako želijo fašističnega režima, misleč, da bi ta pometel z vsemi zmernimi strankami, predvsem tudi s socialistično, in da se bodo po zatretju vse svobode edino oni pod skorjo pripravljali na končno žetev? Hitlerju bo v najkrajšem času dana priložnost, da razgrne svoje karte. Ker je malo verjetno, da bi centrum podpiral tako reakcijonarno vlado in si pred zgodovino naložil odgovornost, da je samo in-direktno pripomogel do uvedbe fašističnega režima, bo nova vlada ostala pred parlamentom v manjšini. Centrum sam ne odklanja sodelovanja s Hitlerjem v koalicijski vladi, toda vedno pod takimi pogoji, ki izključujejo možnost državnega udara; sedanji kabinet pa je bil sestavljen več ali manj za njegovim hrbtom, zato nima centrum nikakega jamstva, da bo ustavo tudi spoštoval. Kaj torej če bo centrum glasoval proti Hitlerju? Ali bo Hindenburg dal Hitlerju pooblastilo za razpust državnega zbora, ki ga ni hotel dati Schleicherju? Ali Hitler jamči za svobodne volitve? Ali ne bodo prav volitve dale povod za uvedbo narodnosocialističnega terorja? Ali bo še Hindenburg s takšno lahkoto odslovil Hitlerja kakor Schleicherja? Vsa ta vprašanja postavlja imenovanje Hitlerja za kanclerja. General Schleicher je, oprt na Reichs-wehr in na svoj socialni program, dajal brezdvom-no več jamstva za normalnejši razvoj dogodkov kakor ga bo mogel dati Hitler pod iluzorično kontrolo baronov in reakcijonarcev kakor je kak Hu-genberg. Čemu potem ta nova izvenparlamentarna rešitev krize? Poznavalci razmer jo predpisujejo žtnhfi. pn sorodstvu, preteklosti in premoženju, ki zapleta Hindenburea v svoie mreže in ki sedaj ko- Rešitev, ki ni rešitev Francija ima tretjo vlado radikalov - odvisnih od Leona Bluma Chautemps, bivši ministrski predsednik, sedaj minister za notranje zadeve v Daladierovi vladi. Chautemps je ena najvplivnejših oseb v novem kabinetu. Pariz, 31. januarja. Ko je bil predsednik francoske republike g. Lebrun te dni postavljen pred nalogo, da pa demt-»iji Paul-Boucoura najde drugega politika, ki bi mu poveril sestavo nove vlade, se je nahajal pred zelo težko odločitvijo, tem bolj. ker g. Lebrun osebno nikakor preveč ne simpatizira s svobodomiselnim kartelom. Ta kartel, ki predstavlja zvezo med malim in srednjim liberalnim meščanstvom ali tako zvanimi radikali in med socialističnim proletarija-tom. izgublja čedalje bolj tla v francoski javnosti. Ljudstvo vedno glasneje zahteva vlade, ki bi zdru-ževala vse pozitivne narodne site to se pravi,' vse stranke, katere želijo urejenih financ, notranjega miru in reda, zaščite predvsem za srednjega in malega človeka, izključ.ivši socialiste, s kojih programom se povprečni francoski človek absolutno ne more sprijazniti, ker je nasprotnik proletarizacije in vsakršnih kolektivističnih eksperimentov. Herriotova radikalna stranka se je s svojim poizkusom, da bi vladala skupaj s socialisti ali pa vsaj z njihovo toleranco, obsovražila, tembolj, ker so se socialisti izkazali za zaveznike, kt so vsak hip pripravljeni odpovedati svojo zvestobo. Potem ko je njihovo protiglasovanjc prisililo k oir stopo Herriota. je po enomesečni vladi padel tinti njegov naslednik Paul-Boncour, ker so ga socialisti hoteli prisiliti, da bi sprejel' finančni program v njihovem smislu. Za predsednika republike je lo rej nastalo vprašanje, ali naj se vlada zopei poveri levičarjem ali pa naj se začne čisto nova politika. Radikaien preobrat zaenkrat še ni motfoč kor bi bile sicer potrebne nove volitve, kar pa ne dovoljujejo razmere, ki zahtevajo čimprejšnjo rešitev državnega proračuna. Na deželi ima levičarski blok še vedno močne korenine in zato pač ni prr ostalo drugega, kakor da se vlada poveri bivšemu predsedniku radikalne stranke Daladieru. ki nživa veliko avtoriteto in je vse drugače energičen. ne Francija zatekla, ako bo Daladior doživel brodolom, k uradniško strokovn:aški vladi ki bi ji načeloval senator, najbrže Caillaux, in ki bi vladala z izrednimi pooblastili ali pa z ukazi, kakor to predvideva ustava, in ki bi finančni načrt uveljavila več ali manj avtoritativno s podporo vseh meščanskih strank brez izjeme. Medtem pa gre po vsej Franciji veliko ljudsko gibanje zlasti malih in srednjih slojev, kmetov, trgovcev in bivših bojevnikov, ki prirejajo povsod shode, na katerih se vehementuo napada levica, se zahteva konec lovičarske strankarske diktature, se žigosa rop in kraja državnega denarja ter korupcija in zahteva finančna enakopravnost vseh pred zakonom in konec finančnim privilegijem gotovih skupin. Vidimo torej, da se tudi v Franciji zbirajo množice, na eni strani v okrilju skrajne desnice, na drugi jk» v okrilju ekstremistov skrajne levice. Zmagala bo po vsej priliki dcsnica. nna JOHN G ALSW O R T H Y Kulturno življenje človeštva bo bridko zadela vest, da je dne 31. januarja leta 1933 umrl znameniti angleški pisatelj in eden naibolj vidnih borcev človeškega duha John Galsworthy. Z njim lega v grob ne samo velik umetnik, temveč tudi človek, ki je doživljal in oznanjal globoka etična načela, veljavna za človeka, ki ni žival, temveč bitje s pravicami in dolž-nosLmi. Galsworthy, ki je lani dobil najvišje svetovno priznanje v literarnem življenju, namreč Noblovo nagrado, se je rodil 14. avgusta 1867 kot odvetnikov sin v Coombe v angleški grofiji Sur-rey. Njegova rodbina je bila starega angleškega patricijskega izvora, gmotno prav trdna, kar je imelo na njegov življenjski potek odločilen vpliv. V tem je tudi iskati vzroka čudoviti mirnosti in harmoničnosti v vsem njegovem delu, ker sc mu ni bilo nikoli treba boriti z materialnimi skrbmi. Po vseučiliških študijah je mnogo sveta prepotoval, tako po Evropi, Rusiji, Ameriki in celo Avstraliji. Z literarnim delom je pričel že v 40 letu in od tedaj se je pričel njegov .nagli vzdig, čeprav s prvimi romani in črticami ni imel mnogo uspeha. Zaslovel je najprej po svojem socialno satiričnem romanu »Farizejski otok«, v katerem si je temeljito privoščil navidezno moralo in lainjivi angleški puritanski altruizem. Prodrl pa je končno leta 1906, ko je izdal roman -»Bogati mož«, ki pomanja pričetek .njegovega življenjskega dela cikla »For-syte Saga«. S tem je ustvaril epos angleške družbe m še več: epos velikega obzorja, ki ga ta angleška družba premore. Njegova najbolj znana dela so dalje »Beli opičjak«, »Srebrna žlica«, vojni roman »Svetnik« in »Bratje sveta«. Manj sreče je imel Galsworthy z dramami, le ena sama je uspela, »Stavka«, ki je bila pred leti z uspehom uprizorjena tudi v Ljubljani. Galsworthyevo delo preveva neka trpka re-signacija in neko razočaranje nad srečo človeštva. Iz njega diha atavistični vonj stare keltske pasi-vistične vere in dvom v svobodo človeške volje. Zato se Galsworthy — kljub »Stavki« — nikoli ni povzpel do temeljitega obračunovalca z družbo, temveč se je vedno omejeval le na trpko konsta-tacijo stvari, kakor so, ne da bi mogel verjeti v spreminljivost razmer. Verjel je le, da se na svetu nikdar ne more kaj velikega spremeniti in če se kaj spremeni, je lo možno le v enem samem življenju posameznega človeka. Zato je psihološka analiza njegovih ljudi in junakov podčrtana z vero v človeka in z dvomom v človeštvo. Čudovit mojster pa je v podajanju. Njegov slog je omamliiv, zgradKa njegove proze skrbna, čista in prosojna. Zalo je bil Galsworthy na nemirnem, po harmoničnem umetniškem užitku hrepenečem evropskem kontinentu morda še bolj priljubljen, kakor v svoji domovini, klasični deželi mirnih živcev. Glasnik in izpove-dovalec te angleške nastrojenosti ter severne, le nalahko nakazane sentimentalnosti je bil Gals-worthy. Svet se lani ni začudil, ko je zvedel, da je postal Noblov laureat Ga!sworthy. Že prej je napisal v ciklu »Forsyte Sage« roman »Labodji spev«, Noblova nagrada pa je bila zadnji njegov labodji spev, zadnje priznanje, ki mu ga je mogel svet dati. Niti v Stockholm Glasworthy že ni mogel več, da bi osebno prisostvoval počastitvi, zadržala ga ie bolezen, ki ga je tudi umorila. Na Slovence je imel Galsworthy, kot vsak veliki človeški duh mnogo vplivov. Naše čitajoče občinstvo ga dobro pozna. Oton Župančič je pre-. vedel njegov roman »Temni cvet«, drama pa je i uprizorila njegovo »Stavko«. Galsworthy je bil ! predsednik PEN-kluba v Angliji in s tem najbolj ' viden angleški literat. Mnogi slovenski književniki, ki so se udeležili kongresa PENa, so ga osebno poznali. Kulturne vezi se pretakajo iz enega naroda v drugega, izguba enega naroda je obenem tudi izguba drugega. Z angleškim narodom je izgubil Galsworthya ves svet, s svetom tudi mi Slovenci. C. K- Japonska izstopi iz ZN? London. 31. jan. ž. Iz Tokia javljajo, da so na soji japonske vlade proučevali zadeva glede izstopa Japonske iz Zveze narodov. Po tej seji ministri niso hoteli dati nobenih izjav in tudi uradno poročilo ni izšlo. Minister zunanjih poslov Ušida jc izjavil, da Japonska stoji pred važnimi dogodki in da bo sklep, ki ga bo napravila vlada prihodnje dni velikega pomena. Splošno mislijo, da bo Japonska izstopila iz Zveze narodov. Prometni širajh na Irskem Bel f as t, 31. jan. AA. Davi o polnoči se je začela železničarsk« stavka, ki zbuja v prizadetih krogih veliko vznemirjenje. Oblasti kljub temu upajo, da bodo mogle vsaj v Zelo omejenem obsegu vzdrževati promet. Obstoji bojazen, dn se ne bi tudi i/prevodniki avtobusov, ki so člani železničarske zveze, izrekli solidarne s stavkujočimi. Ker se precejšen del prometa vrši z avtobusi, bi utegnilo priti do gospodarske katastrofe, če bi se stavki pridružili še j>.vtnhini Nov izbruh revolucije v Španiji Madrid. 81. jan. ž. V vsej Španiji je včeraj prišlo Ao ponovnih hudih izgredov. V l-aiiori v pokrajini Burgos je po nekem socialističnem zlmrovanju prišlo do hudih spojiadov med desničarskimi elementi in policijo, kjer so bili trije ustreljeni. Na madridski univerzi je prišlo tudi do hudih spopadov med akademiki in policijo. V rudarskem področju v Asturiji bodo rudarski delavci proglasili ia fi. februar splošno stavko. V Andaluziji kmetje nadaljujejo * odvzemanjem zemlje veleposestnikom. Vlada je »javila, d« bodo pri tej agrarni reformi vzeti vsi v obzir. Upor nizozemskih pomorščahot Batavia, 31. jan. AA. Na treh nizo/.enisKiri vojnih ladjah, zasidranih v vojni Inki Soera-iNija, so se mornarji uprli. Oficirji so upornike le s težavo obvladali. 40 upornikov so zaprli. Upor je i tasta 1 zaradi znižanju pl« pn Iseilnik državnega zbora GiJriug, ki jo tudi vstopil v kabinet, še nadalje obdržal predsedstvo državnega zbora. Vojno ministrstvo pa odločno de-nuMilira govorice, da bi bil d emisij oni ral šef voj-TK-g:-. vod.stva general Hammerstein. mimo, so sc odpirala okna in so prebivalci hiš glasno grozili narodnim socialistom. Ko sta padli obe žrtvi, so z obeh strani streljali kar na slepo. Pri tem sta bila dva komunista hud-- ranjena. Poleg prej omenjenih 15 komunistov je bilo v Berlinu na raznih drugih krajih aretiranih še 45 oseb. V Spandauu pri Berlinu je ludi prišlo do streljanja med komunisti iu narodnimi socialisti. Tam sta bila liudo ranjena dva komunista. Tudi v Ilolle so divjo streljali in se klali z noži med seboj, 'ludi tam je bilo več komunistov' hudo ranjenih. Angleži optimisti London, 31. januarja, ž. Ves tisk posvečuje veliko pozornost dogodkom v Nemčiji v zvezi 7. imenovanjem Adolfa Hitlerja za državnega kanclerja in sestavo nove vlade. Najprejc so politični krogi bili precej vznemirjeni, potem pa so sc pomirili, pred vseni radi tega, ker sta v novi vladi ostala zunanji minister von Ncu-rath in finančni minister Schvverin-Crossigk. »Times« mislijo, da predstavlja nova vlada poizkus, da se velika izkustva konservativnih nemških nacionalistov izenačijo ■/, navdušenjem in psilio narodno-socialističnih mas". Liberalni sNevv Clironiclc« smatra, da jc Hitlerjevo imenovanje dobra stvar, ker bo sedaj lahko pokazal, kiij zna, medtem ko jc prejo mctnl vsaki vladi polena pod noge. Konservativna sMorning Post« smatra, da je sedanja vlada bolj stabilna od vseli dosedanjih in tudi od prejšnjih takozvani h parlamentarnih vlad. sDaily Telegraph« in Dnilv Herald« sta precej pesimistična. Zanimivo je, da so vsi berlinski dopisniki precej optimistični in zatrjujejo, da ni nevarnosti za meščansko vojno. Značilno jo tudi pisanje socialističnega Dailv Hcralda«, ki jc prav za prav pesimist in ne veruje v socialistično solidarnost Ilitler-Papenovc vlade, vendar pa v istem članku naglasa svoje zadovoljstvo, ker jc ostal von Neurntli v zunanjem ministrstvu, kar pomeni garancijo zn dobre odnošuje med Anglijo in Nemčijo. AVashington, 31. jan. ž. C) priliki sestave nove nemške vlade jc dal senator Borah časnikarjem to-le izjavo: Kombinacija Hindenburg-llitirr. bo brc/, dvoma pokazala, da jc boljša Lc Journal«: Hitler bo kmalu odkril, da I je tarpejskn skala blizu Kapitala. »Erc Nou-velle«: Dogodki v Nemčiji ne pomenijo nič do-1 breg«. iOeuvrc«: Zdaj so začenja neizvestnost l Nemčije. Evrope in miru. Figuro«: Hitlerjev kabinet je vžigalnu vrven v sodu smodnika. Krvavi spopadi Berlin. 31. jan. Ig. Proslava nairodno-socialislič-ii r> zmage o priliki imenovanja Hitlerja za držav-iitgn kanclerja žal ni ostala brez krvavih posledic. V ClrarlollPiilmrgu je okoli polnoči korakala po Willielinstrasse četa narodnih socialistov, na katero streljali komunisti, tako da sta liiln ustreljena dva voditelja narodno-socialističnih napadalnih oddelkov in en policijski stražnik. Takoj nato so preiskali vse hiše v tamkajšnji okolici in aretirali 15 komunistov. Ko .so korakali narodni socialisti 6urni delovnih v Amerike? New York, 31. januarja, Ig. Delovni odbor poslanske zbornice je sklenil, da se uvede šesturni delovni čas in petdnevni delovni teden. Predlog mora potrditi še plenum poslanske zbornice in senata. Madjarska rešuje svoje finance z novimi davki Budimpešta, 31. januarja, tg. Finančni minister Imredy je na današnji seji poslanske zbornice napovedal važne finančne koraKe niadjarske vlade, Narodni dohodki so se od 15 milijard leta 1928 znižali na komaj 3 milijarde leta 1931, in jih je treba zopet zvišati z večjo produkcijo. Na inozemsko pomoč Madjarske ne more računati. Intlacija ali deflacija bi to zlo samo še povečala. Minister je napovedal, da se bodo uvedli razni novi davki, lako na električne žarnice, radio-aparate, da se bo zvišala carina na sladkor, kavo, čaj itd. od 50% na 100%. Davek na tovorne avtomobile sc bo podvojil, davek na hišne najemnine se bo zvišal za 20%, dohodnina pa od 30—60%. Doklnde za društveni davek se bodo zvišale od 25—60%, davek za preskrbo invalidov pa za 100%. Minister namerava pri plačali in pokojninah uradnikov prihraniti 7 milijonov. Znižanje uradniških plač bo /n-TŠalo 3—7%. kar na ho samo začasna odredba. Minister upa, da bo prihodnji državni proračun popolnoma izravnan. Mnrbor, 31. januarja. Ob otvoritvi današnje seje občinskega svetu jc poročal mestni načelnik o dosedanjih uspelim pomožno akcije, o katerih smo že mi svoječasnb obširno poročali. Sporočil jc, da podpira pomožna akcija na mariborskem področju 1067 družin s skupno 3201 člani. Poleg tega ima zaposlenih 152 oseb pri javnih delili, velikemu številu reve že v pa daje dnevno kosilo in večerjo, jili preskrbuje z obleko in obutvijo ter jim plačuje tudi stanovanja. Nadalje izdaja tudi nakaznice za živila, ki jili vnoveuicta trgovca Murko in Novak po režijskih cenah. Nato je prešel občinski svet na proračun. Poročilo o proračunu je podal referent finančnega odseka, mestni svetnik Sabothy. Obširno jc zajel sedanje finančno vprašanje mariborske mestne občine ter stavil propozicije za gospodarsko življenje v tekočem letu(ua< podlagi novega proračuna. Po njegovih izvajanjih so se zaključili občinski računi lani zelo ugodno. Računski zaključek za lansko leto izkazuje ob koncu leta 826.000 Din prebitka, ki ga še ni v blagajni, pač pa v zaostankih. Zanimivo je razmerje med izdatki in prihranki glede prekoračitve, ki je v razmerju 1 :4 v prid prihrankov. Pri dohodkih jc zanimivo, da so nekateri proti pričakovanju padli, drugi pa zopet narasli. Tako je vrgla trošarina 60.000 Din manj, kakor jc bilo proračnnjcno, tehtnina pa je zato presegla proračun za 50.000 Din. Presežek izkazuje tudi trošarina na vino, prirastknrina, manjši dohodek pa trošarina na žganje in pivo ter pasji davek. Vse te postavke so bile v proračunu mnogo višje. Občinski dolgovi so se ob koncu I. 1932 znižali za 3,797.0(10 Din. Anuitete in obveznosti so sc v preteklem letu v redit odplačevale, razen pri Mestni hranilnici, kjer so bile plačane samo obresti. Novi proračun za lekoče leto je sestavljen na podlagi izkušenj lanskega leta. Je približno isti kakor lani in v vsakem oziru vpošteva predpise banske uprave in ministrstva o sestavi občinskih proračunov. V največji meri je vpoštevano vprašanje varčevanja. V novem proračunu so črtane vse investicije, razen najnujnejših, in sicer pol milijona dinarjev za minimalni program, povečanje vodovoda ter nekatere spremembe pri mestni plinarni, avtobusnem podjetju in pogrebnem zavodu. Novi proračun pa vsebuje tudi nekatere nenormalne investicije, in sicer poi milijona dinarjev za vzdrževanje državnega mostu in četrt milijona dinarjev za regulacijo Pobre-ške ceste in nakup Torkove hiše. Osebnih izdatkov ni bilo treba reducirati in sc jc pri tem vpoštovnlo težko gospodarsko stanje celotnega mesta kakor tudi občinskih liastavljclicev, dasi znašajo osebni izdatki 17% celotnega proračuna in so razmeroma precej visoki. Mestna podjetja niso več v skupnem proračunu ter imajo svoje laslne proračune. Davki ostanejo v bodoče v splošnem isti kot lani z izjemo, da so ktiluk popolnoma odpravi, pasji davek pa se zniža za 150.000 Din. Primanjkljaj se bo kril s 45% doklado na državne davke kakor lani. Referent je nato predlagal sprejetje nekaterih specialnih sklepov, ki naj so v novem proračunu vpoštevajo in izvedejo. Tako naj so izvrši revizija trošarine, dalje naj se spremeni tržni red na trgu, uvede naj se oglednimi na mesne izdelke, ki so koljejo izven mesta. Pokojninski fond za mestno delavce, ki tvori za občino občutno breme ter bo letos sredi leta izčrpan, naj se uredi lako, da ne bo več obremenjeval občine. Iz proračunskega prebitka iz lanskega leta naj se izplača 90.000 Din Mestni hranilnici na račun vojnih posojil. V siromašni sklad naj so votira 30.000 Din. Magdalenskemu olepševalnemu društvu naj se dotacija zviša. Končno je občinski svet odločiio zavrnil nekatere neumestne napade raznih korporacij in društev na mestno gospodarstvo, ki bazirajo na netočnih in nepravilnih podatkih ter radi lega niso stvarni. Istolako je zavrnil ton nekaterih društev, ki so ga uporabljala v svojih vlogah na naslov mariborskega občinskega sveta. Po referatu svetnika Sabothyjn jc bda otvor- jena splošna debata, v kateri jo pa govoril lc obe. svetnik Po,te.jan. Proračun se mu zdi v glavnem dober, ni pa dobro po njegovem mnenju, da ne vsebuje nobenih inve-slicij, kar se bo gotovo poznalo v splošnem gospodarskem slaiiju mariborskega mesta. Velik deficit mestne plinarne, ki zmasa dnevno 1000 Din, ter nastaja radi starih d efektnih naprav, je treba nemu-| doma urediti z modernizacijo tega podjetja ter na-! jeli v la namen žc odobreno posojilo 2,500.000 Din. Predlog hišnih posestnikov, da plinarno mestna občina proda, je bil zavrnjen kot neumesten. Avtobusno podjetje izkazuje stalno izgubo in jo ludi v tmoč laiki, izvežbani v katoliških prosvetnih društvih. Jezik se je poučeval po domovih, od hiše do hiše, za zapitimi vraitmi, s stražami pred vhodom, da jih ne zasači j>o>l'icija. Upravne oblasti so udarjale brez usmiljenja. Če mali uči otroka je bo šola. je zakon kršen im znova so padale denarne kazni. Nad eno miljardo mark (15 miljard Din) so plačali duhovniki in posebno da-me-učiteljiice zaradi tajnega poučevanja poljščine. Težak zakon, še težji, ker ga je zločinsko zlorabljala brezvestna uprava. Najtežji udarec je prišel z zakonom naseljevanja. Niikdo ni smel izven obljudenih krajev (mest, trgov, vasi) gradili doma (hiše) brez dovoljenja politične oblasti. Poljakom se dovoljenje nI dalo, da bi se preprečilo njihovo razširjanje in da bi se olajševala kolonizacija potom nemških priseljencev. To je bil najsilnejši udarec in vojna je prišla ob pravem času. sicer bi bil ta zakon poljski živelj zadušil. Našemu advokatu in poslancu se tresejo glava in roke, kadar pripoveduje o tem zakonu im o obupu, ki ga je zanesel med ljudstvo. Huda stiskalnica je bila pruska cenzura. S svojim § 130 kaz. zak. je smela prepovedati vse. »kar vzbuja nezadovoljnost državljanov drug proti drugemu«. No. sedaj pa vzemite brezvestne poli-tične organe in dajte jim ta paragraf v roke! Z njim se lahko zatre vse! Zatre s*1 biskanie časopisja, pisanje o poljski zgodovini, kulturi, samobitnosti. zatrejo se poljska literarna dela in celo poljska upodabljajoča umetnost ker vedno je bilo lahko najti kakšnega Nemca, ki se je zgražal, če je videl natisnjeno poljsko besedo! In politične oblasti so 9e z velikim sadizmom posluževale tega sredstva! Vkovan, stisnjen med te štiri hude zakone, ki so na z.unaj napravljali vtis liberalnosti, a so se v rokah politične uprave spremenili v valpetske biče in v mnčeniške stroje, je poljski živelj delal, trpel, upal in čakal osvobojenja. Dr. Chrzanovvski je povedal še mnogo zanimivega o načinu, kako so skušali te zakone obiti, kako so iznašli hišice na kolesih proti naselitvenem zakonu, in potujoče tabore za politična predavanja. »Toda vse to, ves ta način obrambe bi bil ostal brez uspeha, da ni bilo katoliške Cerkve, ki je sistematično razpredla svoje organizacije, zgradila mogočno stavbo narodne prosvete, ki jo je naslonila ob nepremagljiv zid gospodarskih zavodov. Vse bi bilo zastonj, to povejte v Vašem časopisu, če se zanimate za boje naše prošlosti. Mi ne gledamo radi nazaj. Mi gledamo sedaj naprej in pričakujemo od mladih, da bodo gradili, dokončali to, kar smo mi začeli. Naprej gledati, vedno mlad biti, zapuščine ne zapravljati, to je naš testament mlademu rodu.« Te besede je govoril za mano, ko sem stopal po stopnicah in jedva še slišal topel pozdrav na vse Slovence. K. š Seli zobje: Ch I o rod on t f Pire Sofija Tržič, 31. januarja. Snoči je umrla v Tržiču gdč. Pire Zofija, katera je s svojim skromnim in požrtvovalnim življenjem, delovanjem in zgledom storila veliko dobrega za katoliško zavest v Tržiču. Rodila se je 4. maja 1847 v Kranju slovečemu zdravniku Tomažu. V detinskih letih je pa prišla e očetom že v Tržič in obiskovala je tržiško šolo Jr Metih 1854—1859. Poučeval jo je učitelj in cer-kvenik Jakob Peharc, ki je mnogo let zelo uspeS-no navajal mlade Tržičane k učenju in lepemu življenju. Ljubezen do šole je pokojna gdč. vedno ohranila. In postala je s šolo še bolj zvezana, ko je bila od leta 1875 do leta 1881 prva učiteljica za ročna dela na tržiški osnovni šoli. Marsikatera tržiška mati še sedaj razkazuje svojim otrokom, kaj se je naučila pri pokojni gospodični, ki je bila tudi že tedaj jako spretna in iznajdljiva. Iz Tržiča se je preselila za nekaj časa v Kamnik, Idrijo in Ljubljano, kjer je pri svojih sorodnikih živela le za Boga in za bližnjega. Glavno njeno delo se je pa pričelo, ko se je vrnila zopet v Tržič. Z nemalimi težavami in z veliko previdnostjo se je leta 1898 zavzemala za ustanovitev dekliške Marijine družbe. Tedanji tržiški g. kaplan Ignacij N a d r a h je moral biti v začetku tihi voditelj, ko so prihajale dobrim dekletom ovire celo od tam, kjer bi morale najti le oporo. Gdč. Zofija je vztrajala, Marijina družba je bila ustanovljena in z njo je prisijala nova go-reči»st in navdušenje za čast božjo in versko življenje v Tržiču. Postala je prva prednica družbe in jo je kot prednica negovala do leta 1920, ko jo je onemoglost priklenila na dom. Še danes so starejšim članicam v vednem spominu dekliški večeri in razni dramatični nastopi, ki jih je vodila pokojna gospodična. Vztrajno je orala na ta način ledino katoliške izobrazbe v Tržiču. Koliko navodil za lepo življenje je vsejala v dekliške vrste s stalno zvezo z dekleti, to je zaznamovano samo pri Bogu. Dobrih 12 let je bila priklenjena na dom, skoraj eno leto je ležala v bolniški postelji in zadnji čas silno trpela, a z vdanostjo v voljo božjo je vsa ta leta samo molila, čitala verske liste in številne obiskovalke je še vedno navajala k vsemu lepemu in dobremu. S posebnim veseljem je lani obhajala 60 letnico vstopa v tretji red sv. Frančiška, zbirala je stalno razne predmete za misijone in molitev za svetega očeta, škofe in duhovnike je bila njena srčna zadeva. Včasih je pokojna izdelovala suhe šopke za cerkve, poroke in za mrliški nakit. Ko jo bomo Iutri popoldne ob polpetih spremljali na naše po-topali&če, ji bomo pa najlepšo cvetko vsadili na grob, če njeno zgledno življenje posnemamo. Blaga duša, počivaj v Bogu! Pred tremi sodniki Ljubljana, 31. januarja. Pred malim senatom so se danes obravnavale manjše stvari, po večini samo javna nasilja. Bila je tajna razprava proti dvema iz šenčurške občine, ki sla bila obtožena zločinstva po členu 3, oziroma prestopka po členu 4 zakona o javni varnosti in redu v državi. Pred sodnike je prišel možakar, 60 letni Jože Martinjak in njegov soobtoženec, mi-■ar 42 letni Janez Svetelj. Oba sta bila obtožena omenjenega zločinstva, prvi, češ, da je razširjal neke letake, nasprotne ureditvi države, in drugi, da je te letake prečital. Razprava je bila tajna. Sodba pa je bila javno razglašena in se je glasila, da je Janez Svetelj obsojen na tri mesece strogega zapora .toda pogojno za dve leti. Prvi obtoženec. Jože Martinjak, star očamec, pa je bil obtožbe oproščen. Oba klijenta je zagovarjal odvetnik dr. Juro Adlešič. Kaj se pravi fantovska šala. je izkusil Jane® P., zidar iz ljubljanske okolice. Malo nahujskan, malo iz nagajivosti je po neki veselici kmečki voz tako pokvaril, da je na zadnjih kolesih na eni strani vzel kupico in osnik. To bi bila nevarnost za življenje 15 oseb. ki iih ie vozil ©oaneje neki voznik proti Katoličani v Jugoslaviji Ljubljana, 31. jan. Zanimivo je vedeti natančno število katoličanov v Jugoslaviji. Po uradni cerkveni statistiki, ki je izšla leta 1932, imamo katoličani v Jugoslaviji 20 škofij z 5,007.212 katoličani. Navedli bomo statistiko po velikosti škofij: Največja škofija v Jugoslaviji je zagrebška, katera šteje 1,061.668 katoličanov. Nadškof je dr. B a u e r ima pod seboj 375 župnij. Druga največja škofija v Jugoslaviji je mariborska s škofom dr. Andrejem K a r 1 i n o m in pomožnim škofom dr. Ivanom T o m a ž i č e m. Lavantinska škofija šteje 612.556 katoličanov v 259 župnijah. Na tretjem mestu stoji ljubljanska škofija s škofom dr. Gregorjem Rozmanom na čelu. Šteje 516.132 katoličanov v 272 župnijah. Na četrtem mestu je apostolska administracija v Subotici s škofom dr. B u d a n o v i č e m na čelu. Šteje 482.943 katoličanov, ki so razdeljeni v 93 župnij. Naslednja škofija je djakovska s škofom dr. Antonom Akšamovičem na čelu. Ta škofija šteje 407.544 rimskih katoličanov ter 7658 katol. vzhodnega obreda, skupno torej 415.212 katoličanov v 121 župnijah. Po velikosti šesta je senjsko-modruška škofija, ki jo vodi škof dr. Starčevič. Šteje 325.000 katoličanov v 111 župnijah. Sledi vrlibosanska nadškofija v Sarajevu z nadškofom dr. Ivanom Šari če m. Šteje 237.0(10 katoličanov v 100 župnijah. šiheniška škofija, katero vodi škof dr. Jero-nim Mileta. šteje 250.0T0 duš v 160 župnijah. Splitsko-makarsko škofijo vodi škof dr. Kvi-rin B o n e f a č i č. Škofija šteje 235.227 katoličanov v 145 župnijah. Deseta po velikosti je apostolska administra-tura v Velikem Bečkereku, katero opravlja bel-grajski nadškof dr. Rafael Rodič. Šteje 200.000 katoličanov v 63 župnijah. Mostarska škofija s škofom o. Alojzijem M i -š i č e m na čelu, šteje 156.456 katoličanov v 60 fara. Škofijo v Hatijaluki vodi škof o. Josip G a kič. Škofija šteje 115.844 katoličanov v 48 župnijah. Dubrovniška škofija (škof dr. Josip Care-v i č) šteje 68.000 duš in obsega 57 župnij. Na 14. mestu je belgrajska škofija, ki jo vodi nadškof o. Rafael Rodič. Ta nadškofija šteje 66 tisoč katoličanov, ki so razdeljeni na 10 župnij. Hvarska škofija s škofom dr. Mihovilom Pu-š i č e ni, šteje 64.929 katoličanov v 45 župnijah. Na 16. mestu je križevačka škofija, v katero spadajo po večini vsi katoličani vzhodnega obreda (unijati). Vodi jo škof dr. Dionizij Njaradi ter šteje 60.000 duš in obsega 44 župnij. Krško škofijo vodi Slovenec, škof dr. Josip Srebrnič. Škofija šteje 30.000 katoličanov v 28 župnij; dl. V južni Srbiji je prizrenska škofija, katero vodi Slovenec, škof dr. Gnidovec. Škofija šteje 30.000 katoličanov v 17 župnijah. Po velikosti na 19. mestu je barska škofija (Črna gora) na čelu z nadškofom dr. Nikolo D o -b r e 5 i č e m , kateri nosi naslov »srbski primas«. Ta škofija šteje 28 000 katoličanov v 17 župnijah. Po velikosti na zadnjem mestu je kotorska škofija, katero vodi stari škof Franjo U c c e 1 i n i. Škofija šteje le 16.235 katoličanov in obsega le 20 župnij. Ta škofija je malo večja kakor pol ljubljanske šentpeterske fare, katera šteje 28.5A0 duš. Dosedanla in bodoča dela pri regulaciji Ljubljanice Ljubljana, 31. januarja. Problem, ki je Ljubljani najbolj pri srcu, je regulacija Ljubljanice. Ogromno zanimanje ljubljanskega prebivalstva ob prvih in vseh regulačnih delih, kai največkrat ni bil navaden »firbec«, je dokazovalo, kako zelo si želi mestno prebivalstvo povoljne rešitve tega vprašanja Sedaj, ko se bliža važni datum, namreč 21. februar, ko bo zaključena druga etapa regulacijskih povojnih del v Ljubljanici, je čas, da podamo točen pregled dosedanjih izvršenih in še nameravanih regulacijskih del. Prva regulacijska dela so se pričela že pred vojno. Načrt za regulacijo Ljubljanice je v načelih že star. Do začetka vojne so v Ljubljanici zrastli nekateri obrežni zidovi od mostu sv. Petra do Cankarjevega nabrežja. Vojna pa je prekinila ta dela. Dvanajst let je trajalo, dokler se 1. 1930 regulacijska dela niso zopet pričela. V proračunskem letu 1930-1931 je regulacijska dela izvršilo podjetje ing. Dukič Dovršilo je tri-mostje pri Frančiškanih, kar je veljalo 1,057.000 Din, začasno zatvornico v Trnovem, ki je veljala 234.000 Din, obrežno zidovje pri sv. Jakobu, ki je zahtevalo 2,189.000 Din, obrežno zidovje pri sv. Petru, ki je veljalo 277.000 Din, obrežno zidovje pri čevljarskem mostu in začasni zatvornlci, ki je veljalo 293.000 Din, dalje je podjetje reguliralo Gradaščico, kar je veljalo 648.000 Din, in reguliralo Mali Graben, kar je veljalo 576.000 Din. Ta dela so bila že kolavdirana in jih je ministrstvo odobrilo Ljubljani. Sicer so j>ravočasno opazili in je bila nesreča preprečena. Obtoženec se je zagovarjal s pijanostjo in da je bil po drugih nahujskan. toda posledice je moral nositi sam. ker ga je sodišče obsodilo na tri mesece strogega zapora, pa pogojno za »tiri let«. dne 28. oktobra 1932. V proračunskem letu 1931-1932 so pričeli v Ljubljanici z izkopnimi deli, kakor je to zahteval glavni načrt, ki ga je gradbeno ministrstvo odobrilo v začetku 1. 1932. Ves izkop v Ljubljanici je bil proračunan 20,044.000 Din. Izkop v konglomeratu in tlakovanje brežin od Kodeljevega do približno Sv. Petra mostu je prevzelo podjetje »Slograd« za znesek 2,123.000 Din, kar je pomenilo 30% pocenitev v primeri s proračunom, ki je določal Din 3,034.000 Din. Podjetje »Slograd« je na ta način uredilo Ljubljanico v dolžini 1 km 70 m. Dne 21. februarja 1933 poteče rok tega podjetja. V splošnem je podjetje dela že skoro izvršilo. Za proračunsko leto 1932-1933 so določena po-globitvena dela, kakor je to določilo gradbeno ministrstvo. Ta dela je prevzela Ljubljanska gradbena družba za znesek 2,378.000 Din. kar pomeni 22% pocenitev uradnega proračuna, ki je določal znesek 3,049.000 Din. Podjetje bo poglobilo Ljubljanico in tlakovalo dno v dolžini 727 m, kar se pravi približno od Sv. Petra mostu do PogaČarjevega trga. Do sedaj je bil torej prihranjen znesek 621.000 Din. Za to je bil predložen banski upravi dodatni načrt, proračunan v iznosu 680.000 Din. Ta načrt določa poglabljanje Ljubljanice Se za nadaljnlh 180 m. Gradbeno ministrstvo zahteva za ta načrt posebno dražbo. Zn nadaljna leta so v načrtu še tri nadaljna dela, to je ozek pas 7. zgradbo trajne zatvornice pred cukrarno, kar bi veljalo 3.942.000 Din, in pa poglobitev in betoniranje rečne struge v središču i mesta do začasne zatvornice pri izlivu Gradaščice. j Proračun zn to bi znašal 4,220.000 Din. Tehnično j hi se dalo seveda oboje izvesti v enem letu, seveda, | če bi bil denar nn razpolago. V interesu Ljubljane pa je, da se čimprej izvedejo dela v središčp mesta Dr. Voiestav Mole Dr. Vojeslav Molfe, čegar predavanje »Iz poljskega slikarstva XIX. stoletja« m- vrši danes zvečer ob 6 v verandni dvorani hotelu »Uniona« v okrilju Društva prijateljev Poljske, zaključuje s tem svojo p reda val no pol j«) Jugoslaviji. Predaval je v ljudskih univerzah v Ho I g radii in Zagrebu. Obdelal je temo t 'motnost smregu Krakova«, •»Umetnost dveh poljskih kraljevskih dvorcev« in *lz poljskega slikarstva \IX. stoletja«. Zadnje predavanje ponovi sedaj v Ljubljani. Poleg drugih nam predstavi uuietnost daleč čez meje Poljske znanih slikarjev Jan« Matejke. Artura Grottgera. Jarku Malezeuskega in genilnega pisatelja in slikarja Stanishnva Wvspianskegii. Za nas je umetnost te velike [►oljske četverice tem bolj zanimiva, ker je vse-skozi glolioko narodna in po svojem j>rolmdi ■ tel jskem učinku ne zaostaja prav nič zu izrazito narodno aktivnimi kulturnimi gibanji. Vojeslav Mole je naš rojak in jc v literarni generaciji polpretekle dobe dobro znan kot pesnik zbirk »Ko so cvele rože« in »Tristia ex Siberia«. Od visokošolskih let naprej j; bil eden najinarljivejših delavcev za poljsko slovensko vzajemnost in je bil |k> vojni 'CČ let predsednik Društva prijateljev Poljska. Njegova žena lia je izborno prevedla knjigo novel Ivana Cankarja na poljski jezik, slovstveni uvod vanjo pa je napisal Vojeslav. Po vojni se je posvetil popolnoma delu za poljsko jugoslovansko vzajemnost in umetnostno zgodovinski znanosti. Vseueiliško kariero jc pričel leta 1919 na univerzi v Tomsku v Sibiriji, po vrnitvi je postal docent zn antično in bizantinsko upiet-no« t no zgodovino na univerzi v Ljubljani, leta 1924 pa je bil pozvan kot gost za eno leto v Krakov, kjer je bil že naslednje leto imenovan za rednega profesorja slovanske iimelnostne zgodovine v okvirju takrat ustanovljenega Slovanskega instituta na univerzi v Krakovu. Svoje znanstvene razprave i/, področja umetnostne zgodovine Dalmacije, klasične in prazgodovinske umenosti. umetnostne zgodovine balkanskih Slovanov in sta rok rščanske in bizantinske dobe je prioibčeval v Jahrbuchu centralne komisije za varstvo spomenikov na Dunaju, v Zborniku za umetnostno zgodovino, Starinarju, Prze-glgdu wsp61ezesny>.n, v Przeglgdu fiistorji sztuki in drugod. Glavni njegovi drli pn sta »Miniature jednog srps-kog rnkopisa iz g. 1649 sa Srsto-dnovom bug. eksarha Joana i To.pografi jom Kozme Indikoplova«, ki ga je izdala Srpska kr. akademija 1922 in llistorja sztuki stnro-chrzešciafiskiej i wrz.esnobiz.antviiskiej (Zgodovina starokrščnnske in zgodn jobizantinske umetnosti), ki je izšla I9"5t v Lvovu. Predavanje v Unionu je brez vstopnine, spremljale ga bodo slike. Ponovno vabimo vse. ki se zanimajo za likovno umetnost in slovansko kulturo. Senzaci'a „Novosti" Torkova številka zagrebških >Novosti« poroča iz Ljubljane nekaj posebnega. Leta 1919 je baje k g. Pesku, ki je tedaj izdajal v Ljubljani dnevnik »Jugoslavija«, prišel g. Legvart ter g. Peska nagovarjal, naj začne pisati za samostojno Slovenijo. Ker g. Pesek ni pristal, mu je g. Legvart ponujal kar pet milijonov za njegovo »Jugoslavijo*. Pa g. Pesek se vkljub petim milijonom ni udal. Vmes sta poseda celo dva avstrijska grofa, a vse zaman: g. Pesek je bil tTd. pač pa je pri tem izvedel od gospodov, da bo poleg samostojne Slovenije še več samitom i h držav, ki bodo pod protektoralom pa Dež« (!). (Pri »Novostih« ni spjv zacije brez papeža! Uredn.) G-oapod Legvart .je bil j »ena izmed znanih osebnosti bivše Sli? (Korošče-i ve stranke)'. — In tem odkritjem sledi primeren komentar, polit z običajno polivko. Ko človek te »senzaci je« bere. dobi vi i«, kakor da bi bil take informacije dal g. Pesek. Imamo pa vzroka dovolj prav resno dvomiti, da bi bil g. Anton Pesek dal take informacije, kakor so navedene v listu »Novosti«. Prvič je neokusno po 13 letih priobfevali stvari, katerih nihče več ne more kontrolirati, ker je g. I/egvart že davno v grobu. Drugič ni korektno priobčevnti lake senzacije v zvoni z imenom dr. Kornšca. ki k njegovim pristašem g. Legvart prav gotovo ni spadal, pač pa je bil tedaj g. Legvart posloven mož. ki je bil v ozkih trgovskih zvezah 7, odličnimi jugoslovanskimi poslovnimi ljudmi, kateri pa niso pripadali bivši SLS. Tretjič pa ugotavljamo, da nimamo nič proti objavljanju raznih senzacij, če so resnične. Ta »senzacija« »Novosti« pa dokazuje, da je resničen slovenski pregovor: »V sili hudič muhe žre.« Stangl ova koča odprta Maribor, 31. januarja. Komaj dobro leto obstoji smučarski klub Kot-I Ije-Guštanj (.prej Chištanj-Rimski vrelec), pa si je | žo postavil na krasnih smučiščih pod Uršljo goro | svojo lastno postojanko, ki bo nudila lep dom čla-I nom kluba in športnikom, ki jih bodo privabili lepi tereni, primerno zavetišče. Smučarski klub Kotlje-Guštanj, ki utira pot smuškemu športu med našo koroško mladino, se je zavedal, da si njegovi člani industrijski delavci in kmelski fantje ne morejo privoščiti planinskih domov, pa jim je zato zgradit lastno postojanko. Največ zaslug sii je pridobil za bo pač klubov neumorni tajnik Stanko Stangl. m bilo je umestno, da so našle njegove zasluge priznanje na ta način, da se je novo zavetišče iimeno valo po njem. Zadnjo nedeljo se je vršila slovesna blagoslovitev nove postojanke, ki je potekla nad vse slovesno in lepo ob obilni udeležbi smučarjev iz vse Mežiške doline in gostov iz Maribora im celo Zagreba. Blagoslovil vene obrede je izvršil vrli po-speševatelj zimskega športa, koteljski g. žm.pnik duhovni svetnik Ivan Serajn.ik, ki je izrekel po Izvršenih obredih v pomenljivem nagovoru krasne besede o lepotah in pomenu smuškega športa za zdrav in značajen narod. V lepem govoru je nazdravil klubu ob novi pridobitvi zastopnik SSK Maratona iz Maribora g. Kebrič. Vršile so se nato tekme v slalomu in smuku ter šaljiv lov na lisico, katerih 90 se udeležili Slani kluba in veliko število drugih smučarjev. do začasne zatvornice, tako dn ne bi Ljubljana zopet doživela v svojem zgornjem delu takega smra du in sramu, kakor ga je lani v svojem spodnjem delu. Zadnja faza regulacijskih del v Ljubljanici bi bila regulacija Ljubljanice v dolžini 240 mntrov od sedanje začasne zatvornice do izliva Malega grabna, kar bi veljnlo 3,383.000 Din. Vsa do sedaj š« neoddana in prav zn prav tudi finančno še noža-gotovljena dela v Ljubljanici so proračunann nn tri leta v skupnem znesku 11,545.000 Din. Za zatvornico pred cukrarno bodo specialno tvrdke predložile podrobne načrte že do 1. marca 1933. Seveda pa ostane začasna zatvornica mod Trnovem in Prulami tako dolgo, dokler ne bodo vsa dela pri regulaciji Ljubljanice zaključena. Ljubljanske vesti: Osnovno šolstvo v Ljubliani Ljubljana, 31. jan. Stanje osnovnega šolstva v Ljubljani Se vedno ni iui tisti višini, da bi moglo biti drugim slovenskim mestom in podeželskim krajem za vzor. Že leta sem smo ugotavljali slabo stanje ljubljanskega osnovnega šolstva. Toda že tudi lota in leta ni bilo v tem vprašanju v Ljubljani nobenih bistvenih sprememb in srno dejansko prav za prav Se vedno tam, kakor smo bili pred 19 leti, to je pred izbruhom svetovne vojne. Sedaj, ko ugotavljamo nekaj podatkov ljubljanskega osnovnega šolstva za konec leta 1982, moremo sicer ugotoviti tudi žalostno dejstvo, dn Število šolske mladine v Ljubljani pada, kljub temu, da število odraslega prebivalstva narašSa. Vendar pa je mladine, šoli obvezne, v Ljubljani Se vedno toliko in jo bo tudi v bodoč« vedno toliko, dn vsa srednstva, ki pouk osnovnošolske mladine pospešujejo, nikoli nc bodo zadoščala, če ostanejo v dosedanjih obsegih. Konec leta 1933 je bilo v Ljubljani 60 osnovnošolskih razredov z 52 vzporednicami na vseh 14 ljubljanskih osnovnih šolah, skupno torej 121 oddelkov. V Ljubljani je sedaj za 3 razrede manj šoli obvezne mladine kakor pred enim letom, ko je bilo 124 osnovnošolskih oddelkov. Že v tem so vidi, kako v Ljubljani trajno pada število mladine! Število uCiteljstva se v teku onega leta bistveno ni spremenilo. Na ljubljanskih šolali poučuje skupno 62 učiteljev in 117 učiteljic. Pri teni pa niso všteti učitelji, ki so dodeljeni banski npr., računovodstvu, državni vadnici in drugim ustanovam. Državna vadndca na učiteljišču v naših podatkih sploh ni upoštevana. Med učitelji je 12 katehetov. Med ljubljanskimi osnovnimi šolami imamo 3 zasebno in 11 državnih šol, od teh je 1 pomožna in 1 manjšinska. Učnih sob je na ljubljanskih 06110vnih šolah 95. V primeri s številom oddelkov, ki jih je 121, je torej v Ljubljani na osnovnih šolah 32 učnih sob premalo. Na osnovnih šolah seveda tudi ni dovolj konferenčnih sob za uči tel j-slvo, manjkajo kabineti, telovadnic jc premalo in kar jih je, so povečini nezadostne in nezdrave, ni delavnic, kakor jih zahteva sodobno načelo delovnega pouka, ni šolskih vrtov in zlasti ni kopalnic. Novi šolski zakon predpisuje marsikaj, toda daleč je še stanje ljubljanskega osnovnega šolstva, da bi moglo zahtevam ustreči. Samo dve osnovni šoli v Ljubljani sla, ki imata kopalnici: pri Sv. Jakobu in na Prulah. Oprava šol je v splošnem dobra. Oprav Ka' bo danes? Drama: Ob pol 17: »Ciciban", prireditev otroškega odra. Izven. Globoko znižane cene. Ob 20: Dopust na Francoskem '• Red Sreda. Opera: Viktorija in njen buzur Globoko znižane cene. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Ues-Ijeva c. 1: mr. Bohinec ded., Rimska cesta 24 in dr. Kmet, Dunajska cesta 41. Novo moč si v ude vlije, vse telo se mu pornJa/a kdor pogostokrat napije S/amičevega se čaiat i t 0 Občni zbor »Leonove družbe« se bo vršil p sredo, dne 8. februarja 1933 v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Dnevni red: 1. Odobritev zadnjega zapisnika; 2. Poročila predsednika in drugih odbornikov; 3. Volitev 7 odbornikov; 4. Slučajnosti. 0 Veseloigra »Utopljene«'- nn odru Rokodelskega doma. Na Svcčnico. dne 2. februarja bo vprizorilo rokodelsko društvo velezabavno priljubljeno igro »Utopljenca«. Ker jc zanimanje za to predstavo izredno veliko in pn zadnji vprizontvi igre nikakor ni bilo mogoče ustreči vsem z vstopnicami, prosicno. da si občinstvo oskrbi vstopnice v predprodaji, ki bo danes 7-večer <><1 6—8 in jutri na Svečnico od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskcgn ulica. ;it. 12. Pričetek predstave jc na Svečnico toči'' ob pol 8 zvečer. 0 Predavanja »Svete vojske« drevi nc bo -Vsled nepričakovane zapreke je to predavanje • .'<>- j loženo na prihodnjo sredo, dne 8. t. m. isl< i ob 20 v dvorani Rokodelskega doma, Komens : •','« ulica 12. Predaval bo g. dr. Ant. Brecelj. Tema: »Staro in novo iz alkoholizma?. 0 Župnijski dobrodelni odbor župnije sv. 1' ter ima redni mesečni sestanek v sredo 1. febrn: ja ob 8 zvečer v župnišču. Člani in članice konfeienc vljudno vabljeni. 0 Zabavni večer priredi Kat. prosvetno društvo za frančiškansko župnijo na Svečnico ob 7 zvečer v dvorani Delavske zbornice. Na sporedu je Kulturni obzornik Ljubljanska drama: Dopust na Francoskem Berkeleyeva komedija >Dopust na Francoskem« je prijetno gledališko delo in bo nedvomno doseglo prav tisto priznanje in uspeh, kakor Ja ima n. pr. »Roksi«. Je sicer vojna komedija^ pa komaj da v zvezi 6 svetovno vojno. To je sicer njena slabša stran, vendarle pa je razumljivo, zakaj. Svetovna vojna nam bo še dolgo ležala na duši kot eden največjih zločinov v zgodovini; njena snov tedaj naravno budi v mislečem umetniku predvsem etične zapletke, ki se tičejo človeške skupnosti; umetnik skuša z vojno snovjo premaknili človeštvo na nove osnove, zato kolne sta-. ega lažnika in budi novo človeško dostojanstvo. Seveda pri tem tudi ironija in posmeh nista ostala ob strani, a v splošnem je svetovna vojna še pre-bridka snov za vojno komedijo in iz nje bi sc rodila komaj tragikomedija. »Dopust na Francoskem- je zato igra, ki jo je dobrovoljni Anglež pisal svetovni vojni ob rob in je v bistvu samo vojaška komedija, ki bi se z majhnimi spremembami lahko godila ob vsakem času, tudi pri Plautu ali v renesansi, baroku ali kadarkoli. Pisatelj, ki se ga je vojna dotaknila komaj za tri ali štiri prisrčne a ne globoke stavke, nas postavi v menzo angleške brigade v Franciji, pokaže nam generala s tremi častniki, dvema slugoma, in pripeti se prav prijetna zgodba, da žena skrivaj obišče svojega moža in mu pripravi veliko iznenadenje pa tudi resnih skrbi, zakaj obiski v vojno ozemlje so za žene strogo prepovedani. Toda ker ee gospa soproga nastani kot domača hči v hi*i, kjer je vojaška menza, nastopi zanjo in za moža skrajno kočljivo razmsrje, zakaj vsi častniki se začno zanimati za lepo damo, dokler ne vzbudi suma, da skrajno zanemarjene pa so klopi. Žc dosedanje klopi same no odgovarjajo modernim pedagoškim načelom, ker preveč stiskajo otroka in so celi rodovi žo mnogo prtrpeli na njih. To klopi bi bilo treba nujno zamenjati z novimi, zgrajenimi na sodobnih pedagoških spoznanjih. Povrh tega pa tudi klopi niso primerno za starost učencev, zlasti v šolskih poslopjih, kjer sla dvo ali več šol naenkrat, kjer imajo torej mali otroci dopoldanski, starejši otroci pa popoldanski pouk ali obratno. Želo nezdravo in pedagoško nepravilno je, da morajo nekatera šolska poslopja služiti za dvoje šol ali celo za štiri, kakor jo io primer v Šiški. Nujno potrebno'jo, da Ljubljana zgradi vsaj še nekaj šolskih poslopij, zlasti že tolikokrat odobreno in nameravano šolo za Bežigradom in pa tudi šolo v ljubljanskem Vodmatu. Letos je v Ljubljani v osnovnih šolali 2179 dečkov in 1903 deklice. Letos je 9G otrok manj kakor lani, torej približno za tri razrede manj. 'Prva deška šola (na Ledini) ima 420 učencev, druga deška na Grabnu 345 (zanimivo je, da .je nn tej deški šoli več učiteljic kakor učiteljev), tretja deška na Vrtači ima 333 učencev, četrta deška na Prulah 242 učencev in šesta deška šola v Šiški 426 učencev (pete ilcško šole v Ljubljani namreč ni in čaka ustanovitve za Bežigradom). Prva dekliška šola pri Sv. Jakobu ima 457 učenk in je lorej najmočnejša osnovna šola v Ljubljani, šesta dekliška šola v ŠiSki ima* 315 učenk, licejska osnovna šola ima 386 učenk, šola na Barju ima 164 učencev, med temi 89 dečkov in 75 deklic, pomožna šola 96 učencev, 65 dečkov in 31 deklic, manjšinska šola 63 učencev (34 dečkov in 29 deklic), ki so vsi nemške ni;rodne*ti. Po zakonu sme namreč samo ena manjšina, ki šteje dovolj šoloobveznih otrok, imeti manjšinsko šolo, ne pa več manjšin skupno. Zasebne šolo imajo: Lichtenturn 398 učenk, uršulinska osnovna šola 212 učenk in šola v Ma-rijanlšču 225 dečkov. V teh podatkih pa, kakor rečeno, ni vš'eta vadnica. Ljubljansko učiteljstvo pa 110 poučuje samo malih otrok, temveč tudi analfa-bete pri vojakih. V marsikaterem oziru pomenja vojaška služba za fante iz južnih pokrajin toliko, kakor da bi bili v osnovni šoli. Zanimivo pa je, da se še vedno dobi sem in tja kak slovenski fant, ki se iz tega ali onega razloga ni naučil brati in pisati. Teh pa niti \% ni. V poučevanju vojaških analfabetov si jc ljubljansko učiteljstvo pridobilo velike kulturne zasluge. Maribor burka v treh dejanjih Zdravnikov strežnik«, spevoigra sSrce in denar«, pevske točke, šaljivi ku-pleti. šaljiva pošta itd. Kdor sc hoče pošteno zabavati, naj pride na Svečnico zvečer v Delavsko zbornico. 0 Tovarna usnja Pollak na dražbi. Včeraj se je vršila dražba Pollakove tovarne za usnje. Pred okrajnim sodnikom na izvršilnem oddelku se je pojavil samo en interesent. Celotni kompleks je bil cenjen na 12,720.630 Din. Neka tovarna iz Nemčije je potom procesa zahtevala izločitev dveh strojev in tako se je najnižji ponudek precej zmanjšal. Zastopnik Mestne hranilnice ljubljanske je izdražil podjetje za 6.352.020 Din in to za 5 Din več, kakor je bil najnižji ponudek. Seveda Mestna hranilnica s tem Se ni postala i lastnica lepo urejenega podjetja, kajti v 14 dnevih se morejo zglasiti nadpo-nudniki, ki pa morajo nuditi za celo podjetje najmanj 7,940.025 Din. Tovarna je drugače v polnem obratu. Creppe de Chine v vseh poljubnih barvah 34 Din pri tvrdki Josip Ivančič, Ljubljana, Prešernova 54. © Hiše med Nunsko in Erjavčevo ulico. Pred leti je bil sprožen načrt, naj bi se na Pollakovem vrtu med Nunsko in Erjavčevo ulico zgradil blok hiš po novem sistemu, ki bi bil različen od obeli dosedaj v Ljubljani običajnih zazidalnih sistemov, namreč strnjenega in ločenega sistema. Načrt za ta blok je bil, da bi tu nastale nove, vilain podobne hiše, ki bi bile sicer druga ob drugo prizidane, vendar pa bi bile prav za prav same zase, z vrtički na obe ulični črti, torej spredaj na Erjavčevo in zadaj na Nunsko ulico. Načrt bi se nedvomno izvedel. ako bi se ne protivili interesenti. Vsakdo je namreč zahteval, naj bi bila njegova hiša ali vila povsem ločena od soseda, torej, da bi se uveljavil ločeni sistem. Za tak sistem pa je Pollakov vrt premajhen in je tako ta načrt padel v vodo. Ta veliki vrt sredi mesta pa bo treba seveda vendar enkrat zazidati, zlasti ker so lastniki za to že pri- □ Občni zbor požarnikov in reševalcev. Obširno poročilo o delovanju gasilcev in reševalcev in njihovem občnem zboru smo prinesli že včeraj. Občni zbor se je vršil v znamenju prisrčne tova-riške vzajemnosti in v tem znamenju so potekle tudi volitve novega vodstva društva. Izvoljen je bil po večini dosedanji odbor z nadvse požrtvovalnim kapetanom Ivanom V o 11 e r j e m na čelu. Društveni gospodar je dr. S c h m i e d e r e r , za šef-zdravnika pa je bil izvoljen kot fEtslednik bla-gopokojnega dr. Ipavica priljubljeni in ugledni mestni višji zdravnik dr, Alfonz W a n k m ii 1 -1 e r; njegova soglasna izvolitev je izzvala med članstvom splošno odobravnnje. Ostali odbor je sestavljen sledeče: tajnik H e r n e t h . blagajnik dr. P f r i m e r , požarna mojstra T u 11 a in E g e r , predsednik tovarniškega odseka B i e n , upravitelj reševalne postaje J a e g e r , upravitelj oblačilnice S t u m p f, referent za vodovod C z e r n y. — Izvoljen je bil tudi novi tovarniški odsek, v katerem so: Bien, Stumpf, Čer če, Krklcc, Fiillekrus, Benedičič, V o -šine k. Po volitvah se je vršilo slovesno odlikovanje zaslužnih gasilcev za njihovo požrtvovalno delovanje. Za stoto udeležbo pri požarni akciji so bili odlikovani z zlato vrpco Heričko, Krki e c in G i b e r , za petdeseto pa s srebrno vrpco Bien in J a n ž e k. Pri slučajnostih se je razvnela zanimiva strokovna debata o nevarnosti požara v carinskih skladiščih, ki so nedovoijno zavarovana za slučaj takega dogodka. Na vsak način bi bila potrebna vodovodna napeljava na obeh straneh poslopja, da bi bil pri požaru omogočen naskok od obeh strani. Razmotrivala so se še nekatera druga požarniško-telinična vprašanja našega mesta, pri katerih bi bile potrebne razne iz-premembe. □ Redek užitek za ljubitelje športa bo gotovo težkoatletski nastop v soboto, dne 4. februarja v dvorani Zadružne gospodarske banke. Rokoborci »Šparte« iz Zagreba, ki je trenutno najboljši klub v državi, so sami državni prvaki, ki so lansko leto častno zastopali našo državo na balkanski olimpijadi v Carigradu ter so si v jeseni vnovič osvojili državno prvenstvo. Janeža, prvaka srednje kategorije, mariborsko občinstvo že dobro pozna kot simpatičnega rokoborca od svoječasnih nastopov v unionski verandi. Rokoborci Maratona, ki nastopijo proti Zagrebčanom, bodo imeli težko nalogo, da dostojno zastopajo slovenski ro-koborski šport proti nevarnemu nasprotniku. Uspeh, ki so ga dosegli Maratonci v Zagrebu ob priliki državnih prvenstvenih tekem, podaja upravičene nade, da bodo tudi pri tem srečanju častno odrezali Vstopnice za to prireditev se hodo dobile v predprodaji. □ Akademija Frančiškove mladine. Jutri na Svcčnico bo v dvorani Zadružno-gospodarske banke akademija Frančiškove mladine s sledečim sporedom: Govor mladenke: Marija in Frančiškova mladina. — P. Krizostom: Naš korak (zborna de-klamacija), Kupila si bom svečo (deklamacija), sv, Kerzicij (deklamacija). — Igra: Mučenec sv. Evha-ristije (p. Krizostom). — Marijine cvetke, prizor z rajanjem in petjem. Zaključek tvori živa slika: Na belih konjih . .. Vstopnice se dobe pri frančiškanskem vratarju. Pričetek akademije ob pol 17. Opozarjamo na to mladinsko prireditev ter vabimo k številni udeležbi! □ Organizacija naših obrtnikov. V ponedeljek zvečer se je vršil v prostorih Narodnega doma občni zbor 6kupne obrtne zadruge, ki združuje v svojem okrilju celo vrsto mariborskih obrtnikov najrazličnejših strok. Zanimanje za občni zbor je bilo izredno in udeležba članov zelo častna. Udeležili so se zbora kot zastopnik mestne občine magistratni svetnik Rodošek, zastopnik banske uprave obrtni nadzornik Založnik, zastopnik zbornice TOI Bureš in zastopnik okrožne zadruge obrtnikov Kumerc. Občni zbor je potekel v lepem soglasju. Izvoljen je bil v celoti dosedanji odbor. Za predsednika častnega odbora je bil izvoljen Ivan Kravos, predsednik upravnega odbora pa je gosp. Vahtar. □ Poštni rog, pevsko društvo vrlih mariborskih poštarjev ima v nedeljo dne 5. t. m. ob 14 v pevski sobi na pošti Maribor I svoj redni letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in revizorjev; volitve novega odbora, slučajnosti. Tudi podporni člani iskreno vabljeni. Prvotno razglašeni datum občnjjga zbora za dne 2. februarja je bil pomota. (J Mrtvaški zvon. Smrt je ugrabila v Koro-ščevi ulici 6 upokojeiega državnega gozdarja gosp. Andreja Antoneca. Pokojnik je dosegel starost pravljeni, treba bo najti samo nove rešitve. Z novim sisteinoni, lo je kompromisom med ločenim in strnjenim sistemom, pa zaenkrat ne bo nič. O Opozarjamo na današnji oglas novootvorjene cvetličarne I. Bizovičar na Miklošičevi cesti. 0 Modne hlače — pumparrc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. 58 let; bil je begunec iz tužne Istre, rodom iz Kostanjevice. Pogreb se bo vršil jutri popoldne ob 3 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — V bolnišnici je umrla zasebnica gospa Marija Šalamun v starosti 59 let. Pokopana bo jutri ob 4 popoldne iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. — V bolnišnici je umrla zasebnica Angela Baron, stara 71 let. Pogreb blage pokojnice se vrši danes popoldne ob pol 3 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Svetila pokojnikom večna luč, žalujočim naše iskreno so-žalje. □ Srnrl blage žene. V nedeljo 29. januarja je v splošni bolnišnici umrla v starosti 53 let gospa Roža Bisck, soproga elektrotehnika. Bila je vzorna in skrbna žena. Pogreb bo danes ob pol 16 iz bolnišnice na Magda lenslco pokopališče. Njeni duši večni mir, preostalim pa naše sožaljel □ Pomožna aknija na podeželju. V ponedeljek popoldne se je vršila v posvetovalnici okrajnega cestnega odbora seja članov srezkega cestnega sosveta, na kateri se je razpravljalo o znani okrožnici banske uprave glede pomožne akcije po deželi. Okrajni odbor je predlagal banski upravi nekatere izpremembe ter bo o tem vprašanju še ponovno sklepal. □ Mesto venca — dar. Gasilnemu društvu je darovala družina Himmler mesto venca na grob pokojne gospe Bernhard znesek 200 Din. □ Dijaki klasične gimnazije pripravljajo Jal-nove »Brate«, katere uprizorijo sredi februarja, na kar se občinstvo že vnaprej opozarja. □ Maribor v stekleni plošči. Letošnja zima postavlja na glavo pravila vremenskih prerokov: sredi najhujšega mraza se vsuje dež! Poledica je poledica, ki je povzročila v ponedeljek zvečer, še bolj pa včeraj zjutraj celo vrsto nezgod in neprijetnih zapletljajev. Prva žrtev so bili na vse zgodaj pekovski vajenci, ki hite ob prvem svitu z naloženimi koši na kolesih po mestu. Žemlje in ki-felci so kar frčali po tleh. Kljub posipanim hodnikom se je v jutranjih urah dogodila cela vrsta nezgod. Celo trg je bil nekam prazen, ker ljudje iz okolice niso mogli po zledenelih strminah do ccste. Zlasti mleka je zmanjkalo, ker je izostala cela vrSta dostavljalcev tega živila. Trpel pa je tudi včerajšnji živinski semenj, na katerem se je znašlo jedva nekoliko repov. Mestni delavci so ' tekom dneva z obilnim posipanjem v središču mesta odstranili ledeno nevarnost, na periferiji in okolici pa je bil promet znatno oviran. Mnogo škode je napravila poledica tudi v sadonosnikih, vinogradih in gozdovih. □ SSK Maratc-c. Drevi trening in sicer od pol 7 do pol 8 za plavalke, od pol 8 naprej za pla-vače. Točno in V6i! L] Vse kongregacije (akademske, dijaške) imajo jutri na Svečnico ob pol 7 zjutraj v Alojzijevi cerkvi cerkveno pobožnost s skupnim sv. obhajilom. Sv. mašo ima prevzvišeni pomožni škof dr. Ivan Tomažič. — Tujci so postali redki, V preteklem mesecu je bilo zglašenih v Mariboru skupno 1228 tujcev, od tega 289 iitozemcev. Največ inozemcev je bilo Dunafčanov in sicer 106. □ Telečje kože kradejo. V noči na torek jc izginilo iz zaklenjenega skladišča tovarne usnja Halbarth 12 svežih telečjih kož. Skladišče je uzmo-vič odprl z vitrihom ter pobasal sveže kože. ker izgotovljenih, ki bi mu bile očividno bolj dišale, ni mogel najti. □ Novi vodja mladinskega doma. Kakor s|]io zvedeli, je bil imenovan za vodjo banovinskega mladinskega floma učitelj gosp. Vomer. □ Ta nesrečna poledica. Celo vrsto ponesrečencev, ki so se poškovali radi poledice, so morali zapeljali včeraj reševalci na domove. Dve osebi pa sta morali radi hudih poškodb naravnost v bolnišnico in sicer Marija Verdonik iz Studencev, ki si je zlomila desno roko v zapestju in Ana Belak iz Maribora, ki si je poškodovala hrbtenico. □ Grd prizor se je nudil pasantom glavnega mosta v jutranjih urah. Kmetu, ki je gnal kravo na semenj, je zdrsnilo živinče na zledenelih tleh in obležalo. Z neusmiljenim bičanjem in preklinjanjem je skušal lastnik spraviti ubogo žival na noge, da je izzval splošno ogorčenje. Poklicani stražnik ga je poučil, da so tudi proti mučenju živali in preklinjanju paragrafi, nakar je pozval' ognje-gasce, da bi s škripcem dvignili ubogo žival. Ko pa so gasilci s pripravo prispeli na mesto nesreče, se je krava sama dvignila, da ni bilo treba pomoči škripca, MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 1. februarja: Zaprto. Četrtek, 2. februarja ob 15: PRI BELEM KONJIČKU. — Ob 20: BOCCACCIO. Gostovanje g. Josipa Povheta. Petek, 3. febr.: ob 20: »Koncert vijolinskega virtu- oza Mirana Viherja n Celja«. Znižane operne — — — " .1 ,,nll„n'lf 11«UHBU ---------- a ivwtafle navama nmli .... "- ■ — r — --— — — - —. «-— mora priznanje in kajpak srečna razrešitev — moža in ženo odvedejo na dopust v Pariz. Nič posebnega, v situaciji in razrešitvi staro in enostavno, pa vendar prisrčno in solidno, da se gledavec počuti dobro in zadovoljen zapušča gledališče. Igra bo brez dvoma zelo ugajala in v vsakem oziru imela uspeh. Delo je pripravil g. O. Šest. Potek igre je zelo živ, komičnost solidna in prepričevalna, ne sega toliko po zunanji teatraličnosti, ampak se proži sama iz sebe in se razživi do toplote; celo v tietih prizorih, ki so zgolj burkasti, ni komičnost tehnična, situacijska, ampak zajeta v ozračje in igro značajev, dasi bi si želeli še nekoliko manj ropota. Celota dobi vojaško komičnost in rahlo satiričnost, predvsem vzbujajo veselost nekateri generalovi izreki. Ves nočni pogon za skrivnostno gospodično Madleno izvira iz običajne vojaške romantike. Ga. Nablocka je zopet imela prijetno priliko, da je v - gdč, Madlen« razživila s fino in prijetno igro, toda še močnejši vtis je napravil edini nastop ge. Medvedove kot gospa Denaux. Moške vloge nam prikazujejo v raznih smereh vojaške značaje, med katerimi je prav za prav edino zanimiv general, ki ga je g. Levar igral z gotovostjo in pristno vojaško krhkostjo. Kapitan jc morda najmanj značilen in se ne da iz njega napraviti drugega kot neizrazit prijeten človek; g. Gregorin mu je dal prijetno igro; prepričevalnejši, oziroma resničnejši pa bi bil, če bi bilo v njem nekoliko več vojaške trdote. Poročnik g. Drenovca je dobro in prijetno izdelan, zelo značilen pa je tolmač g. Železnika. Za komičnost vojaškega služabništva sta sluga g. Pluta in korporal g. Cesarja; zlasti komika ga. Cesarja je pokazala več prav posrečenih trenutkov. F. K. Jenkov glasbeni večer V ciklusu že označenih predavanj o starejših slovenskih komponistih, ki so združena z izvedbo nfVoi značilne<&>h skladb in namenicna tudi radii- skemu prenosu, je prišel na red te dni večer Davorina Jenka. Jenko je bil med Slovenci svojevrsten pojav. Pristen Gorenjec je po dovršenih glasbenih in juridičnih študijah na Dunaju prevzel glasbeno službo v predvojni Srbiji in posvetil nato vse svoje življensko delo v prospeh tamošnjega glasbenega življenja. Temu milieuju se je popolnoma predal in tako postal pomemben predvsem za razvoj srbske glasbe. Vanjo je polagoma presadil svojo stvari-teljsko silo in motivično iznajdljivost, katere vir je postala srbska narodna pesem. — Skladatelj in pevovodja Zorko Prelovec je v svojem predavanju krepko očrtal njegovo življensko pot. Govoril je o dejstvih, da je bil Jenko med Slovenci močna glasbena osebnost, da je neumorno deloval kot dirigent beograjske opere, da se je na starost vrnil v Ljubljano, kjer je umrl in da počiva pri sv. Križu v zapuščenem grobu, brez spomenika. — Kakor rečeno, Jenko na slovensko glasbo in njen razvoj ni odločilno vplival. Vendar najdemo v naši glasbeni literaturi več sledov njegovega kompo-zitornega dela. To so predvsem skladbe za zbor. Te očitujejo njegovo prav samoniklo Tantazijo; vendar je v njegovih začetnih delih še nekoliko vpliva nemške glasbe iz dobe klasicizma, ob kateri se je muzikalno vzgajal za časa svojega šlu-dija na Dunaju. — Znano je, da nam je Jenko ustvaril dve himni. Še kot študent na Dunaju je kot navdušen Slovenec (kar je ostal do smrti) komponiral za moški zbor v formi koračnice pesem: »Naprej zastava slave «, ki je pozneje postala slovenska narodna himna. Za časa svojega delovanja v Belgradu pa sedaj našo državno himno »Bože pravde«. Obe dve himni in poleg teh pesmi »Šlo čutiš, Srbine lužni«, »Lipa zelenela jc«, »Vabilo« in še nekaj drugih značilnejših njegovih skladb je na tem večeru zapel oktet Ljubljanskega zvona«. Pevci imajo dobre glasove in vzbujajo občutek prijetne ubranosti. Tudi v intonaciji so čisti. Omenjene pesmi so tem dejstvom skladno zapeli. Nekoliko oomanikliivo na ie bilo izvaianic s stališča dinamičnih kontrastov in organskega fraziranja. Pesmi podajajo preveč deklamatorno na škodo čisto glasbenim mislim, ki so zlasti v tej stilni vrsti važnejše. — Izmed skladateljevih številnih orkestralnih del je zmanjšani vojaški orkester »Dravske divizije« podal overturo »Kosovo«, skladbo za simfonični orkester. Podali so jo z res vojaško strumnostjo. Pihala pa so bila napram godalom nekoliko premočna. Prireditev nt bila deležna baš številnega obiska, kar je značilno in nič kaj razveseljivo. Upamo pa, da vsi zainteresirani (glasbeni naraščaj!) in slovenski glasbi naklonjeni vsaj doma pri zvočniku ali slušalkah s tem večjim zanimanjem in tem številneje slede tem koristnim prireditvam. V. U. »Arhitektura«, 11—12 številka. Mesečna revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost. Razkošno opremljena, kakor je ta revija že od svojega začetka, tako da bi mogli biti nanjo ponosni največji narodi, ima »Arhitektura« tudi vsebino izbrano. Vse članke spremljajo kajpada razni načrti, deli posameznih zgradb in slikarij. Ing. arcli. Drag. Fatur je napisal misli »Nabožnih stavbah«, posebej se ozirajoč na povečavo mestne žup-ne cerkve na Jesenicah. Slede dela inženirja Ivana Pengova (ki zavzemajo predvsem kapelico Marije Morske zvezde). Dr. France Štele je v zgoščenem članku »Stenske 6like Mihe Malešn v Cirkveni« orisal bit Maleševc umetnosti, ki je pravzaprav poleg Jakca najizrazitejši slovenski grafik, o katerem so mislili do danes kritiki, da jz neprilagodljiv monumentalnim nalogam; v Cirkveni pa je namah našel vprav v monumentnlnem stenskem slikarstvu svoj pravi poklic. Potom slik razlaga Stelč umetniško stuan Maleševo v Cirkveni. Daljo piše Miha M a 1 e š »0 slikanju na zid, zlasti cerkvenem«, kjer por'a najprej zgodovino stenskega slikanja, dalje, kako nastane freska in končno o Kcimovih barvah, ki so neobčutljive za svetlobo, nc škoduje jim ne vlaga ne voda in so Dnevna kronika Koledar Sreda, 1. februarja: Ignacij (Ognjeslav), škof, mučenec. — Ta mesec naraste dan od 9 ur 26 minut za 1 uro 26 minut na 10 ur 52 minut. Osebne vesli =* Iz vojaško službe. Po službeni potrebi so odrejeni na službo v garnizijski odsek ekonomskega oddelka ministrstva vojske in mornarice nižji vojni uradnik I. raar. ekonomske stroke To-dor Štajner; za vodnika 4. bataljona 46. pešpolka peli. podporočnik Ivan Krašovec; za vodnika telegrafskega polka inž. podporočnika Josip Despot m Ivan Djelpi; za blagajnika 50 .pešpolka inten-dantski podporočnik Jurij Križan; za blagajnika topniškega polka V. armijske oblasti intendantski jK>ročnik Vladimir Vajdič; za blagajnika Kosovske stalne bolnišnice int. podporočnik Karel Paleček; za arhivarja generalnega štaba poveljstva Kosovske divizijske oblasti int. podporočnik Drngotin Batalo; na službo v generalni štab poveljstva jadranske divizijske oblasti peli. podpolkovnik Ant. llruza iu na siužbo v štab 1. divizijona 24. topniškega polka topn. kap. I. razr. Edvin Bot. Ludsko gibanje leta 1932 Mirna peč. V 1. 1932 je bilo v tuk. župniji rojenih 111 otrok med temi 62 dečkov in 49 deklic; mrličev je bilo 67; oklicanih 40 parov; doma poročen ili 27 parov. Letos imamo pa že 16 parov ženi-aov in nevest na oklicih, v tem oziru ne čutimo pri nas krize. Da bi bili le vsi srečni in zadovoljni. Teden pletenin! Ne zamudite prilike! K. Soss, Mestni trg 18/19 Za filateliste Slovensko filatelistično društvo v Ljubljani ima svoje redne sestanke vsako sredo ob 20. v gostilni Oinkole v Kopitarjevi ulici. Filat. borza je pa vsako nedeljo od 10 do 12 dopoldne v Kongresni kavarni. Vsi zbiralci znamk dobrodošli. Poeiv vsem filatelistom v Sloveniji. Radi sestave statistike in eventuelne ustanovitve filat elastičnih društev v večjih krajih Slovenije potrebuje Slovensko filat. društvo v Ljubljani točno podatke o zbiralcih znamk. Zato naproša vse lilateliste, Jfl niso včlanjeni v Slov. filat. društvu v Ljubljani, naj sporoča na dopisnici točen naslov in kakšne znamke zbirajo. Društvo gre filatelistom prav rade volje na roke pri eventuelnih zamenjavali, pri prodajah in nakupih znamk, kakor tudi v vseh vprašanjih, ki se tičejo filateliije. Vse dopise za Slov. filat. društvo je poslati na naslov: Jože Muzina. Ljubljana, Mestno načelstvo. Prijeti vlomilci Dotoja Lendava, 29. Jan. Včeraj popoldne so naši agilni orožniki aretirali vlomilce v župnišČe. Dobjli so jih v Dolnje-lendavskih goricah. Obkolili so neko hišo in aretirali dva mlad eni ča-vlorni lca in enega moža. ki je zamislil vso stvar. Dva sta domačina, eden pa Je iz okolice Murske Sobote. Vlom so priznali, seveda drinr se izgovarja na drugega. Odnesli so 60 Din. Prignali so jih na lice mesta, da so pokazali, kako eo delali. ..... _v , , lic]en izmeti teh treh je bil izpuščen lansko leto iz ječe in odpustili so mu pogojno dve leti. Na vesti ima umor. Drugi pa je šelo pred kratkim prišel iz ječe. Tretji — še mlad fant — je bil do sedaj pošlen in ljudem se zdi škoda zanj. Vsa čast našim orožnikom, ljudje so jim zelo hvaležni, da so tako hitro spravili na varno tako nevarno družbo. Guštanj, 29. jan. Pretekli teden je -bilo vlomljeno v bivšo gostilno pri »Jagru«. Okrog polnoči sta se vračala proli domu dva fanta, ki sta opazila v stanovanju, v katerem sedaj nihče ne biva, luč. Ker jima je bilo znano, da v tej hiši sedaj nihče ne biva, sta se podala na dom g. trgovca Brundula. katerega lasi je la hiša in ga opozorila, da se nekdo nahaja v zgoraj omenjeni hiši. V družbi poklicanega orožnika so se [»dali na omenjeno mesto ln zasačili dva vlomilca, ki sta se ravno masbila z dobrotami, katere so se tamkaj nahajale. S^oj pftn sla imela že spravljen v vrečah. Orožnik jima je napovedal aretacijo, toda oba sta se uprla. Ko pa so prihiteli še drugi orožniki, sta se morala vdati. Odpeljali so ju v zapore. Ostale vesti — Vremensko poročilo z Vršiča z dne 31. jan. sledeče: jasno, snega 1 m na podlagi, 25 cm pršiča. — Viničarski tečaji. Kr. banska uprava razglaša: Na banovinski trsnici in drevesnici v Pe-krah, p. Limbuš pri Mariboru, in na banovinski trsnici in drevesnici v Kapeli, pošta Slatina-Raden- | ci se bosta letos ponovno vršila devetmesečna tečaja za vinarstvo, sadjarstvo in kletarstvo. Tečaja | se pričneta 1. marca in trajata do 30. novembra. V ; tečaj v Pekrah se sprejme do 14, v tečaj pri Kapeli | 12 dovolj razvitih in zdravih kmečkih ali viničar-skih mladeničev v starosti najmanj 16 let. Pouk jo | praktičen im teoretičen. Gojenci dobijo prosto sta- | novafije, brezplačno popolno oskrbo in mesečno j 40 Din za nabavo potrebnih učil in drugih malen- ! kosti. Lastnoročno pisane in s kolki za 25 Din kol-kovaiie prošnje, opremljene s krstnim listom, zdravniškim izpričevalom, zadnjimi šolskim izpričevalom, nravstvenim izpričevalom in izjavo staršev, da puste prosilca ves čas v tečaju, naj prosilci osebno predložijo ali pošljejo upravniku ustanove, kjer se želijo tečaja udeležiti, najkasneje do 15. februarja. — Razpis službe mlekarskega mojstra. Na podlagi § 31 zakona o banski upravi se razpisuje na banovinski mlekarski šoli v skofji loki pogodbeno službeno mesto mlekarskega mojstra za trdo sirar-stvo. ki je obenem ludi praktični učitelj v tej stroki. V poštev pridejo /a to mesto v prvi vrsti prosilci, ki so absolvirali najmanj enoletno mlekarsko šolo v tu- ali v inozemstvu. Imeti morajo mojstrski izpit iz trdega sirarstva aH pa morajo dokazati, da so službovali deset let na vodilnem mestu v obratih, kjer se je izdeloval ementateki sir priznamo dobre kakovosti. Razpolagali morajo tudi z dovršenim izpitom za kurjača pri parnih kotlih. Ce bi takih ne bilo, bi se oddalo mesto mlekarskega pomočnika, za kar bi prišli v poštev prosilci z absolvirano mlekarsko šolo v tu- ali inozemstvu, ki so dovršili triletno neprekinjeno prakso v večjih mlekarskih obrtih z iiuiogostranskim izkoriščanjem mleka. Prošnje, kol kova ne s kolekom za 5 Din, ki jim je priložiti [»leg običajnih dokumentov (rojstni list. domovinski list, šolska spričevala, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, dokazilo o ureditvi vojaške obveznosti) tudi vsa dokazila o strokovni usposobljenosti, je vložiti pri kr. banski upravi dravske banovine najkasneje do dne 28. februarja. — Nase glavne reke pokriva debel led. 1/ Zenvunu poročajo: Najnovejša poročilu o stanju ledu na naših rekah pravijo, da je vsa površina Donave in vsa površina Save — izvzemši nekatera mesta — popolnoma i>okritn z ledeno ploščo, ki je po nekod meter debela. Sreča je bila, do so bile letos ladje ob času. ko jc voda zamrznila, blizu prezimovališč ter so niso pripetili slučaji kakor lansko zimo, ko jc nekatere parnikc prehitel led in več dni niso mogli nikamor. V soboto popoldne, ko je Sava nud železniškim mostom proge Zcmun—Belgrad začela zairzovati, jc bilo i/ven prezimovališča samo nekoliko vlačilcev, ki so jih z velikim trudom in s pomočjo i>oiiiožnili ladij spravili v prezimovališče. Ob izlivu Save v Donavo se je nakopičil led v celo hribe in tako nepremično stoji. Vso Donavo v naši državi pokriva nepremičen led, enako tudi liso. Tudi Drava je zamrznjena. vendar se led še premika. V Zciiiiinu smo imeli preteklo nedeljo pozno popoldne "2 stopinj mraza. Drava jc danes nižja, kakor je bila od leta 1874 sem. Tega hjta jc bil njen vodostaj približno pol metra pod ničlo, danes pu kaže vodostaj pri Terezineni Polju 1.40 m. pri Osjoku pa 0.80 m pod nornalo. Voda Drave jc kalna in polna peska ter jc na mnogih mestih neuporabna zn uživanje. — Razglas. Tehnični oddelek pri okrajnem glavarstvu v Mariboru levi breg razpisuje prvo javno ustmeno licitacijo za dobavo gramoza za državne ceste v letu 1933-4. Licitacije so vršijo dne 2., 3. in 4. marca. Podrobnejši podatki in jvogoji so razvidni Iz Službenih nov in št. 21 od 30. januarja na strani 4. — Prepovedan inoiemski lisk. Z odlokom ministrstva za notranjo posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigi »Dic tsohe-chisclien Legionen in Sibirien: od generala Zalia-rova in >Balkan durch das Schlilsselloch : od Hansn Troebsta. Obe knjigi sta izšli v Berlinu._ DR. MIHAEL OPEKA: Nove pridige za nedelje in praznike: Raztreseno klasje 34 govorov (do sedaj je izšel I. del — 17 govorov). Cena nevezanemu zvezku je Din 24 —, polplatno Din 32.—. Založila Jugoslovanska tiskarna v Ljnbljani Celje CYANIK najučinkovitejši plinski strup za pokončavanje lisic in drugih roparic, nadalje novo došli svež strihnin se dobi stalno v drocrerlf i STRUP SANITAS Celfe ali pa v Ljubljani na Dunajski c. 5 stalne. Ing. Ciril Jeglič piše o Urede-nju groblja kao zadači savremene vrtne umjetnosti«, kjer se posebej ozira na zagrebški Mirogoj. (»Duša groblja je mirna zajednica i jedinstvo pokojnih ...« zatorej morajo dobiti »i naijsiromašniji pristojno poslednje počivališče...«). Bogdan R a j a k o v a c razpreza »Misli o novoj arhitekturi«, kjer se najprej dotika več ali manj poklicnih ali nepoklicnih arhitektov, nato pa razvija zgodovino arhitekture od 19. stoletja do danes. Sledijo še orisi »Dvoje oprem za potniška letala« (Sune Linmstrom), »Za-grebačka burka« (prof, ing. arch. Hugo Ehrlich — prof. arch. Viktor Kovačič), »Hranilnica dravske banovine, Maribor (Ing. arch. Saša Dev, ing. arch. Jarosl. Černigoj), »Zavese, preproge, linolej« in končno »Zakon o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih« (Ing. arch. Drag. Fatur). Naša pot. Nekaj smernic katoliškemu di-jaštvu. 1935 (Misi jonišče-Groblje, p. Domžale). Strani 50. Cena 10. Din. jasna besedo za vse, ki z blago voljo in resno iščejo ob Itici Knsto-vegu nauka rešitev premnogim problemom, ki nas teže. Izrecno pravi urednik, da imajo sestavki namen, podati nekaj najvažnejših smernic, da sc varno in zanesljivo orijentiramo v nekaterih vprašanjih, ki v zadnjem času mnoge med mladimi begajo. Pa nc zadošča jasno spo-znanje, tudi življenja po spoznanju rabi nas čas. še več — lx>rccv za resnico in jasnost potrebuje. Tem borcem za skromno vodilo in pravcc hoče biti ta knjižica. Niso vsa sodobna \ prašanja obdelana — pa kako naj bo to možno im 40 straneh — kar pa je iabrano, je dobro podano. Kratko, jasno. Osem sestavkov nosi naslove: Dr. Fr, Grivcc. Boljševizem in naše stališče napram njemu. Dr. A. Ušeničnik, Avk-toritetu. Dr. J. Turk, Osnovne smernice za katoliško mišljenje, življenje in kulturno delovanje. Dr. A. Zupan. Zvestoba pnpeštvu. Fr. Ga-brovšek. Nekaj misli k vsebini okrožnice »Qua-drugesimo annoc. Dr. J. Basaj, Moralični čini-lolji v zadružnem delu. Dr. A. Zupan, Pot do socialne obnove. Dr. I. Basa i. Potreba uruklič- nega katoličanstva. Knjižica je opremljena kot učna knjiga s številkami in robnimi označbami vsebine. II koncu jc vsa vsebina posneta še v 196 vprašanjih, ki omogočajo podrobno obdelavo uprašanj v krožkih. Tako je tudi tehnična ureditev knjige poudarila katekizemski značaj tlela. V pravem času je knjiga izšla. Du ue bomo imeli izgovora kakor tla bi poučeni nc bili. Vsak katoliški inteligent mora Našo pot poznati, vsakdo, ki hoče v verskih, socialnih in sploh javnih vprašanjih biti na jasnem, mora to knjigo brati. Dijak in tiešolan naš fant, preti vsem p« vsak društveni delavec. Knjiga so naroča v Misijonišču v Grobljah, p. Docnžale in stane 10 Din. Beneški trojčki. Collalto — Niko Kuret. Misi-jonišče Groblje, 1933. V zbirki Ljudskih iger jc izšla štiridejanka Antona Collalto v prevodu prof. N, Kureta. To je komedija v pravem pomenu besede in zato bo vsem odrom za predpustni čas prišla kakor naročena. Z zdravim humorjem sočno pisani burki iz 18. stoletja je zapisal prevajalec v uvod staro načelo: »Smeh naj boljša življenje«. V tem je njen pomen in obenem razlog, zakaj jo prav toplo priporočamo vsem našim odrom, knjižnicam in posameznikom. — Igra se naroča v Prosvetni zvezi v Ljubljani in stane 16 Din. Dfuštva, ki naroče do 5. februarja vsaj 5 izvodov, dobe izvod po 12 Din. Vsebinski motiv komedije je sila star. Od Rim-ca Plauta mimo Shakespeareja do Trislina Bernarda se ponavlja. Pa je vedno svež in zanimiv, vedno nanovo zabaven. Z »Beneškimi trojčki« uvajamo na naiš ljudski oder Harlekina — Kurenta. Da nam bo v današnjih trdih dneh vsaj za kratek ča6 srce zvedril. Režiserji in igralci vedo, da je težko dobili dober prevod dobre komedije. Zato smo hvaležni Prosvetni zvezi in Misijonski tiskarni, ki sta nam dali za predpustni čas v 3. zvezku zbirke Ljudskih iger novo burko tako primerne vsebine. Naj bi ne bilo društva in knjižnice, ki ne bi naročila te knjige, (Z naročilom 5 izvodov se društva oprosle avtorske tantijeme.) Kolikor vemo. ie naklada nizka, zato pohitite z naročilom. — Razpisana služba. Poveljstvo Boke Kotorske potrebuje geomelra za katastralmo merjenje v terenu. Za lo mesto se lahko potegujejo samo diplomirani geoineiri, ki so naši državljani, popolnoma zdravi in sodnljško nekaznovani. Služba bo trajala tri mesece. Prošnje naj se pošljejo |x>ve]jstvu Boke Kotorske »I« — Ilercegnovi, najkasneje do dne 15. februarja. — Ponesrečenci. Najmlajši smučar, ki se je v tej zimi ponesrečil, je nedvomno štiriletni Ivan Avšič, sinček čevljarskega mojstra iz Dolenje vasi liri Naklem. Pri smučanju si je zlomil desno nogo. — V Suši pri Trati v Poljanski dolini se je ponesreči 1 štiriletni hišarjev sin Jože Jelovčan. ki si je pri padcu zlomil desno nogo. — V tovarni tnolvoza na Grosupljem se je ponesrečil 29 letni delavec Jože G rožnik iz Šmarja. Stroj mu je pokvaril prste na desni roki. — Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabopočutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josef«-grenčica brez napora in bolečin lahno izpraznjenje črev vseh neprebavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča. — Naj-odličnejši zdravniki stoletja so vporabljali »Franz-Josef«-vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. — Največje orgle v državi. Za župno cerkev sv. Petra iu Pavla izdelujejo orgle, ki bodo največje v državi. Orgle bi morale biti gotove že preti božičem, zaradi tehničnih ovir pu to ni bito mogoče. Sedaj je pa tlelo zastalo, ker ni na razpolago dovolj denarja za dovrši te \ orgel. Odbor jo razpolagal še s 50.000 dinarji, ki jih je pa naložil pri Prvi hrvatski štetlionici. Seda j je odbor prosil Prvo hrvatsko štedionico, tln bi vsaj v tedenskih obrokih izplačevala omenjeno vsoto, ki bo zadostovala, tla so tlelo pri orglali konča. — Velik vlom. V stanovanje krojača Ivana Mara v Splitu je bilo vlomljeno, ko nikogar ni bilo doma. Vlomilci so odnesli 86.500 dinarjev gotovine, vlo/no knjižico Prve pučke dalmatinske banke, ki sc glasi nn 76.000 dinarjev, ter nekaj srebrnine v skupni vrednosti okrog 16.000 dinarjev. Policija je aretirala dva suniljivca. pri katerih jc našla 50.000 dinarjev. Sctluj išče policija šc tretjega, ki ima pri sebi ostali ukradeni denar. — Prijet trgovec /, belimi sužnjami. V Su-botici so aretirali 53 letnega Josipa Bulaža. ker je osumljen, tla jc nabiral cnlotla dekleta in jih dalje prodajal kot bele sužnje. Svoj nečedni posel je opravljal pod krinko, da išče bolniške sestre za neki sanntorij v zdravilišču Ilidže pri Sarajevu. Ponujal jim S00 dinarjev mesečne nlače. Na ta način se mu jo posrečilo dobiti nekaj deklet. Policija je postala pozorna na njegovo delovanje, ter jo zahtevala otl njega pooblastilo sanatorija za nabiranje bolniških sester. Ker pooblastila ni mogel pokazati, ga je policija aretirala in uvedla proti njemu preiskavo. — Samouki knjigovez. Marsikdo ima ne samo veselje, temveč tudi mnogokrat potrebo, da bi si knjige zvezal doma. Vsem teni samoukom bo la knjižica izvrstno služila. Knjižica je izšla v zalogi •Jugoslovanske knjigarne in velja 8 Din. ■& Predstava Gledališke družine KIM>. V soboto, dne 4. in v nedeljo, dne 5. t. ni. bodo po daljšem odmoru nastopili u« odru v Ljudski posojilnici člani Gledališko družine KZD z dramo v treh dejanjih »Konec poti.. .& »Martin Krpan«. Jutri ob pol I popoldan ponovc igralci na odru v Ljudski posojilnici ljudsko igro v petih dejanjih Martin Krpan . Pred prodaja vstopnic danes v Slomškovi tiskovni zadrugi, jutri pa od 9 do 12 in otl 2 do pol 4 pri dnevni blagajni. & Najmlajši vijolinski virtuoz Miran Viher koncert z istim sporedom, s katerim je žel v jeseni triumfalno uspehe preti inozemskim tiskom. Obi-ščimo njegov prvi tukajšnji koncert v velikem številu. Viherja spremlja pianistinja ga. Miren Sanri-110va. V petek, dne 30. febr. koncertira mali Miran tudi v mariborskem Narodnem gledališču, (d Malo več točnosti. »Nova doba. postaja v zadnjem času, odkar je prišla do sape, otl številke do številke zanimivejša. Tako poroča v zadnji številki o seji okoliške občine in tam navaja imena 5 občinskih odbornikov, ki so izjavili, da so vzdrže glasovanja. Nato navaja imenoma tri občinsko odbornike, ki na seji niso bili navzoči, eden od teh se nahaja v bolnišnici v Zagrebu. Ker je Nova doba« namenoma, ali pa ne vemo iz kakega vzroka pozabila navesti imena ostalih občinskih odbornikov, ki na seji tudi niso bili navzoči (menda jih je pet), jo prosimo, da nam v i>rvi številki, če že hoče biti točna, navede tudi ta iinena. -O" Pomožna akcija je imela v ponedeljek po daljšem času zopet svojo sejo in sicer širši ter ožji odbor. Dosedaj jo bilo izdanih nakaznic za živila za približno 80.000 Din. Nabranega je bilo 44.500 Din, tako, da znaša primanjkljaj 35.500 Din. Temu primanjkljaju je treba prišteti še 54.400 Din, kateri denar je izdala mestna občina celjska dosedaj za dela in pod pore. če hočemo, da bo pomožna akcija za Celje in okolico delala še naprej v takem obsegu kakor dosedaj, za to je potrebno, da stavi i okoliška občina na razpolago 30.000 Din, ki jih je ' dala v proračun za brezposelne, dalje tln dobimo od industrije še dva obroka in da prispevajo še advokati 1400 Din. Zato so bile sprejete sledeče točke: 1. okoliška občina mora dali na razpolago 30.000 Din; 2. okoliška občina mora relativno Jio številu svojih revežev in nezaposlenih prispevati k temu primanjkljaju. 3. Isto velja po gotovem ključu za mestno občino. 4. Da se obvožeta obe občini, da bosta še nadalje podpirali stremljenja in delo pomožne akcije, ker sicer bi se ista morala raziti. & Tujski promet v meseni januarja je obiskalo Celje 596 tujcev. Decembra 516, torej vidimo, da tujski promet polagoma narašča, januarja lanskega leta pa je obiskalo Celje 760 tujcev. •©"Sprememba posesti. Hišo, trgovino in točilnico ge. Marije KarlovSek na Lavi je kupil g. Drago Naprudnik iz Celja. JSr Nogo si je zlomil. 27-lelni delavec Kavšek Jakob si jo v nedeljo pri padcu zlomil nogo. Zdravi se v tukajšnji javni bolnišnici. & Izgubljena denarnica. V nedeljo jc bila od Polul tlo Celja izgubljena rujava denarnica vsebujoča domovnico ter dovoljenja za bivanje in zaposlitev, vse glaseče se na ime Berginc Franc. Ptui — »Franz Josef« grenčica povsem zanesljivo čistilno sredstvo čreves. Ptujsko dijaštvo pod zastavo Brezmadežne. Na Svečnico, dne 2. februarja ob 8 l;o slovesen sip rojeni v kongregacijo. Obred sprejema opravi g. proši tir. Ivan Žagar v niinoritski cerkvi. Popoldne ob-3 bo v mestnem gledališču Marijanska akademija s sledečim sporedom: 1. Pozdrav. 2. M. Elizabeta: Marijin dan (deklamaeija). 3. S. 1.: »Vitez naše ljube Gospe (igra). 4. Petje (dij. mo'4 dobro, da bi sc turnir izpeljal. »Kovačev študent« bo prišel na Pustno nedel jo v Društveni dom v Domžalah. Dramatični <;l-<:-. lei jo zelo delaven, pripravlja njegov prihod, na katerega že danes opozarjamo. Pri požara v tovarni »Jerka« se je posebno odlikovalo gasilno društvo iz PSale, ki je kljub slabi poti in precejšnji oddaljenosti hitro prihitelo na pomoč in obvarovalo sušilnico, stroj zn drobljt nje, decimalno tehnico in vse ostrešje nad temi predmeti. Nase dijaštvo Akademska Marijina kongregncija pri oo. jezuitih nadaljnje s svojimi sestanki tudi nocoi ob 19.45 v navadnih nrostorih. — PrefckL Bodoča mesta Steklene hiše — Ulice pod streho — Vrtna doba Le Corbusier, vodilna oeebnost nove francoske arhitekture, je podal v nizu javnih predavanj zanimive zaključke o bodoči sliki naših mest. Promet je oim odločilna moč, ki je od nekdaj oblikovala pretežno večino skupin človeških bivališč. Poglejmo ljubljanski mestni načrt. Mesto je nastalo ob križišču tržaške, dunajske, kar lovske ia ostalih cest, s katerimi so bile do predzadnjih časov označene njegove glavne ulice. Ostale prečne uličice samo vežejo te glavne žile, tako da postaja pajče-vina vedno bolj gosta, ker stalno razpleta promet svojo mrežo naprej. Nekdanje mestne ulice so odgovarjale takratnim prometnim zahtevam. Bile so namenjene poprej konjskim vpreg;un, potem tramvaju in avtobusu. A promet tako narašča, da so postale stare mestne ulioe odločno pretesne in nezdrave. Šele pred 100 leti so prišli v navado hodniki za pršce, ki so jih pričeli ogražati veliki poštni omnibusi. Zdaj se večkrat ne more človek umakniti drugemu pešcu in se mora stiskati k zidu ali zapustiti hodnik, če ne drvi mirno avtomobil. Natrpan mestni center je zdaj predrag za stanovanja. Postal je sedež pisarn, uradov in trgovin. Meščani se mu izogibajo s tem, da stanujejo po predmestjih. Revežem sledijo tudi premožnejši sloji, ki si rajši postavljajo vile bolj daleč od stalnega šuma, »prahu in smradu. Ta razvoj se nikakor ne sme označiti kot naraven, temveč zahteva nenaraven promet tako preureditev. Ne smemo pa misliti, da se ne bodo nikoli izboljšala sedanja nezadostna in nevarna prometna sredstva! Pariška mestna uprava razdeli vsako leto do pol milijona šoferskih izkaznic več kakor v preteklem letu. Torej narašča število motornih vozil za 500 tisoč letno. Sleherni petnajsti Parižan ima torej svoj avtomobil. To ogromno število je vzrok stalnih prometnih nesreč. Ulice so redno zatrpane tekom najbolj prometnih ur in dolge vrste avtomobilov morajo Čakati na znamenje prometnega stražnika. Pešec, ki se upa ob tem času čez cesto, tvega lastno življenje. Sicer poskuša mesto razredčiti promet s podzemeljskimi železnicami, a to je še vse premalo. V IFarizu imajo 14 podzemeljskih prog. Posamezni kolodvori (na primer Porte Vincennes) prodajo nad 1.300.000 listkov mesečno in posamezne pri»ge prevažajo vsak mesec nad 8 milijonov potnikov. A tesni, temni, z drdrajočimi vlaki natr]»ani hodniki niso priporočljivi s higi-jenskega stališča, zakaj tu je leglo neštevilnih podgan, ki prenašajo nalezljive bolezni, in tudi niso koe stalno naraščajočemu prometu. Moramo pogledati resnici v oči. Sedanja velemesta nimajo nobene bodočnosti in sto let i>ozne.je bodo zašla v zagato, če se bodo Sirila na dosedanji starokopitnj način. Odtod sledi, da bodo mesta popolnoma spremenila svojo zunanjost. Mesto ne sme ostati skupina večjih ali manjših, toda stalno ločenih hiš, če hoče biti deležno zdravega razvoja. Pred vsem j moramo urediti glavnega činitelja — promet. Ker ; nima več prostora na tleh in |>od zemljo, ga moramo prestaviti nad zemljo — v zrak. Število hiš se bo zmanjšalo, a to bodo same . velike, visoke hiše. Stale bodo na stebrih, ker na ta način se bo lahko porabil ves prostor na tleh za hišne vrtove in nasade. Posebni obokanj hodniki bodo vezali sleherno poslopje s pripadajočim vrtom in igrišči: prostori za tenis, nogomet in ]>o-dobno. Seveda bodo ležali sredi cvetlic, travnikov in sadnih drevoredov. Sedanja zaprašena dvorišča 1 in ulice bodo izginile. Ulico bo nadomestil s ste-! k lom pokrit hodnik, ki bo vezal posamezna poslopja. Hiše morajo biti do 40 ali 50 nadstropij visoke, da se ne bo mesto j>o nepotrebnem širilo naprej. Prav za prav se bo strnilo vse mesto v ' eno samo poslojije. Imelo bo samo eno velikansko 1 odprto osrednje dvorišče, ki bo namenjeno pla-| vanju in sončenju Črtali bomo tudi vsa stopnišča, ker bo imeki sleherna hiša dvigalo. Dobro izolirane strehe in nepropustne za roj>ot. bodo opravljale ulogo ulic in pristanišč za letala. Promet se bo razvijal neovirano in naglo. Noben meščan, ki bo zapustil premične stopnice ali katerokoli drugo prometno sredstvo, ne bo imel več kakor 50m poti do svojega oziroma drugega stanovanja, kamor je name-nijen. Dočim se bo razvijal strojni promet samo v zraku, bodo služile mestne ulice ali prav za prav hodniki na tleh, vsi mestni parki itd. izključno pešcem. Stanovanja morajo biti gladka, svetla in preprosta, da bodo odgovarjala vsem zdravstvenim zahtevam Gradili jih bodo iz steklenih plošč, ki jih bodo držali skupaj kovinski okvirji. Oken ne bo več. Steklene stene bodo dovajale dovolj svetlobe in poskrbljeno bo tudi za zračenje. Pohištvo mora biti lahko, preprosto in maloštevilno. Prihranili bomo tako dokaj prostora in vendar bodo opremljene stanovanjske sobe z vsemi potrebnimi udobnostmi Oh, kako mrzlo je postalo zadnje čase! Celo pingvin, ki je navajen na polaren mraz, si je zavezal vrat, da bi se ognil nevarnosti hripe... Pustni spomenik iz snega, ki so ga zgradili veseli Monakovčani. Celo akademski slikarji in kiparji bodo morali priznati, da je tehnika sjKimenika — odlična. Pol'sbe lokomotive Tvornica lokomotiv v Chrzanowem je dala te dni v promet novi tip lokomotiv zn brzi vlak, ki i razvija hitrost nad 110 km na uro. Izdelek takih : lokomotiv v domačih poljskih tvomicah, pomeni 1 pač velik uspeh za tovrstno poljsko industrijo. Mladi zdravniki v Rusi'i To leto bo zapustilo medicinske fakultete Sovjetske Rusije 3100 mladih zdravnikov. Skoraj vsi ti j>a bodo napoteni na provincijo. V univerzitetnih mestih jih bo ostalo za znanstveno delo le 135. Razen teh pa bo šlo iz centralne Rusije na dežele 750 zdravnikov, ki so promovirali zadnja leta. Od imenovanih mladih zdravnikov, jih bo 500 poslanih v novo zgrajene tvornice v Uralu, ostali pa bodo v službi rečnega prometa na Volgi, Dnjepru in sibirskih rekah. Adoll Jašek Nasip Zuiderskega jezera — prometna eesta. Zuiderski nasip je dala te dni nizozemska vlada v promet Tako bo to kolosalno delo Nizozemcev igralo dve ulogi: izsuševalo bo jezero in ga spreminjalo v plodne njive, na drugi strani pa nudilo najkrajšo prometno pot med notranjščino kopnega k morju. Kristus-nagar Ob koncu preteklega leta se je prvikrat pomikala procesija Presv. R. Telesa v Indiji, in sicer po ulicah mesta Krišnagar. Med sprevodom so odmevale verske himne. Trikrat je spregovoril generalni vikar med potjo k množicam Hindov in mohamedancev o Kristusu ter dal razdeliti več tisoč podob s Kristusovim križanjem. Molitev udeležencev (nad 10.000 oseb) se je obračala k Bogu, naj se sprevrže mesto Krišnagar (mesto Krišne, vladajočega boga v pokrajinah Gangesa) v Kristus-nagar (mesto Kristusovo). Stavka v Severni irski Plačilna pogajanja med sevemoirskimi železniškimi družbami in delavci so se končala brez uspeha. Ker pa delodajalci vztrajajo pri sklepu, j da bodo delavcem znižali plačo za 10 odstotkov, , so delavci proglasili splošno stavko, katero bodo začeli izvajati v torek ali sredo. Pri tem bo sode- j lovalo okrog 5000 oseb. Človek jezikov » V Frankfurtu živi zasebni docent dr. Harald Sc.hutz, ki je pred kratkim praznoval 60-letnico svojega rojstva. Ta mož je poznavalec nič manj kot 300 jezikov. Kot strokovnjak za matematiko in fiziko se je »mimogrede« bavil tudi z jeziki. Pred dnevi je dal zbirko liričnih prevodov iz 50 jezikov. Je član izredno nadarjene družine. Njegova teta na primer govori 22 jezikov. Si. Morit z — zatoč šče brezskrbnežev Po vseh katoliških čeških listih se pišejo zadnje dni članki v spomin kateheta Adolfa Jaška, ki je pred 10 leti umrl v Clevelandu. Ta neutrudno-goreči moravski duhovnik je bil eden izmed največjih organizatorjev prvega ve-lehradskega unijskega kongresa. Dolgo časa je delal v družbi nadškofa Stojana Olomuškega. V službi unijskega dela in »Apostolstva sv. Cirila in Metoda« je odišel v Severno Ameriko, da bi tudi tam navdušil številne Čehe in Slovake za unijsko cnisel. Tu je pretrpel težka razočaranja. Toda vprav, ko so se javljali prvi sadovi njegovega truda, 1923 leta, je nenadoma ugasnil. Po njegovi smrti pa se je mogočno razvilo v Severni Ameriki (med katoliškimi Slovani) unijsko gibanje. Najvišji nebotičnik Amerika se ponaša posebno s svojimi nebotičniki, ki imajo 80 do 100 nadstropij, a te dni se je osnoval v Newyorku nov koncem, ki je zbral 52 milijonov dolarjev za zgradbo nebotičnika, ki bo štel 1.20 nadstropij. To bo vsekakor novo čudo New-Yorka. Nova patača bo morala stati na umetni poo-tagi, zakaj ogromne teže ne bi mogla vzdržati niti najbolj čvrsta zemeljska tla. Saj bo potreboval novi nebotičnik 9anio jeklenega gradbenega materijala za 40.000 bon. Eksotični gostje na Zelenem tednu. Za Zeleni teden, ki so ga v Berlinu v nedeljo otvorili, je vodstvo živalskega vrta naročilo izvestno število flamingov, ki se v novi domovini kaj ugodno počutijo. »No, kako je bilo pri zobozdravniku?« »Izvrstno, očka I« »Res, junaki Ti je izdrl?« »Ne, ga ni bilo doma!« * »Ali dovolite, milosti j iv a gospodična, da vam položim ta dar pred noge?« »Oprostite, gospod, ne sprejemam nikakih darov.« »Pa to je vendar zvezek mojih peemil« »A tako! Mislila sean, da je kaka vrednejša stvar.. .c PiOif miljam V angleških tehničnih listih stojiajo zadnje čase zmerom češče predlogi za postavno uvedbo nieterskega in kilometerskega sistema v vsakdanji praksi. Vsi oni, ki vedo za ogromne neprilike, ki jih povzročajo angleške dolžinske in težne mere pri spreniinjaju na znanstvene merilne edinice, bodo pač znali presoditi važnost in koristnost tovrstnega angleškega zakonskega .lačrta. Saj konservativni Angleži uporabljajo v vsakdanji praksi le stare angleške merilne odinic«1 za daljavo, prostornino in težo. Kilogram, meter in kubik pozna le znanost. Žetev v zimi. žetev ločja pri 16 stopinj pod ničlo se vrši po nekaterih močvirnih krajih v severni Nemčiji. Ker so tla pokrita z ledom, je ta posel v zimi kajpada lažji kot v poletju, ko je odvoz nažetaga materijala povsem aamo^oo. Na vesela tla St. Moritea ne sme stopiti nihče, ki govori o krizi. V visoki zimski sezoni vrvijo tam vsi svetovni jeziki. Glavna ulica kliče: Pridite na srtadiou za hookey. na ples z maskami, na tekal išče, i tenis-hi mir itd. Kako visok je obisk v St. Moritzu j kljub vsem krizam, priča dejstvo, da je od vseh postelj (40001), ki jih ima St. Morit/, na razpolago, le nekaj stotin nezasedenih. Vsi veliki hoteli so do zadnjega kotička napolnjeni. Seveda stanejo danes sobe (za kaitere so prej zahtevali 100 frankov) le 23 frankov! Tu je vračunana vsa ohskrba. Angležev je trenntno trikrat toliko v St. Maritzu kakor v najbolj ugodnem času preteklega leta. Amerika je poslala, kakor vedno, svoje saino[>ašne za-pravljivee. Tudi Nemčija je močno zsistojmna kljub toliko toženi krizi. — Tudi trg je v St. Moritzu čudno oživel. Izložbena okna kažejo bajno bogastvo najčudovitejših orhidej, italijanskih in nizozemskih no«, zvončkov, vijolic, ananas in Mehiko, orjaške »mokve; izložbe draguljev vabijo itd. Tu je ves svet optimističen. Mislijo namreč, da je kriza že prekoračili« svoj višek. Ostala Evropa in ostati kontinenti pa seveda Ježo » nesuCoaeia* vsuušju j skrbi ki uejaauaati. ' Novi ielezniški most v Benetkah, ki veže stavno lagunsko mesto z Mestrom. Je to eden najdaljših mostov sploh in skriva mnogo milijonov iir v sebi. Slovesna otvoritev se bo vršita soie v aprilu. Pred mestom iadra tipična beneška jadrnica. Finance podonavskih držav pred ZN Romunski zgled vleče Svet Zveze narodov se te dni bavi z goepo-darskim položajem v srednji in vzhodni Evropi. Ko poročevalec nastopu Norvežan Braadland, čigar poročilo je bilo objavljeno v ženevskih listih. Poročevalec pravi glede Avstrije, da sc je v tej državi pričelo vračati zaupanje v gospodarski in finančni položaj. Nasprotno je položaj bolgarskega proračuna silno šibak. Treba pa jc priznati bolgarski vladi, da jc izdelala dober program za finančno reformo v zvezi s liotnočjo Zveze narodov. 'To sodelovanje bi bilo podobno sodelovanju Romuniji: z. Zvezo. Prav tako jc finančni položaj v Grčiji silno slab. Poročevalec je izrazil željo, da bi grške vlade čimprej izvedle sanacijo proračuna v smislu predlogov finančnega odseku Zveze narodov. Glede Madjarsko jc dejal, du bo javno mnenje podprlo nove ukrepe za ozdravljenje financ. Zanimivo je poročilo francoskegu delegata Massiglija. Ta je pristal v glavnem na izvajanja oficijclncgn poročevalca glede Romunije, ki je, kakor znano, sprejela tehnično sodelovanje Zveze narodov pri novi finančni reformi. Mas- Za zaščito čevljarskih ob rti pred veleindustrijo Na svoji zadnji seji je trgovsko obrtna nbornica v Varšavi sprejela predlog zakona o zaščiti čevljarske obrti. V smislu tega predlogu bo dana ministru industrije in trgovine oblast, da v primeru velike brcz|>oselno6ti v čevljarski obrti odmeri posameznim tovarnam čevljev ko-ličino (kontingent) čevljev, ki jih smejo izdelati za tri leta. Če se to dogodi, skliče omenjeni minister čevljarski svet, v katerem bodo zastopani predstavniki čevljarske obrti. _ I vernice bi smele prekoračiti omenjeni kontingent edino v primeru, da dokažejo, da delajo /a izvoz. Napredek poljskih železnic. V železniškem proračunu poljskih železnic so dohodki označeni s postavko 1,136.000 zlotili in izdatke s po: stavko 974 milijona /lotih. Prebitek bo torej znašal 162 milijonu. Od tega denarja bo 112 milijonov uporabljenih /a nove železniške investicije, 50 milijonov zlotili na bodo plačali državni blagu j ni Kot državni dohodek. Obilen ribolov. Članom Ribiške zadruge v Jasenicah se jc samo en dan posrečilo ujeti nič manj kakor 150 tunov v skupni teži 5000 kilogramov. Du se je tun v tolikšni množini jiojavil prav tc dni, pripisujejo okolnosti, tla jc trajalo letos lepo vreme zelo doljo časa in jc mraz presenetil tirne, ki so sc radi tega približali obali. Zn blago, nabavljeno pred 15. avgustom 1932 se luksuzni davek ne plača. Če je bilo blago nabavljeno pred 15. avgustom in čeprav sc je plačilo blaga izvršilo po 15. avgustu 1952, ni treba za to blago plačati luksuznega davku. To v emislu odredbe M. F. P. 5. novembra 1932. Konferenca finančnih ravnateljev sc bo vršila te dni v Belgradu; trajala bo več dni. Poljska in Madjnrska si bosta izmenjavali letovišča, železniško ravnateljstvo v Krakovu ;sc jc v zadnjecn času pričelo pogajati z železniškimi ravnateljstvi sosednjih držav glede organizacije medsebojnih /letov. Finančno ministrstvo v Varšavi jc glede potnih listov slo železnici na roko. Rodi tega se bodo še to zimo vršili izleti v sosednjo državo na podlagi kompenzacije. Prvi taki izlet sc bo vršil proti koncu prihodnjega meseca i/. Madjarsko. Madjan bodo obiskali Zakopane. Tatre in druga važna mesta Prišlo jih bo okoli 500. V zameno bodo Poljaki na pomlad priredili izlet na Madjarsko. Izlete organizira s poljske strani društvo za tujski promet »Orbisc. z madjarske strani pn društvo »Ibtiszu«. Radio Borza Denar Dne I. februarja. Promet na zagrebški borzi je bil danes v vojni škodi nekoliko živahnejši in je bilo zaključenih 1300 komadov. Nadalje jc bilo zaključenih 20 komadov delnic priviligiranc agrarne banke po 222. Srečke rdečega križa 10—15. Ljubljana. Amsterdam 2304.29—2315.65. Berlin 1358.47-t369.27, Bruselj 797.18-801.12. Curih 1108.35—1113.85, London 194.14—195.74, Newyork 5709.64—5737.90, Pariz. 223.74—224.86, Praga 169.56 -170.42, Trst 292.46—294.86. Skupni promet brez kompenzacij je znašal 52.253 Din. Curih. Pariz 20.1850. London 17.5450. New-vork 517, Bruselj 71.95, Milan 26.42. Madrid 40 43 Amsterdam 207.90, Berlin 122.90. Dunaj sigli je čestital Romuniji, da sc je resno lotila tega jirobleinii in tudi že izvedla nekatere ukrepe za uravnovešenjc proračunu. Po njegovem mnenju se bodo finančne razmere v teku prihodnjih 4 let — toliko časa namreč ostanejo izvedenci Zveze narodov v Romuniji, oko Romunija prej ne izjavi, da jih ne rabi — popolnoma kousolidirale. Kot tradicionalna prijateljica Romunije francoska vlada čustitu Romuniji, ki je sprejela tehnično sodelovanje Zveze narodov. Ta tip sodelovanja je vreden vse pozornosti. Zveza narodov namreč se ne 111-lmju pred državo, ki prosi denarno pomoč, temveč gre za državo, katere valute je bila stabilizirana na zlati podlagi in ki jo izvedla važne ukrepa za zboljšanje finančnega položaja ter namerava s pomočjo izvedencev Zveze narodov obnoviti svoje finance. Francija ne čestita samo Romuniji kot njeua prijateljica, • temveč kot članica Zveze narodov: kajti v res-! niči gre za zgled, ki ga bodo tudi drugi pos ne-! mali. Nedostatki naše gospodarske orijentaciie so zbudili željo za institucijo, ki bi se nc omejila samo na dajanje zanesljivih informacij o poedinih tvrdkah, ampak bi omogočila skupno nevtralno evidenco občega kreditnega stanja. Ta želja je privedla do ustanovitve novega zavoda »Credit Evidence« v Zagrebu, Jelačičev trg 7. Telefon 59-50, ki bo vsem interesentom trgovine, industrije in obrti rad brezplačno dal vsa pojasnila v tej novi vrsti skupnega delovanja. 52.95, Stockliolai 95.10, Oslo 89.60, Kopenhogcn 79.40, Sofija 3.75, Pragu 15.30. Varšava. 57.90. Atene 290. Carigrad 2.475(1. Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Grški boni so notirali 34—35.50. šiling pa je notirn 1 v privatnem krornetu 9.025—9.125. Zaključenih je bilo okoli 20.000 šilingov po 9.075. Zagreb. 7% invest. jmsojilo 46—47, vojna škoda kasa 201—202 ( 200. 204), februar 195—1% (195, 197), marec 195—196 (195, 196), december 205—220, 4% agrar. obv. 24—26, 7% Bler. pos. 37—38.50, 8% Bler. pos. 39.50—40, 7% pos. hip. banke 43—44, b% Begluč. obv. 31—32.25, Dubr. plov. 95—150, Narod, banka 3900—3975, Agrar. pri vil. banka 221—222 (222), Sečerana Osijek 150 blago. Trboveljska 150—165, Osjceka levav. 150—200. Zagreb. Industr. delnice: Nar. šum. 24—26, Guttmann 80 blago, šečernna Osjek 150 blago, šeeerana Bečkcreli 900 blago, Osi. ljcv. 150—200, lnipex 50 denar, hsis 30 blago. Trboveljska 150 — 165, Kugusea 95—150. Belgrad. \% agr. obv. 23.50—25.25, 6% begi. obv. 31.75—32 (31, 321, vojna Skoda promt 199— 200 (199, 200), vozna škoda ultimo februar 197— 200 (197), 7% Blair. pos. 36.50 denar (37), Narodna banka 3900 —4100 (4150). Agr. privil. banka 218—219 (218.50, 219). Dunuj. Don. sav. jndr. 66.55, Aussiger Clicni. 131.50, Munduš 60. Alpine 12.90, Leykam 1.10. Žitni trg iNovi Sad. Koruza: bačka s romska 71—74. bačka pro marc, april, maj 80—82.50, ban. gar. 70—73. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca nc-izpreiienjenn. Promet 42 vagonov. Sombor. Pšenica: bač. okol. Sonubor 232.50— 237.50, bač. gornja 236—240, srem »ko 232.50— 237.50. slav. in ban. 230—235. bač. petiska 237.25 —242.50, ban. pot. 235—240. Oves: baeki, sremski 100—102.50. Ječmen: bač. srem. 63—64 kg 100— 105, bač. srem. ponil. 67—68 kg 107.50—112.50. Koruza: bač. želj. prompt 60—62.50, bač. pro marec, april, cnn j 80—82, bač. sušena 78—80. Moka: bač. ban. OgOgg 360—375, 2 340—355. 5 320—335, 6 295—305, 7 210—220, 8 100—105. Otrobi: bač. v juta vrečah 77.50—82.50. Fižol: bač beli uzans 115—125. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizprcinenjena. Promet 45 vagonov. Budimpešta. Tendenca: nadrejena. Promet: sreden. Pšenica marec 13.52—13.67, zaključek 13.57—13.58, maj 13.85—14.02, zaključek 13.89— 13.90. Rž: marec 6.65—6.70. zaključek 6.68—6.70. maj 7.04—7.10, zaključek 7.08—7.10. Koruza: maj 7.44—7.55, zaključek 7.54—7.56, julij 7.89— 7.95. zaključek 7.93—7.95. Chicugo. Pšenica: Marec: 47.375, maj 47.625, julij 48.625. Koruza: marec 26.125. cnaj 27.625. julij 28.875. Oves: marec 17. Winnipeg. Pšenica: januar 46.50, maj 47.375, julij 48.50. Program« Kadio-Lfabffana i Sreda, 1. februarja« 12.15 Plošče — 12.45 Dnevno vesti — 13.00 čas, plošče, borza — 17.50 Otroška ura: Pravljice pripoveduje ga. Gabri-jelčlčcva — 18.00 Angleška glasba na ploščah — 18.30 Samospevi gdč. A. Kristanove: Mladinske pes.nj (Emil Adamič) — 19.00 Ruščina (dr. Pre-obraženski) — 19.30 Literur. ura: ( hersterton Fr. Vodnik) — .'0.00 Dvospevi in soli. pojeta gdčni. Megla in Pire — 20.45 Salonski kvintet — 21.45 Prenos i/ Londona: Koncert. Četrtek, 2. lebruarjai 7.30 Travništvo (ing. Turk) — 8.00 Nasveti za kmetovalce — 8.15 Gimnastika (M. Dobovšek) — 8.45 Poročila — 9.00 Elektrotehnika (dr. M. Vidmar) — 9.30 Versko predavanje (p. dr. R. Tominec) — 10.10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11.00 Slovenske narodne s salonskim kvintetom, poje g. Gostič — 12.00 Čas, poročila, plošče — 15.15 Ciklus pesmi o Bogu, recitira Lucija Petelinova — 15.45 Salonski kvintet — 16.30 »????« ali »Kar si bodi« — veseloigra (Št. jakobski gl. oder) — 20.10 Prenos iz Kopcnhugna: Danski večer — 22.15 Čas, poročila, plošče — plesna glasba. Drugi program* > Sreda, 1. februarja: Zagreb: 21.45 Prenos i/ Londona. — Miluno: 20.30 komedija — Radio orkester. — Barcelona: 21.05 Radio orkester. — Stuttgort: 20.00 Simfonični koncert. — Siiisse Romande: 20.35 Koncert simfoničnega orkestra. — Berlin: 21.10 Simfonični koncert. - Belgrnd: 19.00 Vokalni koncert — 20.00 Prenos i/, londona. — Rim: 20.45 Prenos i/, gledališča. — BcromiinMer: 19.50 Švicarska glasba. — Praga: 20.45 Gledališki večer. — Miin-clicn: 20.30 Koncert. — Budapest: 19.30 Operni prenos. — Varšava: 20.00 PesteT program — 21.00 Vokalni koncert. Četrtek, 2. februarja: Zagreb: 20.10 Danski evropei^ki koncert. — Milano: 21.00 Operni prenos. — Barcelona: 21.05 Operni prenos. — Stuttgart: 19.30 Citre in kitare. — Toulouse: 21.45 Operetna glasba. — Suisse Romande: 20.45 Vokalni koncert. — Berlin: 24 »Lepa Rizeta«, opereta. — Belgrad: 20 Proslava sv. Vlaha. — Rimi 20.45 Planinski koncert. — Beromiinster: 20 Wagnerjev koncert. — Lanjen-berg: 20 Pester večer. — Praga: 19.35 Beethovnove sonate za violino in pianino. — Dunsj: 19.30 Zborovno petje. — Miinche&: 21.15 Zborovno petje. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek oh 20 Sreda, 1. februarja ob 16.30: CICIBAN. Prireditev otroškega odra društva Svobode. Izven. Globoko znižane cene. - Ob 20: DOPUST NA FRANCOSKEM. Red Sreda. Četrtek, 2. februarja ob 15: VODA. Izven. Znižane cene. — Ob 20: ROKSI. Izven. Globoko znižane cene. OPERA Začetek ob 20 Sreda, 1. februarja: VIKTORIJA IN NJEN 11UZAR. Izven. Globoko znižane cene. . -Četrtek. 2. februarja ob 15: PRI BELEM KONJIC Kil. Izven. Znižane cene. — Ob 20: BOHBJME Gostuje tenorist g. Josip Rijavec. Izven. Cerkveni vestnih Marijanska kongregneija pri sv. Jožefu v Ljubljani. Na Svečnico je ob pol 7 zjutraj skupno svelo obhajilo, popoldne ob pol 3 pa družabni sestanek. Spori Živina Mariborski živinski sejem 31. januarja. Radi silne poledice je bil danes dovoz na živinski sejem skrajno slab. Prignanih jc bilo vsega skupaj 271 glav. in sicer 6 konj. 6 bikov, 89 volov, 62 krav in 7 telet. Cene so bile: debeli voli 3—4, poldcbeli 1.75—2.75, plemenski 1.25—1.50, klavne krave debele 1.50—3, krave klobasariee 1, mlada živinu 3.50—4 Din za kg žive vuge. Prodanih jc bilo 142 komadov, Dunajski živinski sejem. (Poročilo tvrdke Eduard Saborsky & Co., Dunuj.) Prignanih je bilo 5788 pršutarjev in 4333 špeharjev, iz Jugoslavije 2730. Na kontumnčnem trgu je bilo 344 pršutarjev in 2057 špeharjev. Cene: špehar-ji najboljši 1.48—1.50. 1. 1.43—1.45, II. 1.40—1.42, kmetski 1.30—1.40. najboljši 1.50. Pršutarji 1.25 do 1.50, najboljši 1.65—1.70. Tendenca: težki špeharji neizpremenjene cene. Pršutarji so bili za 5 grošev cenejši. Športni klub Triič. V preteklem mesecu jt priredil klub 3 klubske smuške tekme, ki so bile dobro obiskuno in so pokazale velik napredek naših tekmovalcev; žal, du radi finančnih razmer ne moremo poslali naših smučarjev na vežbanja. ki so jih vodili inozemski trenerji. Na klubski tekmi, ki se je vršila due 8. januarja t. I. v Zgornjem Lomu (17 tekmovalcev) 1111 cca 7 km dolgi progi, si je priboril prvenstvo Dolfe Primožič v Času 25.4, drugo mesto je zasedel Rlko Ankete. Dne 15. januarja se je vršil na Dolenčevi gubi klubski slalom. Višinska razlika 150 m, dolžina (100 111 (20 tekmovalcev). Najboljši čas jc dosegel Žiginun Viktor 50 sekund, drugi Ankele Riko t minuto. V nedeljo, dne 29. januarja pu se je vršila mladinska tekma, katero se je udeležilo 29 tekmovalcev. Prva skupina do 10 let je tekmovala nn 2 km, druga skupina do 14 let pa 1111 4 km. V prvi skupini je zmagal Ahnčič Janko 8.40, drugI je bil Bocaic Jurij 8.50. V drugi skupini je bil prvi Lukanc Stanko 14.55, drugi pa Primožič Slavko v času 15.9. Po tekmi je predsednik po kratkem nagovoru razdelil tekmovalcem darila, ki so jih podarili tržiški meščani, katerim izrekamo na tem mestu najiskrenejšo zahvalo. Dne 20. januarja smo se udeležili tudi podzveznega prvenstva v Kamniku, kjer je dosegel pri teku na 18 km Ankele Riko 10. mesto in prvo mesto province. Sedaj pa se že pripravljamo na tekmo za prehodni pokal Zelenice, ki se bo vršila 19. februarju. — Smuk! OTVORITEV NOVE SMUČARSKE SKAKAL MCE V LESCAH Zadnji sneg je omogočil prve skoke raz nove, nujmoderneje zgrajena skakalnica. Člani SK Lesce so s svojimi prvimi poskusi dosegli brez padca 29 m slcoke, kar dajo spričevalo za telinično dovršeno skakalnico, lzvežbaui skakalci bodo z lahkoto dosegli tudi 40111 skoke. Upamo, da bomo mogli v kratkem pri oficijelni otvoritvi skakalnice, ki leži na eni izmed najlepših točk Gorenjske, pozdraviti jioleg zastopnikov oblasti in belega športa tudi ves svet naših smučarjev. PROPAGANDNA SMUČARSKA TEKMA V PTUJU Športni klub v Ptuju je priredil v nedeljo, dne 29. t. m, jiropagandno smučarsko tekmo pod pokroviteljstvom koinandata mesta g. podpolkovniku Šarnra. Start in cilj sta bila pri oficirskem domu blizu vojašnice. V tekmovanju juniorjev od 14 do 17 leta na progi 10 km je dospel prvi na cilj Boris Dolar, v času 31 minut 10 sekund. Pri tekmi 1111 3 km za dame jc zasedla prvo mesto ga. Zakotni-kova v času 19.4. Otroci do 14 let na progi 3 km: prvi je bil Viljem Blnnkc v času 18.50. — Za seni-orje od 17 let naprej na 22 km dolgi progi je odnesel prvenstvo Franc Stross v izvrstnem času 1.19.42. Na koncu tekmovanja so bili tekmovalcl-zuiaffovalci nagrajeni s krasnimi darili. Tekmovanju je prisostvovala velikn množica občinstva, ki je z zanimanjem sledila tekmovanju. Smuški odsek SPD v Trbovljah priredi v nedeljo 0. februarja inedklubsko smušlco tekmo za prvenstvo Zasavja na 18 km dolgi progi. Tekmujejo lahko vsi verificirani Člani JZSS. Start ob 9 pri Domu na Mrzlici (1119 m — 2 in pol ure s Trbovelj ali Hrastnika), cilj pa v Trbovljah '(trg). Tekmovalci prenoče na Mrzlici, kjer je na razpolago okoli 30 ležišč. Zmagovalci dobe lepn dnrila. Popravek. V reklu trn) o s vrhe za nogonielno ' tekmo med mariborskimi Železničarji in Primor-jeni nam je bil dostavljen članek — objavljen v našem listu dne 21. t. 111. —, kjer je stalo, da je mariborski Železničar nn drugem mestu prvenstvene tabele. Ta trditev ne odgovarja resnici, kajti Železničar tli na drugem meslu prvenstvene tabele, temveč na petem, Repreaentaiit Maribora, v prvenstveni tabeli« pa na drugem mestu, je ISSK Maribor. ŠPORTNI DROBIŽ V lahki atletiki so dosegli avstrijski katoliški telovadci naslednje rezultate v pretekli sezoni: 100111: Gidaly 11.3; 400111: Striitiler 53.6; 800111. Neubauer 2,07.1. Veslaški sjiort reorganizirajo Bolgari in Turki po vzoru nemških organizacij, ki se bavijo s lo športno panogo. Izdelali so nov tekmovalni red, napravili načrt za sniotren trening itd. Češkoslovaški rokoborci pridejo nn Dunaj, kjer se pomerijo 5. februarja z dunajskimi mojstri v tej stroki. Ob tej priliki bo dunajsko policijsko udru-ženje izvedlo tudi svoje klubsko prvenstvo v roko-borbi in dviganju uteži. Italija in Nemčija se bosta kosali v boksu s svojimi najboljšimi amaterji dne 11. maja t. 1. \ Ferari. Pri obeh dosedanjih srečanjih so zmagali Nemci v razmerju, 12 : 4. Naročajte .Slovenca'! rtifrf-r f»XJ» :2 >u a ji "D c.o 3 g t'* 0 aS jO jš-si-s a " a S.^. ,2.'eU3 »i — c a 0 -O,1", •■ > > aU o » o o- > J> M B »"'►J "S S* S s! 1' s #•§ S d^«5 » P. C. Wren: D '1 . Fčšsfs > N ® o o> m o o O .... a n w N -j o Z - « 25 > .-5 --b > f« .H -Jc « «2 .,aQ p a »M -. . o -a M ..»'S I N m 2 ° • N c „ 'N O . J- « > | 24 .S o° ■g S J S" as 11-g -1 .=>"9 > t Lepi Mihael 26 >Gust ne ve trohice o stvari,« je dejal Mihael. »Le priprosta nedolžnost ga je tirala tako daleč, da nas je obsipal z ,umazanimi lažnivci- in ,potuhnjenimi hinavci". Ne, on ga nima,« je poudaril Mihael — in zopet sva se zalotila, dn sva se spogledala. »Prav. ostanemo torej le mi trije,« sem dejal. »Res je,« je pritrdil Mihael. >Mene lahko spustiš, sinko!« se je režal Digby. »Pre-isči me!« >Zda.j šele mi prihaja ua um, da se mi sami še nismo preiskali, ko smo že preiskali Gusta,« sem rekel jaz. »Bilo bi mnogo pravičneje!« »In skrajno nečastno ter nepotrebno,< me je presekal Mihael. »Enako se je zdelo Gustu.' se jo hahljal Digby. -Torej preostajavu le še ti in jaz, John,« je menil Mihael. »Da, ti in jaz, Beau,« sem mu pritrdil 111 zopet sva se ostro spogledala. >Jnz nisem vzel safirja, Beau,« sem dejal. Tudi jaz ne, John,« je pridal Mihael. »Torej je le moral biti G ust. Todn kakorkoli — čez noč ga bo že nekdo spravil nazaj. Mora ga!« je pripomnil Digby. »Kaj menita vidva, ko bi mi tu obsedeli, dokler no čttjemo koga, da bo šel doli v vežo? Vrata vedno neznansko cvilijo,« sem predlagal. »Nikakor nplt in velel Mihael s uoudarkom. »Zakaj ne?« sem vprašal in ga motril. »Zakaj, butec, lahko bi... Mislim, da ne smemo, ker.. Bodisi tako ali tako, nii nimamo pravice, vmešavati se v tetine določbe. Ona je dala prizadetemu priliko ...« je obotavljaje govoril Mihael in se okrenil k Digbyju: »Ali ne misliš tudi ti lako, Dig?« »Le naj sedi, komur se ljubi,« se je glasil hitri od-I govor. »Jaz imam za danes vsega dovolj. Kdo gra gori?« | Vstal je, zazehal in se smehljal: »To bi bila sala, da bi i kdo izmaknil ključ in ga skril.<: »Ne bodi neumen,« ga je zavrnil Mihael. »Pojdimo v posteljo!« in ločili smo se r navadnim kratkim »Lahko noč!«... Bilo pa je lažje, vsaj zame, iti v posteljo kakor pa zaspati. Ležal sem, se preobračal in premetaval, ter nisem hotel verjeti, da bi Mihael mogel storiti tako neslanost in tudi ne, da bi bil Avgust to storil. Tudi nisem nikakor mogel dvomiti o Digbyju — in kakor rečeno, ne bi niti v sanjah dvomil o Mihaelu, ako ga ne bi bil ujel za roko. Pa bodisi, jutranji svit bo že našel la preklicani kamen na svojem prejšnjem mestu in vsa zadeva bo zgolj mučna uganka, dokler ne zgine iz spomina osmero ljudem, ki vedo zanjo. Eno jo vsekakor bilo jasno — da je krivec ukradel dragulj zato, da bi ga spravil v denar. Tako sem razglabljal in se premetaval do četrte ure zjutraj, ko se mi je zdela vsa stvar še zmeraj tako brezupno zamotana, kakor prej. Mogoče bo pa vse še v najlepšem redu. Neumnež, ki si je privoščil to bedasto šalo in je bil prešibak, da bi jo priznal, je gotovo Že povrnil dragulj. Sirer pn zakaj se ne bi prepričal? Da. seveda — in poletu si bom lahko iz.bil iz glave lo budalost in vendar še nekoliko znsnal. Vstal sem, se ogrnil v jutranji plašč in šel v prednjo vežo k velikemu kamenitemit kaminu. Segel sem z roko v starinsko medeninasto skledo, v kateri je teta shranila ključ. Toda — skleda je bila prazna! Ali je bila to past, zanka, s katero je hotela lady Brandonova ujeti krivca? Ako je bilo tako, sem se ujel jaz v tej pasti, ki bi morala okrasiti koga drugega. Ta hip sem se spomnil neke prilike pred mnogimi leti, ko je teta nepričakovano stopila v otročjo sobo in dejala: »Tisto poredno dete, ki je bilo v shrambi, ima še zdaj nekaj mezge na bradi,« in moja nedolžna in neumna roka je takoj segla ua brado, da bi videl, ako ni res po nesreči umazana z mezgo. No — najbolje bo, da jo urno popiham iti potiho, še preden se je past zaprla, sem si rekel; obrnil sem se hitro in tedaj se ue bi prav nič začudil, ako bi stala za menoj teta Patricija. Nič več kot pol minute kasneje sem že bil v glavni veži — in videl nekoga, ki jo šel proli meni. O11 ali ona je bil brez luči in me je seveda z lahkoto spoznal, ker sem imel svečo prav pred licem. »No ,Gust,« sem dejal. >.Ie hladno jutro, kaj?« »Oho, John. alj iščeš ključ?« se je oglasil moj brat Mihael. »Da, Beau,« sem mu odvrnil. »Pa ga ni tukaj.« »Ne, John,« je mirilo odgovoril Mihael. »Tukajle je,« je dodal in mi pomole I ključ. »Beau!« sem vzkliknil ves nesrečen. »John!« me je oponašal. Nekak gnus se me je polastil ta čas. Kaj se je zgodilo /. mojim odličnim bratom? »Lahko noč.« sem dejal odhajajoč. »AH dobro jutro,« je odgovoril Mihael z ostrini nasmehom. ko ie stopal v nrednfo veža MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1-—; leni-tovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inačaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Dia 8-50. Za ptsmene odgovore glede malih oglasov _treba priložiti znamko Mesečno sobico s stanovalcem oddam. -i Dolenjska c. 12, priti, (s) Mehanik oženjen, star 19 let, priden, iiCe službo. Naslov upr. »Slov.« pod it. 850. Knhar izvežban, z dobrimi spričevali išče mesta v restavraciji. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1098. (a) Službo iščem kot sobarica aH služkinja najraje k starejšim ljudem. Naslov upr. »SI. pod »t 1063. Objave Avtoprometna dražba »Bistra« naznanja cenj. občinstvu, da vsled snega začasno prekine promet med Blagovico in Celjem. Prenovljena koža v 3 dneh. Mehka, bela, glatka mrmiTT.tnircl Pekov, pomočnika ozir. poslovodjo, ki je napravil mojstrski izpit -iščem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1067. (b) Pouk Šoferska šola E. Čeh (bivia Cltnermkova Koleraka šolal Ljnbliana. Dunaiaka c. IS tata sa poklicne šoferje in unaterle. Prospekti in po-jannila zastonj in franko. Oblastv. koncesijonirana šoferska šola 1. Gabetščik bivši komisar za šoferske izpite — Ljubljana, Bleiweisova cesta št. 52. Gostilna-bnfet dobro vpeljan in v centru naprodaj radi odpo-tovanja. Odprto noč in dan. Zagreb, Radičeva br. 13. (p) Hiša in gospodarsko poslopje naprodaj. Več pove Iv. Grad, Dol pri Ljubljani Trgovsko hišo izdelano, enonadstropno, prodam radi selitve. — Rožna dolina V/33. (p) Novo pritlično hišo v Kranju ob glavni cesti prodam za 80.000 Din. Pojasnila daje trg. Ura-nič, Kranj, Kokriško predmestje 109. (p) II Pohištvo i Vložne knjižice feflpite ali prodaste najbolje pri Komand družbi Mit1 J ANK OLE. Liubliana, Selenburgova ulica 6. II. Telefon 30-52._(d) Kdo bi posodil 10.000 Din na veliko hišo v mestu, na kateri je samo 38.000 dolga, ali na hišo na deželi v industrijskem okraju, katera ni nič zadolžena. Cenj. ponudbe na upr. »Slov.« pod »Sigurno« št. 1101. Mizarstvo Josip Goljar, Gosposvet-ska c. 13. Spalnice 2100 Din, kuhinje 950 Din. izdeluje po lastnih in po danih načrtih, sprejema popravila po nizki ceni. Osmošolec išče s 15. februarjem sobo s polno oskrbo pri boljši družini v bližini klasične gimnazije. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »15. febr. št. 1102. Hrastova jedilnica lepa in moderna ter klub garnitura v usnju se proda. Naslov: Zarnikova 17. Kupimo Stare kovine baker, med, cink, svinec kupuje A. Sušnik, želez-nina, Ljubljana, Zaloška. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN ■ Ljubljana. Ilirska ulfcs 36, vhod c Vidovdanske ceste gostilni Možina. potrebne obremenitve -popravljamo strehe takoj in solidno. A. Pobolšar, Koroška c. 27, Maribor. Širile »Slovenca«! pri stanovanja IŠČEJO: Stanovanje večje, v pritličju ali v I. nadstr. v sredini mesta, iščem. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Čim preje« »t. 1104. (c) ODDAJO: Stanovanje dvosobno - podstrešno -suho, se takoj odda. Dolenjska c. 12. (č) Stanovanje Štirih sob, zelo lepo in eračno, oddamo poceni takoj. Konsumno društvo Zibertova ul 27/1. (č) Stanovanje 2 sobi, kuhinja in predsoba s pritiklinami, se «dda na Tyrševi cesti 86. _(e) Opremljeno sobo * orostim vhodom, snažno in svetlo, v središču mesta, se odda enemu ali dvema stalnima gospodoma ali gospodičnama Naslov pove uprava »Slov « pod »Soba« Isl Opremljeno sobo »vetlo, s prostim vhodom v pritličju na ulico, oddam stalnemu gospodu ali gospodični. • Rožna ul. 35. (s) IjSSfflB mamsHmMnHaaBflBMn Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri » vseb vrstah ta stroino pletenje in ročna dela po nainižlib cenab pri tvrdki Kari Prelog Liubliana -Židovska ul in Stari trg. Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene samo pn PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Črne suknje najboljši nakup - Anton Presker. Sv Petra c 14. Ljubljana. (11 Opeka najcenejša — zidaki in strešna — ter drugi grad-I beni materijal iz Topilnice v Litiji naprodaj. Vprašanja na Topilnico , železa, Topusko, Savska banovina. (1) Odpadke od žage dobro osušene, kratko žagane 10% ceneje, dokler traja zaloga prodaja v vsaki množini Ivan Šiška — Metelkova ulica 4. Debel* linkina*tMrobp knplt« sa Irene t« pr* tvrdk A. VOLK, LJUBLJANA Rešitev« cesta M Posteljne mreže izdeluje in popravlja najceneje po naročilu Alojz Andlovic. Komen- Razširjene lojnice mozolji ter trpkost kože izginejo. — Poizkusite tudi Vil Recept strokovnjakov. Na tisoče dam ima razširjene lojnice, da tega niti same ne vedo Vzrok vsaki razširjeni lojnici jc draženje. Posledica tega dra-žema so izpuščaji, mozolji, ogrci in brezbarvna in trpka koža. Krema Tokalon bele barve (ne mastnal vsebuje, zdai nov čudodelen vosek, nežen in penast, ki se dobiva iz cvetja in je kombiniran s svežo smetano in predelanim oliv- nim oljem Ona krepi, krči in hrani kožo, prodre v razdražene kožne žleze, oži razširjene lojnice, odstranjuje mozolje in meči najtrpkeišo in najtemnejšo kožo. Tudi najbolj suha koža postane sveža in vlažna, vendar ne mastna. Ta krema se uporablja tudi zoper mastno kožo in nosni sij. Krema Tokalon bele barve olepša in osveži kožo na edinstven način v treh dneh Uporabljajte jo vsako iutro. če pa imate gube uporabljajte kremo Tokalon, hranivo za kožo rožne barve, zvečer, ker hrani in pomlajuje Vašo kožo medtem, ko spite. Madtianilo! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzeta in na novo preuredila starozm.no restavracijo pri „6061" S v. Petra cesta 3 Poskrbela sem za kar najboljšo oostrežbo ter nudim dobro hrano in dobro oijaio V i no dolenjsko in šta/ersko naravnost od vinogradnikov. Vsako soboto m nedeljo domače koline Za obilen obisk se pnporoča Ivanka Maček Diana francosko žganje in kruha hleb Čistimo strehe Telefon 2059 snega, leda in druge ne- Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva allea 5 Vsemogočnemu se je dopadlo poklicati k Sebi gospo Razo Biseh vdov. Ruža soprogo elektrotehnika Umrla je dne 29. t. m. v bolnišnici v starosti 53 let. Pogreb blagopokojnice bo danes, dne 1. febr. ob pol 4 iz mrtvašnice na Magda-lensko pokopališče. Prosimo, da se ohrani pokojnica v najboljšem spominu in da se je spominjate r molitvah. Maribor, dne 31. jan. 1933. Ludvik Bisek, soprog in ostalo sorodstvo. rešita hišo najhujših potreb Cena ■ mala steklen ca 10 Din, srertnja steklenic 26 Din, velika steklenica 52 Din. Dobiva se povsod. •*; "f,,"" ■■■'-'ti1' ' • ' . : -Vi, , . Vsemogočni je poklical k sebi našo dobro sestro in teto, gospodično Zofiio Firc Pogreb se bo vršil v sredo, dne 1. februarja ob pol petih popoldne. Tržič, dne 31. januarja 1933. Serafina Pire, Jeannette Goeken, sestri in ostalo sorodstvo. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno »veže dobite ori A. & M. ZORMAN l iubliana Stari trtf St 32 Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. Naznanilo! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim z današnjim dnem cvetličarno v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti Sprejemam naročila za različne vence, šopke, dekoracije, aranžmaje za slavnostne, kakor tudi za žalne prireditve Postrežba točna Cene zmerne Za obilen obisk se priporoča IVAIV BIZOViCAR Vrtnarstvo: Koiezijska ul. 16 Telefon 26-68 LJUBLJANA Cvetličarna: Miklošičeva cesta Telefon 24-12 Tekom naše oblastveno dovoljene azprodaje razpečavamo: la pristno angleško blago za moSke obleke la pristno češko blago za moške obleke . . blago za moške športne obleke . . irv.ivrstno volneno blago za domske plašče a Creppe de Chine............ . po Din 200 — . „ ., 100- • „ „ 44- • ,. „ 100 -• •• ,« 35,— E Izkoristite to priliko, ker dovoljena RAZPRODAJA traja le še malo časa in želimo zalogo čimpreje izprazniti SKOgb Ul (0, Ob!ačilni